39. štev.
V Ljubljani, torek 15. februarja 1921.	»i«*.	IV.	ieto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto po) leu . {etn leta . ta Dietec .
K 3S0--„ 180-. S0--„ 30 —
La inozemstvo:
celo leta
pol ti?.
‘etn leta ta mesec
K <89--
„ 24 0'— • 120— . <»•-
Za Ameriko:
celolalno polletno . Četrtletno.
8 dolar. 4 dolarje 2 dolatta
Mavi naročnik) na uosi^ajO ■arotnino ao nakaznici
i ca
tli
ir«ako iaj« p« ■ m '<et
tjubl
J sita.
55 mm orna . K /OBOSl.
Uredništvo je v Ljubljen, Frančiškanska ulica Itev. 6/1. THetor štev. 360. <— Ujirsvnišivo je ra Vnriiirieni trgu -	1	'	štev.	8.	Teleion	štev.	44.	--
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fosemezrta številka velja 160 K.
Vprašanjem glede inseratov L dr. se naj priloži na odgovor dopi rvca ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — I	Rokopisi	se	ne vračajo.	■■	1
Avstrija zahteva del Prekmurja!
Razmejitvena dela ob Muri — Gospodarska
komisija.
Maribor,14. Icbr. (Izvirno poročilo.) Razmejitvena komisija bo v najbližjem času začela z delom severno od Mure na bivši državni meji med Avstrijo in Ogrsko. Kakor poročajo iz Gradca, zahtevajo avstrijski zastopniki v razmejitveni komisiji znatno spremembo bivše državne meje, tako da bi pripadel Avstriji zapadni pas Prekmurja, širok 6—10 km, dolg okrog 15 km. Svojo zahtevo opirajo Avstrijci na gospodarsko situacijo, ki veže baje to pokrajino izključno na Avstrijo, in pa na narodne ozire, ker so prcbivalci omenjene cone — po nemških zatrjevanjih — nad 90% nemške narodnosti.
Naši zastopniki v razmejitveni komisiji soglašajo v tem, da je nemška zahteva nesprejemljiva 111 neutemeljena. Meja je v mirovni pogodbi natančno določena, zato ne more biti več sporna. Razmejitvena komisija bi prekoračila svoj delokrog, če bi jo samovoljno spreminjala. Predrugačenje meje jc mogoče le polom direktnega sporazuma med jugoslovanskimi in avstrijskimi za-Siopniki razmejitvene komisije, kakor se je to zgodilo v odseku med Sv. Duhom in Muro.
Maribor, 14. febr. (Izvirno poročilo.) Tehnični oddelek razmejitvene komisije deluje sedaj ob Muri in na
novo določeni meji od Sv. Duha do reke Mure. Postavljanje mejnikov in tehnična dela pri Radiu nad Remšniku so se morala zaradi prevelikega snega začasno ustaviti.
Maribor, 14. feb. (Izvirno poročilo.) Da sc uredijo različna gospodarska vprašanja, ki so nastala vsled razmejitve in zlasti ona, ki so v zvezi z Muro kot bodočo državno mejo med Jugoslavijo in Avstrijo, jc naša delegacija razmejitvene komisije predlagala državni vladi ustanovitev posebne komisije, v kateri naj bodo razni strokovnjaki s popolnoma gospodarskega vidika pretresali vsla v poštev prihajajoča vprašanja. Taka komisija sc je sestavila in je imela v pondeljek popoldne na okrajnem glavarstvu svojo prvo sejo, na kateri sc je razpravljalo o delovnem programu. Jutri, v torek prične komisija z meritornim delom v Ceršaku, v sredo, dne 16. t. m. na Sladkem vrhu, v četrtek 17. t. m.v Gornjem Cmureku, v petek 18. t. m. v Žepovcih, v soboto 19. t. m. v Apačah in v nedeljo 20. t. m. v Gornji Radgoni. Vse intere-siranc občine so vabljene, da odpošljejo svoje zastopnike v komisijo. Pristop pa je prost vsakomur, ki Ima želje; zlasti so vabljeni oni, ki imajo posestva na obeh straneh Mure. ali pa so intcreslrani glede vodnih pravic ob Muri itd.
Iz ustavnega odbora.
Beograd, 14. febr. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne je imel ustavni odsek konslituante sejo, na kateri so govorili dr. Žarko Miladinovič, di. Tomljcnovič, član jugosl. kluba
Sušnik, musliman Karabcgovič, demokrat dr. Žerjav, Juraj Demctro-vič, dr. Šuincnkovič in Pavle A11-Cjcllč.
Resen upor ruskih mornarjev v Kronstadtu.
Berlin, 14. febr. (Izvirno poročilo.) »Lokalanzeigcr« javlja iz Koda-nja: Vsa poročila iz Rusije pravijo, da je med kronstadtskimi mornarji I11 sovjetsko vlado nastopilo vojno stanje. Mornarji so odposlali v Moskvo odposlanstvo in zahtevali, naj j:m vlada nakaže večje porcije živil, deputacijo pa so aretirali. Tro-ckij je dal povelje, da mora mornariški svet v Kronstadtu odstopiti. Mornarji so na to odgovorili z aretacijo vseh uradnikov sovjetske vlade. Cete, ki so bile poslane iz Moskve v Kronstadt, so doslej bile
pasivne. Trenotno je Petrograd v območju topov iz Kronstadta. Uporniki so v Kronstadtu prevzeli vso oblast v svoje roke.
LDU Pariz, 14. febr. »Journal des Debats« doznava k uporu mornariških čet v Kronstadtu, da so sovjetske oblasti ukrenile energične na-redbe, da bi napravile konec ustaji. Mesto Kronstadt se blokira 111 dovoz živil je popolnoma ustavljen. Veliko število mornarjev so zaprli in Jih bodo odvedli v Moskvo, kjer jih bodo najbržc postrelili.
MAHINACIJE TRBOVELJSKE DRUŽBE.
LDU. Beograd, 13. febr. Današnja »Politika« piše pod naslovom »Trboveljska afera«, kako je ministrska komisija odkrila v rudnikih
1	rboveljske premogokopne družbe, ki so bili dosedaj gnezdo rudarskih stavk in so v rokah dunajskega kapitala, veilke nerednosti. Pri pregledovanju knjig se je ugotovilo, da so lastniki premogovnikov potvorili produkcijske cene premoga za več -1^!. Cyf°' 80 mogIi dobivati ne-
nrornn?0 v,’so^c dividende. Cene premoga so se radi tega dvigale prebivalstvo se je pritoževalo radi vedno večje draginje, država pa, ki je rabila dve tretjine trboveljskega premoga, jc bilo prizadeta še v večji meri. List vprašuje, kako je mogoče, da niso državni uradniki treh ministrstev, ki so imeli nadzorstvo nad Premogovniki, žc prej odkrili teh mahinacij.
KUG4 V DALMACIJI.
LDU. Split, 12. feb. Bakteriologi 80 ‘'instalirali, da gre v Tivatu res 2a kjjgp med francoskimi voiaki.
ZAGREBŠKI NADŠKOF BAUER KARDINAL?
Zagreb, 14. febr. (Izvirno poročilo.) Mcscca marca bo v Rimu papeški konsistorij in bo pri tej priliki imenovanih 14 novih kardinalov. Med njimi bo tudi cn jugoslovanski nadškof. Domnevajo, da bo za kardinala imenovan zagrebški nadškof dr. Ante Bauer.
DEMOKRATSKI PREDLOGI K USTAVI.
LDU Beograd, 14. febr. Na svoji sobotni seji je sprejel demokratski klub sklep, da sc pridene ustavo-tvornemu načrtu Še odredba za progresivni davek na dohodke, ki ga onim, katerih dohodki ne presegajo gotovega eksistenčnega minima, ne bo treba plačati. Poieg tega je bil sprčjet sklep o reformi tiskovnega zakona.
HUGHES AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK .
LDU. London, 13. febr, (Reuter)., Kakor se poroča iz Amerike, je predsednik Marding oficijelno naznanil, da bo Charles Hughes kot državni tajnik stopil }ia čfj.o njegovega kabineta, '	“	~	J	'	'	'
ZASEŽENI LOKALI LJUBLJANSKIH BANK.
Ljublj. dopisni urad poroča: V soboto dne 12. t. m. je naročil poverjenik za socialno skrbstvo g. Adolf Ribnikar stanovanjskemu uradu v Ljubljani, naj zaseže v javni prid za uiade poslovne prostore onih bank, ki doslej še niso smatrale za potrebno. za svoje uslužbence graditi nove hiše. Zaseči se imajo Slovenska banka. Slovenska eskomptna banka, Prometna banka. Češka industrial-na banka. Gospodarska banka ln Kreditni zavod za trgovino in obrt v Prešernovi ul.
RADIČEVA SFOMEN1CA REGENTU.
LDU Zagreb. 14. febr. »Jutarnji list« javlja, da so se v soboto vrnili delegati srbske republikanske stranke iz Zagreba, kjer so prisostvovali zborovanju HRSS, v Beograd. Od njih se je doznalo, da bo prišel Radič s štirimi svojimi poslanci v Beograd, kjer bo izročil regentu obsežno spomenico z desetimi tiskanimi polami. Pravijo, da bo Radič v spomenici zahteval, da regent odpokliče vojsko iz Hrvatske, ki Je zapreka ujedinjenju in pravilnemu razvoju. Delegati srbske republikanske stranke so svetovali Radiču, naj izpusti ta pasus iz spomenice.
LDU Zagreb,1 4. febr. »Jutarnji list« javlja, da bo šel Radič v kratkem v Beograd in bo tank imel predavanje, za katero ga je naprosila republikanska st- mka.
ANTANTA DRŽI AVSTRIJO ZA VSAKO CENO.
Pariz, 14. febr. Oficijozna Agence Havas javlja: Neka agentura je objavila dunajsko brzojavko, po kateri se je v razgovoru ministra dr. Be-neša z italijanskimi politiki v Rimu resno razpravljalo evcntualnost razdelitve Avstrije med sosednje države. Taka trditev je samo poizkus razširili v Avstriji mnenje, da bi bili zavezniki pripravljeni spremeniti senžermensko pogodbo. To pa docela nasprotuje resnici. Zavezniki hočejo pogodbe, katere so podpisali, spoštovati in jim pridobiti spoštovanje. Glede tega med kabineti v Rimu, Parizu in Londonu ni nobenega nesoglasja. Praška vlada ni nikdar mislila na to, da bi pospeševala politiko razdelitve Avstrije, to bi nasprotovalo njenim očitnim interesom in lastni varnosti.
RIVALSTVO MED AMERIKO IN JAPONSKO.
