ir% H
Ljubljana, torek, 25. oktobra 1949.
Poštnina Plačana v gotovini
Leto X., štev. 25L — Posamezna številka 2 din.
Razpisane so volitve v krajevne ljudske odbore
Ljubljana, dne 24. oktobra 1949.
Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije je izdal naslednji
UKAZ
o razpisu volitev ljudskih odbornikov v krajevne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljudski republiki Sloveniji.
1.	Razpišejo se volitve odbornikov v vse krajevne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljudski republiki Sloveniji.
2.	Volitve bodo v nedeljo 4., 11. in 18. decembra 1949.
3.	Oblastni ljudski odbori določijo, na kateri od navedenih dni se bodo vršile volitve v posameznih okrajih njihovega območja. Odločba Oblastnega ljudskega odbora o določitvi dneva volitev mora biti izdana in objavljena najkasneje 6 tednov pred dnevom volitev (8. člen zakona o volitvah ljudskih odbornikov).
4.	Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu LR Slovenije.
U. štev. 153.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1949.
Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar:	Predsednik:
France Lubej l.r.	Josip Vidmar 1. r.
Iz sekretariata Prezid ija Ljudske skupščine LRS.
Govor 'Moše PJjada v Humi
Naša resnica je iz žeieza
Minister Milovan Diilas O IZVOtitvi
Jugoslavije v Varnostni svet
Na slavnosti, 3d so jo priredili ob zaključku šolanja petega razreda pilotov zvezne letalske šole v Rumi, je govoril član Politbiroja CK KPJ Moša Pijade, ki je pozdravil nove pilote kot novo silo in kadre našega vojnega letalstva. Poudaril je lepe uspehe, ki so jih dosegli v stremljenju, da bi čim bolje obvladali gradivo in se strokovno usposobili, ker so potrebni svoji socialistični domovinu
Naglasil je, da nismo pred neposredno nevarnostjo, da pa stalno jadramo v nevarnosti, ker se še ne ve, kam more naposled dovesti neumnost tistih, ki so mislili, da lahko zlorabljajo svojo avtoriteto in ljubezen naših narodov do Sovjetske zveze, in ki menijo, da lahko prav na naši poti preizkusijo politiko, ki nima nobene zveze s socializmom.
V naši državi so naleteli na tisto, na kar so naleteli prej vsi osvajalci, vsi tisti, ki so hoteli zasužnjiti naše ljudstvo. Naleteli so na odpor, na čvrsto voljo naših narodov, da ohranijo svojo neodvisnost in državo, ki so jo ustvarili s svojo borbo in žrtvami, ki so jih dali med vojno, da urejujejo in jo zgradijo tako, kot jo hočejo — na načelih marksizma-leninizma.
Mi smo doslej v teh 20 mesecih borbe pokazali, da je resnica na naši strani in da se v nail difevi gradi sociali-
Beograd, 24. okt. (Tanjug) »Borba okoli izvolitve Jugoslavije za nestat nega člana Varnostnega sveta,« tako začenja minister zvezne vlade in član naše delegacije na sedanjem zasedanju Generalne skupščine OZN Milovan Djilas svoj članek v ponedeljski »Borbi,« »je bila nedvomno ena najbolj dramatičnih, najbolj zapletenih, pa tudi najpomembnejših od vseh, ki so se odigrale v tej organizaciji, morda pa tudi sploh na diplomatskem torišču po vojni,* nato pa nadaljuje:
Sojetska delegacija z zunanjim ministrom Višinskim je zastopala od začetka zasedanja stališče, da se spor ZSSR Jugoslavija tiče izključno sovjetske vlade, da ne spada v okvir borbe za mir in varnost na svetu in iorej niti v okvir Združenih narodov. S tem je na eni strani hotela pred kapitalističnimi državami predstaviti stvari tako kakor da spada Jugoslavija v tisto področje, v katerem lahko sovjetska vlada po »naravnem« in »socialističnem pravu« ureja stvari kakor sama hoče; po drugi strani pa je hotela v socialističnem svetu predočiti Jugoslavijo kot agenta angloameriške-ga imperializma in vojnega izzivalca. Tej dvojni breznačelni igri, nadaljuje Đjilas, je bil zadan resen udarec že ob Kardeljevim načelnim nastopom, ki je razkril pred svetovno javnostjo In Združenimi narodi, da namerava sovjetska vlada uničiti neodvisnost in suverenost neke socialistične države, kar samo po sebi ogroža mir na svetu.
Sovjetska delegacija in delegacije vzhodnoevropskih držav so bile tako prisiljene, zateči se k običajni metodi žalitev, obrekovanj, spletk in brezna-čelnih izpadov prali vsem pozitivnim, miroljubnim predlogom in izvajanjem jugoslovanskih delegatov. Na ta način pa so te delegacije celo same pomagale odkriti dejstvo, da Je sovjetska vlada v mnogih vprašanjih zapustila demokratične pozicije in opustila obrambo suverenih pravic držav, zlasti malih, in da je prešla na pozicije borbe za okrepitev in razširitev svojih interesnih sfer. Odkrile so tudi, da pri sovjetski vladi ne gre za kakšne velike, daljnovidne in plemenite idejne pobude, marveč za poskus, da se podredi neka država, in za poskus, da Združeni narodi molče priznajo te poskuse za pravico.
Vodilne kapitalistične države so takoj spregledale to breznačelno stališče sovjetske vlade In ga uspešno in brez posebnih težav izkoristile za osamitev sovjetske delegacije in za zmanjševanje njenega vpliva.
Vlada FLRJ je pred odhodom naše delegacije iz Beograda sklenila, da bo naša država kandidirala za Varnostni svet. Takoj po prihodu v New York smo postavili kandidaturo. Nobena država ni bila prej o tem obveščena In so bile vse nekoliko presenečene. Tudi sovjetska delegacija je bila presenečena In je enostavno razglasila naše ravnanje za »nezakonito«.
Ko Djtlas nato omenja, da v borbi proti Jugoslaviji sovjetski delegati niso izbirali sredstev, poudarja, da Je vzrok za neusDeh sovjeske delegacije, ki ni mogla preprečiti izvolitve Jugoslavije v Varnostni svet v njeni nepravilni ocen! mednarodnih odnosov.
Ze takrat, k» Je pričela gonjo proti Jugoslaviji, Je sovjetska vlada na temelju preživelih in šab Ioniziran ih stališč menila: majhna država kakor Jugoslavija se ne more v sedanjih pogojih obdržati kot samostojna; brž ko bi nanjo pritisnila sovjetska vlada, bi kapitalistične velike države komaj čakale, da bi tudi one kaj ugrabile. Sovjetska vlada si Je zaradi tega ustvarjala, da bo v takem položaju prišlo do zmede in nezadovoljstva v naši državi, posebno, da se bo ljudstvo v Jugoslaviji, ki Je v celoti ra socializem, zbegalo zaradi klevet, češ dane gradi socializma, posebno še, ko
bodo zunanji vplivi razgibali »zdrave« sile v notranjosti države. Toda ta račun se Je pokazal nerealen, ker smo se znotraj pokazali ne samo trdni, temveč mo v borbi, ki nam Je biia vsiljena, pričeli delati še smelejše in večje korake na vseh področjih. Velike države na zahodu pa so delale na to, da bi se sovjetska vlada kompromitirala in da bi se v očeh javnosti pokazala njena gesla o pravicah, suverenosti in enakopravnosti držav, o miru, borbi proti zapostavljanju itd. kot fraza. Razen tega je odločnost Jugoslavije, kt je vsak dan postajala vsemu svetu bolj očitna, nedvomno govorila o tem, da morebitni pritisk na Jugoslavijo ne bi mogel prinesti zahodu nobene prave koristi — kajti noben narod Jugoslavije ne bi nikdar dovolil, da se vrne k starim, kapitalističnim odnosom.
Tako so se te domneve in načrti sovjetske vlade izjalovili.
Toda sovjetski vladi to še ni zadostovalo. Kakor kaže borba okrog izvolitve Jugoslavije v Varnostni svet, je sovjetska vlada odkrila težnje, da gre še dalje: da se hoče direktno pogajati s kapitalističnimi državami na škodo Jugoslavije, ki jo sicer v svoji propagandi, namenjeni progresivnemu svetu, imenuje za agenta prav teh držav. Menila je, da to lahko stori, ker kapitalistične države zaradi svoje drugačne družbene ureditve ne bi mogle biti posebno zainteresirane na usodi kakšne socialistične države. Tudi ta sovjetski poskus je bil obsojen na neuspeh, ne morda toliko zaradi morebitnih sovjetskih nizkih ponudb, temveč zaradi tega, ker to ne ustreza mednarodnim odnosom, ker se taka taktika sovjetske vlade opira na nepravilno ocenitev mednarodnega razvoja, ker sovjetska vlada — med drugim — podcenjuje vlogo Javnega mnenja, podcenjuje tisto demokratično zavest, do katere so množice prišle v borbi proti delitvi sveta na vplivne sfere, v borbi proti napadalnim načrtom in metodam, proti ogrožanju neodvisnosti malih držav, zavest, ki igra na vsem svetu večjo vlogo kot kdaj koli prej.
Ko so se vse spletke sovjetske delegacije razgalile in propadle, — tako je nadalje rečeno v članku tov. Djilasa, je gospod Višinski poskušal z zadnjim —- pravnim, bolje rečeno advokatskim manevrom. Pred glasovanjem je dal izjavo za tisk, v kateri je dejal, da zemljepisne celote določajo kandidata za Varnostni svet. S tem je dejansko nameraval vsiliti kot zakon, da za vzhodno Evropo — kot svojo sfero — samo on določa kandidate. Nameraval je vsiliti politične »argumente«, ker je bil v zemljepisnih slab. Dalje se je skliceval na nekak »gentlemanski sporazum« z velesilami, ki so ga te zanikale in je poskušal morebitno izvolitev Jugoslavije vnaprej onemogočiti s tem, da jo bo razglasil za »nezakonito,« iz česar bi lahko sklepali, da ho sovjetska vlada lahko do Organizacije Združenih narodov kot celote, ali pa samo do Varnostnega sveta zavzela tako stališče, ki bi morda izključevalo njeno nadaljnje dejansko sodelovanje v teh ustanovah. To je bil v resnici poskus pritiska na kapitalistične članice Združenih narodov, da ne bi glasovale za socialistično Jugoslavijo, češ da bi to utegnilo imeti velikanske posledice za samo organizacijo.
Ko tov. Djilas omenja, kako inform-birojci sedaj vrešče, da je bila Jugoslavija izvoljena z glasovi kapitalističnih držav, čeprav je tudi za Češkoslovaško glasovalo več kapitalističnih držav, poudari: da so v Združenih narodih kapitalistične države v velikanski večini in nihče — zlasti pa kandidat vzhodnoevropskih držav — ne more biti izvoljen, ako le-te glasujejo pro« njemu. Ko bi se odnosi med so-
cial Ls tič iximi državami v resnici opirali na socialistična načela, na Mar-xove in Leninove nauke, sploh ne bi moglo priti do kakih resnejših spornih vprašanj in nasprotij med njimi, še manj pa do takega položaja, da bi katera izmed njih prosila Združene narode, naj jo podpro. Ko pa je sovjetska vlada nedvomno prešla na politiko vsestranskega spodkopavanja socialističnih držav in proti Jugoslaviji še nadalje sistematično uporabljala metode pritiska, provokacije in grožnje, je s tem izgubila moralno pravico, da bi obtoževala kakšno socialistično državo, ki se bori za enakopravne odnose in v tej borbi išče podporo pri mednarodnih organizacijah. In to tem prej, ker si sovjetska vlada sama prizadeva v borbi proti tej državi, da bi najbolj breznačelno izkoristila vse možnosti, ki jih ji dajejo, ali katere bi lahko dosegla bodisi v samih teh organizacijah bodisi pri drugih državah, ne glede na to, kakšna je njihova notranja ureditev.
Tov Djilas v nadaljevanju govori o tem, v čem je pomen in kaj razkriva izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet?
»Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet, kakor tudi borba, ki se je okrog tega vodila, razkriva, da se je na mednarodni areni pojavil nov problem — problem odnosov med socialističnimi državami. Pojav tega problema ima daljnosežne posledice ne le za razvoj demokratičnega in socialističnega gibanja na svetu, ampak tudi za politiko vseh držav ne glede na to, kakšno družbeno ureditev imajo.
Postavlja se vprašanje: ali bo šel razvoj demokratičnega in socialističnega gibanja po poti gospostva ene socialistične države in enega gibanja nad drugimi socialističnimi državami ter demokratičnimi in socialističnimi gibanji, ali po poti enakopravnih odnosov med socialističnimi državami ter demokratičnimi in socialističnimi gibanji?
Nadalje je vprašanje: kaj Je vzrok za nesporazume in spore med državami: ali drugačna družbena ureditev ali težnja po gospostvu nad drugimi narodi po odvzemanju tujin ozemelj?
Izkušnje druge svetovne vojne kažejo, da so se v vojni znašle na eni strani kapitalistične in socialistične države, na drugi strani pa napadalne kapitalistične države, ki so nameravale upostaviti gospostvo tako nad kapitalističnimi kakor tudi nad socialističnimi državami. Za nastanek sporov in za tako grupacijo sil očitno družbena ureditev ni igrala bistvene vUoge. Današnje Izkušnje Jugoslavije kažejo dalje, da lahko kakšno socialistično državo v njenem razvoju ovira in ogroža druga socialistična država, ki stremi za tem, da bi upo-stavila svojo nadvlado in gospostvo nad drugimi socialističnimi državami. To pomeni: problem miru, problem svobodnega razvoja posameznih držav ni toliko v različnem družbenem ustroju držav, kolikor pa v pobijanju teženj po gospostvu ne glede na družbeni ustroj.
Socializem je postal zgodovinska stvarnost. Zmagal je kot družbeni sistem. Kapitalizem ne more te stvarnosti uničiti. Kapitalizem lahko v državah, kjer se je oblast delovnega ljudstva ustalila in socializem utrdil v osnovnih gospodarskih panogah, samo ovira in zavira končno zmago socializma. Vzporedni obstanek enega in drugega sistema je postal ne le možnost, ampak tudi stvarnost. Socializem je postal zgodovinska stvarnost v naši državi. Ne morem sl niti zamisliti, katera kapitalistična sila bi lahim povrnila ljudstvo Jugoslavije nazaj — razen v primem popolnega iztrebljenja in resnega rizika, da sama zabrede v notranje mednarodne zaplet-ljaje. Danes ni v kapitalističnem svetu naroda, ki bi odobril politiko svoje
zem. Skoraj 20 mesecev trajajo grda in ostudna obrekovanja s strani Inform-biroja. Naši narodi so v tej borbi častno vzdržali, storili pa bodo tudi vse, da vzdržijo tudi vse druge napade tistih, od katerih jih nismo nikoli pričakovali.
