12. . u.-y Vrečko in g. Voggenhubcr. Članstvo strelskih družin mariborskega okrožja. Ker bo 4. septembra t. 1. otvoritev velikega nagradnega streljanja, združena Z razvitjem prapora strelske družine Ljubljani, sc vabijo vse strelske družin® mariborskega okrožja, d se v čim večjem številu udeležijo teh tekem in razvitja. One družine, ki bodo odpotovale avtomobili, naj pričakujejo v Ljubljani tla glavnem kolodvoru ostale strelce, ki pridejo z dopoldanskim vlakom, nakar bo celokupno mariborsko okrožje odkorakalo v sprevodu na strelišče. Vse strel ske družine,.ki ne odpotujejo z avtomobili, naj se poslužijo 4. septembra zjuu.«* osebnega vlaka, ki odhaja z mariborskega glavnega kolodvora ob 5. Opozorilo strelcem! Okrožna strelska družina v Maribor® poziva vse zvezne strelske družine, J® cim prej odgovorijo na okrožnico gledf udeležbe strelcev pri tekmi v Ljubija®’' Ker gre za naročilo voznih legitimaciji se prosijo družine za takojšen odgovor« Ker ga ne ljubi več. Neki mojster s Pobrežja je hodil doli eta vasovat k lepi šivilji Rozini v Zf' kovce. V zadnjem času pa je dekle začelo zavračati njegovo ljubezen. To i8 šlo zaljubljenemu in ljubezjii željnem® mojstru tako na živce, da je sinoči krvavo obračunal z nezvesto Rozino. V svoi* hudi jezi in ljubosumnosti je segel V° žepnem nožu in jo nevarno poškodoval na glavi. Ranjeno dekle so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, pri zapuščene®1 mojstru pa so se davi oglasili orožniki' Slabe svedre so imeli. Svedrovci so se zopet pojavili v m1' šem mestu. Nekaj časa je bil mir pr®® njimi, preteklo noč pa so se lotili Skokove trafike v Koroščevi ulici. Ko jc v pozni noči vse potihnilo, so pričeli vrtati zid, ki pa je bil za njihove svedre pretrd-Brez uspeha so opustili svoj posel in iz' ginili v noč. Zagonetna smrt. Včeraj popoldne se je oglasil pri P®* sestniku Lukasu na Meljskem hribu b>3' pec Valentin Bajer iz Zamakove in Pr°f si za delo. Ker ga je posestnik odslovi'’ je odšel in legel v bližini hiše pod drevo in tam zaspal. Ko so ga pa pr°‘ večeru Lukasovi nameravali prebu(Wf jo bil mrtev. Domneva se, da se je hlat sam zastrupil. Danes popoldne bo odš> a tja sodna komisija, ki bo ugotovila vzro hlapčeve smrti. Vlomna tatvina. Preteklo noč je neznan vlomilec s Ponarejenimi ključi odprl dvoriščna vra • gostilne Križnič v Dajnkovi ulici, sc sp' zil v točilnico in pobral iz miznice, k.m je shranjevala natakarica denar, 350 D' drobiža in tri škatljc »Zeta« cigaret. I je ojrravil svoj tatinski posel, ,ie ja d rt* ^ izginil v noč. O vlomu je obveščena P ' licija, ki poizveduje sedaj za predrzno .vlomilcem. ■ i ii iMaiiiiiiiHiiiMn—nwn— Čikaški župan o prohibiciji POSLEDICE SUHEGA REŽIMA V ZEDINJENIH DRŽAVAH. Župan šestega največjega mesta na svetu — Chicaga, lani izvoljeni Anton čermak, se mudi te dni na turneji po svoji stari domovini Češkoslovaški. Že v začetku svojega županovanja se je proslavil s svojo energično ofenzivo proti cikaškim gangsterjem, ki jih je vodil Al Capone. Župan Čermak je po rojstvu Ceh, doma iz rudarskega mesta Kladna blizu Prage. Po dolgih letih se je vrnil v domovino, kjer je obiskal skoro vsa več-ia mesta, ki so ga sijajno sprejela. Med drugim je čermak obiskal tudi Plzenj, največje mesto na zapadnem Češ kem, ki slovi poleg ogromnih metalurgij-skih Škodinih tvornic tudi po svojih velikih pivovarnah, ki že nad 90 let varijo najboljše pivo na svetu, čermak je kot Član demokratske stranke pristaš