LDU Berlin, 14. febr. Listi javljajo iz \Vashingtona: Dejstvo, da sc japonska zbornica brani znižati oboroževanje, j« Povzročilo v Ameriki globok vtis. Sklepi japonske zbornice so spravljajo v zvezo z izjavo amerikanskega mornariškega komisarja. da Zedinjene države ne smejo imeti manjše mornarice, kakor kaka druga velesila. Senator Borah je v petek v senatu izrecno izjavil: »Jaz sem si gotov, da bo dejstvo, da se ne bi sklenil med velesilami dogovor v vprašanju mornarice, gotovo dovedlo do vojne. To je tako jasno, kakor beli dan.«
BOLJŠI:VIKI USMRTILI UKRAJINSKE DELEGATE.
Praga, M. fcbr. (Izvirno poročilo.) Ll-9il Javljalo Iz Tarr.ojiolja, da so boijševlltl v Žmerlr.kl aretirali ukrajinsko de-cgacljo, brcjelo 42 oseb. Boljševiško vojaško sodišče Je bsodilo vse na smrt. 26 so Jlb ustre* JUL ostale so poslali v Sibirija v pregnanstvo.
GLASOVANJE V GORNJI ŠLEZIJI.
LDU Berlin, M. Icbr. Listi javliajo 1/ Brcslana, da sj vrši glasovanje v Go«ijl šlczljl 20. marca, za oue, b! pa niso rojeni v Šleziji, Pa sprlla«
GENERAL KUROPATKIN UMRL,
LDU. Moskva, 14. febr. (Brezžično.) Umrl le treneral. Kurooatkin..
Kulturni boi?
Časopisje SLS se zadnji čas c Izredno vehcroenco bori zoper takolmenovanl kulturni bol, katerega po njegovem mnenju zadenjajo posamezni činlteljl v državi, pred vsem prosvetni minister Svetozar Prlblče-vič. Kulturnobojne odredbe so po tem na-zlranju razpust In preuredba višjega Sol-skega sveta za Slovenijo, odredba proti zasebnim šolam, cdredba glede vpeljave sokolskega telovadnega sistema v šolah In naposled tudi dejstvo, da se med nato pravoslavno cerkvijo in med krogi češke narodne cerkve pletejo neke ožje vezi.
V	prcuredbl višjega šolskega sveta ne moremo videti kulturnotoojnega koraka. Ta preuredba Jc Izzvala obilno zadoščenje, reforme ki jih npellujc so pametne ln zastopniki zdravstva, kmetijstva ter večje število učiteljskih članov, vse to Je gotovo v smislu boljšega razvoja šolstva. Da vlada na najvišja mesta ni poslala pristašev stranke, ki Je dobila le 38% mandatov, Je umljivo: da pa je imenovala moža, ki pred vsem kot strokovnjak sodi na to mesto, to nas le veseli, v želji, da naj šola neha biti politikum ene stranke. m
Bolj komplicirana Je stvar glede sokolstva v šoli. Dotlčna uredba računa vsekakor v prvi vrsti » sokolstvom, kakor Je razvito v ogromni večini države, ki ima ono staro Tyrševo svrbo vzgajati zdrav nrraščaj, odločno narodne, samozavestno litidi, s krepko avtodlsclpllno, krepko vo-llo, Izrazito svobodoljubnestjo. To Je sokolstvo, ki ie stvorllo »lavne češke legije, ki Je ustvarilo češkoslovaško republiko. To sokolstvo Jo dalo tudi pri nas največ sovražnikov Avstriji. — Ako se duh ln sistem takega sokolstva upeije k pouku telovadbo v šolah, je vlada s tem odredila čisto pravilno, saj narodna ideja, kateri je
služilo sokolstvo s tako vnemo, se le sedal realizirala v narodni drža v L
Toda dočim med Srbi in Hrvati drugačnega sokolstva takorekoč ne poznajo la se nad ministrovo odredbo nima kdo spol-tlkatl imamo pri nas poleg sokolstva tuli orlovstvo, ki služi politični stranki ter te hote ali nehote tudi Sokolu dalo politični obilježje. Tako |e resnično sokolstvo na Slovenskem navidezno politično pristransko, Tu mora biti vladna odredba vsekakor rahločutnega, kajti državna oblast se ne umre kar enostransko postaviti proti Kotovim polilčnlm strankam, dokler jlb ne označi k>)t protidržavne. Modlilkacija in sicer previdna, bi bila tu brezdvomno na mestu.
Proti zasebnim šolam a prior! ne moremo biti. Saj vemo, da bazira n. pr angleški šolski sistem na njih. V kolikor Je odredba naperjena proti samostanskim afl koniesionalnim šolam, se nam zdi primerna le, ako se bori proti anacijonalncmu ali oe-lo protinarodnemu duhu — morda v Subotici —, sicer pa ne vidimo potrebe, da bi danes, ko Je nebroj hujših problemov, dr«, gall v sršenovo gnezda, zlasti še, ker smo sc nahajali še pravkar v najbolj katoliški državi. Kot kulturni boj pa te zadeve vendarle ue moremo smatrati.
Na novo nastajajočo narodne cerkv* ml ne damo dosti, ker Jlb smatramo za ele-mercn pojav. Ako pa stopi pravoslavna cerkev i njimi v stik, in vrb tega še Izven države, tega pač ne moremo smatrati za kulturni boj, saj tudi katoliki sami icoje v mnogih krajih Intenzivno propagando za lastno cerkev. Reči pa moramo, da sc nam . rdi najpametneje ln najprimerneje, ako vs«. j ka cerkev obdrži svoje posestno stenje. I Dovolj Imamo že skrbi ln nadlog: ni treba« ! da bi Jih množil še konfesljonalnl boj.
IZSILJEVALNI ŠKANDAL V ITALIJI.
Rim, 14. febr. (Izvirno poročilo.) Veliko senzacijo je zbudil proces, ki ga je Danca coinmerciale italiana naperila proti časnikarju Temperi, ravnatelju nekega uglednega lista v Napolju. Toži ga zaradi izsiljevanja. Ta list je ljuto napadal omenjeno banko, zlasti njenega ravnatelja TSplitza. Ravnatelj lista je potem svojega odvetnika sporočil banki, da bo takoj ustavil napade, ako mu da tH milijone lir za to. Banka je navidezno na to pristala. Tekom razprave pa sta bila ravnatelj Tempera in njegov odvetnik aretirana.
GOSPODARSKA POGAJANJA MED ITALIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
Rim, 14. febr. (Izvirno poročilo.)
Danes so sc pričela pogajanja med gospodarskimi delegacijami italijanske in češkoslovaške vlade. Smernice so že prej določili dr. Beneš, Gio-litti in Sforza. Sedanja pogajanja imajo nalog, da izdelajo podrobnosti. Posvetovanja bodo trajala kakih 14 dni.
AVSTRIJSKO MADŽARSKA POGAJANJA.
LDU Dunaj, 14. lebr. »Pollllsche Kore-reflfjondenz« doznava, da prideta Jutri zvečer na DtiuaJ madžarski zunanji minister dr Gratz in bivši madžarski minister Eme-rib Csaky. Z avstrijsko vlado se bosta ministra vočteled temu, da vkratkem vstopi t veljavo trianonska pogodba, posvetovala • vprašanjih, ki so v zvezi s predajo Zapad-nc Ogrske Avstriji. Avstrijsko vlado pri po. gajaiijib bo zastopal zvezni kancelar dr. ' Mayr, pogajanj pa se kot svetovalec udde-; ži tudi dr. Davy, sekeijski šel v zveznem ministrstvu za notranje posle.
POLJAKI PROTI UKRAJINCEM V LVOVU.
Lvov, 12. febr. (Izvirno poročilo.) Lvovsko policijsko ravnateljstvo je prepovedalo izhajanje zadnjega ukrajinskega lista v Lvovu, socialno - demokratičnega »Wrpzo-da«. Uredniki so bili aretirani. List je do zadnjega zastopal interese K ukrajinskega delovnega ljudstva v vzhodni Galiciii.
ROPARSKI NAPADI V AMERIKI.
Washington, 14. febr. (Izvirno poročilo.)
V	Toledu so roparji napadli banko In po. besnili s plenom, ki znaša več milijonov. Na železniški postaji Corbin so oropali vso priporočeno ln vrednostno poštno pošiilatev v vrednost! 50 milijonov dolarjev. Denar ja bil namenjen za Izplačilo delavcev .
BORZNA IN TRŽNA POROČILA,
H. februarja.
Valute In devize
Zagreb: Devize. Berlin 218—2 5 s, Bukarešta 198, Italija 534—536, London 560 —565, New Vork (ček) 144—145, Pariz 1050
 0, P<-aga 189—190, Solija 164—0, Švica
2325—2375, Dunaj 21 50—21.60. Dolarji 142 —132.75, avstrijske krone 24—25, bolgarski levi 160—0, carski rublji 55—60, češkoslovaške krone 180—183, napolendori 468— 472, nemške marke 238—241, Italijanske 11« re E18—520.
B e o * r a d :	Angleški funti 140—141,
francoski franki 255—257, ameriški dolarj 35 90—36, švicarski Iranki 570—585, Itall-lanske lire 133—134, romuskl leji 50—S0.5(\ nemške marke 60.25, bolgarski levi 43-50 —44.25, avstrijske krone 6—6.40, 20 dinar-jev v zlatu 23—0, napoleonl 119—120.
D u n a i : Ameriški dolarji 669.50—67». 50, nemške marke 1169.50—1175.50, angleški funti 2600—2620, francoski Iranki 4S»il) 4890, Italijanske lire 2460—2480, jugoslovanski dinarji 1850—1870, poljske marke 83.80 —85.80, švicarski franki 10.955—11.052, češkoslovaške krone 878.25—884^5, madžarske krone 126.50—128.50.
Praga: Nemške marke 130.75. Jug*, slovanski dinarji 200, švicarski franki 1244 50, italijanske lire 275, francoski franki 534. 50, angleški JutUl 295.50, ameriški dolarj! 54, avstrijske žigosano krone 10.85, poljsko morke 8.05.
C uri h: Berlin 10.55, New Y*rk 61», London 23.78, Pariz 44.40, Milan 22.40, Praga 7.90, Budimpešta 1.17 In pol, Zagreb 4.25, Varšava 0.80, Dunaj 1.50, avstrijsko žigosane kron® 1.05.
Efekti.
Zagreb: Banka za Primorje 0—1050, Eskomptna banka 1460—1480, Jadranska banka 1760—1800, Jugoslov. banka 538— 541, Ljubljanska kreditna banka 906—0. N»-. rodna banka 635—610, Prva hrvatska Ste-dionlca 9100—9200. Riječka puika banka I. ■150™rlWL
Naša nova drž. meja
na Štajerskem.
Maribor, 13. febr.
Mariborski časopisi, ki bi morali najbolje poznati razmere na naši severni meji, so javnost popolnoma zmedli s poročili, da smo pri Sv. Duhu izgubili šulferanjsko šolo, slovensko pa obdržali. Davno tako se je poročalo glede Kaple. Res je, da pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu sploh ni bilo šulferanjske šele, temveč le slovenska, katero je pomagala zgraditi CMD. To šolo je sedaj dobila Avstrija. Nasprotno pa je bila na Kapli šola od šulferajna podpirana, vendar pa istotako slovenska, ki je pripadla s cerkvijo vred naši državi.