Našim sovražnikom niso prav nič uspele njihove laži, blokade, incidenti, ostudnosti in podtikanja in čim bolj smo odporni, toliko besnejši so. Ko padajo iz obupa v bes, so naučili naše narode, da vedo in spoznavajo, kako prav ima naše vodstvo in kako močno je. Namesto uspehov In njihove želje, da bi zrušili vodstvo ter razbili enotnost množic, Jim je uspelo, da je postala naša enotnost trdnejša, kot pa Je bila kdaj koli, kar se je pokazalo na zasedanju Organizacije združenih narodov v pogledu Jugoslavije, za katero pravijo, da je fašistična.
Sovjetski voditelji lahko preprečijo, da bi prišel kdo iz informbirojskih držav, ne morejo pa preprečiti naprednim ljudem drugih držav, da se ne bi prepričali o stvarnosti Izgraditve »o-cializma v Jugoslaviji. Za nekaj časa je mogoče prevarati množice, to pa ne traja dolgo. Zgodovini ni znano, da bi ostala laž neodkrita do konca. Naši narodi si ne zamišljajo svoje resnice kot lepe deklice iz mitologije. Naša resnica je sestavljena Iz betona, železa la zgradb, ustvarja pa gigante, tovarne,
Kombinate. Resnica je železna In sl bo ob njej razbil vsakdo svojo glavo, pa naj bi to bil kdor koli.
Slovesnosti so se udeležili tudi član Politbiroja CK KPJ in zvezni minister za težko industrijo Franc Leskošek, generalni major Ladislav Ambrožič, predsednik Letalske zveze Jugoslavije, ter predstavniki vojnega letalstva in glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Ob zaključku slovesnosti so poslali pozdravni brzojavki CK KPJ in maršalu Titu.
Čestitka maršala Tita dr. Aleksandru Beliču
Ob proslavi 50 letnice znanstvenega delovanja predsednika Srbske akademije znanosti dr. Aleksandra Beliča, je poslal maršal Tito tole čestitko:
Tovariš predsednik! Zelo mi je žal, da mi ni mogoče, da bi se odzval predsedstvu Srbske akademije znanosti ter se udeležil slovesnega zborovanja članov akademije ob 50 letnici vašega znanstvenega delovanja. Dovolite ml torej, tovariš predsednik, da vam s tem najtopleje čestitam k vašemu dolgoletnemu plodnemu delu. želim vam tudi v bodoče mnogo uspehov pri vašem znanstvenem delu v prid naše socialistične domovine.
Sprejmite moj prisrčni pozdrav.
Tito.
S tekmovanjem v četrto plansko leto
v modeiamti Liiosiroia
pFey.»A*.r;
Skoraj ni dneva, da bi ne tekmovali v velikih Titovih zavodih. V tekmovanju delavci Litostroja niso samo presegali norme temveč so tudi zboljšali kvaliteto svojih proizvodov in se marsikaj koristnega naučili. V soboto so v livarni ponovno tekmovali po zgledu Sirotanoviča. Normo so presegli za 98 %. Zopet sta bili med prvimi najboljši brigadi v Litostroju: Grosova in Naro-betova! Ti brigadi tekmujeta za višjo storilnost dela vsak dan in dosegata čedalje večje uspehe.
V nedelj9 so po novem načinu tekmovali za viš}o storilnost tudi v mode-lami. Modelna mizarna je važen oddelek v Litostroju. Brez tega oddelka ne bi mogli v Litostroju izdelovati turbin in drugih proizvodov. V mode-larni se začne vse delo Litostroja. Zato je ta dei Litostroja tesno povezan z livarno in z vsemi ostalimi oddelki. To dobro vedo vsi delavci modelame. Zato je bila tudi v tem oddelku tako živa borba za plan. Modelarji so slavili svojo zmago v soboto, ko je bil letni plan izpolnjen.
»S tekmovanjem začnemo delo za četrto plansko leto«, tako sta sklenila brigadirja Oblak in Cuderman, z odobravanjem pa so to sprejeli vsi modelarji. V nedeljo so začeli ob šestih zjutraj delati za leto 1950. V dveh urah tekmovanja je Cudermanova brigada dosegla že 52 % dnevne norme. Oblakova ni dosti zaostajala, ob desetih pa je Cudermanovo brigado celo prehitela za 10 %. Prvi je popolnoma izdelal svoj model Jože Cuderman. S tem je svojo dnevno normo že pred enajsto uro presegel za 75%. V Oblakovi brigadi pa so Edi Kosa, Bruno Valenčič, Karel Petrin in vajenec Franjo Vratarič hiteli, da izdelajo velik

Cudermanova in Oblakova brigada po uspešnem tekmovanju
model za podstavek stroja. »Koliko že imajo Cudermanovi« so venomer sprar sevali, »ne bodo nas«. Brigadir — udarnik Cuderman pa je spodbujal svoje fante: »Prvi moramo končati« Borba za prvo mesto je bila napeta. Brigadi pa nista tekmovali samo v tem, katera bo višje presegla normo, temveč tudi v tem, katera bo svoj model bolje izdelala. V tekmovanju je šlo v prvi vrsti za kvaliteto. Vsak model mora biti do milimetra natanko izdelan po načrtu, ker drugače se lahko zgodi, da imajo livarji preveč nepotrebnega dela. »To se pri nas ne sme zgoditi, čeprav tekmujemo, kvaliteta mora biti še boljša«; to obljubo so sprejeli vsi modelarji in so jo tudi držali. Že pred dvanajsto uro sta oba brigadirja hkrati javila: »Delo, ki smo ga imeli za danes smo opravili.« Tekmovalna komisija je takoj pregledala uspehe dela in ugotovila, da sta obe brigadi presegli normo za 60 %. Prišla je še strokovna kontrolna komisija
in natanko premerila izdelane modele. Ugotovila je, da so brezhibni.
Zadovoljni so se vračali v nedeljo delavci iz modelarne, saj so dosegli lepe uspehe. Izdelali so prve modele preko letošnje planske naloge. Kmalu jim bodo sledili tudi drugi oddelki Titovih zavodov, ki danes bijejo odločilno bitko za končno zmago — za izpolnitev letnega plana.
Izpolnili so letni plan
Kot prva tovarna živilske industrije v Zagrebu je izpolnila svoj letni proizvodni plan zagrebška pivovarna in tovarna slada. Kolektiv te tovarne se sedaj prizadeva, da do konca leta čim bolj preseže svojo plansko nalogo.
Delovni kolektiv podjetja »Slovenija avtopromet SAP« v Ajdovščini je 15. oktobra izpolnil svoj plan avtobusnega prometa za letošnje leto in s tem dal najboljši odgovor klevetnikom naše Partije in naših narodov.
vlade, ako bi ta začela vojno proti kakšni državi samo zato, da bi ji vsilila drugačno nptranjo ureditev ter onemogočila v njej izgraditev socializma. Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet pa očitno kaže, da mora danes sleherni poskus upostavitve nasilnega gospostva nad drugo državo, neogibno naleteti na mednarodni odbor, ne glede na to, ali ima država, ki se upira gospostvu, al! hoče upostaviti gospostvo takšno ali drugačno družbeno ureditev. Vsak poskus nasilne upostavitve gospostva povzroči torej lahko resne mednarodne zaplete. Kdor bi se lotil te metode, bi se v nobenem primeru ne mogel izogniti ne le moralni obsodbi Združenih narodov v svetovni javnosti, ampak tudi ne odgovornosti pred vestjo človeštva, da je skalil mir na svetu.
S tega stališča tako poudarja tovariš Djilas, moramo ocenjevati tudi smisel in pomen izvolitve Jugoslavije v Varnostnem svetu.
Ta izvolitev je končno nedvomno povzdignila ugled naše države na svetu. Nujno bo okrepila tudi avtoriteto Združenih narodov kot činitelja — zlasti v javnem mnenju — preko katerega je možno razkriti hegemouistič-ne načrte in onemogočiti, da bi bili Ie-ti ozakonjeni na mednarodnih forumih in z mednarodnim pravom. Izvolitev Jugoslavije kaže, da sovjetska vlada ne more zanikati suverenih pravic naše države in izvajati nanjo pritisk, ne da bi hkrati prišla v položaj, da bi spodkopavala itste medna-
rodne ustanove, za katerih utrditev se je borila, preko katerih se je mogel njen glas najdlje in najučinkoviteje slišati in katere danes služijo kot resni moralni in politični činitelji v borbi proti napadalnim načrtom in poskusom podrejanja suverenih držav s pritiskom in grožnjami.
Napačno je misliti, da je za socialistično državo važno samo, kako se bo njena politika odražala znotraj države, ali v socialističnem svetu kot celota. Nasprotno, demokratično javno mnenje v kapitalističnih državah, ki ga tvorijo milijoni preprostih ljudi, ni skoraj nič manj važno. To temibolj, ker pride tisti, ki meni, da mu zadostuje,' kaj bodo rekli »njegovi« doma in somišljeniki v drugih državah, dejanski v položaj, da ne bo mogel idejno in politično prepričati niti svojih ljudi, da zgubi svoje prijatelje in zmede somišljenike na svetu, kajti borba za mir, demokracijo in socializem je po svoji vsebini — samo ena in edinstvena.
Videti je, da sovjetska delegacija niti najmanj ni upoštevala teh dejstev. Tega dejanski ni mogla napraviti predvsem zaradi politike sovjetske vlade nasproti Jugoslaviji, zaradi nasprotij med besedami in dejanj! sovjetske vlade.
V zvezi s tem nam mora biti tudi jasno, da obrekovanja in izmišljotine, ki jih sovjetska in njej podrejena propaganda v taki obilici širi proti Jugoslaviji, ne igrajo več nobene bistvene Vloge ne pri na* Jugoslovanih, ln
ne v svetovnem javnem mnenju. Ta obrekovanja in izmišljotine danes samo razkrivajo, da se sovjetska vlada noče odpovedati politiki groženj nasproti Jugoslaviji. To misli in vidi danes povprečn človek, in tisti, ki podpirajo in širijo taka obrekovanja, se nujno odvajajo od množic svojega ljudstva, ker se pred njim kažejo kot zastopniki gospostva neke velike države nad majhno, ker jim njihovo lastno ljudstvo ne more verjeti, da se bore za njegovo svobodo in neodvisnost, ko hkrati delajo na to, da bi bilo kakšno že svobodno ljudstvo podrejeno vladanju kakšne druge države.
Svoj članek zaključi tov. Djilas takole: Zmaga Jugoslavije v borbi za izvolitev v Varnostni svet je zmaga stvarnosti nad utvarami, potrditev pravilnosti načelnega stališča jugosl. delegacije oziroma naše Partije in vlade ter naše države — do enakopravnosti držav in narodov, da reševanje sporov med državami na miren način, do nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, do pravice vseh držav — ne šarilo velikih — da svobodno izražajo svojo voljo znotraj države in svoje stališče do mednarodnih problemov v mednarodnih telesih tn sploh v mednarodni Javnosti.
Ta zmaga Je zgovoren dokaz, da obrekovanje in neresnica ne moreta prepričati nobenega resnega človeka o ničemer drugem, kakor o tem, kar se za njimi dejanski skriva, da v sodobnem sveta nihče ne more prikriti in uza» kOOM svojih
Mapad na fronto miru in enotnost
Izročitev odlikovanj borcem STO
Mas protest Svetovnemu demokratičnih SÜ SVtfa
&ö*ig?£S6S onstašev mira
Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru je poslal protest Svetovnemu kongresu pristašev miru, ker je njegov urad 18. t. m. sprejel resolucijo, ki izjavlja, da bodo v svetovni komite miru, ki bo 28. do 30. t. m. v Rimu, sprejeli samo tisti jugoslovanski predstavniki, ki bodo dali vsa jamstvu, da so povsem neodvisni od svoje vlade.
Naš protest navaja, da je bil Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru sprejet med člane Svetovnega kongresa pristašev miru, na kongresu, ki je bil letos meseca aprila v Parizu. Predstavniki 72 držav so takrat soglasno potrdili izvolitev dveh delegatov narodov Jugoslavije za člane svetovnega komiteja pristašev miru. To sta bila predsednik Prezidija Ljudske skupščine Slovenije Josip Vidmar in generalni tajnik Zveze književnikov Jugoslavije.Cedomir Minderovič, ki sta zdaj predsednik in tajnik našega nacionalnega komiteja. Dejstvo je, da so nekateri člani predsedstva že tedaj želeli zapostavljati novo socialistično Jugoslavijo s tem, da je namesto prave delegacije, ki so jo zbrale milijonske množice Jugoslavije, sodelovalo na vzporednem kongresu v Pragi nekaj
političnih izdajalcev socialistične Jugoslavije. To so dosegli tako, da izvoljenim delegatom množičnih organizacij Jugoslavije češkoslovaška vlada ni hotela dati potnega dovoljenja za prihod v Prago. S svojo resolucijo je urad poteptal sklep predstavnikov 72 držav o izvolitvi naših delegatov. To je groba kršitev osnovnih demokratičnih načel, po katerih se morajo ravnali vse organizacije in vsi forumi Svetovnega kongresa pristašev miru v vseh državah.
Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru je prepričan, da mora tako ravnanje obsoditi vsak, ki mu je do tega, da se Svetovni kongres pristašev miru ne podredi nedemokratičnemu ravnanju manjšine, pri katerem se vse to, kar je danes naperjeno proti Jugoslaviji, lahko že jutri spremeni v grožnjo in napad na druge države in druge nacionalne komiteje. S svojo resolucijo se je urad svetovnega kongresa pridruži! informbirojski gonji proti Jugoslaviji, ki je znana vsej svetovni javnosti.
Zato protestiramo zoper urada svetovnega kongresa,
•esolucjio s katero
Koper, 24. okt. (Tanjug). Včeraj Je bila Y gledališču »Ristori« V Kopru slovesnost ob Izročitvi odlikovanj, ki jih je na predlog predsednika vlade hoče Informbiro predstavnikom naro- in ministra za narodno obrambo mar-dov male, neodvisne socialistične Jugo- šala Tita podelil prezidij Ljudske
slavije onemogočiti sodelovanje pri plenumu v Rimu. S studom odbijamo laži in obrekovanja, da prehaja naša država v kapitalistični tabor. Jugoslavija gradi socializem ter Je in bo ostala v prvih vrstah borcev za pravičen in trajen svetovni mir. Ponosni smo, da imajo narodi Jugoslavije vlado, ki se bori za enakopravnost med na-
skupščine FLRJ borcem narodnoosvobodilne vojske s Svobodnega tržaške-gan ozemlja. Odlikovanja je izročil komandant vojaške uprave JA pol-Kovnik Lenac. To visoko priznanje — je naglasil polkovnik Lenac — je dano tržaškemu delovnemu ljudstvu, čigar herojsko borbo in borbo jugoslovanskih narodov proti fašizmu in na-
rodi in za miroljubno rešitev vseh spo- cizmu skušajo danes zanikati in uma-
rov z drugimi državami.