ukinitve ali vsaj omiljenja prohibicijskih zakonov v Zedinjenih državah, ki prepovedujejo vsako produkcijo in prodajo alkoholnih pijač. Zaradi tega je Čermak v Plznju, rodnem mestu najboljšega piva, obširno govoril o problemih prohibicije. Rekel je, da je 25 let skrbno opazoval vso borbo Za uvedbo prohibicije v Zedinjenih državah in njene posledice, kar ga je končno dovedlo do tega, da je postal pristaš ‘mokrih«. Propagatorji prohibicije so pričakovali od alkoholne prepovedi znižanje Hlevila zločinov, duševno bolnih, bolniške in ubožnic, zaporov in policijskih stražnikov. V vseh teh nadah pa so se frozno zmotili. število zločinov je pod vplivom zločincih »bootleggerskih« tolp, to je tihotapcev alkohola, znatno naraslo, zdravje ši-r?kih ljudskih slojev je pokvarjeno c taj-uživanjem slabih in močnih alkoholih pijač še mnogo bolj, kakor poprej in iočno je bilo zvišano tudi število čuvar-)ev javne varnosti. Samo v Chicagu so korali zvišati že prvi mesec po uvedbi Suhega režima število stražnikov za 1000 kož. Dalje je Čermak v svojem govoru opozoril na veliko škodo, ki jo je prohibicija Prizadela narodnemu gospodarstvu. Pred dvedbo prohibicije je bilo v Chicagu ^00 gostiln, ki so plačale mestu nad 10 dhlijonav davka. Že prvi dan po objavi Prohibicije je bilo odprtih v Chicagu 15.000 tajnih trgovin alkoholnih pijač, toda 10 milijonov dolarjev je bilo izgublje-dlh. Zaradi tega so morali biti zvišani drugi davki. »Pri tem pa prohibicija ni 0,hejila konzuma alkohola, temveč je le Povzročila, da stane danes sodček piva “5 dolarjev in se to pivo vari iz starih Povljev, dočim je veljal prej sod dobrega Piva samo 27 dolarjev,« je rekel Cerjak. Svoj govor v dvorani plzenjskega mest doga masirata je zaključil s tem, da je Povabil vse svoje poslušalce na čikaško j^etovno razstavo, ki bo v juniju 1. 1933. ri tem je izrazil upanje, da bo mogel s^oje rojake pogostiti z dobrim plzenj-?Kim pivom, ker pričakuje, da bodo promocijski zakoni dotlej že ukinjeni ali pa Vs3j omiljeni. To prepotrebno spremem- bo prohibicijskih zakonov pričakuje Čermak že od letošnjih predsedniških volitev, pri katerih do nastopil, kakor je znano, kot kandidat »mokrih« demokrat Franklin Roosevelt. Čikaški župan Čermak je obiskal ir. pregledal tudi vse plzenjske pivovarne, ki od ameriških predsedniških volitev tudi v resnici pričakujejo zvišanje svoje produkcije. Pred vojno je bila Amerika največji konzument plzenjskega piva, najljubši pa je bil Ainerikancem izborni izdelek plzenjske Meščanske pivovarne, ustanovljene 1. 1842., znan tudi pri nas pod imenom »Prazdroj«. Med vojno je izguba ameriškega trga izzvala veliko krizo plzenjskih pivovarn in se ta kriza močno čuti tudi še danes, ko je pivska trgovina v urejenih povojnih razmerah popolnoma preorientirana. Občuten udarec plzenjskemu pivovarstvu je prizadela tudi splošna gospodarska kriza. Konzum piva na čehoslovaškem pada, kakor tudi drugod, zaradi oslabitve konzumne zmožnosti prebivalstva, uvoz v tujino pa je otežkočen z visokimi uvoznimi carinami in deviznimi naredbami v večini držav. Plzenjske pivovarne so se dobro pripravile za primer, da bodo v Ameriki zmagali »mokri«. Kapaciteta produkcije Meščanske pivovarne znaša na leto 1,000.000 hektolitrov, vendar pa je zaradi krize sedaj močno reducirana. V primeru napovedane ugodne konjunkture in zagotovljenega tržišča pa bi se dala naglo še izdatno dvigniti. Plzenjska Meščanska pivovarna vzdržuje n. pr. v Ham burgu