Sv. Duh, ta romantična točka za Izletnike, je za nas povečini izgubljen. Razmejitvena komisija se ni prav nič ozirala na gospodarske In občinske potrebe, povsod so prodrle le nemške želje. Kot že omenjeno, se nahaja nova šola v Avstriji. Nahaja pa se v Avstriji tudi pokopališče, tako, da morajo naši otroci v šolo skozi Avstrijo, naši ljudje pa skozi Avstrijo k maši. Prebivalci, ki so imeli dosedaj le pet minut do župne cerkve, spadajo sedaj v skoraj dve uri oddaljene nemške Lučane, nasprotno pa so pride-ijeni k Sv. Duhu prebivalci Remšnika, tik Lučan. Temu nestvoru bi se bilo dalo izogniti, ako bi bila naša država obdržala celo katastralno občino Vel. Boč, Remšnik (del občine Gradišče) pa bi se prepustil Avstriji. S to preceduro bi bili rešili celo slovensko župnijo Sv. Duh, ne da bi bili pridobili le enega Nemca, a močno ponemčurjenl Remšničarji bi bili ostali pri svoji župniji Lučane. Baje so bili Nemci sami zato, da nam prepuste šolo in pokopališče, toda razmejitvena komisija je sklenila drugače.
Kakor je na Koroškem povzročila naša popustljivost vso nesrečo, tako sc je zgodilo tudi tukaj. Ako bi ne bili izpraznili Celovca, bi bilo koroško glasovanje izpadlo čisto drugače. Ako bi ne bili prostovoljno izpraznili zasedenih Lučan, bi tudi v Parizu naše meje drugače določili. Ko pa so Nemci prevzeli Lučane in del občine Gradišče, so razvili svojo agitacijo tudi preko demarkacijske črte, posebno s tem, da so dajali našim ljudem tostran črte potrebna živila po smešno nizkih cenah (moko po 3 krone, petrolej po
2	kroni, sladkor po 6 kron itd.). V Avstrijski državni zbor so volili tudi naši podaniki, istotako se je ljudsko štetje za Avstrijo nemoteno vršilo tudi po tistem delu občine Gradišče, ki spada v našo državo. Tako površna je bila naša obmejna kontrola. Značilno je, da Je bil v razmejitveni komisiji za Avstrijo tudi oskrbnik posestev, ki jih je pridobilo tu ob mejah društvo »Heim-statt«, (slično Siidmarki) v raznarodovalne namene. »Heimstatt« je rešil vsa društvena posestva za Avstrijo.
Da smo z razmejitvijo izgubili najmanj 8000 duš, temu je najbrž kriva nejasnost v pogodbi. Pogodba govori le o točki, kjer prideta skupaj okraja Maribor in Lipnica. Ni pa bilo Jasno povedano, ali gre tu ra mejo političnega (glavarstvo) ali pa sodnega okraja. Nemci so seveda zahtevali mejo političnega okraja, kar nam je prineslo toliko izgubo.
Slovenci imamo sedaj pri Sv. Duhu osem finančnih stražnikov, dve učiteljici, župnika, enega trgov-
ca in štiri gostilne, Nemci pa imajo samo šolo in dva orožnika. Kljub temu vzdržuje Avstrija redno pošto, dočim se misli našo poštno na-biralnico opustiti, ker noče nihče za 6 kron nositi pošte v tri ure oddaljeno Selnico, a vodja poštne nabi-ralnice ima mesečne plače 10 kron.
Ako smo že mnogo zamudili in zakrivili, ne smejo naše oblasti zanemariti vsaj tega, kar nam je še ostalo.  ________
Različno iz Prage.
Praga, 11, febr. 1921. Od vezanega gospodarstva k prostemu. — Nemci in ljudsko štetje. — Agitacija za izstop iz cerkve. — Šola
In verstvo.
Minister za trgovino dr. flotovec se je vrnil Iz Londona, kjer je bil po zunanje-trgovinskih poslih. Detajli niegove poti nas ne bodo toliko zanimali, kot nas utegne zanimati posledica obiska. Posledica je namreč, da se je državni gospodarski svet izrekel, da vezano gospodarstvo ne odgovarja današnjim razmeram, in to iz najrazličnejših vzrokov. Gospodarski svert je predložil načrt, kako preiti od današnjega vezanega k popolnoma prostemu gospodarstvu. V senatu je bila sprejeta resolucija, ki poživlja vlado, naj predloži načrt za likvidacijo central, v kojih rokah se je nahajalat rgovina s poljedelskimi produkti. Vse to bi bilo čisto v regu, toda značilno je sledeče: dosedanji gospodarski sistem, ki ga je ustvarila vojna, se je mogel smatrati za nekak ideal socijalistič-ne družbe. Centrale so bile nekak preizkuševalen kamen socijalistične-ga suhega računanja. No in vendar: s centralami ni bil nihče zadovoljen, in socljalisti bi radi, da pridejo že vendar enkrat normalne razmere. »Tribuna« se prav strupeno šali iz te
zmage nelogičnosti nad logičnostjo. Z omenjenimi sklepi je zmagal t. z. buržuazni princip nad socijalistič-nlm. in to v državi, kjer so socijali-stične vrste relativno najmočnejše. Do vsega tega je prišlo vsled Ho-tcvcevega sporočila, da vezano gospodarstvo izpodjeda kredit države.
Ljudsko tetje spravlja Nemce iz ravnotežja. Prizadevajo sl na vse mogoče, dovoljene in nedovoljene načine, da bi ohranili pri štetju število, ki jim ga je dala še stara avstrijska država. Kako lepo je bilo kričati v svet, kje vse so Nemci In koliko jih je. Sedaj se bo pa vse to zelo q .rknilo in pokazali se bodo Cehi tudi tam, kjer se dosedaj niso upali. — Obenem povzroča predsto-ječe ljudsko štetje tudi neko drugo agitacijo: agitacijo za izstop iz cerkve. Dosedaj je v Veliki Pragi izstopilo iz cerkve okrog 100.000 oseb. Agitacija dobiva dimenzije kakor pred volitvami. Proti temu proticer-kvenemu gibanju je nastopil prof. Pekaf (ki je pred vojno nastopal tudi proti Masaryku) in je napisal v »Narodni politiki« članek, v katerem pravi, da je tudi on samo po matrikah katolik, da pa vendar iz različnih vzrokov ne gre, da bi se proticer-kvena agitacija forsirala. Protiver-kveno agitacijo obsoja tudi pisatelj Dyk, urednik »Narodnih Listov«, kojih drugi urednik dr. Herbcn pa sklicuje shod proti PekaFovim izvajanjem. To proticerkveno agitacijo ja-či obnašanje Rima proti češki republiki. Papeška stolica obvešča namreč o imenovanju slovaških škofov madžarskega prlmasa Czermocha znanega privrženca Habsburžanov, ne obvešča pa češke vlado. Vse to dela hudo kri.
Pod utisom protirimskega gibanja se izda tudi zakonski načrt o I brezkonfesijski šoli.
Dr. P—-o.
Razna poročila.
Za ravnopravnost cirilice la latinice, tlaki. Posl. LekovaiC Je zaprosil ministra,
*a promet Joco Jovanoviča ter se mu pritožit, da so se v zadnjem času odstranili na nekaterih železniških postajata napisi v latinici. Posl. Lesko vrv lč Je zaprosil ministra, naj na podrejene organe Izda naredbe, da se strogo drže ministrske odredbe, da morajo bttl na prekosavsklli železniških postajah Izdelani napisi naprej v latinici tn potem cirilici, v Srbiji pa naprej v cirilici la na drugem mestu v latinici. To je v Interesu pomirjanja prebivalstva. Minister Je obljubil, da bo Izdal tako naredbo.
Trgovska pogodba s Češko. Češkoslovaški senat le 13. t. m. sprejel zakonski načrt o trgovinski pogodbi z našo državo.
Program francoskih delavcev. Splošna zveza francoskih strokovnih organizacij v Parizu Je Izdelala program, ki obsega nastopne točke: I. Razširjenje sindikalnega prava tudi na uradnike. 2. Osemurni delavnik. 3. Delavsko varstvo potem ustanovitve statistične službe, kakor tudi kontrole, pri kateri sodelujejo delavske organizacije. 4. Ustanovitev splošne delavsko zavarovalnice, ki obsega vse nevarnosti, katerim so Izpostavljeni delavci, kakor tudi
zvišale pokojnin. 5. Razširjenje delavske zakonodaje in delavskega varstva tudi za kmetijske delavce. 6. Enakopravnost tujih delavcev s francoskimi glede vseh delavskih pogojev. 7. Izenačenje delavnih pogojev vsega sveta. Splošna zveza strokovnih organizacij zahteva dalje podržavljctfe veleobratov in nadzorovanje podjetij, pri katerem so udeleženi delavci ter Je sestavila program za vzpostavo opustošcnili ozemelj.
Obsojeni finski komunisti. Porotno sodišče v Abn na Finskem Je razglasilo obsodbo proti ustanoviteljem tinske komunistične stranke, ki so bili lanske pomladi obtoženi veleizdaje. Štirinajst obtožencev je bilo obsojenih na prisillno delo od 5 do 15 let.
Kriza portugalske vlade, h Lizbone Javljajo: Kabinet je odstopil.
Demonstracije v dunajskem gledališču.
V	soboto zvečer, preden so uprizorili v gledališču Kommerzlele na Dunalu Schmitzlerjev »Reigen«, je skupina kakih 300 oseb demonstrirala proti predstavi ki klicala »piuf». Policija }n demonstrante razgnala. Pet oseb Je bilo aretiranih.
Gospodarstvo.
KAKO BO PLAČEVALA NEMČIJA VOJNO ODŠKODNINO?
Kakor znano, jo pariška konferenca določila, da ima Nemčija plačati vojno odškodnino 226 milijard , mark v zlatu v 42 letnih obrokih. — j Prvo (1921) in drugo leto bodo znašali ti obroki po 2 milijardi ter se
bodo postopno zvišali do konca Izplačil na letnih 6 milijard.
Vseh teh 42 let bo morala Nemčija plačevati v ime odškodnine 12 odstotkov od vrednosti vsega svojega izvoza, kar bo znašalo približno 84 milijard. V jamstvo zn popolno izplačilo odškodnine bo služilo vse
premoženje in vsi finančni viri nemške države. Ves ta čas ne sme Nemčija sklepati ne posredno, ne neposredno nikakih zunanjih posojil brez odobrenja zayezniške reparacijske komisije. Tekom vseh 42 let bo vršila ta komisija v Nemčiji kontrolo nad vsemi nemškimi dohodki in finančnimi posli, nad izvozom iz Nemčije in nad točnim izvrševanjem nemških obveznosti. Nemčija sme Izplačati odškodnino tudi prej. V tem slučaju se ji odobri razmeren odbitek.