Globoko prepričani v zmago vseh naprednih sil v svetu, poudarjamo, da
zati posamezni voditelji informbiroj-skih držav in drugi revizionisti mark-sizma-Ieninizma. Prav zato ima danes
je poskus urada nepravičen, nedemo- i visoko priznanje, ki je dano borcem kratičen in tudi škodljiv cilju in name-: narodnoosvobodilne vojske s Svobod-nu svetovnega kongresa pristašev mi-
ru. Prepričani smo tudi, da plenum ne bo odobril tega poskusa ter zahtevamo, da se našim predstavnikom omogoči udeležba pri delu plenuma. V prepričanju, da bo taka odločitev svetovnega komiteja v tem trenutku eden najpomembnejših prispevkov k učvrstitvi enotnosti vseh naprednih sil na svetu v borbi za pravičen in trajen mir, pošiljamo svetovnemu komiteju po izvoljenih delegatih narodov Jugoslavije željo za uspešno delo pri veliki nalogi, ki mu jo danes postavlja človeštvo.
Delo Organizacije Združenih narodov
dnarodno scdiiie vprašano za mnrnfe
■> Jj g»
o teptanju človečanskih prawia in svofepščin na »Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji
New York, 23. okt. (Tanjug) Generalna skupščina OZN je obravnavala včeraj vprašanje spoštovanja človečanskih pravic in temeljnih svoboščin v Madžarski, Bolgariji in Romuniji. Kakor je že znano, so v dosedanji razpravi o tem vprašanju v posebnem političnem odboru poskušale delegacije Sovjetske zveze, Bele Rusije in Ukrajine, z »dokazi« iz Raikovega procesa braniti Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo pred obtožbami Anglo-ame ričanov. Jugoslovanski delegat Djerdja je tedaj z dejstvi opozoril na pravi pomen budimpeštanskega procesa. Sedaj, ko je jugoslovanski delegat razkrinkal ta »dejstva«, in ko je vprai. nje spoštovanja človečanskih pravic in osnovnih svoboščin v Mad-ž roti, Bolgariji in Romuniji slednjič prišlo v proučitev pred plenum Generalne skupščine, se niti ena izmed dele racij, ki so se prej sklicevale na »dejstva« iz Raikovega procesa, ni upala niti omeniti tega procesa.
Jugoslovanska delegacija je takoj ob pričetku zasedanja Generalne straps' trte jasno obrazložila svoje stališče č vprašanja spoštovanja človečanskih pravic in temeljnih svoboščin v Madžarski, Bolgariji in Romuniji. Upoštevajoč značaj obtožb zoper te države je c-.Ločno nastopila proti obtožbam. Ker p:, so vlade omenjenih držav v odnosu do Jugoslavije prekršile mirovne pogodbe kakor tudi druge pogodbe in sporazume in ker vodijo sovražno gonjo zoper našo državo, se je jugoslo-t uska delegacija vzdržala glasovanja o tern vprašanju.
Fo končani razpravi je Generalna skupščina sprejela s 47 glasovi resolucijo. ki so jo predložile ZDA, Kanada in Bolivija. Resolucija poudarja, da r. rajo Združeni narodi posvetiti velo - pozornost .vprašanju človečanskih prt . ic in temeljnih svoboščin v Madžarski. Bolgariji in Romuniji in poziva Mednarodno sodišče pravice, naj predloži posvetovalno mnenje glede na vprašanja, ki so v zvezi z rešitvijo tega vprašanja.
Proti tej resoluciji so glasovale delegacije Sovjetske zveze, Bele Rusije,
Ukrajine. Poljske in Češkoslovaške. Glasovanju so se vzdržale poleg Jugoslavije še Indija. Izrael, Pakistan. Saudska Arabija. Jemen in Afganistan.
Jugoslavija obsoja vmešavanje v notranje zadeve Koreje
Plenumu Generalne skupščine, ki je v petek razpravljal o vprašanju Koreje. so predložili dve resoluciji. Sov-jeiska resolucija zahteva, naj se komisija OZN za Korejo takoj razpusti, aneriška pa. naj pošlje OZN v Korejo novo komisijo.
Jugoslovanska delegacija Je med
razpravo v posebnem političnem od-
boru in pred plenumom Generalne skupščine poudarila, da vprašanje Koreje ne bo urejeno vse dotlej, dokler se bedo tuje sile vmešavale v notranje zadeve Koreje. Vprašanje Koreje more rešiti edinole korejsko ljudstvo.
Josip Djerdja je obrazložil stališče jugoslovanske delegacije in rekel pred plenumom med drugim:
»Jugoslovanska delegacija je dosledno na stališču pravic slehernega naroda do samoodločbe ter ne vidi prav nobenega razloga, da te pravice korejskemu ljudstvu ne bi priznati in to tembolj, ker je korejsko ljudstvo v borbi proti japonskemu osvajalcu dokazalo, da je visoko politično zavedno in na visoki stopnji borbenosti za svoje nacionalne in socialne pravice. Glede na to načelno stališče meni jugoslovanska delegacija, da se ne more strinjati z nobenim vmešavanjem in vplivanjem od zunaj v notranje zadeve korejskega ljudstva, zlasti sedaj, ko zastavlja vse svoje sile za rešitev velikih vprašanj — nacionalne združitve in demokratizacije celotnega narodnega življenja. Dosledna temu, meni jugoslovanska delegacija, da pošiljanje komisije v Korejo ter vsako drugo vmešavanje od katere koli strani lahko samo zavira korejsko ljudstvo pri reševanju njegovih življenjskih vprašanj ter hkrati ne more koristiti ohranitvi miru v tem delu sveta.«
Po krajši razpravi je plenum Generalne skupščine sprejel ameriško resolucijo. se pravi — sklenili je poslati v Korejo novo komisijo OZN. Proti ameriški resoluciji so glasovale Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška, Sovjetska zveza, Beloruska SSR in Ukrajinska SSR dočim so se Guatemala, Izrael in Saudska Arabija vzdržale glasovanja.
Nasilje monarhofašistov v Grčiji
Atene, 24. okt. (Tanjug). Po poročilih iz Grčije so v zadnjem tednu ustrelili 300 narodnih borcev na Peloponezu, Egini, v Atenah in Pireju. Na severnem Peloponezu so monarhofašistič-ne oblasti ustrelile ob pričetku tega meseca 25 domoljubov.
V Amoju je bilo ujetih 25.000 vojakov
Peking, 24. okt. Stab fukienske fronte narodnoosvobodilne vojske je objavil, da je bilo med zavzetjem Amo-ja ujetih več kot 25.000 mož. Med premaganimi kuomintanškimi enotami so 55.. 25., 68. in 98. armada.
Bitka pri Amoju je trajala le 40 ur kljub močnim utrdbam okoli mesta. Narodnoosvobodilna vojska je zaplenila več kot 130 minometalcev in topov, 80 kamionov. 16 tankov in oklopnih vozil, letala ter velike količine hrane.
Odprava posebnih dovoljenj za vstop v cono A za državljane
marshailiziranih držav
Trst, 24. okt. (Tanjug). Angloameri-ška vojaška uprava je sporočila, da so z 22. oktobrom odpravljena posebna dovoljenja za vstop v angloameriško cono vsem državljanom držav, ki so vključene v Marshallov načrt. V poročilu poskušajo ta ukrep upravičiti s tem, da je potrebno okrepiti trgovinske in druge stike med angloameriško cono in državami Marshallovega načrta.
nega tržaškega ozemlja, poseben pomen.
V imenu odlikovancev so se zahvalili za visoko priznanje prezidija Ljudske skupščine FLRJ Eugenio Laurenti, Anton Ukmar in Franc Stoka,
Mednarodna ne sme .	„ _
iniormberoiska podružnica
Ker tajništvo Mednarodne demokratične federacije žena preprečuje predstavnicam naših žena udeležbo na plenarnem zasedanju MDFZ, ki bo od 15. do 20. novembra v Moskvi, je poslal centralni odbor AFZ Jugoslavije svojo spomenico tudi plenumu MDFZ.
Spomenica naglasa, da tajništvo MD FZ nima nobene pravice odločati, kdo
za mir in proti imperialističnemu zan tiranju, a sedaj izvaja vlada ZSSR politiko podrejanja ter * svojim ravnanjem nasproti Jugoslaviji spodbuja vojnohujskaško gonjo. Ze leto in pol pozivata naša Partija in vlada, naj pridejo komisije, delegacije in posamezniki v našo državo, da bi se v stiku z našim ljudstvom prepričali, da je
zastopa in' kdo ne zastopa demokratič-! naša država prav taka, kakršna je bila ne žene Jugoslavije. To pravico imajo I Pred resolucijo Informbiroja. Kdor
ESidauit dobil mandat za sestavo nove vlade v Franciji
Pariz, 24. okt. (Tanjug). Radikalu Renč Mayerju, ki mu je predvčerajšnjim narodna skupščina izglasovala zaupnico s 381:183 glasovom, ni uspe lo sestaviti novo vlado in je davi vrnil mandat predsedniku republike. Tako se nadaljuje kriza francoske vlade, ki traja že 19 dni. Rene Mayer ni mogel sestaviti nove vlade iz istih razlogov, zaradi katerih je propadel tudi poskus Blumovega socialista Julesa Mocha, in sicer zaradi prepira političnih strank glede razdelitve ministrskih resorov. Predsednik republike je poveril sedaj mandat za sestavo nove vlade enemu izmed voditeljev ljudskega republikanskega gibanja Georgesu Bi-dauitu, ki ga je sprejel.
JUGOSLAVIJA NI NAPADALNA DRŽAVA IN ORODJE ZDA
Zilliacusova izjava ob izključitvi jugoslovanskega nacionalnega odbora za obrambo miru
samo milijonske množice jugoslovanskih žena, ki so si izvolile svoje predstavnice v svoje centralno vodstvo in je te predstavnice II. kongres MDFZ v Budimpešti sprejel-v plenum MDFZ. Ravnanje tajništva je samovoljno in predstavlja del gonje, ki jo vodijo in-lormbirojske partije po ukazu in pod vodstvom vlade ZSSR proti naši državi in našim narodom.
Našim ženam, ki so z delom, s krvjo, z napori in požrtvovanjem dokazale najvišjo politično zavest, nima nihče pravice očitati tega, česar same ne marajo. Žene Jugoslavije so s svojimi otroci preživele vse strahote druge svetovne vojne in jim zato nobena stvar ni bolj sveta ih potrebnejša kakor mir. Informbirojska klika v MD FZ nima pravice in jih tudi ne more odvrniti od borbe in dela za mir in nihče jim ne more vzeti mesta, ki ga imajo v vrstah demokratičnih sil sveta.
Naša država ni prešla v imperialistični tabor, je nadalje rečeno v spomenici, temveč je vsa njena ureditev takšna, da se naši narodi pod vodstvom svoje Partije, svojega v vojni preizkušenega vodstva in tovariša Tita niso mogli in se nikdar ne bodo strinjali s tem, da bi Sovjetska zveza kot velika, razvita socialistična država izkoriščala našo malo državo ter jo spremenila v siromašno in polkoloni-alno državo, kakršna je bila pred vojno. Znano je stališče naše vlade o vprašanju imperialističnih vojnih načrtov. Znana je borba jugoslovanske delegacije za mir na vseh sejah OZN, prav tako pa so znane tudi akcije AFZ
London, 24. okt. (Tanjug) Neodvisni laburistični poslanec Zilliacus, član izvršilnega. odbora britanskega Kongresa za mir, je dal ob sporočilu izvršilnega odbora Svetovnega kongresa pristašev miru o izključitvi jugoslovanskega odbora za mir, dopisniku agencije »Press Association« izjavo, v* kateri pravi, da se iz treh razlogov ne strinja s tem svetom.
Prvič, ni pravilna trditev, da je Jugoslavija napadalna sila in orodje ZDA. Jugoslavija ni v atlantskem paktu, niti nima kakšnega drugega dogovora, ki bi jo politično ali vojaško vezal na zahodni tabor. Sicer je res, da se Ji je posrečilo dobiti ameriško posojilo, toda tudi Poljska in Češkoslovaška se že dolgo trudita, da bi dobili posojilo od ZDA.
Drugič, Jugoslavija Je ponovno ponudila, da uredi svoja nesoglasja z vsemi državami Informbiroja z miroljubnimi sredstvi in neposrednimi pogajanji.
Tretjič, ne mislim, da Je stvar britanskega gibanja za mir, da se opredeljuje v sporu med Informbirojem in Jugoslavijo. Naša stvar je, da delamo za uspostavitev boljših odnosov med našo državo in vso skupino držav. Mnenja sem, da izvršilni odbor britanskega odbora za mir ne bi smel olež-kočati dela narodnega kongresa za mir s tein, da soglaša z linijo Informbiroja v vprašanju Jugoslavije, ker spravlja tako narodni kongres za mir v težek in zopern položaj.
Dopisniku Tanjuga ni dovoljeno prisostvovati britanskemu kongresu za mir
London, 23. okt. (Tanjug) Včeraj je začel v Londonu z delom britanski mirovni kongres. Navzočih je več kot tisoč delegatov, predstavnikov sindikatov ter ženskih in mladinskih organizacij iz vse države, ter obravnavajo v štirih komisijah tele probleme:
Vojne priprave in življenjska raven ljudskih množic; zunanjepolitična vprašanja: kolonialna vprašanja; umetnost in vzgoja v službi miru.
Ob sklepu izvršilnega odbora Svetovnega kongresa miru o izključitvi
nacionalnega komiteja Jugoslavije za mir je bilo pri diskusiji v komiteju za zunanjepolitična vprašanja načeto vprašanje ravnanja Sovjetske zveze nasproti Jugoslaviji. Fo pisanju lista »Evening Standard« je to vprašanje dovedlo do nasprotij med delegati.
Izvršilni odbor britanskega mirovnega kongresa je sklenil, da predstavniku Tanjuga ne bo dovoljen vstop v dvorano, kjer zaseda kongres, ne da bi navedel za to kak razlog. Ob tej priložnosti je poslal dopisnik Tanjuga v Londonu izvršilnemu odboru kongresa protest, v katerem ostro obsoja to protidemokratično in pristransko ravnanje vodstva kongresa.
Protest tržaškega odbora za obrambo miru
Trst, 24. okt. (Tanjug). Tržaški odbor za obrambo miru je poslal stalnemu odboru Svetovnega kongresa pristašev miru protestno pismo, ker ni bil povabljen delegat tržaškega odbora na plenarno zasedanje stalnega odbora Svetovnega kongresa pristašev miru v Rimu. Hkrati tržaški odbor za obrambo miru protestira zoper obrekovanja italijanskega nacionalnega odbora pristašev miru o političnem in gospodarskem položaju ljudstva v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ko obsoja nepravični in pristranski sklep stalnega odbora o izključitvi jugoslovanskih predstavnikov iz stalnega odbora, pravi tržaški odbor, da so ti sklepi vodilnega organa Svetovnega kongresa pristašev miru protidemokratični in zelo škodljivi za mirovno stvar na svetu.
koli se je doslej odzval temu povabilu, je dal najboljše izjave o naši državi.