ogromno skladišče za svoje odlične proizvode. Odtod bi bil dirigiran ves pivski promet v Ameriko. Nedavno so bila ta skladišča še popravljena, modernizirana in znatno razširjena. Plzenjska pivovarska industrija se že sedaj pripravlja, da vrže v primeru, da zmagajo v Ameriki demokrati, pivo v čim krajšem času v zadostni množini na ameriški trg. Dober sloves plzenjskega piva se niti med niti po vojni v Ameriki še ni izgubil in zato češki pivovarji upravičeno pričakujejo, da se bodo uresničile mnoge obetajoče besede čikaškega župana čer-maka. Če pa že ne bo popolnoma ukinjena prohibicija, bo nedvomno omiljena toliko, da se bodo smele prodajati lažje vrste alkoholnih pijač, med njimi tudi pivo. Sil Šport ISSK Maribor:Gradjanski Odločilna borba v prvi ligi. Zagrebški športni tisk od torka dalje stalno podčrtava važnost nedeljskega srečanja »Maribora« z »Gradjanskim«, označujoč ga kot »vrlo važnega«. Nedvomno je važno v nedeljski tekmi predvsem vprašanje renomeja. Gradjanski bo hotel vnovič dokazati, da je še vedno najboljši klub v prvi ligi in bo sigurno tako zaigral kakor v najboljših dneh. Tradicija je važen faktor. In Gradjanski jo ima, lepo in slavno, kakor malokateri klub v Jugoslaviji. Interes za nedeljsko tekmo je zelo velik, saj je moštvo Gradjanskega najbolj znana in najbolj privlačljiva enajstorica Zagreba. Njegova zmaga nad Primorjem 10:0 še ni pozabljena in je zadosten dokaz o moči nedeljskih gostov. Značilno je, da se Zagrebčani temeljito pripravljajo na nastop in da se pripravlja več izletnikov v Maribor, ki naj bi nudili Grad janskemu dovoljne moralne opore. Delo ISSK Maribora’ mora biti v nedeljo uspešno; boriti se mora z največjo voljo, elanom in duhom, ki bo sam list varjal čudeže, držeč se devize: Ne kloniti! Tekma bo v nedeljo ob 17. na igrišču ISSK Maribora, in sicer ob vsakem vremenu. V predigri se srečata mladini Gradjanskega in Maribora. Tekmovanje za juniorski pokal SK Ilirije. Medklubski odbor za izvedbo tekem za juniorski pokal SK Ilirije v Ljubljani je vpošteval protest SK Železničarja proti tekmi ISSK Maribor I:SK Železničar I 3:0 z dne 15. t. m. s tem, da se mora odigrati ponovna tekma. Zaradi nejasnosti v razpisu MO ni mogel v celoti ugoditi protestu, za bodoče pa popravlja zadnji stavek točke 4 razpisa sledeče: »Vsak igralec sme igrati v vsakoletnem tekmovanju le za eno moštvo«. Sodniki za nedeljske tekme določeni. Za nedeljske državne prvenstvene tekme so delegirani ti-le sodniki: v Mariboru; Gradjanski: Maribor g. Šneler iz Ljubljane; Hajdulj:Slavija g. Fabris; Ilirija:Primorje g. VViller. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Mednarodno prijateljsko tekmo SK Mureck:SK Mura, ki bo v nedeljo 28. t. m. v Murski Soboti, sodi g. Bergant. Sokoisfto Prosvetni tečaj mariborske Sokolske župe. MSŽ je otvorila danes ob 8. uri v Narodnem domu 3dnevno prosvetno šolo, katero poseča preko 70 poslušalcev iz vsega župnega ozemlja. Razveseljivo visoko število prijavljenih priča, da članstvo pravilno razumeva prosvetno sokolsko delo, zlasti na deželi, kjer si Sokolstva brez prosvete niti misliti ne moremo. Po poklicu so slušatelji .večinoma iz vrst učiteljstva, ki ima gotovo največ zmožnosti in prilike, da vrši sokolsko poslanstvo med našim ljudstvom. To dejstvo je treba v današnjih težkih časih posebno podčrtati in prepričanje, da bo šola prinesla one uspehe, ki jih od nje pričakujejo prireditelji in Sokolstvo, je povsem upravičeno. Tečaj vodi