Od celokupne odškodnine pripade Franciji 52 %, Angliji 26 % in vsem ostalim zaveznikom 22 %, med temi naši državi 5 % (t. j. 11 milijard 300 milijonov mark).
Kako pa bo plačevala Nemčija vojno odškodnino v zlatu, ko vendar ne premorejo toliko zlata vse države na svetu? V smislu člena 235 versajske pogodbe bo morala namreč odplačevati Nemčija odškodnino ne-le v zlatu, temveč tudi v blagu, v btodovih, v vrednostih in na druge načine.
Eden teh načinov bo obstojal v tem, da bo Nemčija odstopala devize v zlati veljavi reparacijski komisiji. Te devize bo seveda morala odkupovati država od svojih državljanov-izvoznikov. Ves lanski izvoz Nemčije je pa znašal komaj 2 milijardi marš v zlatu. Vprašanje je torej, s čim bodo plačevali nemški uvozniki v inozemstvu kupljeno blago, ako bodo šle vse devize na račun vojne odškodnine. Izhod iz te zagate bo silno težak, ako ne nemogoč.
Tako velikega bremena, kot je naložena Nemčiji, ta ne bo mogla prenesti brez najizdatnejšega izvoza. Ta izvoz pa zahteva velikanskega razmaha nemške industrije, kar pa zopet zahteva od svje strani Izdatna sredstva od zaveznikov, posebno glede dobavljanja sirovin za nemško industrijo. Zavezniške države pa zopet nimajo interesa na tem. da se nemška industrija preveč razvije, ter že danes jadikujejo, češ, da jim nemška industrija dela preveliko konkurenco.
Iz tega sledi dvoje, ali da Nemčija lie bo nikdar plačala, ker ne bo zmogla tako visoke odškodnine, ali pa da bo s svojo delavnostjo, s svojo tehnično iznajdljivostjo In s pomočjo zaveznikov postala v dogledni dobi iz poraženca v vojni zmagovalec na gospodarskem polju.
'r\r Vprašanje celjske cinkarne. Minl-sterijaina komisija pride v najkrajšem času v Celje, da preišče razmere v celjski cinkarni ter končno odloči o njeni usodi. Kakor kaže, bo ta odločitev usodna In bo cinkarna mogla zopet začet* z obratom. Merodajni čiuitelji menda vendar začenjajo uvidevaU pomen ta naše Industrije za državo.
4- Novo velika trornlca za pohištvo pri Celju. Te dni je začela obratovati v Sp. Hudinji pri Celju velika tvornlca za pohištvo, opremljena z najmodernejšimi stroji It Češkoslovaške. Tvomica, v kateri je zaposleno že čez 200 delavcev, Izdeluje najclcganlnojšo pohištvo. Zgradba tvornic In oprema je veljala okoli 7 milijonov kron. Lastnik podjetja Je Slovenec, g. Ivo Catcr.
+ Tovarna za kravate In gumbe v Slovenjem Gradcu. Lubasovo tvomico za harmonike v Slovenjem Gradcu je kupit K. Angel Hribar ter Jo preuredil v tovarno za kravate in gumbe.
-I Tovarna za posodo v Gaberju pri Cellu pred delno ustavltvlio obrata? V Celju se vzdržuje govorica, da misli todi We-stenova tovarna za posodo v Gaberju delno ustaviti obrat. Z druge strani pa se sliši, da so te govorice nelstinite, da so le na-
menoma razširjenje in zasledujejo napram delavstvu pritisk k popustljivosti.
eh Za lastnike ribnikov. Poverjeništvo za kmetijstvo razpolaga še z nekaj tisoči postrvjega zaroda( domače potočnice, ozir. križanke) po znižani ceni 80 K za 1000 ribic. Naročila je poslati poverjeništvu do 20, t. m.
t+ Udrnženjc parobrodnih družb, h
Beograda poročajo:	Gospodarski	finančni
komite ministr. se je bavil na svoji zadnji seji z vprašanjem udruženja vseh paro« brodnih družb v svrho obrambe pred konkurenco italijanskih družb.
.+ Likvidacija parobrodno družbe »Ra. gusea*. Kakor poročajo Usti, namerava dubrovniška parobrodna družba »Ragusca-i sklicati 24. tm. občni zbor delničarjev, na katerem se bo rešilo vprašanje likvidacije dražbe. — Zadnji mesec so sploh skoraj vse parobredne družbe počivale. V Gružu n. pr, čak.i brez posia več brodov »Ungaro-Cro-atc«. Parobrodne družbe nestrpno čakajo na rezultat trgovinskih pogajanj z Italijo, Glavni vzrok stagnacije prt naših paro-, brodnih družbah je pa pomanjkanje premoga.
rt- Žitno poročilo Iz Vojvodino. Padec dolarja je Imel za posledico zopetno gra-vitiranje ameriškega žita v Nemčijo, ki pride ceneje kot jugoslovansko žito. Tudi v Avstriji ne kupujejo več našega žita, Vsled tega so žitne cene pri nas padle, da. siravno producenti niso voljni, znižati cen. Najbolj je padla cena pšenici, ki je nabrala zadnje dni 920—960 K.
+ Angleška pomoč srbskim poijcdelj« cem. Angleški komite za kmetijsko pomoč zaveznikom je pripravil transport strojev, orodja in semen v vrednosti 15.000 funtov, šterlingov kot dar v vojni odškodovanim srbskim poljedelcem. Komite bo skrbel, da pride transport najkasneje v drugi polo« vici meseca marca v našo državo tako, da bi so mogli poljedelci okoristiti — že te« kom letošnje dobe obdelovanja s poslanim blagom.
+ Nemški parobrodni promet z Juga. slavijo. V Berlinu se je osnovala delniška družba s kapitalom 3 milijonov mark, M bo nabavila ladjo za parobrodni promet * Jugoslavijo,
rF Zvišanje avstrijskih železniških to« vernih tarif. Avstrijske državne železnico bodo 15. tm. zvišalo vsled povišanj* plač železničarjev tarife v tovornem prometu za 50 odstotkov. To zvišanje pa us vella za kruh, meso, žito, sladkor in gradbeni materiial. Državne železnice bodo Imele v poslovnem letu 1920-21 detle!* okoli 4. milijard kron.
+ Žitne ceno v Argcntlntji. V prometu so veliko količine pšenice, ovsa in lanenega semena. Izgledl koruzne žetve so zelo dobri. Cena pšenice v početku tm. je bila 15.60, korure 9.45, ovsa 7.25, lanenega se« mena pa 11.55 pezo v.
+ Prepovedan uvoz staroavstrijskega drobiža v Češkoslovaško. Uradni list objavlja odredbo, ki prepoveduje uvoz novcev po 1, 2, 10 in 20 vinarjev na češko* slovaško.
+ Inozemski trgovci odpovedujejo na-ročbe v Nemčiji. V Berlin Je došlo, kakor nam poročajo več poročil, da je več inozemskih trgovcev razveljavilo svoje tia-ročbe v Nemčiji, ker nočejo plačati pristojbine za Izvoz, ki Jih določa sldcp pariške« konference.
+ Razpust devizne centralo v Krtu kova. Kakor poročajo poljski listi, se bcu krakovska devizna centrala v najkrajše® času odpravila.
+ Češki kapital v Goruil SlczJJL Večina delnic enega največjih podjetij gor« nješlezijsko rudarske Industrije, »Verctofg« to »KBntgs- und Laurahiittc«, Je prešlo V češke roke. S tem so Cehi zadobili znaten vpliv na poslovanje podjetja.
-F Svetovna nadprodukcija sladkorla. Tvrdka C. Czarkov v Londonu -en! letošnjo svetovno nadprodukcijo sladkorja na
1.595.000 ton; lanska pa je znašala sanic*
533.000 ton.
Primorske pesmi.
Istočasno z »Narcisom« je izdal Igo Gruden pri »Zvezni tiskarni« v Ljubljani drugo svojo pesniško zbirko »Primorske pesmi«. Kot že naslov pove, so pesmi posvečene slovenskim primorskim krajem od Istre do Devina in Brd. Navdušen In Klasen klicar po osveti, prorok neodrešeaih bratov, miner zaupajoč v zmago, je vstal s pesnikom Grudnom naši podjarmljeni in od lažnjive dvctisočletne kulture ponižani solnčni goriški in tržaški in krašld zemlji. Plamteča beseda in zanos in kipeč jezik je dan pesniku teh verzov, ki so značilni za mišljenje in trpljenje njegovih ožjih rojakov — pesnik Je rodom iz Nabrežine — in naših trpečih bratov. Koliko plastike in resničnega čuvstva je v teh pesmih, v katerih ni pretiranih fraz in sladkega, iskanega leporečja, temveč je malone vse pristen in resničen izraz užaljenega In ljubečega pesnika, kL^jmiivzeli najclražje,
kar je imel: Svobodo domovine.
»Kaj bi nam pel o ijubavi, poet,« ga vprašuje glas od doma, zdaj ko je v vseh srcih gorje in srd in gnev, ko sl je vse ljudstvo s Krasa in Primorja zalilo z jezo in žalostjo srce. »Poj o sovraštvu in uporu«, mu veli isti glas, »Krikni za nas med vetrove, vč naj ves svet, da tvoj rod je prokiet.« — In pesnik je poslušal ta glas. in nastali so verzi divji in viharni in revolucijonarni, kakor jih ni mnogo v naši literaturi:
»Cujtc nas, bratje, o dajte nam znak, v Belgradu, Zagrebu, beli Ljubljani, da od Dalmacije daleč gor v Brda dvigne po rovih se narod teptani, da se od isker bolesti in srda ogenj razširi kot blisk na vse kraje.
Cujtc nas bratje, o dajte nam znak, v Zagrebu, Belgradu, beli Ljubljani, in že pod Trstom in solnčno Gorico, Puljem in Reko in zadnjo vasico svet se zaziblje, ves hkrati zamaje, I vse z dinamitom poženemo x zrak..
Izlita in kipeča je spomenica »Tržaškim bratom«, ki vprašujejo:
Kje je Matjaž, o kje je naš kralj?
Ni nas pozdravil, ni prišel med nas, dol od Logatca, ni stopil čez Kras... Kje sl, Matjaž, o kje si, naš kralj?.
Bratje prerokba ni naša zlagana
vojska Matjaževa mrko bedeča, vojska Matjaževa kralja še čaka dol od Logatca iz črnega mraka.
Prišel bo dan, ko vojska ta vstane, ne kot vojnikov izmučena vrsta, kakor požar,
ki izvrtinči se, brizgne in plane v gubljih krvavili v drveči vihar, o
Kakor je bil Gregorčič v svoji »Soči« »mdntis kakSn«, zlovešči prorok, in se je njegovo prorokova-nje uresničilo — upajmo, da je nasprotno pesnik Gruden videc, ki gleda v boljšo bodočnost in vidi odrešeno svojo zemljo. Ker sedaj mu ie težko in ako pravi »ali. meni ža-.
lostno je, da bi umrl, pozabil na bolest in žalost svojo« — tedaj čutimo, da to ni g' la fraza, temveč resnično čuvstvo pesnikovo.