Tajništvo MDF2 nima pravice, da bi organizaciji, kakršna je AF2 Jugoslavije, prepovedalo udeležbo njenih predstavnic na sejah federacije. Uvedba takšnih »načel«, da peščica žena iz tajništva krati pravice organizaciji, ki ima 3,800.000 žena, pomeni odstopanje od demokratičnih načel, na katerih je zgrajena MDF2. Nam je povsem jasno, da hoče tajništvo odvzeti milijonskim množicam žena Jugoslavije pravico udeležbe v delu federacije, kar naj bi bila kazen za žene Jugoslavije, ki se nikakor nočejo odzvati vztrajnemu pozivanju infermbirojevcev na oboroženo borbo proti svojemu partijskemu in državnemu vodstvu.
Centralni odbor AF2 poziva MDF2, naj pošlje svojo delegacijo v Jugoslavijo, da bi se seznanila z delom AF2, z borbo žena za zgraditev socializma in za enakopravnost ter tako ugotovila dosledno stališče žena Jugoslavije v borbi proti imperializmu za demokracijo in mir na svetu. AF2 Jugoslavije poziva članice plenuma MDFZ, naj ne dovolijo, da bi se mednarodna ženska organizacija spremenila v informbiroj-sko podružnico, prav tako pa naj tudi ne dovolijo nedemokratičnih metod, da bi komu sodili v odsotnosti, ker so bile take metode neznane v mednarodnih demokratičnih organizacijah vse do obrekovanja infermbirojske gonje.
Zahtevamo, da se predstavnicam žena Jugoslavije dovoli prihod na plenum federacije v Moskvi in da se v njihovi navzočnosti rešuje vprašanje stališča do naše organizacije.
Tudi komunalna	morala
postati šale novih II. kongres Sindikata delavcev
strokovnih kadrov ‘° ”amcščen",v komunal"ih
podjetij
Gladovna stavka v rimskih zaporih
Rim, 24. okt. (Tanjug). Nad 700 zapornikov največjega rimskega zapora »Regina coeli«, kjer so po večini politični zaporniki, je včeraj začelo z gladovno stavko, da protestirajo zoper spletke, s katerimi skuša vlada preprečiti izdajo zakona o amnestiji, ki ga je predložil in izglasoval italijanski parlament.
V Beogradu zaseda II. kongres Sindikata delavcev in nameščencev komunalnih podjetij in ustanov Jugoslavije, ki se ga udeležujejo delegati iz vse države. V imenu CK KPJ in zvezne vlade je pozdravil kongres zvezni minister za delo Ljupčo Arsov, ki je v začetku svojega govora očrtal veliko razliko med komunalnim gospodarstvom kapitalističnih in /socialističnih držav. Potem je naglasil:
Danes, ko se naša mesta In drugi kraji zaradi velike koncentracije delovnih množic v novih podjetjih petletke naglo razširjajo, je zelo važno, kako krajevni organi ljudske oblasti in komunalno gospodarstvo izvršujejo svoj.e naloge v pogledu ureditve mest in zagotovitve normalnega, zdravega in kulturnega življenja v njih. Naša mesta so povečini stara in neurejena, kar je posledica nekdanje kapitalistične komunalne politike. Zato imamo veliko nalogo, da zboljšamo v naših mestih tehnične in higienske pogoje, da zgradimo potrebna stanovanja in da skrbimo za dobre prometne zveze. Tako imajo komunalni organi in podjetja zelo važne naloge pri izvrševanju petletnega plana. Mnoga komunalna podjetja raznih strok imajo dobro urejene delavnice in potrebno je, da postanejo tudi vsa komunalna podjetja šole novih strokovnih delavskih kadrov.
Kot posebno nalogo komunalnega gospodarstva in komunalnih podjetij pa je označil pridobivanje novih delovnih sil. V komunalnih podjetjih so najugodnejši pogoji za zaposlitev ženskih delavnih moči, kar nam bo omogočilo, da bomo moške delovne moči lahko v večjem številu zaposlili na drugih delovnih mestih. Sindikalne podružnice morajo z upravami komunalnih podjetij skrbeti, da se bo čimveč moških delovnih moči zamenjalo z ženskimi delovnimi močmi.
Predsednik centralne uprave Sindikata komunalnih delavcev in nameščencev Boža Kostadinovič je v svojem referatu naglasil, da so sindikalne podružnice od prvega do drugega kongresa dosegle pomembne uspehe. Dvaj-
set največjih in najvažnejših komunalnih podjetij je lani svoj plan doseglo s 107.46<l/o, pri čemer ima veliko zaslugo socialistično tekmovanje. Letošnji polletni plan je bil pri najvažnejših komunalnih podjetjih presežen: pri vodovodnih podjetjih 108.8o/d, pri transportnih podjetjih 105.18%. pri električ-no-strojnih podjetjih 104.2'>/n. Od prvega do drugega kongresa je bilo pri komunalnih podjetjih s smotrnim delom prihranjenih nad IS,300.000 din, proglašenih pa je bilo 900 udarnikov. 8 novatorjev in 75 raeionalizatoriev. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval 31 delavcev in nameščencev komunalnih podjetij z redom dela.
Zagotovilo Zveze sindikatov Makedonije
V Skoplju je zaseda! VI. plenum Zveze sindikatov Makedonije, ki je v svoji zaključni resolucij! naglasil, da bodo njegove organizacije posvečale vso pozornost razširjanju gibanja za visoko storilnost, uvedbi brigadnoga delovnega sistema in norm v vseh podjetjih in na vseh gradbiščih ter zboljšanju delovnih pogojev in življenjskih razmer delavcev. Posebne naloge je plenum sprejel tudi glede ideološko-političnega delovanja. S plenuma so poslali pozdravne brzojavke CK KPJ, CK KP Makedonije, centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije In šefu naše delegacije na zasedanju OZN tov. Kardelju. V prvi brzojavki je med drugim poudarjeno:
Uspehi, ki jih vsak dan dosegajo rsSi delovni ljudje, nam dajejo nove moči za borbo pri Izpolnjevanju petletnega plana. Polet naših delavcev v borbi za višjo delovno storilnost, ki se vedno bolj krepi, govori jasno, da j« pot. po kateri nas vodi CK KPJ s tovarišem Titom na čelu, pravilna. Zgodovinska borba za enakopravne odnose med socialističnimi državami je tudi naša velika borba za ohranitev neodvisnost! naše države, za ohranitev pridobiiev naše ljudske revolucije in za obrambo marksizma pred revizijo.

m i del m deliva!
10
S8*
i *9 ?
znanstvenih v Ameriki
S »Qneen Mary« nazaj v domovino
Naslednjega dne. bilo je to 13. septembra. sva v New Yorku pospravila svoje stvari in se dne 14. septembra vkrcala ob dveh popoldne na znano veliko prekooceansko ladjo »Queen Mary«. Vozne karte so nama zagotovili že prej in z njimi smo dobili tudi številne iis'ko ki so se nama prvi hip zdeli odveč. Kasneje pa sva videla. da so zelo koristni. Tako sva dobila velike listke, na katerih je bilo treba ozn čiti vse osebne podatke, kakor tudi prostor na ladji. Te listke sva morala nalepiti na kovčege. Storila 3va tako in bilo je tudi prav. Kajti, ko sva prišla v pristanišče, so nosači naglo pograbili najino prtljago in šli z njo r.a ladjo ne da se mnogo mudili za najin dvom, ali jo bova še kdaj videla. Toda. ko sva odprla vrata kabine, v kateri sva prepotovala »veliko lužo«, je bil= vsa naša prtljaga že v njej- Za vožnjo iz New Yorka do pristanišča Cherbourg sva plačala 450 dolarjev. Vožnja je trajala pet dni.
Vožnja na taki ladji velikanki je pravo doživetje Potnik nima občutka, da se pelje po vodi. Čeprav je mor le kateri dan močno valovalo, nismo imeli nobenih neprijetnih občutkov. »Queen Mary« so Angleži izdelali leta J538 in je ladja na prvi vožnji iz An-
glije v New York dosegla »Sinji trak«. V treh dneh ln 20 urah je prevozila pot iz Anglije v New York in tako prekosila v hitrosti vse ladje, ki so dotlej vozile po tej poti. Na ladjo gre nad 200U potnikov, in sicer 800 v prvi, 720 v drugi in 740 v turistični razred. Potniki raznih razredov so docela ločeni. Vsak razred ima svoje menze in svoje dnevne prostore. Prostorov pa je toliko, da se kar težko znajdete. Veliki obedniei sledi koncertna dvorana, kinodvorana, plesna dvorana, razni športni prostori, kavarne, bari, kadilnice in vrtna veranda. Ce iščete na ladji kakega znanca, se morate že pošteno potruditi, da ga najdete.
Na ladji se vozijo večinoma bogataši, zlasti v prvem in drugem razredu. Ladja ima svojo tiskarno, v kateri tiskajo med vožnjo svoj časnik in sporede prireditev. Za vsako potovanje izdajo tudi posebno tiskano listo vseh potnikov. Razen družabnih pa najdete na ladji tudi mnogo trgovskih prostorov. Tako dobite na njej trgovino tekstila, banko in razne druge trgovinice, kjer si lahko kupite najrazličnejše drobnarije in spominčke. Občevalni jezik na ladji ie samo angleščina.
Odhod tako velike ladje iz New Yorka je bil kljub ogromnemu premetu, ki je dnevno v newyorskem pristanišču, velik dogodek. Na pomol je pri-
šla ogromna množica ljudi, ki so spremili odhajajoče svojce ali pa prodajali zijala. Posebno so zaslužili prodajalci cvetlic, saj skoraj ni bilo ženske na krovu, da ne bi imela šopka v naročju. Velik posel so opravili tudi fotografi, a nadaljevali so ga potem še na ladji sami med vožnjo.
Ladja vozi s tako veliko brzino, da vas na krovu kljub mirnemu ozračju pošteno prepiha in da se skoraj morate držati za ograjo. Med vožnjo je bil za potnike vedno dogodek, ko smo srečali ali prehiteli kako drugo ladjo. Tedaj so vsi prišli na krov in se tako nekoliko zmotili v svojem monotonem čakanju, kdaj bo minila vožnja. Kljub vsej zabavi in razvedrilu, ki ga nudi življenje na ladji, postane vožnja vendarle dolgočasna. Nekaj dni smo imeli lepo vreme in mirno morje, kasneje pa se je vreme poslabšalo ln morje je začelo močno valoviti. Na ladji pa tega nismo mnogo občutili.
Z vozno karto si zagotovite na ladji pravico do kabine, ki je udobna soba s kopalnico. V njej teče slana in sladka ter hladna in topla voda. Z vozno karto pa vam je na ladji zagotovljena tudi prehrana, zajtrk, kosilo in večerja. Izberete si lahko, kar koli je zapisano v jedilnem listu. Pijačo pa je treba plačati posebej. Na ladji le bila hrana že mnogo bolj okusna in prirejena bolj po naše Potnikom streže zelo veliko osebja. Tako pride na vsake tri do štiri potnike po en natakar, ki mora streči samo tem potnikom ves čas vožnje.
Ko že pet dni ni into videli celine,
nam je postalo dolgčas po njej. Zato smo se peti dan pošteno razveselili, ko smo zagledali galebe, ki so krožili nad morjem. To nam je bil znak, da celina ni več daleč. Galebi so vznemirili vse potnike in na ladji je postalo nenavadno živahno. Medtem ko je večina potnikov druge dneve ležala na krovih v ležalnih stolih, so sedaj tekali vznemirjeni okoli in se pripravljali na izkrcanje. Radovednost je vedno bolj naraščala in se posebno stopnjevala, ko smo zagledali jasne obrise suhe zemlje.
Se preden je ladja zapeljala v pristanišče Cherbourga, nam je prišel s posebno ladjico nasproti krmar, ki je prevzel vodstvo ladje in jo varno popeljal v pristanišče. To manevriranje je trajalo skoraj celo uro do trenutka, ko se je ladja pravilno zasidrala. Ko se je ustavila sredi pristanišča, sta se pripeljali do nje dve manjši ladji in se z mostovi zvezali s »Queen Mary«. Tako smo se začeli izkrcavati in obe ladji sta nas prepeljali na suho. V Cherbourgu nas je na postaji že čakal prav poseben vlak, ki ga je družba, lastnica ladje, naročila za potnike do Pariza.
Cherbourg še danes kaže sledove velikega razdejanja med minulo svetovno vojno. Na valobranih je mogoče opaziti, da so bili zelo utrjeni, vendar so bunkerji danes že vsi porušeni. Vsi pomoli so, ali še razrušeni ali delno obnovljeni a,H pa iili obnavljajo. Kaže. da so bili prav vsi razbiti. V mestu je poleg manjšega števila novih zgradb, I« veliko ruševin, napol od-
prtih in napol podrtih hiš. Tudi na vožnji skozi Bretagno, kjer je bilo invazijsko področje, smo še vedno videli sledove uničenja. Kolodvori so bili večinoma že obnovljeni, a vlak je marsikje moral voziti počasneje. V mestecih, mimo katerih smo se vozili, je bilo poleg novih zgradb še veliko ruševin. V celi Bretagni. ki slovi kot živinorejska dežela, nismo nikjer videli obdelane zemlje, pač pa same pašnike, na katerih se je paslo veliko število mlade živine. Veliko smo videli tudi sadnega drevja.
V	Pariz smo se pripeljali zvečgr. Preden smo zapustili kolodvor nas je doletelo še eno presenečenje Postreščku je bilo treba plačati za vsak kovčeg posebno takso 200 frankov. Ta cena pa velja samo pri tem vlaku. Kasneje smo zvedeli, da računajo pariški postreščki pri drugih vlakih običajno okoli 30 frankov za prenos kovčega. Tako si pač privoščijo potnike čez morje in tako imajo tudi dogovorjeno z družbo, ki organizira prevoz potnikov s tem posebnim vlakom iz Cherbourga v Pariz.
V	Parizu sva se s tovarišem Pavlovičem mudila še nekaj dni, si ogledala razne njegove zanimivosti, nato pa sva se dne 30. septembra odpeljala s simplom ekspresom nazaj v domovino.
V	Ameriki sva videla mnogo zani mivih in koristnih stvari. O vseh teh doživetjih danes niti še ni mogoče podrobneje govoriti, kajti marsikai tega bo treba še preštudirati. S seboj sva prinesla za cel zaboj razne literature
in referatov. Na splošno pa lahko strnem svoje vtise v ugotovitev, da je Amerika že zelo veliko dosegla v mehanizaciji dela. Njeni ljudje to navajeni, da opravijo čim več s čim manjšo izgubo energije. To je vsekakor pozitivna stran ameriškega življenja, ker ustvarja visoko proizvodnost človeka. V tem pogledu bi se mogii v Ameriki veliko naučiti.