župni prosvetar br. Rupert L i n t n e r. Danes so bila idejna predavanja dr. M. K o v a-č i č a, L i n t n e r j a in drugih. Drevi ob 20. uri bo v mali dvorani Narodnega doma lutkovna predstava, namenjena pred vsem slušateljem prosvetne šole, vabljeni so pa tudi drugi prijatelji lutkarstva. Vstopnine ni. v jeseni od 3. do 13. septembra 1932 Kulturna in gospodarska razstava. Kmetijstvo (razstava mleka, sira, medu, zelenjave, jajc, vina). Perutnina, kunci, goveja živina (3. in 4. IX), konji 11. IX), psi (8. IX). Alpinska razstava, tujski promet. Razstava slovenske knjige, umetnosti, fotografij. Razstava »Domače ognjišče«. Industrijski in obrtni oddelek. Revija narodnih noš 4. IX. Tekmovanje harmonikarjev 11. IX. 50% popust na železnicah. Legitimacije po Din 30.— se dobe pri denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banovine in biljetarnah »Publika«. — Prenočišča preskrbljena. 2746 Poljčane Smrtna kosa. Umrla je te dni po dolgem trpljenju in bolehanju ga. Jeseniko-va, žena upokojenega železničarja. Dve leti je bila priklenjena na posteljo, kjer ji je neozdravljivi rak razjedal telo in dušo. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, zlasti železničarjev, ki bodo pokojnico ohranili v najlepšem spominu. Pevski odsek Sokola ji je zapel doma in ob grobu ganljive žalostinke. Možu, ki ji je z vzorno požrtvovalnostjo stal ves čas bolezni kot tolažnik ob strani, iskreno sožavlje! Drugi telovadni nastop šentjernejske-ga Sokola v nedeljo je uspel nad vse pričakovanje. V velikem številu se ga je udeležilo poleg edinic iz Keblja, Oplotnice, Zreč, Konjic in Loč tudi članstvo iz Poljčan s celokupnim pevskim odsekom pod vodstvom pevovodje šolskega upravitelja br. J. Živka iz Studenic. Šentjer-nejski Sokol je od lani vidno napredoval. Ne samo, da je izpopolnil in pomnožil svoje oddelke, temveč si je kljub težkim časom iz lastnih sredstev nabavil tudi vse potrebno telovadno orodje. Pri telovadbi, kjer so pod vodstvom načelnika Zagažena nastopili vsi oddelki, so se najbolj strumno in skladno postavi četaši. K uspelemu nastopu, ki so se ga v razveseljivem številu udeležili tudi domačini, vrlemo šentjernejskemu Sokolu čestitamo! Shod JRKD v St. Jerneju. Istega dna je bil po telovadbi na okrašenem šolskem prostoru shod, ki ga je sklicala okrajna organizacija JRKD iz Konjic. Na njem so govorili poslanec dr. Auer iz Siska, domači poslanec Gajšek, dr. Mejak in notar Jereb. Domačini so jim priredili svečan sprejem in izvajanjem z zanimanjem sledili. Šentjernejčanom in vsem, ki so v nedeljo prisostvovali tej manifestaciji za domovino in kralja, ostane ta dan v najlepšem spominu. f Kiominiaite te CHRI lo: ze Kostanjevec: Med potjo ''lak >e vozil s polževo naglico. Večer- solnce je sijalo skozi okno natlačene- kupeja tretjega razreda in prav po .Potrebnem nadlegovalo zarjavele obra delavcev, od dnevnega napora predene. Oči so mežikale, roke so segale i ^se, v brado, v nedrije, vsepovsod, arhor se je bil nabral podnevi prah in joe naselila nesnaga iz brnečih in bruha-s Jr k strojev. A razpoloženje je bilo vc-izmed mahanja z rokami so se sve-J z°bje in režala zevajoča usta. Oči, cjQ e in usta, vse je vedelo, da gre proti k 11111 in da se začenja oddih v domačem Videlo se je tem ljudem, da ima-l! dom0ve in da so navzlic vsemu še y e> Blagor jim! —• dva tern l*uPciu sta s*> sedela nasproti dalaStaKjjša moža, ki očividno nista spa-op-i/ niG(i dfug0 družbo. Molče sta sc skal-°Va*a’