Zanimivo in značilno je zanj kako slika s suhimi barvami in enakomernimi toni praško enoličnost in ubožnost svojili krajev. Včasi ti za-žehti iz soneta sopara v obraz, skr-žak se oglasi monotono »Pod Šem-polajcm«, kjer vlada negibna tišina in vročina, le »kobilice vzduh strižejo po travi«. »Pri Mohorinkinih« čutiš in uživaš »bajni čar kraškega doma,« v katerega se more popolnoma zatopiti seveda le pravi Krašovec. Pred očmi tl je ognjišče, na katerem »izpod žrjavice puhti aroma. v nji skrit krompir pod tlečimi poleni«; ves opis tl pričara skromno, a pristno idilo, v kateri le stari oče »prede misli godrnjave«. »V na-brežinskih kamnolomih« vidiš Kala-breža in Furlana »bolj od skržakov suhih in ožganih teles«, kako »terjata iz kamna kruha za otroke lačne«. — Ni da bi našteval vse te pla atiču^iivein ttds slSte* ki
čajo brez izjeme, da jih Je ustvaril pesnik, ki je sam vse to videl, živel in sočutil.
Sicer se najdejo tudi v tej zbirki spomini na druge poete, n. pr.: »blD že, moj dom, zdaj si bolj ml in bolj« (Gradnik), »v polju bilka sc ne gane, ptič molči; skozi daljo nepoznane —« (Murna), »padel sem v nič«, »le sen moj mladostni... bo seval in bdel nad boljo domovine«, (Župan-i čič) Itd. —, a to so malenkosti v pri-' meri z originalnimi in krepkim) Grudnovimi slikami.
»Zemlja je naša, o, bodi vam sveta, bratje in sestre, fantje, dekleta in vi možje —• kakor skale na Krasu, in ve ženfi, ki Še plodne ste v pasu, ve z ncbogljenci, slabo dojenimi, v strašnem, prokietem tem času po taboriščih rojenimi: stojte na straži na potu do morja, v dušah hranite nam daljna obzorja!«
Bog ne daj, da bi bil tq klic vph G.Jia.ra*-Ptk3iče2a-.Y. TUščaviF'	C. G
Dnevne vesti.
— Sleparije pri ljudskem štetju v Vojniku pri Celju. V Vojniku so icmški popisovalni komisarji, ki jih e imenovala občina, zlorabili uradno moč v to, da so celo vrsto Slo vencev vpisali na popisnicah zaNem-cc. Poverjeništvo za socijalno skrb
— Zamenjavo 20 dinarskih bankovcev so vsi poštni uradi zopet ustavili. Bankovci se odslej zamenjavajo le pri podružnicah »Narodne banke« v Ljubljani in Mariboru, in sicer do konca tega meseca.
— 358. obletnica usmrtitve Matije Gubca. Danes je minilo 358 let, odkar so voditelji kmečkih puntov, imenovanega »kmečkega kralja« Matijo Gubca v Zagrebu usmrtili na ta način, da so ga posadili na razbeljeni železni stol ter ga kronali z razbeljeno krono, Lani so hrvatski kmetje sklenili, da postavijo svojemu prvoboritelju in mučeniku spomenik v I.udbregu. — Kipar Dolinar je svoječasno modeliral prav karakteristično glavo tega kmečkega mučenika.
— Potnik] v Inozemstvo! Oddelek za javno varnost ministrstva za notranje stvari objavlja: Osebe, ki nameravajo potovati v inozemstvo, se opozarjajo na to, preskrbijo z zadostnimi denarnimi sredstvi, ker naša zastopništva v inozemstva v inozemstvu nimajo na razpolago sredstev za povratek v domovino, ako tem potnikom poide denar.
— Naše srednje sole so z učnimi uspehi v I. tečaju splošno nezadovoljne. V nekaterih, posebno v višjih razredih, je do polovice dvojk. Treba bo z vso strogostjo nastopiti proti veseljačenju in politiziranju šolske •flladine, sicer ne pridemo do obnove povojne generacije.
— Zdravniki bolniških blagajn. i. ozirom na notico pod tem naslovom v 35. štev. našega lista nas naproša Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, da priobčimo nastopno pojasnilo: Razmerje zdravnikov Okrajne bolniške blagajne do zavoda je ugotovljeno s kolektivno pogodbo, sklenjeno 28. marca m. 1. med organizacijo okrožnih zdravnikov in blagajno. Te pogodbe do danes ni odpovedala niti organizacija, niti bla gajna. Kljub temu se je blagajna z ozirom na dopis slovenskega zdravniškega društva brez odloga izrekla za pripravljeno, da pogodbo revidira v prid zdravnikom, in je prosila društvo, naj navede določne spremenje-valne predloge in naj imenuje zastopnike, ki se bodo udeležili morebiti potrebnili pogajanj. Dne 12. t. m. je prejela blagajna sporočilo o izvolitvi
. zastopnikov društva, nakar je ponovno zaprosila društvo, naj stavi svoje predloge. Blagajna je vselej povdarjala svojo pripravljenost za revizijo obstoječe pogodbe in je na zdravnikih samih ležeče, kdaj pride do nje. Iz uradnih spisov je vsak čas možno posneti, da v tem pogledu blagajne ne zadene najmanjša krivda in da je dotična notica v »Jugoslaviji« netočna in da se dela krivica upravi blagajne.
— V Gradcu In v Ljubljani. Neko mariborske Slovenke so bile nedavno po op."avicih v Gradcu. Ker so v tramvaju mod seboj slovensko govorile, so Jih napadi« nemške sopotnice z dežniki In ročnimi torbami, da so sc komaj rešile. Ke-daj se Je pri nas Nemcem kaj takega zgodilo, 6eludi povsod In vrh tega Cesto prav Izzivalno govorijo nemški?
— Čudna so pota državno trošarine. Trgrtrrcc Jz Notranjske nam pJSe, da so mu lansko jesen naložili na 1 1 ruma SO kron državne trošarine, d o čini mu je neka tvrdka ponudila rum Iste kakovost! z 2e vračunano trošarino samo po 71 K liter VslH pritožbe so trgovcu sicer znižali trošarino skorej na polovico, češ da ic bila pomota, toda ta uradna pomota mu..
Is napravila precej nepotrebnih stroškov. Merodajne oblasti naj vendar gledajo, da so na bodo motila In da ne bodo napravljale nepotrebnih poti in stroškov trgovcem.
~ žensko volilno pravico pri ob-» Vo!itvah* Ceija smo prejeli dalj-j w 3, v katerem se odločno zahteva, da Pridejo ženske vsaj pri občinskih vo-htvah do enakopravnosti, ako so bile že pri volitvah v koastihianto zapostavljene.
— Rimsko topilec Je kupila zavedna In podjetna Hrvatica gdč. Rački, sorodnica stavnega rodoljuba kanonika Ra<3cega. Nova lastnica namerava 2e letos topilce najmodernejše preurediti.
— Nezadostna varnost sodnih zaporov. Zadale dni smo slišali, da jc iz zaporov okraj, sodišča v Kranju pobegnil roparski morilec Zupnn, ki je v Hudem pri Tržiču umora In oropal starko .Toro Fajfar, truplo Pa strl pod jabolka v kleti. Pobegli ro<par Je odšel^ v Avstrijo. Ker so sc slični nbegi /codiii Ze tud! ori druelh okrainih sodiščih
1 se res čudimo, zakaj se taki nevarni tiči takoj ne zroče moderno zavarovanim In zastraženim zaporom pri višjem sodišču v Ljubljani.
— Črno koze in legar v Savinjski do. lin!. Vsled zanemarjenih sanitarnih razmer in pomanjkanja zdravnikov se legar in črno koze vedno bolj širijo po Savinjski d> lini. V raznih krajih je umrlo že mnogo oseb. Crne koze so se v zadnjem času pojavile tudi po drugih krajih v Sloveniji. Pristojne oblasti morajo ukreni« vse potrebno, da tl dve nevarni epidemiji zatarejo.
— Življenja sc Jo naveličal Finančni paznik \<z Bezuljaka P. A. se Je naveličal tega sveta In se je v samomorilnem namenu napil oetove kisline. RešSl pa so ga še pravočasno la ga dali prepeljati v ljubljansko bolnico.
— Raz peči le padel. Juvančič Martin, dninar v Klancu pri Vačah, se je grel na peči. Med tem jc postal žejen in Je hotel zlesti raz peči. Pri tem pa sc Je tako nerodno okrenil, da jc padel s peči naravnost na tla in sl zlomil levo nogo.
— Roparski napad v Blrčnl vasi v metliškem okraju. Dne 28. novembra 1. 1. Je neki, sedaj zaprti mož roparsko napadel neko približno 30 let staro žensko. Dotična ženska se poziva naj se zaradi zaslišanja nemudoma zglasi pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani ali pri najbližJI orožniški postaj
— Nagla se le v vlaku v Bihinjski Bistrici dolga srebrna ovratna verižica z obeskom. Izgublteljica na| se zglasi pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani.
— Opozarjamo na oglas g. Josipa Pe-tellnca.
uspeh. V Ljubljani se šušlja marsikaj, kar mora priti tudi varnostni straži do ušes — o skrivnih brlogih, posebno v predmestjih in na periferijah, kjer se vrši »promet« do zgodnjih jutranjih ur, kjer časti Venero in Baka večinoma le mladina. Komur je mar dober glas Ljubljane, komur se smili mladina, naj take pojave brez bojazni prijavi na pristojno mesto.
— Za Jugoslovansko Matico darujejo J v počaščenje spomina pok. Svetka Martela-I ca gg. M. Bosadiy, ravnatelj, Fran Rus,
podravnatelj S1, o v. eskomptne banke, po 100 K, gdčna Mimi Šušteršič 50 K. Na poslovilnem večeru gdč. Mile Počivalnikove Je nabralo uradništvo Slov. eskomptne banke 520 K. Iskrena hvala I
— Delo ponočnjakov. V noč! 4. nov. I. I. so bila gostilničarju K. C. v Spod. Šiški (Kolodvorska cesta) ukradena dvoriščna vrata. Sedaj je stražnik Valentinčič našel odnesena vrata za ograjo Igrišča S, K. Ilirije.
— Nesreča pri delu. V Polakovi tovarni si je elektrotehnik Jos. Kosar s stružnico odrezal 4 prste leve roke. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
— Invalid — tat. 23 letal Invalid Ivan .Metelko, doma Iz Poljčan na Štajerskem, }c bil nedavno odslovljen iz tukajšnje inva-lidnice ter se sedaj klati okrog brez dela in sredstev. Pred odpustom je v čakalnici invalidov ukradel ključavničarju V. F. črno sukneno obleko, vredno 1500 K par rjavih vojaških čevljev in nahrbtnik. Lani je Metelko okradel svojega brata.