Kljub temu pa v Ameriki ne bi hotel živeti. Takega mnenja so tudi naši ljudje, ki so tam doli po službeni dolžnosti. Vsi se želijo čimprej vrniti v domovino, čeprav so razbremenjeni tiste skrbi ki muči skoraj slehernega Američana, najbolj pa seveda delavca in nameščenca. V Ameriki je borba za vsakdanji kruh zelo težka in na delovnem človeku nenehno leži mčra vprašanja, kako bo pa prav za prav jutri z menoi? Ali bom še imel delo, ali me ne bodo odrinili v armado brezposelnih in mi vzeli pošteno zaslužen kos kruha. Mi v domovini, kier ni nobenega brezposelnega človeka več, trdote tega boja za obstanek danes ne čutimo več tako živo, ker je vse to že za nami. Prav ta boj za zagotovitev vsakdanjega življenja, okoli katerega se v kapitalističnem sistemu Amerike vse vrsti, pa daje tudi poseben pečat vsemu ameriškemu življenju. Naši ljudje iščejo v življenju tudi neko duhovno vsehino. Življenje v Ameriki pa ie v veliki meri plehko in brezvsebinsko, človek je pogosto samo stroj, ki ga kapitalistična družba izkorišča, kakor hoče.
KONEC
Socialistični sektor v kmetijstvu obsega
že 2 MILIJONA HEKTAROV
Kmečke obdelovalne zadruge se v
naši državi razvijajo z velikim poletom brez kakršnega koli zastoja, vse
drugače kakor v nekaterih državah ljudske demokracije, kjer opravičujejo počasno socialistično preobrazbo vasi z »kmetijskimi deli« ali drugimi »razlogi«. Zlasti po II. plenumu Centralnega komiteja KPJ prehajajo pri nas kmetje v čedalje večjem številu k zadružni kolektivni obdelavi zemlje. Ni dneva, ko se pri nas ne bi ustanovila vrsta novih zadrug, in ni meseca, ko ne bi tisoči kmečkih gospodarstev vstopilo v obdelovalne zadruge. Kakšni uspehi so bili letos na tem področju doseženi, nam povedo naslednje značilne številke:
Od začetka leta do 10. oktobra je Število kmečkih obdelovalnih zadrug naraslo od 1317 na 5246; število včlanjenih kmečkih gospodarstev se je dvignilo do 60.158 na 255.733, površina zadružne zemlje pa se je povečala od 323.S34 na 1,425.733 ha.
V LR Srbiji je število obdelovalnih zadrug od začetka leta naraslo od 560 na 1637, tako da je danes v Srbiji že več obdelovalnih zadrug kakor krajevnih ljudskih odborov. V LR Hrvatski se je število zadrug dvignilo od 327 na 1198. Izredno naglo se je povečalo število zadrug v LR Sloveniji, kjer je naraslo od 52 na 327 in se je torej ver kakor pošestorilo. V LR Bosni ir: Hercegovini pa se je povečalo od 114 na 852. torej na skoraj osemkratno prvotno š'evi’o. V LR Mak! 'oniji je naraslo od 237 a 752, v LR Crni gori pa od 27 na 480.
Po stanju z dne 10. oktobra t. 1. nam
kvže statistika kmečkega obdelovalnega zadružništva v naši državi naslednjo sliko:
	število včl. km.		površina
	zad ig	gospod.	zadr. z.
Srbija	1637	120.293	711.854
Hrvatska	1198	34.568	159.549
Slovenija	327	7.393	67.038
Bosna in Herc. 852		24.191	118.156
Makedonija	752	43.107	263.324
Crna gora	480	20.681	100.812
skupaj	5246	255.733	1,425.733
Sorazmerno	največ	kmečkih gospo-	
darstev je sedaj včlanjenih v obdelovalnih zadrugah v Vojvodini, Makedoniji in Crni gori, kjer je povprečno vsako tretje kmečko gospodarstvo že vključeno v obdelovalno zadružništvo. Po površini zadružne zemlje pa prednjači LR Srbija, na katero odpade polovico vse zadružne zemlje v naši državi. Ce površini 1,425.733 ha zadružne zemlje po stanju 10. oktobra
dodamo še površino ekonomij kmetij- vse skupaj omogoča racionalnejšo ln
skih zadrug splošnega tipa, ki obsegajo po starih podatkih ob koncu prvega polletja 127.252 ha, in še površino državnega sektorja v kmetijstvu, ki obsega 478.000 ha, tedaj vidimo, da je sedaj v socialističnem sektorju že 2 milijona ha obdelovalne zemlje, t. J. reč kakor ena petina vse obdelovalne zemlje v naši državi, ne upoštevajoč pašnike.
Za notranjo krepitev obdelovalnih zadrug je značilno, da je letos število včlanjenih kmečkih gospodarstev hitreje naraščalo kakor število zadrug, še hitreje pa se je dvignila površina zadružne zemlje.
Po številu včlanjenih gospodarstev so največje zadruge v Srbiji, kjer odpade povprečno na eno zadrugo 74 kmečkih gospodarstev, in v Makedoniji, kjer odpade 64 kmečkih gospodarstev na eno zadrugo; potem sledijo Crna gora s 43, Hrvatska ter Bosna in Hercegovina z 29 in Slovenija s povprečno 24 gospodarstvi na eno zadrugo. Se več nam povedo številke o povprečni površini zadružne zemlje v zadrugah.
Površina obdelovalne zemlje, ki povprečno odpade na eno zadrugo, se je od začetka leta povečala od 246 na 272 ha. V Srbiji ima povprečno ena zadruga 445 ha zadružne zemlje, v Makedoniji 357, v Crni gori 210, v Sloveniji 205, v Bosni in Hercegovini 144 in v Hrvatski 132. Največje površine zadružne zemlje imajo predvsem zadruge v rodovitnih predelih, kakor n. pr. v Vojvodini in v Makedoniji. Od začetka leta je površina zadružne zemlje, ki povprečno odpade na eno zadrugo v Sloveniji, narasla od 196 na 205, čeprav je povprečno število gospodarstev, ki odpade na eno zadrugo, nekoliko manjše. Iz tega sledi, da vstopajo v zadrugo v rastoči meri srednji kmetje, ki prinesejo v zadrugo večje površine zemlje.
Gornja statistika nam seveda kaže le trenutno sliko našega obdelovalnega zadružništva, kajti vsak dan se dviga število zadrug, včlanjenih kmečkih gospodarstev in površine zadružne zemlje. Tako je bilo n. pr. samo v prvih desetih dneh oktobra v Srbiji ustanovljenih 41 kmečkih obdelovalnih zadrug z 974 gospodarstvi, v Bosni in Hercegovini pa celo 125 obdelovalnih zadrug z 2740 gospodarstvi. Hkrati z vstopom novih kmetov v zadruge se opaža nadaljnja ekonomska krepitev zadrug. Narašča ne le število gospodarstev in površin zadružne zemlje, marveč tudi kmetijski inventar, kar
7000 gospodarskih poslopij
na? bi letos zgradile obdelovalne zadruge
Kakor v Sloveniji, tako se te dni pospešuje gradnja zadružnih gospodarskih 'poslopij tudi po drugih republikah. Kapitalna graditev ima splošno velik pomen za razvoj in napredek zadrug, posebno v vaseh, kjer je stopila v zadruge večina gospodarstev in kjer so zadruge že sposobne, da gradijo gospodarska poslopja. Poseben pomen ima gradnja hlevov, staj in svinjakov, ker je od teh odvisen na-predek zadružne živinoreje.
Da bomo morali v ta namen še veliko napraviti, nam kažejo naslednji podatki, ki so bili zbrani konec julija. Na eno zadrugo odpade povprečno živine: govedi — v Srbiji 32, na Hrvat-skem 15.3, v Sloveniji 50.3, v Bosni in Hercegovini 21.1, v Makedoniji 94.8 in Crni gori 60,9; prašičev — v Srbiji
57.3,	na Hrvtaskem 21.5, v Sloveniji 23.1, v Bosni in Hercegovini 17.1, v Makedoniji 6.5 in v Crni gori 1.1; ovc — v Srbiji 63.3, na Hrvatskem
43.3,	v Sloveniji 2.2, v Bosni in Hercegovini 78.1, v Makedoniji 780 in v Crni gori 209.3. Tako majhno število živine po zadrugah je predvsem posledica pomanjkanja primernih hlevov, brez katerih ni pravilnega razvoja živinoreje v zadružnem sektorju. Zaradi pomanjkanja primernih hlevov številne obdelovalne zadruge niso posvečale napredku zadružne živinoreje dovolj skrbi, pogosto pa celo niso ločile zadružne živine od živine zadružnikov, kar je oviralo tudi njihovo notranjo ureditev.
Naša vlada Je odobrila obdelovalnim zadrugam velike kredite in jim dala
možnost nabave raznega potrebnega gradiva za gradnjo gospodarskih poslopij. Preračunano je, da bi naj letos po vsej državi zadruge zgradile okoli 7000 zadružnih zgradb — brez zadružnih domov. To je sorazmerno mnogo, čeprav ne ustreza vsem potrebam zadrug. Zato so številne zadruge sklenile, da si postavijo določena gospodarska poslopja, ki jih nujno potrebujejo. še izven plana. Toda prav pri teh neplaniranih gradnjah zadruge največ greše, ker hočejo graditi »moderno«, večje, kakor jim je trenutno potrebno itd. Take gradnje so zadružnike pogosto tudi zavrle, da niso posvečali dovolj pažnje planiranim gradnjam, ki niso bile tako sijajno zamišljene, pač pa je pri njih šlo predvsem za praktične potrebe in za dejstvo, da zadruge take zgradbe nujno potrebujejo.
Sedaj po vseh okrajih v državi pospešujejo gradnjo zadružnih gospodarskih poslopij in se prvi uspehi poživljene gradbene delavnosti že kažejo. Ti uspehi so toliko važnejši, ker imajo zadruge prihodnje leto velike naloge v reji in dobavi pitanih živali, mesa in drugih živalskih proizvodov. Zato se mora prav vsaka obdelovalna zadruga te dni zavzeti, da bo do konca leta spravila pod streho čim Več novih gospodarskih poslopij, ki jih že gradi ali pa jih namerava zgraditi. Iniciativno si je treba pomagati pri raznih težavah, hkrati pa tudi zahtevati vso pomoč pri okrajnih zadružnih organizacijah, ki so dolžne pomagati, kolikor jim to objektivni pogoji dopuščajo.
boljšo obdelavo zemlje. Zato se tudi čedalje bolj dviga delež kmetijskega
zadružništva pri odkupu žita, živine in drugih kmetijskih pridelkov. Obdelovalne zadruge postajajo č.edalje važnejši činitelj v naši kmetijski proizvodnji, kar priča o zmagoviti socialistični preobrazbi vasi v naši državi.
Člani kmečkih obdelovalnih zadrug odhajajo na počitnice
V obmorske in klimatske kraje, kjer so bili letos na oddihu delovni ljudje številnih podjetij in ustanov naše države, prihajajo sedaj na svoj prvi dopust člani kmečkih obdelovalnih zadrug. Nad 6500 zadružnikov iz raznih krajev naše države bo po 10 dni na oddihu v naših najlepših krajih. Prva skupina 30 zadružnikov iz Makedonije je že odpotovala v Opatijo, kmalu pa bodo odpotovale nove skupine zadružnikov v Crikvenico in Dubrovnik, na Bled, v Rogaško Slatino in Dobrno. Večje skupine zadružnikov pojdejo na dopust v prvi polovici novembra. Na dopustih se bodo zadružniki zvrstili od 1. novembra do 1. aprila. Iz Vojvodine Je prijavljenih za počitnice okrog 2500, iz Srbije nad 3000, iz Hrvatske okrog 2000, iz Makedonije pa nad 900 zadružnikov.
Zadružniki bodo imeli na svojih počitnicah vse tiste ugodnosti, ki so jih deležni člani sindikatov. Najzaslužnejši zadružniki bodo šli na dopust na stroške svojih zadrug. »Putnik« bo org» nlziral velike skupne izlete ter om<-gočil zadružnikom, da bodo spoznali lepote in zanimivosti naše domovine.
V Paračinu izdelujejo
steklo
naočnike in
ognje vzdržno steklo
Delovni kolektiv tovarne stekla v Paračinu je v letošnjem letu dosegel velike delovne zmage. V prvem polletju mu je uspelo osvojiti postopek za proizvodnjo surovega stekla za naočnike. To steklo sedaj že serijsko izdelujejo v velikih količinah in s tem omogočajo delo naši mladi optični industriji.
Druga pomembna delovna zmaga Je osvojitev sfernega stekla za heliograf-ske aparate, s katerimi se kopirajo tehnični načrti. Proizvodnjo takega izbočenega stekla zahteva veliko spretnost pri izdelavi. Delovni kolektiv tovarne v Paračinu, ki vzorno izpolnjuje tudi svoje redne planske naloge, je za uspehe, dosežene v prvem polletju, prejel prehodno zastavo zvezne vlade kot najboljši kolektiv v steklarski industriji.
V drugem polletju je zabeležil novo veliko delovno zmago s tem, da je začel proizvajati predmete iz ognje-vzdržnega stekla. Posode iz ognje-vzdržnega stekla, v katerih se lahko kuha, smo pred vojno za visoko ceno kupovali v inozemstvu kot rpecialni izdelek.
Pri osvojitvi teh novih proizvodov ima velike zasluge inženir steklarne Jovan Velicki, ki sedaj, v malem kemičnem laboratoriju . izvršuje zadnje poskuse za proizvodnjo specialnega stekla, ki bo odporno proti vsem kemikalijam, kakor tudi za proizvodnjo barvastega stekla za prometne signale in tako imenovanega »klinker« stekla za vodomere pri parnih kotlih. Tudi te nove proizvode bodo v kratkem začeli redno izdelovati.
Kako so tekmovali v centralnih delavnicah Gradisa
Centralni obrati Gradisa, ki obsegajo kovinske in lesne obrate, so imeli pri naročilih za gradbišča Gradisa zaostanke, in to predvsem v strugarski delavnici, ki mora izvršiti vsa pripravljalna dela za druge delavnice, zlasti za mehanično, kjer se popravljajo avtomobili, za strojno ključavničarsko, ki obnavlja gradbene stroje, in traktorsko, kjer se izvršuje remont vlačilcev. V strugarski delavnici je bilo vedno premalo strugarjev in preveč dela. Centralni obrati Gradisa morajo do konca leta izdelati še 20 stavbinskih dvigal in pet injekcijskih aparatov za tekoči beton. Izvršitev te naloge pa je odvisna predvsem od pravočasne izvršitve strugarskih del. Podobne težave imajo tudi centralne rudniške delavnice v Trbovljah. Zato so organizirali medsebojno tekmovanje za dvig storilnosti in poseben strugarski teden.
Tekmovanje v strugarski delavnici se je začelo v ponedeljek. Strugar Neron Olivieri se je odločil, da bo delal na dveh stružnicah, tovariš Lampič je prevzel delo na treh strojih, in sicer na dveh šepingih in na rezkalnem stroju. Delavnica je vsak dan pokazala boljše uspehe. Oglasili pa so se delavci iz drugih delavnic, češ zakaj tekmujejo samo strugarji. Po kratkem sestanku so se odločili, da v četrtek tekmujejo vse delavnice za dvig storilnosti. Tako so ta dan tekmovali avtomehaniki v sedmih skupinah, ključavničarji prav tako v sedmih skupinah, strojni ključavničarji v treh skupinah mehaniki v traktorski delavnici pa prav tako v treh skupinah. Tekmovale so tudi mizarska delavnica, pleskarska delavnica in žaga v Šiški.
Rezultati tega enodnevnega tekmovanja so bili prav odlični. V avtomobilski delavnici je skupina Kodrič-Pa-
Đve leti borbe za veliko hidrocentralo na Dravi
24. oktobra sta minuli dve leti trdega dela in boja delovnega kolektiva v Vuzenici za novo iz tal rastočo hidrocentralo na Dravi. Ta čas je ob gradbišču zrast-lo veliko delavsko naselje, v jami na reki pa bodo že letos začeli betonirati prvi turbinski steber. Čez dve leti ob koncu petletke bo Drava pognala nov generator hidrocentrale, podobne hidrocentrali na Mariborskem otoku.
Tipalka velikega ročičnega žerjava se razteza in tipa nad jamo obdano z zidom, nenehoma odnaša in donaša izkopano in potrebno gradivo. Pod tem žerjavom sega v globino še drogi kabeiski žerjav z dvojno zmogljivostjo običajnega žerjava, domisel glavnega inženirja Borisa Pipana, odlikovanca z redom dela I. stopnje. Na levem bregu gradbišča so zgra-lili popolnoma novo gramoznico. V kratkem bo na samem gradbišču gotova tudi betonarna. Vse delo in gradnja nove hidrocentrale je v celoti mehanizirana. Gradbeni stroji so izkoriščani, kakor le malo kje pri gradnji električnih central v državi. To je delovnemu kolektivu pomagalo tudi k uspehom, ki jih dosega, kljub občutnemu pomanjkanju delovne sile. Delovne in organizacijske izkušnje tega »Gradisovega« gradbišča bi morali vpeljati na vsa grad bišča hidroccntral v Jugoslaviji.
Obeta se, da bomo morali še in še pisati o gradbiščih, o bidrocentralah in o delovnih ljudeh, ki delajo in grade na tej naši reki vedno nove naprave, nove električne vele — centrale. Tam ob dravskem toku je vselej mnogo novega. Vsak dan vidiš več. kajti tu ob Dravi teče petletka hitre je, kakor marsikje po domovini.
Lani 5. novembra so na gradbišču okoli jame začeli betonirati vodno pregrado. Od tedaj se je oblika nove hidrocentrale že močno spremenila. Davno so z reke odstranili opaže. Kakor hiše veliki leseni opaži so odslužili, čeprav so morali tudi za njihovo izgotovitev miz.arji in tesarji prispevati dokaj truda. Sedaj jih ne potrebujejo več. Izkoristili so jih in zgradili trden zid okoli gradbišča za prva dva turbinska stebra, v kateri bodo globoko pod vodno gladino zabetonirali temelje novi hidrocentrali. Čez leto ali dve se bo velika oregrada na Dravi" raztegnila od desnega še na levi breg. Ko bodo pa-
dali zidovi okoli jame ,bodo tudi na oni strani, kjer sedaj še teče Drava, z.a vedno zaprli njeno svobodno pot.
Hidrocentralo v Vuzenici gradi po brigadnem sistemu 24 brigad in mnogi pomožni delavci. Letos od julij; do avgusta so jim prihitele na pomoč tudi frontne brigade. Takrat so treskale mine ob dravskem bregu pogosteje. Jama je bila vsak dan glob-ja„ dovoij delovne sile je bilo za <>dvoz kamenitega dravskega dna.
V kratkem bodo začeli betonirati temeleje za prvi turbinski steber. Vsak kvadratni meter posebej bo treba kopati ročno in previdno. Okoli 30,000 m3 betona bodo morali po načrtu vgraditi še do konca letošnjega leta. Sedaj, ko že oblikujejo podobo bodoče hidrocentrale, skoraj ne bodo mogli več minirati. Prav ta mesec pa v Vuzenici najbolj občutno primanjkuje novih delavcev, čeprav imajo na razpolago zadosti, lepo ure jenih stanovanj z vsemi ugodnostmi, pa tudi obilno in tečno hrano.
Delovni kolektiv se s tekmovanjem bori proti pomanjkanja delovne sile. Bori se za izvršitev vseh potrebnih gradenj v predvidenem roku. Kajti od vuzeniške hidrocentrale bo odvisno, ali bodo ostale hidrocentrale na dolenjem toku Drave imele dovolj vodne sile, ali bomo sami vsaj za časno premagali zlonamerne ovire, ki jih naši državi še delajo z avstrij ske strani. Zato smo začeli graditi novo električno vodno centralo. Ta je za dravsko vodno gospodarstvo in za gradnjo nadaljnjih dravskih električnih central od vseh, ki so bile doslej zgrajene, na Dravi najpomembnejša. Nova hidrocentrala v Vuzenici bo zajela in izkoriščala še en krat večjo vodno površino, kakor jo :zkorišča ona v Dravogradu, ki ima v svojem zaledju le 12.125 kms vodne površine. Prav zaradi te ugodne rešitve je potrebna hitra zgraditev nove centrale v Vuzenici, potrebna je nova delovna sila, katero čaka ob Dravi živ in lep dom, pa tudi odgovorna naloga, zagotoviti redno obra-lovanje jugoslovanskih dravskih elektrarn ,da ne bo nikoli manjkalo električne energije za rastočo industrijo. . Vuzeniška hidrocentrala bo imela ‘ri turbinske stebre. V prvega od teli bodo že ob koncu prve petletke 1951 leta, vgradili turbino in generator, ki bosta dala nov vir električne energije za mlado industrijo aluminija in železarne. Med stebri, skozi tri pre ločna polja pa bo tekla Drava in no-
nosiia svojo energijo še naprej za nove hidrocentrale svojemu dolnjemu toku. Te. vrste vodnih elektrarn so najprimernejše, najbolj ekonomične, ker do kraja izkoristijo vod no silo, poleg tega pa omogočajo tudi ugoden odtok vode ob njenem visokem stanju.
Kakor mnoge podobne vodne elek irične centrale po Jugoslaviji, tudi to novo dravsko hidrocentralo gradimo sami od temeljev do najvažnejših delov njene notranje opreme. Prvenec naše težke industrije »Litostroj« izdeluje največje Kaplanove turbine, zagrebška tovarna »Rade Končar« pa velike električne stroje — generatorje. Vse te domače izdelke bodo montirali tudi v Vuzenici.
Pred dvema tednoma so na grad l)išču prvič tekmovale 4 brigade za višjo storilnost pri izkopu in pri tesarskih delih. Tekmovali so sam; znani udarniki. Največji uspeh je dosegla tesarska brigada Kamenška m Draškoviča s 6 brigadirji. Že po t urah dela je presegla običajno Inevno storilnost za 409 % ter v tem času storila toliko, da ni več imel; kaj delati. Na izkopu je bila naj imljša brigada nosilca medalje dela Milošiča. Miner Milošič je s 15 to variši v 8 urah presegel normo zn 269 %. Za to brigado je Habermano-va brigada 14 delavcev zaostala le za 4 %. Med tem se je morala Štri-herjeva najštevilnejša brigada, ki je tekmovala le 7 ur, zadovoljiti samo s 162 %, četudi bi bila v 8 urnem tekmovanju nevaren tekmec vsem ostalim brigadam.
Ti uspehi so dali pobudo tudi mia lini. Pripravili so se na tekmovanje 'n se odločili, da prekose vse tekmu joče brigade. V 8 urnem tekmovanju bi mladini to tudi uspelo, če se bri gadi ne bi pripetila manjša nezgo la. Brigada 14 mladincev pa je kij ul» temu dva dui po prvem tekmovanju presegla normo za 268,5 %.
Že prvo tekmovanje je delavce ostalih brigad tako pograbilo, da vedno znova vprašujejo, kdaj bodo !ahko tekmovali za višjo storilnost, za čim prejšnjo zgraditev socializma tudi vse druge brigade. V jami so že pripravljena nova delovna mesta za nadaljnja tekmovanja. Ne bo dolgo, ko se bodo uresničile želje vsen brigadirjev.
cek-Zupan izpolnila dnevno normo I 127%,, v ključavničarski delavnici sta bili najboljši skupina Brank-Kocevar s 158% in skupina Gamboš-Zadravec s 155»/». Kompresorska skupina Furlan-Stilarius je dosegla 126.5%, pleskarska delavnica 127«/o, kleparsko-instalater-ska 126%, v traktorski delavnici pa se je najbolj postavila skupina Božič-Auprih-Grojzdek, ki je dosegla 160",V
Strugarji, ki so tekmovali še v petek in soboto, so še bolj napeli svoje sile. Vsi so napeto pričakovali, kakšen bo končni rezultat. Po podatkih, ki jih je dal normirec, se je najbolj postavil strugar	Kaiser,	ki je	izpolnil	155%'
norme,	strugar	Olivieri je zabeležil
143%, vajenec Trtnik 148«/o. vajenec Lužnik	120°/o, strugar	Erjavec	132%,
strugar	Ebster	134%,	vajenec	Kepa
138«/, in ključavničar Lampič 133%.
Strugarska delavnica je dosegla za 4.5«/o boljši rezultat od kovinskih delavnic. Na sestanku po končanem tekmovanju so vsi ugotovili, da so se v tem tednu mnogo naučili, spoznali so, da zavist uspeh predvsem od priprave materiala in pravilne razdelitve dela. Strugarji so sklenili, da bodo še naprej tekmovali in da bo tekmovanje postalo njihov stalni način dela. Sedaj se pripravljajo na enomesečno tekmovanje v novembru, da bodo lahko dali gradbiščem čim več popravljenih gradbenih strojev in avtomobilov. To bo odgovor kolektiva centralnih obratov klevetnikom Titove Jugoslavije.
Znamke Rdečega križa
V tednu Rdečega križa od 5. do 13. novembra bodo v notranjem poštnem prometu v korist Rdečega križa obvezne takse v znesku pol dinarja. Za poštne pošiljke bodo posebne znamke Rdečega križa. Ta taksa za Rdeči križ pa ne velja za pošiljke, ki jih pošiljajo državne oblasti in podjetja. Rdeči križ in časopisi, prav tako pa so te takse oproščene tudi vse pošiljke za inozemstvo.
Nespametni preTozi lesa
V Zgor. Savinjski dolini se gozdni delavci v državnem in zadružnem sektorju pošteno trudijo za let- snji g..z-darski plan. Pri poseku in izdelavi hlodovine, celuloze in jamskega ic-sa letos v glavnem ni bilo težav. Neprestano pa se ponavljajo »kritični trenutki« pri spravilu in prevozu, tako da so lesni obrati v statni stiski za hlodovino. Čestokrat se celo dogodi, da ta ali ona žaga obstoji, ker ji zmanjka hlodovine.
Prav zaradi tega pa človeka tembolj presenetijo prevozi lesa na cesti iz Solčave do Luč in narobe. Državni sektor vozi s kamioni hlodovino iz Solčave skozi Luče v Nazarje na žago. Zadružni sektor pa vozi hlodovino iz Luč v Solčavo na žage. Spotoma se polno naloženi kamioni srečujejo. Ker med državnim in zadružnim sektorjem kljub večmesečnim prizadevanjem ne more priti do sodelovanja, se ti nespametni prevozi rnirnr nadaljujejo, kakor da bi tekla v Savinji nafta namesto vode!
Koliko voženj bi odpadlo, koliko nafte in koliko kilometrov poti bi sl prihranili, če bi vprašanje preprosto rešili, kakor so že nekateri predlagali. Gre zgolj za zamenjavo hlodovine, nakar zadružnemu sektorju ne bi bilo več treba voziti lesa iz Luč v Solčavo, državni sektor pa bi z dvakrat hitrejšim tempom dobival zadružna hlodovino lz bližnje zadreške doline. Tako bi verjetno žaga v Nazariih nikoli ne bila v zadregi za hlodovino, pa tudi žaga v Preserju (Braslovče) bi lahko spet začela obratovati.
Mimo tega bi ta zamenjava imela Se
drugo blagodejno posledico. Na ta način bi namreč pridobili še več najboljšega rezanega lesa. ki ga potrebujemo za izvoz. Ker ima zadružni sektor v zadreški dolini samo žage ve-nicijanke, ki ne dajejo toliko m tako lepega rezanega lesa za izvoz, se zadružni sektor s težavami bori za izpolnitev plana izvoznega blaga. Medtem pa Nazarje režejo za notranji trg najlepšo solčavsko hlodovino, ki bi po zamenjavi lahko ostala kar v Solčavi, kjer bi jo zadružni polnojarmeniki razrezali v prvovrstno izvozno btaso.
— (ž)~
Praznik trgatve v Železnik ümfih
Veselo petje po vinskih vrheh in goricah v Železnih dverih se pre Žerno razlega tja do Ljutomera in naznanja vsej Prlekiji, (Ja imajo veliki čas trgatve. Tudi zadružniki in zsciružnice Železnih dveri so pred dobrim tednom začeli z »bratvijo« ki prav živahno napreduje. Vse jr na no^ah. od jutra do trde noči, pre-šarji in »pomagači« po tudi nočnega počitka ne poznajo, saj poka preš" vso'r.oč in stiska v »košu grozdje« da bo iz njega iztekla vsa vinska kapljica.
»Zapadna« vinska gorica je polne »bračev« Košnikove skupine, ki st zmeraj bolj pomika v hrib, urno tr ga in reže sočno grozdje. Kaj hitri se polnijo škafi, ženske so poklical« brentačei
»Ptitarji, hodte, pütarji, puno z« mamo grozdja«, priganjajo drug drugega, kajti pri delu tekmujejo m vsak bi rad čimbolj prekoračil nor-mo. In že sta sp zaslišalo vesel vrisk in glasna pesem doli od vrha, odkoder se spuščajo z brentami na hrbtih moški in ženske in se pomešajo med »bračer, ki stresajo v brente sladki pridelek. Veliko občudovanja žanjejo žen k« brentarji, k:	so pri
tern težkem delu popolnoma kos mo škim. Dobr» razumejo pomanjkanje delovne sile (tudi iz vinogradniške
zadruge železne dveri je šlo mnoge nladih na razne delovne akcije, tečaje, šole, v industrijo), zato so ženke bolj pritisnile, posebno zdaj ob rgatvi, da delo nikjer ne zastaja lelena' Dominko. Mena Košnikova Toži k a Korošec in druge zadružnice iosijo tudi po 27 kg težke brente pr; ežavni strmini in vendar ne sliši; z njihovih ust godrnjave besede, raj ' Si kako zapojejo.