—• Izgubil se Je včeraj na poti, ki pelie od skladišč Kolizeja do Gosposvetske ceste, zlat prstan. Pošteni najditelj se pro6l, da ga odda proti nagradi v pisarni g. Novakoviča, Zidovska ulica 1-J.
Ljubljana.
= Milijonska globa. Družabnik znane ljubljanske tvrdko »Svetla« dr. Markovič je ukazal meseca septembra svojim uslužbencem skriti okrog 2000 žarnic, da ne bi plačal za nje trošarine, ki bi znesla skoro en četrt milijona kron. Drugi dru-,K' p°£ačar in prokurist g. nž. Back sta bila takrat odsotna in za Markovičevo manipulacijo nista vedela. Ko je g. Pogačar za to zvedel, jc zadevo sicer takoj ovadil ‘inančnl oblasti, a ta je prejela o tem ovadbo že tudi od enega tvrkinih uslužbencev. Zato je uvedlo finančno ravnateljstvo kazensko preiskavo, ki se je končala tc dni s tem, da je bila tvrdka obsojena na 12 milijonov kron globe, ki se razdeli v jed-nakiii delih na oba družabnika m prokurista. Ker je obstojal proti dr. Markoviču utemeljen sum, da bo skušal pobegniti, in obstoja proti njemu tudi več drugega obtežilnega materijala, je bil v nedeljo aretiran v preventivni zapor deželne sodnije. Aretacija se je izvršila na Bledu, kjer je stanoval dr. Markovič s svo-1° v^eno* Og. Pogačar in Back sta vložila proti obsodbi na finančno de-degacijo rekurz, ker je skril doktor Markovič žarnice v njuni odsotnosti in brez njunega vodstva. Od rešitve rckurza je odvisna tudi nadaljna usoda tvrdke same. Začasno jc tvrdka zaprta.
— Lov za nevarnim vlomilcem.
Kakor smo že poročali, je na svečnico pri belem dnevu nekdo vlomil s ponarejenim ključem v pisarno Kmetijske družbe ter odnesel pisalni stroj. Tat se je z zvečernhn vlakom odpeljal v Zagreb ter drugi dan stroj prodal nekemu trgovcu pisalnih strojev v Ilicl za 1000 K. Cez teden dni sc je tat vrnil v Ljubljano ter si pri nekem ključavničarskem mojstru na podlagi risb naročil razne ponarejene ključe. Mojstru se jc naročilo zdelo sumljivo, zato je zadevo javil policij!. Pred policaji Je tat bežal v Jugoslovansko tiskarno, kjer so ga v podstrešju izvlekli izza zabojev. Pri njem so dobili predpasnik, ki ga je tudi ukradel pri Kmetijski družbi ter v njem zavit odnesel pisalni stroj. Tat sc piše Fr. Obid. Kakor večina moderne tatinske družbe, jc tudi Obid sifilitičen.
— Ljubljansko prebivalstvo. Mestni magistrat objavlja nastopne začasne številke liudskega štetja v mestni občini Ljubljani brez predmestij: Prebivalcev 53.072, moških 26.268, žensk 26.804. Državljanov kraljevine SHS jc 48.246, tujih državljanov 1611, neodločenih 3215. Po veroizpovedi jc pravoslavnih 2046, rimsko - katoliških 50.323, grško - katoUSkčh 38, evangeljskih 264, muslimanov 236, Izraelitov 91, drugih 15, brez konfesije 59. Po materinskem jeziku je Slovencev oziroma Srbohrvatov 50.275, drugih Slovanov 760, Romunov 13, Italijanov 175, Nemcev 1690, Madžarov 65, Arnavtov 3, drugih narodnosti 91. Sedaj se vrsi revizija ljudskega štetja, ki pa v glavnem ne bo mnogo vplivala na objavljeni izid.
— Nemoralnost v Ljubljani. Nc maramo pogrevati vprašanja, ali je naša vlada z odpravo, tolerančne hiše dosegla moralnj
Maribor.
Patrlotlčen »Hrvat*. V Veliki kavarni Jc v nedeljo zvečer v večji družbi žensk zabavljat na Jugoslavijo in sramotil kralja Petra 231ctni Vladimir Hlmmelrelcli Iz Osijeka, ki Ima sedaj svojo brivnico v Studencih pr! Mariboru. Ko so se drugi gostije pričeli zgražati nad njegovo nesramnostjo, Je ponovil svoje žaljive besede. Nastal Je pretep, ki Je končal tako, da so tejja pa-trJotfdnga »Hrvata« aretirali.
Nesrečen ljubimec. Andraž Ma!ek, viničar v Zavrhu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je pred par dnevi v prepiru vrgel svojo nevesto Marijo BrandstSttenje-vo, ki je bila v blagoslovljenem stanju, tako nesrečno v neko mlako, da Je utonila.
Samomor, ki ni samomor. Kanollst mariborskega okrajnega glavarstva Franc Mihelič, stanujoč v Studencih pri Mariboru, ie v ponedeljek 06 1. ponoči ob svojem prl-koda domov hnd s svojo ženo kratek prepir. Pograbit ]e revolver fu si ga naperil na prsi ter zagrozfl, da se ustreli. Pi tem pa se Je revolver res sproži! in ga smrtno ranil, tako da je izkrvavel in umrl, še predno Je prjšol voz rešSne postaje. Pokojnik zapušča ženo in pet otrok.
neschitz grozil z ubojem. Posestnika Matevža Hartmana iz Libuč je v »Narodnem domu« v Pliberku napadel neki Burjalc, toda orožnik ni hotel pritožbe niti poslušati, češ, da je Burjalc dober nemški-mož. Učitelj in gostilničar Paulitsch iz N011-če vasi in posestnik Albrecht sta dobila po novem letu vsak po 1 voz vojaških pušk in municije, čemu pa to?.
Primorje.
Boji v tržiškem arzenalu. Kakor javljajo listi, je prišlo v arzenalu v Tržiču (Monfalcone) med delavolj-nimi in stavkajočimi delavci do spopada, pri čemer so na obeh straneh streljali. Pri tem je bilo nekaj oseb ranjenih. Kasneje so se spopadli socialisti In fašisti, ki so napadli delavsko zbornico. Pri tein je bila ena oseba ubita in 15 ranjenih.
Celfe.
Celjski davčni urad In 20-dlnarsk| ban. koveL Po mestu se čujejo neosnovaue govorice, da naš davčni urad ne sprejema 20-dinarskik. bankovcev. To ne odg»var'a resnici. Davčni urad bankovce sprejema vendar pa pove vsakemu prinašalcu, da ima nalogo konisclratl vse falzlfikato.
Predavanje. V soboto Je predaval g dr. Sclnvab v d vrani mestnega magistrata o epidemiji koz. Opisal Je postanek bolezni od počelka in obrazložil velik pomen cepljenja prot! tej epidemiji, ki se Je izkazalo kot najuspeSnejšc sredstvo. Nato Je pojasnil slučaje koz, ki so se pojavili dosedaj v Cellu In okolici. Dozdaj smo imeli v mestu In najbližnji celjski okolici skupno 26 slučajev koz. Epidemija pa se vkljub ukrepom oblasti širi dalje in še ni kmalu pričakovati konca. Tega važnega predavanja se je udeležilo zelo malo občinstva. Želeti bi bilo, da se publika v prihodnje za taka predavanja bolj zanima Športni klub Celje Je vložil obširno' utemeljen predlog za napravo modernega igrišča na glaziji. V svrho Študija projekta in potrebnih predpogojev se izvoli tričlanski odsek.
Celjsko olepševalno društvo ima svoj občni zbor v četrtek 17. trn. ob 8. zvečer v restavracij! Nar. doma.
Splošna gospodarska zadruga ra Slovenijo, podružnica Celje, vabi svoje dane na člansko zborovanje 20. t. m. ob 15. v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red: Poročilo načelstva, volitev delegatov za občni zbor v Ljubljani in raznoterosti,
Koroško.
Iz Mežiško doline nam pišejo, da so se v Guštanju začele znova pojavljati nemške firme, česar pa občinski urad ne vidi. Več pozornosti bi morale naše oblasti posvečati nemški asitatorici E. O., ki na konju prenaša pošto čez mejo. Kako pa se godi našim ljudem, navedemo le par slučajev: posestnika Janeza Vuteja so dne 3. t. m. pri delu na polju napadli trije neznani lopovi (er ga težko ranili. Pavel Derlnik iz Orebinjskih gor je moral bežati a .doma, ker mu je neki Ja-.
PROTI PIJANČEVANJU.
Deželna vlada je izdala sledečo res umestno naredbo: Veseljačenje in pijančevanje sta prekoračila meje dopustnosti. Med tem ko nekateri sloji trpe lakoto in pomanjkanje, zapravljajo drugi denar čez vse mere in zapeljujejo ljudstvo sploh k zapravljivosti. Vsled tega odrejam glede društvenih veselic, plesov na povabljene goste in drugih prireditev, ik se vrše izven gostiln in kavarn, sledeče: 1. Alkoholne pijače se pri teh prireditvah smejo točiti In uživati le do 23. (triindvajsete) ure; 2. godba sme igrati le do 24. (štiriindvajsete) ure; 3. kaka taka prireditev se mora končati v takem času, da se dotičnl prostori najpozneje ob 1. uri popolnoma izpraznijo; 4. srednješolska mladina in osebe, ki niso izpolnile 18. leta svoje starosti se takih plesov ne sme udeleževati. Društva, ki bi se pri svojih prireditvah ne držala teh predpisov se bodo razpustila. S tem odlokom se nikakor ne Izpreminjajo predpisi glede policijske ure za gostilne ta kavarne. Izjeme teh predpisov se nikomur in pod nobenim pogojem ne smejo dovoljevati. Naslove poživljam, da v tem smislu postopajo oziroma potrebno ukrenejo. — Zavodjo poverjeništva 7.a notranje zadeve: dvorni svetnik Kremenšek s. r.
Sokolstvo.
Nove sokolske knjigo: V založbi *Sa-veza* Je fzSla nova knjiga:	dr. Ljudevtt
Pivko: »Kratka metodika telovadbe*, ki stane 10 K. Dalje dr. L]. Pivko in Adolf Schattp: »Telovadba«. Razlaga telovadne teorijo in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyrševem sestavu. Stane 20 K. Zadnja Je izšla v založbi Slovenske Šolske matice ter se dobiva istotako pri Savezu. Obe knjigi sta nujno potrebni za vsakega voditelja. Vsako društvo Jih mora imeti v svoji društven! knjižnici.
Gledališče že dolgo ni bilo tako nabita polno. Ljubljansko občinstvo jc enkrat rej pokazalo, da ve ceniti domača umetnika; Po končanem sporedu sta bila umetnika bumo aklamlrana In je g. Rijavcc moral šg trikrat navreči komade lz »Točke«.
Rijavec nastop! v »liofimannovlh pri* povedliah«. Danes, 15. t. m. se vprizorijd Izven abonmaja Offeubachovc »Holiman-nove pripovedke*. Hofimanna bo pel go« spod Josip Rijavec.