»En hribček bom kupja, bom trte sadija ...« n tako jim veselo poteka dan.^ Mit rgači roma renski vrč z domačo pi iačo, ki jim gasi žejo in skrbi z; iobro voljo
Skupinovodja Jože Košnik je bi iekoč viničar Spominja se nekdanje ra beraškega življenja ter vseh po uižanj in pravi »še sanjalo se mi ne Hi takrat, da bo prišel čas, ko bomo viničarji svobodno gospodarili po teh ,'oricah. po katerih je pnševala veleposestniška gospoda.« Ponosno pripoveduje o svoji skupini, ki dnevno iznese i* gorice po 160 do 200 brent V bolj polnih vinogradih so jih iz nesli že tudi 260 brent dnevno in so ori tem delu še posebno pridne žen -ke. Meznarieeva skupina je v enem dnevu natrgala 3100 kg grozdja. Koš uikova 3400 kg. Kavčičeva pa nekn: manj kakor 3000 kg.
Jlü.f.Ji —M——W—i
Zadružniki, ki delajo na brigadni I način, so zdaj o trgatvi razdeljeni na 16 večjih skupin. Medsebojno tekmovanje pospešuje delo, da bo tr-ratev pravočasno opravljena.
Med »brače« in »piitarje« je prišel tov. Stanko Korošec, star zadružni organizator, duša vsega dela. _ Z iubeznijo in skrbjo se ozira po Vinkih trtah, pregleduje brajde, če s iridom trgajo in naroča trgačem, kaj n kako je treba. Pri srcu mu je esničen napredek zadruge, zato ob vsaki priliki pripoveduje o delu in težavah, ki so jih morali zadružnik premagovati od leta 1946. sem, ko jr bilo rojstvo zadruge. Ko so začeli o se jim mnogi smejali in majali z rlavami — danes se zadrugi pridru 'ujejo vedno novi člani in je leto narasla za 7 novih družin ter pove 'ala svoje površine za 70 ha. Zdai neri 520 ha. Od tega je okrog 200 ha vinogradov, ki jih bodo 50 ha pre rigolanj in obnovili. Najveeji posest nik. ki se je letos pridružil s"36 ha 'e Karol Štermal, dober strokovnjak v vinogradništvu in kletarstvu. Ta ';o bodo imeli zadružniki v svoji srp dipl strokovnega svetovalca.
O delovnih načrtih tov. Korošrr ■akole pripoveduje: »Letno bomo ob novili 10 ha vinogradov. Selekcijo vin skih sort. ki je terjala od nas 4 leta trdega dela, smo strokovnjaško opra vili. Naša zadruga se je že ob svn jem nastanku začela boriti u obno-
vo vinogradov. Sama je vzgajala lastno amerikansko podlago za napravo trsnic. Pri tem smo uspeli, da bomo lahko prihodnje leto cepili 120.000 trt z lastnim, doma vzgojenim materialom. Domače trsnice bomo pa še naprej razširjali tako, da bomo dosegli vsaj 70.000 kosov prvovrstne trte za saditev. To bo tudi odgovarjalo planu 10 ha obnove letno.
Težko vprašanje v zadrugi je gnoj ki ga še hudo primanjkuje. (Nimajo še zadružnega hleva.) Za obnovi, vinogradov je potrebno letno 1750 m3 hlevskega gnoja ki smo ga doslej s težavo zbirali. Letos smo si oskrbel' >krog 300 kub. metrov gozdnega komposta, ki je odlično gnojilo. Po rabili smo 12 vagonov umetneg; rnojila ter obsejali 10 ha za zelem mojenje
Obdelava vinogradov, jesenska in 'Kimladna kop je popila mnogo znoja naših zadružnikov, štirikrat smn škropili. V okom smo prišli perono-pori. ki se kljub deževju ni zasidra n. Škodoval pa je dež, ki je bil ' "asu cvetenja trt.
Pa niso zaman krvavi žulji in trud ki ga vlagajo v vinorodna tla zadruž-liki Železnih dveri. Iz leta v leto an je jo priznanja za kakovostna vita. Lani so dobili na vinski razstavi v Brežicah diplomo za prvovrstni ši-oon, Vinarska zadruga v Ljutomern iint je podelila za kakovostno vim letnika 1947, odlikovanje in diplomo
in tudi na vinski razstavi 1946. v Mariboru so prejeli odlikovanje in priznanje. Letos bo zaradi vremenskih neprilik pridelek nekoliko manjši (13 do 14 hi po ha) zato bo pa vino po kakovosti boljše z 20 do 22" sladkorne stopnje. Muškatni silvanec je pokazal še več sladkorja.«
Stopila sva na vrh griča, kjer m je pokazal nov Moserjev način viso ke žične vzgoje. Mikal me je lep razgled na sosednje vrhe, na Slamjak Plešivec, Radomerščak, Ilovec. Po roricah mežikajo nekdanje viničari ie. danes domovi ljudi, ki v novem ocialističnem gospodarstvu ustvarja io boljše življenje sebi in svojim po-omcem. V teh bajtah, ki nekoč nisi poznale elektrike zdaj sveti električ aa luč... Vinogradniška obdeloval na zadruga se je pobrigala za elek rifikacijo — že leta 1946. je začela z napeljavo in danes je že 90% vseh gospodarskih poslopij in viničari; "dektrificiranih. Pa bodo še širil’ 'lektrično mrežo, dokler ne bo zasvetila električna luč v zadnji za Iružniški koči. To bo velik uspeh Kiselino še, če pomislimo, da je zem 'jišče za ' uge valovito in rnzsežno saj se ra-prostira na 8 krajevnih od borov!
Z elektrifikacijo pa vedno boli uspeva pri zadružnikih tudi kulturno "d vi jen je. Nabavili so si že 26 radij kih aparatov, že leta 1947. so V iz kulturno-prosvetnega sklada usta-
novili knjižnico, ki šteje danes 450 knjig. Kulturno- umetižška skupina ne dela sramote zadružnikom, kadar nastopi, žanje tudi uspeh in priznanje.
Med zanimivimi pomenki smo m ■jočasi spuščali po grebenu v dolino, kjer se je pomikala pisana procesija trgačev. Prihajali so z nasprotnega hriba, kjer so delo že končali. Srečali smo predsednika zadruge. Povsod mora biti v teh dneh, v goricah, v kleti, v pisarni, med zadružniki Pa je kar uganil moje vprašanje: ■Zadruga je v prvih treh dneh na-orešala 8 vagonov vina, ki ga je že v celoti kontrahirala državi po vezanih cenah. Nočemo zaostajati za drugimi zadrugami. Stavim, da ga bomo v prihodnjih dneh naprešaii tudi za tri vagone na dan!«
V zadružnem poslopju smo si ogledali še dom igre in dela, ki je vzorno urejen. Otroci se igrajo v bližnjem gozdiču, kjer v pesku gradijo zadružni hlev (o katerem toliko zmeraj govorijo zadružniki, da bi bil potreben), delajo hiše in jim odmerjajo ohišnice. Kajpak niso pozabili na vinske gorice in klopotce, ki _ morajo biti prav povsod, saj so največji ponos Slovenskih goric.
Požrtvovalni zadružniki v želez-'ih dverih, vztrajno delajo za vse »ečji in večji napredek.
A. P, j
PREIZKUŠNJA NAŠIH NOGOMETAŠEV ZA TEKMO S FRANCIJO
Reprezentanca Jugoslavije:Wacker 4:1 (2:0)
Stadion Centralnega doma Jugoslovanske armade je bil pretekio nedeljo že tretjič prenapolnjen. Prioližno öü.Uul) gledalcev je z velikim zanimanjem gie-ctalo nastop izbranih nogometašev Jugoslavije pred povratAkn srečanjem s Francijo, ki bo prihodnjo nedeljo v Parizu. Nasprotnik naše reprezentance je bii dunajski Wacker, eden izmed vodilnih avstrijskih klubov. Fo lepi in smotrni igri so zmagali Jugoslovani z rezultatom 4:1 (2:0).
Ce primerjamo igro naše reprezentance z igro reprezentance Beograda pretekli četrtek, kjer je nastopila večina igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance, lahko rečemo, da je bila nedeljska igra boijša. vendar pa daje še vedno največ skrbi napadalna vrsta. Zaradi poškodbe Mitiča na tekmi z Zagrebom je postalo vprašanje srednjega napadalca odprto. Namesto njega je v nedeljo igral Tomaše-vič. ki ni povsem zadovoljil, medtem ko je vprašanje desnega in levega krila rešeno. Vukosavljevič in Benko sta
se izkazala za prodoma igralca. Najboljši del našega moštva je bila obrambna vrsta, kjer se je izkazal predvsem branilec Horvat, ki je s svojimi lepimi odbojnimi udarci s točno streljanimi žogami na krila posredno ustvarjai kritične položaje pred nasprotnikovim golom. Tudi krilska vrsta Čajkovski I — Jovanovič — in Djajič je uspešno opravila svojo nalogo. Lepo in povezano igro sta pokazala Čajkovski II in Benko, ki je po odmoru igral na levem krilu.
KRATEK POTEK TEKME
Začetni udarec so imeli Jugoslovani, ki so že v prvi minuti zapravili priložnost za gol. Tudi v nadaljnjih menjajočih se napadih Tomaševič ni izkoristil nekaj ugodnih priložnosti za gol. prvi uspeh so dosegli Jugoslovani v 36. min. Iz lepo streljanega kota, ki ga je izvedel Vukosavljevič, je Djajič iz ne-
Eosredne bližine plasiral žogo v mrežo.
rugi gol za Jugoslavijo je v 42. min. dosegel Čajkovski I, ki je na predložek
Čajkovskega II z 20 m streljal v spodnji kot. Tretji in četrti gol je dal Bobek v 23. in v 38. min. drugega polčasa. Končni rezultat je postavil v 41. min. Bokoum iz nenadnega prodora. Tekmo je zelo dobro sodil Rakič iz Beograda.
Tretja tekma s Francijo naj bi bila v Italiji
Francoska nogometna zveza je predlagala nogometni zvezi Italije, naj bi bila eventuelna tretja tekma za svetovno prvenstvo v nogometu med reprezentancama Jugoslavije in Francije v enem izmed italijanskih mest, v kolikor bi se tudi povratna tekma v Parizu končala neodločeno. Francozi so predlagali, datum tretje tekme 27. novembra, ko bosta igrali reprezentanci Italije in Anglije, ali pa 2. aprila prihodnjega leta, ko bo tekma med Italijo in Avstrijo.
TEKMOVANJE V NOGOMETU ZA POKAL JUGOSLAVIJE
¥ II« frolu ul MI® presefiečenj
v bilo
V II. kolu zaključnih tekmovanj nogometu za pokal Jugoslavije je bi pretekio nedeljo na sporedu 12 srečanj; medtem ko so bile tekme Partizan : Napredak (Kruševac). Metalac (Bgd) : Dinamo (Zgb) in Crvena zvezda : Metalac (Zgb) zaradi međnarbđne tekme Jugoslavija : Wacker odložene na Kasnejši datum.
Najzanimivejša tekma je bila v Zagrebu med Lokomotivo in Mornarjem, ki se je končala s tesno zmago železničarjev. Predstavnik Slovenije Jadran, iz Ljubljane je igral v Zemunu z Našimi krili, članom prve zvezne lige. Tehnično boljšemu nasprotniku se Ljubljančani niso mogli uspešno zoperstavljati in so izgubili z rezultatom, ki je najvišji v tem kolu. S tem je Slovenija izgubila svojega zadnjega predstavnika v najmnožičnejšem tekmovanju nogometašev. Rezultati tekem so naslednji:
CACAK: Sarajevo : Borac 4:2 (0:1)
TRAVNIK: Bratstvo : Radnički (Bje-ljina) 3:0
ZAGREB: Lokomotiva : Mornar 3:2 (0:1)
ZRENJANIN: Sloga (Novi Sad) : Proleter 2:1 (0:0)
KRAGUJEVAC: Partizan II : Radnički 4:1 (1:0)
TITOGRAD:	Budućnost : Naprijed
(Sisak) 3:0 (0:0)
KJKINDA: 6. Oktober : Jedinstvo (Bačka Topola) 3:2 (0:0)
CAKOVEC: Jedinstvo : Mladi radnik (Požarevac) 7:5 (2:2)
SVETOZAREVO: Srem (Sremska Mitrovica) : Nikčevič 5:0 (2:0)
ZEMUN: Naša krila Jadran 7:0 (3:0)
TREBINJE: Jedinstvo : Milicioner (Zgb) 0:5 (0:4)
PANČEVO: Dinamo : Dinamo (Vinkovci) 4:0 (0:0)
Cffssi im dirke v Slofenjgradcn
Tradicionales2 jesenskega crossa v SIo-Tenjgrađcu so se letos poleg številnih domaCincv udeležili zlati v velikem številu elitni Fužinarja iz Guslanja, atleti Partizana, Dinama iu Mladosti jz Eagre, ba in drugih slovenskih društva. Najboljše uspehe v posameznih skupinah so dosegli:
tek na 58€0 m: 1. Mihalič (Partizan) 13:35 min., 2. Stefanovič (?) 13:44.4,	3.
Ceraj (?)	14:83.	4. Godler (Dinamo)
14:15.2, 5. Bašič (?) 14:22;
tek na 2388 m:	1. Nabergoj {Fnžl.
nar) 7:25.2, 2. Jelšnikar {Faž.) 7:53,	3.
Gams (Šmartno) 7:55;
mladinci na 1888 m:	1. Urnaut
(Fuž.) 8:13, 2. pristan (Brežice) 6:18, 3-Pinter (Fuž.) 6:32;
članice in mladinke na 989 m: 1. Grobelnik (Fuž ) 4:58, 2. Sinrajh (Slo. venjgradec) 4:56, 3. Fanedl (Faž.) 5 min.
Kolesarji so tekmovali na 35 km dolgi progi Slovenjgradee — Legen — Šmartno— Slovcnjgradee. Člani so prevozili progo dvakrat, mladinci enkrat, kolesarji s tu. ristienimi kolesi pa so vozili samo 7 km. Nastopilo je 40 tekmovalcev. Najboljši uspehi v posameznih skupinah so naslednji:
člani na 70 k m:	1. Kozlića (P)
2:32;26.2, 2. Blažič (P) 2:32;20 8, 3. Kalan (Železničar Lj.) 2:3S;37;
mladinci na 35 km:	1. Stipče-
vič (Zadar) 1:I6;24,	2. Bailo (Zadar)
1:16;24,2, 3. Karner (Pesnica) 1:16;25;
turisti na 7 km: 1. Slabe (Žel. Lj) 12:30, 2. Ceh (Polet, Mrh.) 12:34,2, 3. Litauer (Pesnica) 12:35.