Repertoar mariborskega gledališča: V
torek, 15. »Mladost«, (C-20). Sreda, 16. »Jesenski manevri«, (B-21). Četrtek, 17. »MN sel«, (A—22). Petek, 18. zaprto. Sobota. 10, »Otroška tragedija* in »Vsiljenka«, (B—22), Nedelja, 20. pop. ob 15. »Pri belem konjičku«; zvečer »Amaconke«, (izven). Po-ndeljek, 21. »Otroška tragedija« in »Vsi* Ijcnka«, (gostovanje v Ptuju). Torek, 224 »Otroška tragedija« in »Vslljenka«, (A—23),
Mestno gledališče v Celju. V nedeljo so gočencl Dramatične šole z dobrtaJ uspehom predstavljali Finžsarjevega »Div« jeva lovca«. — Za soboto 19. t. m. sa pripravlja ljubezenska drama v treh dejanjih »Mladost«.
Pokrajina.
Murščak pri Radencih. Umor. V puirf-nl noči so se v Senčarjev! gostilni v Mur-ščaku pri Radencih fantje i2 sosednjih va-s! stepli. Pri tem 241etol Karol Žnidarič ta Selišč zaklal z nožem Franca Stjanca bi Vučjih zasadov,
Gornja Radgona, Na pepelnično sreda zjutraj Je v GoraJi Radgoni h Ciričeva kavarne stopivšega dlsponcnta Gospodar« slcc zadruge Zaberja (poprej Zittersctria-. ger) neki pijani mesarski pomočnik bre« vsakega povoda udara s tako silo, da mA Je zlomil obe nogi.	'
 ...... 1	11	hi	1
Mali oglasi.
Proda se:
i KRASNA STAVBENA PARCELA’
na Jako lepem prostoru sredi mesta, cest* s veliko prihodnjostjo. Natančno podatka ta cena se tzve Sv. Petra cesta št. 55.
Šport in turi stika.
Sankaška tekma v Bohinju. Po dolgem presledku vojnih let so se vršile v nedeljo prve sankaške tekme v Bohinju. Udeležba Je bila nadvse nepričakovana. Prijavilo se Je 67 tekmovalcev, deloma domačinov, veliko iz Slovenijo, ostali Iz Zagreba Mostara in Trsta. Tudi mnogo ljubljanskega občinstva je prišlo gledat tekmo. Tekme so počele s sankanjem seniorjev na 1000 m, v kojih Je odnesel prvenstvo M. Ph. Stanko Kmet, Ljubljana, v 1.18 dve petini min, ter pridobil s tem prvenstvo Jugoslavije in Slovenije za loto 1921. Drugo mesto le zasedel Bevc dl, lz Zagreba, v 1.21 4 pctžuke min., tretje Skale Janko, Ljubija na, v 1.22 min. Kot druga tekma Je bila tekma Junlorjev na 1000 m za prvenstvo Bohinja za leto 1921., katerega sl Jc pridobi! Jože Pogačar, Ljubljana, v 1.192 dve petini min., drugi je bil Mežič, Jesenice, v 1.22 m petino min.,tretji Levičnik, Ljub' liana, v 1.26 trt petine min. Za tem se ie vršila tekma na dvosedežnih sankali, pri kojih je dobil prvo nagrado Kavšek - Gorazd, Ljubljana, v 1.20 min. na 1000 m. Drudi je bil Ing. Mencinger - Ccrne, Ljubljana, v 1.21 min., tretji Kmet - Kmet, Ljubljana, v 1.22 eno petino min., četrti Skale - Heranansky, Ljubljana, v 1.27 m. Za tem so jo vršila damska tekma na 650 m. Prva je bila Bevc Hana, Zagreb, v 56 sck., druga Logar, Boh. Bistrica, v 17 eno petino min., trotja Striizzi Gr., Ljubljana, v 1.31 min. Kot zadnja tekma so Je vršila tekma delana dočkov na 650 m. Prvi je bii Godec v 55 sok., drugi Torkar v 57 sek., tretji Žnidar v 58 sek. Doseženi časi v prvenstvenih tekmah so najboljši, kar se Jih do sodaj doseglo v Bohinju. Vreme Je bila krasno in sankališče posebno ob jutranjih arah Izvrstno.
Gledališče in glasba.
Poslovilni koncert Rijavec - Ličar Včeraj sta imela v ljubljanski operi poslovilni koncert tenorist zagrebške opere g. Rijavec in klavirski virtuoz g. Ličar. Potem sc podasta, na umetniško turnejo p* svet«.
2631
LEPA ZBIRKA NOT	(
la prvovrsten glasovir (Ko^ert-Stutz-Fltfs sel) pri A, Kolbl, Javornik 7,	254
MADRACI
tridelni prvovrstni pr Ima prevleka Čvrsta Polnjeni s la afrlkamsko morsko travo, S garnitura za posteljo K 1150 Iranko povzet-Je ali proti predplačilu pošilja »Columbia« Maribor. Cvetlica ni. 8.	270
POPOLNOMA NOVA OPRAVA’
za kuhinjo In sobo te trd«ga lesa se p« JaJco nizki ceni proda. Ogleda ae pri J. Dragotinu Mišiču v Društven! ulici fit 23 (Novi Udmat).
2 PISALNI MIZI,
1 nastavek od krcdcnce pripraven za gostilno In več zabojev. Erjavec-Turk, Valvazorjev trg 7.	245
MODERNO DRADJENU KUCU
sa manJom trgovinom, IJeplm vrtom 1 ora, nlcam od */* roki prodajem. Upltatl se kod vlasnika Ivana Gorupič, Pobrežje Crkov-ska cesta St 33 Maribor.	25«
ENONADSTROPNA HIŠA
* mesarijo in gostilno se proda v StudencSS pri Mariboru.	257,
ZARADI ODPOTOVANJA so proda stanovanje s preprosto opravo e eno sobo s Štedilnikom	poizve se 1
upraviiištvu JugoslavUe.	393
MLIN
naprodaj v Badavljah. Cena 800.000 K. Pojasnila daje Matevž Sitnic, Ločnica p. Sora.
238
POSTELJA,
kompletna omara za obleko več drugi& stvari se Po nlrfd ceni proda. RcinlnghauS ■Šiška, Alberti.	274
MED (TRČAN)
najfinejši namizni za pecivo, garantirano čebelnl pitanec kg 4 50 K. Pošilja se pa pošti In po železnici. A. Maček, čebelar, Vrhnika.	214
Kup! se:
KUPIM DOBRO OHRANJEN PIANINO poizvedbe v Vašem upravništvu.
Zenitna ponudbe
SOLIDEN- IZOBRAŽEN MORN.-POD-OPICIR
z dobrimi Izgledl na bodočnost, želi po«, znejše ženitbe radi poznanstva z istotako gospodično. Tajnost zajamčena. Ponudb® na upravo »Jugoslavije« pod »Bodočnost«!
272
37-LETNI MOZ,
resen značaj, prijetne zunanjosti, trgovska noobrežen, s premoženjem, išče V9led pomanjkanja znanstva 25—35Jetno gospodih 110, cventuclno tud! vdova s trgovino ali gostilno v svrho ženitve. Stroga tajnost zajamčena. Le resno ponudbe, kjer zatrpa-nje tudi sliko pod »Ivo Podgornik, poštno-ležeče-Matibor.«,	263
M 7-žvaco:
Kraliev vitez.
Zgodovinski rotnaa (Dalle.)
»Dobro,« je rekel nato. xl)bij me!«
In hkrati se je neopazno pomcknil proti stopnicam, ki so držale v njegovo delavnico. S tisto nepreračun-ljivo hitrostjo, ki jo zadobi človeška misel v trenotjih najhujše groze, je bil zasnoval edini načrt, ki mu je dajal vsaj scnčico upa v rešitev: zamotiti Bclfegorjevo pazljivost, planiti po stopnicah, odpreti okno, ki drži n? rsko, in se spustiti v vodo.
7>l'bij me!« je dejal.
Toda Nnbijec se ni genil.
»Ubij!« je ponovil zeliščar jevo besedo. »Tako bi moral storiti. Tako bi bil lahko že stori! gredoč. In vendar živite! Dal sem vam spisati pismo. Nisem vam branil povedati vsega. kar ste hoteli. Morda vas niti nc ubijem — kdo ve? 2c enkrat sem izdal signoro. Pravkar sem jo Izdal nemara s tem, da sem dal oditi va-Seinu kupcu. Zdi se, da jo izdam lahko še v tretje. Poslušajte me!«
Lorcnzo je bil zlezel v tem na četrto stopnico. Tam je sčdcl. Verjetnost. da ostane živ, je bila prav tako vznemirljiva kakor malo poprej gotovost, da mu je umreti.
»Ponudili ste ml skrinjo, v kateri
imate spravljeno vse svoje bogastvo,« je povzel Belfegor. *Rekel sem: Ne! Jaz sam imam zlata v preobilju. Rajši, nego da bi vzel vaše bogastvo, vam dani še svoje navrh in postanem vaš suženj — vaš pes! Vse to je v vaši oblasti!«
Govoril je s poutim glasom in glavo povešeno k tlom. Lorenzo je zdajci spoznal bolečino, ki je bila zarezana v vse črte njegovega obličja.
»Zmaga je moja!« je vzkliknil sam pri sebi.
»Pravijo, da vidite v bodočnost,« je povzel Belfegor. »Ali je to resnica?«
»Gotovo da,« je rekel Lorenzo in stopil za dve stopnici nizdol. »Ti sam si priča, da nisem vztrepetal, ko si mi priznal, da me misliš ubiti. Ni je žive stvari, ki se ne bi tresla za svoje življenje: jaz se nisem. Zakaj ne? Zato. ker vem, da mi ni usojeno umreti od tvojega bodala.«
Belfegor je pomolčal. Ako bi bil zeliščar zdaj izvršil svoj namen ter zbežal skozi delavnico, ni dvoma, da bi se bil rešil. Toda Lorenzo je veroval v zmago.
»Pravijo tudi,« je povzel krvnik, »da vidite v preteklost. Je-li tako?«
»Kadar hočeš, ti povem vse tvoje življenje.«
Beifegor je spustil glavo niže in
rekel še bolj zamišljeno:
»Pravijo, mojster, da ste čarodej. Ali je res? Povejte, je li resnica, da vidite skozi stene in preko daljav ter morete najti človeka, kjerkoli bi bil. Je li tako?«
»O kom govoriš?« je dejal Lorenzo pozorno.
t*O nekom... o neki ženski!« jo rekel črnec in škrtnil z zobmi.
»Kako ji je ime?«
»Marion Delorme!«
In Belfegor je vztrepetal, kakor bi se dramila ob tem imenu vsa neizmernost njegovega obupa in njegove ljubezni. Lorenzo se je nasmehnil rešitev je bila zdaj igrača!
»Vedeti hočeš, kje je Marion De-lcrme?« je rekel nato.
»Da. mojster,« je zastokal Belfegor. »Povejte mi to, in dam se vam, z dušo in telesom. Ozrite se po Parizu. po Franciji, po vsem svetu, premerite daljavo s tistimi skrivnu.snu-mi očmi, ki pravijo, da jih imate! Poglejte in povejte mi! Kje je Marion? Govorite! Vaš suženj bom. Nikoli ne zve signora, da s*e nocoj poslali pis^J mo. Videl sem vas, tudi ona ne zve , nikoli. Ubijem jo, ako hočete — samo povejte, kje je Marion!«
Nnbijčev obraz je žarel od vroče vere. Da, je rekel Lorenzo v tem hipu: a Marion je v tejintej ulici, v tej in tej hiši!« — Belfegor bi ga bil pu-
stil živega in zdirjal naravnost tja.
Toda Lorenzo je bil bled kakor smit: Belfegor je bil omenil pismo, ki ga je dal Cogolinu. Ugenil je njegov pomen!
»Nnbijec ve vse,« si jc rekel pritlikavec. »Obvestil bo Leonoro.«
Pot rešitve, ki ga je vabila pravkar še, je bila zdaj zaprta: Lorenzo ni smel poslati črnca v izmišljeni kraj! Belfegor ni smel živ iz te hiše, ker jc vedel, da je zeliščar poslal Leonorinim žrtvam svarilo! Obsojenec je začutil, da mora zdaj on postati krvnik ... A kako? Boj z orjakom je bil brezupen. Nubijcc bi ga pohodil s peto in odnesel markizi novico o pismu. Čez pičlo uro bi bili Concinijevi beriči na poti; Gizcla in Violetta bi padli v maršalove roke, preden bi bil branitelj pri njiju...
Mrzel pot je oblil Lorenzovo čelo. 2e je menil, da zaječi od obupa. Tedaj pa je padla vanj nenadna luč, kakor žarek milostnega razsvetljenja. —
»Dobro,« je rekel s poudarkom. »Izračunati hočem odgovor iz zvezd. Vrni se jutri ob tej uri, pa ti povem, kje najdeš Marion.«
Sleherna teh besed jc bila izrečena z namenom.
Belfegor je bil prepričan q Loren-zovi vsegavednosti; zaradi nje mu je bil voljan prizanesti. In ker zell-
| ščar ni hotel več misliti na rešitev, j marveč zgolj nato, da Belfegor ne sme ostati živ, je ostajala samo ena pot: razočarati njegovo vero! Poka* zati mu, da je upal zaman; prepričati ga, da mu Lorenzo nc ve pomoči; izzvati ga, da izvrši Leonorin ukaz .. f Rešitev Gizelc Angoulemske in njene matere jc zahtevala pritlikavčevo smrt!
Njegov račun je bil pravilen. — Črnec je bil zastavil svoje vprašanja v trdili veri, da bo dobil odgovor takoj. Toda Lorenzo mu ni vedel odgovoriti !
»izračunati hočem odgovor iz-zvezd. Vrni sc jutri ob tej uri!«
Belfegor jc izbulil oči in pena mu je stopila na ustnice. Čarodej potemtakem ni bil čarodej? Računati je hotel, namesto da bi mi odgovoril pri tej priči? Bil jc človek kakor drugi ljudje? Gnev je zavrel Nubijcu v črnih prsih nalile žareči lavi. Ubili lažnjivega čarodeja, pred katerim se je osmeši1 s svojo otročjo nado! — Zadušit« razočaranje v sleparjevi krvi! Brez besede je dvignil bodalo in skočil proti njemu.
Lorenzo se je nasmehnil.
»Le semkaj!« jc zamrmral sam pri sebi. »Pridi po svojo smrt!... Mojc pismo mora dospeti v prave roke, in Leonora nc sme zvedeti, da sem ga poslal!«
Rov mciicrna mejen! fotografiji atelje
■
Cankarjeva ulica Stev. 9. —as—
Izvršuje sliko vseh vrst v najmodernejši izpeljavi ter po zelo zmernih cenah.
Ima raja is piid piis
Stari Ir« iilev. 8. Trgovina z infinuftikturiiim blagem in oblekami domačega izdelka priporoča j po Enllaulb cenah.
(Cclorcc)
prvovrstni jermeni
za vse obrate, mašete in tehnične polrebSčine.
Najsposobnejša tovarna usnja!
Pred nakupom nai si vsakdo opleda veliko
zalogo
Jedilnega orodja, jeklenega^ in aluminijevega, potne košaro, čev-jarskega orodja, rinčic in zapon za čevlje, (sukanca, gumbov, vezenin in naSivkov ter vse druge potrebčeine za krojače, Šivilje, čevljarje in sedlarje pri
Najboljša voda 2a usta. — Odstranjuje emjesta neugodan dab.
E. M. PENKALA i drug, Zagreb
3 lepa posestva
vsako z dohteStuii: mniui podjetjem, bo v mestu Celfc na prodaj. — V bližini Celja, 1 trgovini* * vsem blapom, gostilna in pekariju, vse v zelo dobrem stanju, 3 in pol orala poseBtva ter živi in mrtvi 1'undua radi rodbinskih razmer ..-.n....... po ceni na prodaj.	—
fiHT. P. IMER, til. koet. posredoval, za promet i lealitetaeii, tEUE, Kralja Petra t. 22.
Tamkaj je Se več drugih hiš ter posestev na prodaj.
PP0DJ* SE
v sredo 10. t. m- med 10.—12. uro
na Sv. Petra cesti štev. 24.
16	kora.	dobro	ohranjenih	dvojnih oken
10	„	„	„	Bobnih vrat
4	„	.......	vzidanih štedilnikov
4	„	.................lončenih peči.
ANDREJ ČERNE, stavbeno podjetje, LJUB« JANA. Sv. Petra c. 23
GiZdbeno podleže
m&a D&aktl,
Ljnbliana, Resljev a cesta 9. se priporoča za vsa v to etroko spadajoča dela.
I1IMSBBS8BIBBEB
Prvovrstne
Pfaff šivalne stroje
za Šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne delo Igle, oljo itd. za vsakovrstno Šivalne stroje pa ugodni coni priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
Mavec-glps
Edina razprodaja Stanzcr specijalnega gipsa za SIIS.
Parna žaga Fran Ravnikar
■neitnl (CHunki mojster
LJUBLJANA, Linhartova oslica Stev. 25
kupuj'e po naj‘višjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
mi
s*
ml
m
N
ml
Alabaster I
za zobotebnike
Alabaster 11
za modele
Štukatura
za elektriko
O
•5"
V
S
j#
<
a>
o
220	K
180	K
140	K
za 100 kg inld. vreče ab vagon Ljubljana nudi
Kosta Novakovič,
veletrgovina mavca - gipsa, Ljubljana, Židovska ul 1.
vseli vist, od pieprobtih do nnj-iinejSiti nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
FB&NC CERAR V s mm
pošta in žel. postaja Domžale p. Ljubljani.
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i T c r š a n v Prešernovi ulici št. 5, kjer
se »prejema v aredo in eoboto.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj se obrne edino le na tvrdko:
pleskar in ličar
Tone Malgaj,
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6.
1C41
oblastveno poverjeni etavbni iniener
Nsjvcžja feb ir a I Nizke ecncl NA VELIKO IN MALO !
Hilšerieva ulica stev. 7,
fipceijel. etevbeno podjetje z& betonsko, lelczobct* nnlto in vodne zgradbo.
Izraba vodnih sil.
STAMPILJE
(jBA ViSL/£
ant. Černe
LJUBLJANA
iLvojim tb<0
Kitale«
Frprtfa ts sta®« občin sira
Glavno zastopstvo Fockove tovarne
Srna mila
Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje.
»
Izdelovatelj nsnjalih
dokolenic (gamaš) liiibliaaa Ig. Si&a št. 42.
Trgovci!	Trafikanti!
POZOR!-
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, P1’9- PnPh> kremo, ličilo, vazelina, riževo ribarice. konjsko ščetke, nogavice, rokavico, eviterje, Salo, Jubee, ankanee, bombaž vseli znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago kupite najceneje in po konkurenčnih cenah
pri (Trdki
Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33
I. SANDRIN
LJUBLJANA.
Velika zaloga vsakovrstnega
nt
ustna
na debsSo.
Seal, psdpiakv, Ronil-ti3h Jermenov Sst fooJiaa
mesti:S TRG c.
RUDOLF PEVEC, trgovec v MOZIRJU
jo olvoril svojo podružnico v BEŠKEM SREMU, v bližini Beograda in Novisada ter bede v položaju najceneje in najkulant-neje postreči celo Slovenijo s pšenico, keruzo, ječmenom, ovsom, moko vsakovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim vbo najceneje po dnevni ceni.
Naročila se naj direktno pošiljajo na tvrdko RUDOLF PEVEC v BEŠKI SREM. — Naslovi: Pevec, Beška-Srem.
Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem zamogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. — Ob enem se bede tamkaj prodajalo deske, les 111 drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije.
Za mnogobrojna usločila se priporoča
2i39	Rudolf Pevec.
»HSBHJSSE2
■EgasaBMBBmggia
a
as jb a »
»V
li
II
Ferner
MarUscr,
ufica 24.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
faM stroji Is stroji za pfcte®.!
Izborna konstrukcija iu elegantna izvršitev iz tovarne v Linču.
Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica,
Pisalni Srrojl 5Adler*.
Kofesa iz prvih fovaren.
i; ^tirkopp, &tyi‘i», Waf?enrnd.
C,
1
K
I &
Stopar
1467 RiaitiifEM^Ra trgevlna
IIubljaRs> DitNsiska cesta šfew 5a
Tovarna
REICH
BEFva vsakovrstno blago.
KenaSiito efsji obleke.
$ Sve!!aSika ovratnike,
B.!«feSšasa, Po?faiwki Rssip $
PadffuStiLta: SeleRkurgcva uftea
PODRUŽNICE:	NOVO	MESTO,	KOČEVJE
zapestnice in srajce.
CEespcatoa wl. 38. Stavni
Stev. 2i
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Danajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33.
je ustanovila oddelek za £ivij@ISSka zavaouanjJ!.
Sprejema: V ilvljcnskcm oddelku: zavarovanja na doživeljc in smrt v veeb sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najngodnejšiml pogoju Vpožarnem oddcikn: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ogujti, streli in po eksploziji svellinoga plina yo znano
nizkih ecnah.
Tiskovine vseli vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
„Zvezna tiskarna”
V Ljubljani, Stari trg stev. 19.
Naročila sprejema tudi spravnJSlvo #Jngos!avije« v Ljubljani, Ff-riiin tro- » in njene pedruzmee v Mariboru, Glavni trg; t 13 Celju” Kralja Petra ccBta in v Ptuju, Prešernova ulica.
Tiska jUčitcliska Uskaraa« .v UuJ^JaPt
(,Aaovowd uiedaii Aaloa Pcsefc