Prireditev je v organizacijskem in propagandnem oziru dobro uspela in bo gotovo pripomogla k še lepšemu razvoju tizkulture in športa v okaju-
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
Omersa sneztdis čstrtle ©spojila državno prvenstvo
Na zanimivejša in obenem odločilna I najboljšimi Müller in Amonki je tekma v zvezni košarkarski ligi je bila U»* Ppsebno uspešen v prostih metih v nedeljo v Beogradu, kjar sta se pome-j	1* Be«ali z Rckf’	f, slabim
rila favorita za prvo mest» Crvena zve.! pregledom nad Igro večkrat oškodoval zda in Partizan. Nasprotnika sta poka-! »i:e, moštvi. Rezultata tekem sta na.
zala lepo tehnično igro. Zmagala je Cr- j Sl~	____________ ,0.„Q	„-.o*
vena zvezda, ki si že z začetnim na- j	Z.'
skokom v koših zagotovila zmago in' Železničar: Jedinstvo 4S:3S (19.i7). hkrati četrtič naslov državnega prvaka. ] ZVEZNA LIGA V ODBOJKI Ena najlepših iger, ki jih jo športno I g občinstvo v zadnjem času videlo v Ljub-j	prwcalC
lja.ni, je čila nedeljska tekma med do-1 v tekmovanju zvezne odbojkaške lige mačim Železničarjem m Jedinstvom iz j go preteklo nedeljo odigrali tri tekme, Zagreba, ki se je končala z zasluženo ‘ med katerimi je bilo najpomembnejše zmago Železničarja. S pravilno menja- j srečanje med vodilnima društvoma v le. jočo se taktiko sc Ljubljančani naspret- ; stv£ei Partizan : Spartak. Po tehnično uiku onemogočili, da bi uveljavil svoj boljši igri je Partizan premagal borbene uačiri igre. V prvem polčasu so igral! igralce Spartaka in tako osvojil naslov Po sistemu »cone«, po odmoru pa so z državnega prvaka za leto 1S49. Enotnost doslednim kritjem nasprotnih igralcev iz Ljubljane je igrala v nedeljo v Za-onemogočili posebno reprezentantoma grebi; z Mladostjo in bila tudi tokrat LCraistzerju la Arapoviču, da bi razvila neuspešna, zaradi česar se je dokončno 3vo»o realizatorske sposobnost!. Prvega uvrstila na 6. mesto v lestvici. Rezultati je dobro »držal« Müller, drugega pa so naslednji; Partizan: Spartak 3:2, Mia. Dvoržak in Deu. Pri Železničarju sta bila dost: Enotnost 3:1, Beograd : Sarajevo 3:2.
čsaGŠiuessi prwak v tenisu je ftiapršjed
ZVEZDA : POLET 3:2 (ŽENSKE)
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Mariboru tekmovanje ra državno moštve. no prvenstvo v tenisu. Tekmovale so moške ekipe »Ljubljane«, »Iteograüas jn Naprijcua iz Zagreba ter ženske ekipe Poleta iz Maribora, Zvezde iz Novega Sada in Naprijeua iz Zagreba. Prvenstvo so tako v moški kakor tudi v ženski konkurenci osvojili člani in članice Na-prijetia iz Zagreba in tako postali moštveni prvaki v tenisu za leto 134S. Rezultati posameznih tekem so naslednji: BEOGRAD : LJUBLJANA 7:2 (MOŠKI) v' tekmovanju med Beogradom in Ljub. tajno so zmagali Beograjčani, vendar so
zastopniki i,juo
nudili
mnogo odpora in se dvakrat tudi uspešno uveljavili:	Razboršek je premagat Bojoviča,
Bogataj pa Pavloviča Izidi posameznih iger so tile: Razboršek : Bojovič 6:4, 7:5; Bogataj : Pavlovič S:2, 6:3; Panajotovič : Žercvee 1:6, 6:4, 6:4; Radovanovič : Banko 6:2, 6:2; Ristič : Urbanc 6:1, 6:4; Bojovie-Radovanovie : Razboršek.Bsnko 5:2, 7:5: Pavlovie-Sistič: Begataj.Urbza; ;:5.	6:3,
V	polfinalnem srečanju ženskih ekip je bila borba med Novosadčankami in domačinkami zelo ostra. Sele v zadnji igri je bii dvoboj odločen v prid Novega Sada Rezultati iger so naslednji: Krstono-šič : Voglar 6:2, 6:2, Vasič : Zamanja 5:4, e:2,Laszlo-Yasič : Voglar.Cop 6:2, 6:0; mla dinke: Trop.Petrovič 6:8, 6:0. Winterhal ter : Szilagy 6:1, 6:3.
NAPRIJED : BEOGRAD 7:2 (MOŠKI)
V	finalnem srečanju moških je zmaga
tudi letos pripadla Zagrebčanom. Igre so se končale takole: Palada : Radovanovič 5:1, 5:1, Mitič : Bojovič 6:1. 6:0, šarič : Pavlovič 8:6.	6:0, Petrovič : Ristič 4:6,
6:0, 6:0, Mitič.Petrovič : Bojovič-Radova-novič 6:2,	6:2, Palada-Šarič : Paviovič-
Uistič 6:1. 6:0; mladinci: Miletič : Panajotovič 8:10,	4:6, Hranilo vič : Joksimovič
9:6, 6:1, 6:4, Miletič-Hranilovič : Panajotovič : Joksimovič 4:6, 7:9
NAPRIJED : ZVEZDA 3:2 (ŽENSKE) Tudi v tekmovanju žensk so v final.
dak-Bačkor : Laszlo.Vasič 5:7, 4:5; mladinke: Barašič : Petrovič 6:5.	5:1, Hlača:
Szilagy 3:6, 6:3. 7:5.
Palada je premagal Mitiča
nedeljo sta nadaljevala pretrgano s prvenstva Maribora naša repre-
6:1: niiadint-i: ^Joksimovič : I-opovič 4:6,1 nem srečanju zmagale Zagrebčanke. Izidi 6:9, e-.-.; Panajotovič - Pličanič : Žcrovec- | iger ro naslednji:	Crnadak : Krstonošič
Popovič 6:4, 6:2.
'5:1, 7:5, Bačkor : Vasič 0:5,
V
igro _	_ _ _
zentanta Mitič in Palada. Slednji je z odlično igro dobil dva zaporedna gema in si tako priboril naslov teniškega prvaka Maribora za leto 1949. Končni rezultat igre med Palado in Mitiče™ je tale: 3:6, 6:4. 8:6. 4:5, 8:6.
Nastop boksarjev v Ljubljani
Preteklo soboto je bil v Ljubljani boksarski dvoboj med ekipami S ŠD Litostroj in SŠD Kamnik, ki se je končal z rezultatom 10:6 v korist SŠD Litostroja Kljub temu. da sta obe moštvi v tem športu še mladi, so nastopajoči pokazali zadovoljivo znanje. Odlikuje jili borbenost, vendar bi morali posvetiti več pozornosti tehniki ln delu nog, da ne bodo utrujeni bok. šali samo s surovo silo. Z rednim in sistematičnim treningom bodo tudi to popravili.
Med tekmovalci so se odlikovali mladi pionir Tivadar in brata Mikuš od Litostroja ter Bitenc od Kamnika. Tehnični rezultati so naslednji: pionirji: Tivadar (Litostroj) : Vrhovec I. 0:2
muha: Mikuä I. (Litostroj) : Rostan 2 :0
bantam: Mikuš II (Litostroj) : Fe-derer 2:0
perolahka: Fink (Litostroj) zmagal brez borbe 2 :0
lahka: Jordan (Litostroj) : Vrhovec II. 2:0
welter: Krmelj (Litostroj) : Bitenc 0:2
poltežka: Premk (Litostroj) zmagal brez borbe 2 :0.
Ustanovljeua je II. zvezna boksarska liga
Nft dvodnevnem posvetu Boksarske zveze Jugoslavije v Zagrebu so med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi II. zvezno boksarsko lige. Člani II. lige so Spartak iz Subotice. Podrinje iz Šabca, Metalac iz Zagreba, Tekstilec iz Osijeka in moštvena prvaka Slovenije ter Bosno in Hercegovino.
Prvenstvena tekmovanja 6e bodo zakola v marcu prihodnjega leta.
Drošsne zanimivosti
Rokometna reprezentanca Pariza bo
gostovala 6. novembra v Zagrebu, kjer bo igrala z reprezentanco Zagreba. Kongres mednarodne boksarske zveze
v Oslu je predložil revizijo skupin ama. erskih boksarjev. Dosedanjim kategorijam amaterskih boksarjev bodo priključili še dve novi, in sicer lahko welter in lahko srednjo kategorijo. Težina boksarjev v vseh 10 kategorijah je po novem predlogu takale: mušja kategorija 51 kg (prej 51), bantam 54 (54), peresna 57 (58), lahka 60 (62), lahka welter 63 (—), welter 67 (67). lahka srednja 71 (—), srednja 75 (73), poltežk« 80 (80), težka, kategorija nad SO kg.
Izvršilni odbor mednarodnega olimpijskega komiteja je na svojem zasedanju Parizu sprejel prijavo Izraela za ude. ležbo na olimpijskih igrah v Helsinkih leta 1952. Na istem zasedanju je bilo vprašanje sprejema Nemčije odloženo na naslednji sestanek, ki bo maja 1950. leta v Kopenbagnu.
Emil Zätopek je postavil v VUkovicah no svetovni rekord v teku na 10.000 m. To progo je pretekel v času 29:21,2 minuti. Prejšnji svetovni rekord je imel fineo Heino s časom 20:27.2 minuti. __ Sovjetska atletinja Ana Andrejevih je postavila nov svetovni rekord v metu krogle z» ženske z metom 14,75 m. Prejšnji rekord je imela Sevrjukova z metom 14,51 m. Na istem tekmovanju je Nadezda Knikina postavila vsezvezni rekord v skoku v daljavo — 582 cm. Prejšnji re. kord je pripadal Turovi.
Šved Tune Durcfeld je zmagal na tekmovanju za svetovno prvenstvo v modernem petcbo.iu, ki se je pred kratkim končal v Stockholmu. Priboril si je prva mesta v jahanju, športnem streljanju in erossu, drugo mesto v sabljanju in 14-mesto v plavanju. Ostali tekmovalci so razvrščeni takole:	Vilko (Finska), Pleta
(Finska) 33 točk, Gördin (Švedska) itd.
V	ekipnem tekmovanju je vrstni red naslednji: Švedska, Finska. Švica. An. glija. Belgija, Italija itd.
Na meddržavnem teniškem dvoboju v Bukarešti je Romunija premagala Bolga-
Smučarska zveza Slovenije sklicuje za dne 29. in 30. t. m. posvet smučarskih tekmovalcev v Kranjski gori. rt 29. oktobra ob 20. bo v dvorani doma »Porentovo« razgovor s tekmovalci o delu v sezoni 1949-50, naslednji dan pa skupno prostovoljno delo na vzpenjači na Vltrancu. Tekmovalci In tekmovalke, ki bodo vabljeni na ta posvet, bodo pravočasno obveščeni no svojih društvih.
Koča Tamar v Planici bo od 1. novembra t. 1. daljo do preklica oskrbovana samo ob sobotah popoldne in ob nedeljah.
VESTI
KOLEDAR
Torek, 25. oktobra: Zlatica, Krizant. Sreda, 26. oktobra: Vranica, Justin».
SPOMINSKI DNEVI 25. X. 1943. — Nemci ponovno vdro v Mokronog. XII SNOB jih zopet prežene.	’
25. X. 1944. — VI. brigada ima hude borbe okoli Št. Vida z domobranskim pokretnim bataljanom.
DEŽURNA lekarna Centralna lekarna. Tromostje. Trg Franceta Prešerna 5
•
Študentski pevski zbor! Udeležite se redne vaje v torek. 25. oktobra ob Vi 8 zvečer. — Odbor.	260S-n
Prof. dr. Ješe sprejema ob pondeljkih, srwl»b in petkih samo za prijavljene.
2610-n
Celjski maturanti 1948! Obletnica mature ee vrši v soboto 29. oktobra v Domu pod Tolstom. Zbirališče ob 17.30 pri kapucinskem mostu. Vabljeni polnoštevilno!	2609-n
Brigadirji brigade Mihe Marinka (Jelenov Zlelj) se najleipče zahvaljujemo operativnemu štabu za uspešno zabavo ob zaključku brigade. — Brigadirji. 2611-n Kemijski absolventi! Dne 26. oktobra dopoldne imamo udarniško delo na akad. domu. Udeležite sel — Grupno vodstvo.
2614-n
•A K G N C E R T.
Mariborčane opozarjamo na nocojšnji Chopinov večer ob 20 v Kazinski dvorani. Spored izvajajo Komorni trio, Zlata Gjungjenao (sopran), pianist Anton Trost.	2612-n
V Celja bo jntri ob 20 v Domu ljudske prosvete koncert v proslavo lOOletnice smrti skladatelja Chopina. Spored izvajajo:	pianist Anton Trost, sopranistka
Zlata Gjungjenao in Komorni trio. 2613-n
Dram*
Torek, 25. okt., ob 20:	Gow-D’Ussean:
Globoko so korenine. Zaključena predstava za LŠM.
Sobota, 29. okt, ob 20:	Cankar: Hlapel.
Predstava za podeželje.
Nedelja, 30. okt., ob 20; Cankar: Za narodov blagor. Izven.
Opera
Torek, 25. okt, ob 20: Puccini: Tosca.
Gostovanje v Kopru.
Sreda, 26. okt„ ob 20:	Puccini:	Tosca.
Gostovanje v Kopru.
Četrtek, 27. okt., ob 20: Koncert v Piranu in Isoli-
Sobota, 29. okt., ob 26: Musorgski: Soto-činski sejem. Zaključena predstava za Sindikate.
Nedelja. 30. okt., ob 20: Janaček: Jeuufa.
Izven.
LJ LGU aN--v UN1IUN. ameriški film »Zgubljeni dnevi«, fizkultura. — MOSKVA:	premiera sovjet fima »Aka-
demik Pavlov«, tednik. — SLOGA: av strijski film »Dunajske melodije«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15.
—	TBIuLAV: avstrijski film »Srce naj molči«, Pionirji 4. Predstvi ob 18 in 20.
—	ŠIŠKA: sovjetski film »Mladost pesnika«. tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN:	francoski	film
»Kavarna v pristanišču«, FN. 170. — UDARNIK: ameriški barvni film »Ali. Baba in 40 razbojnikov«, Ivan Cankar. CELJE METROPOL: sovjet, film Igralčeva umetnost, akademija znanosti in umetnosti. — DOM: ameriški film »Mr. Smith v senatu«, tednik.
KRANJ STORŽIČ: sovjetski film »Štiri srca«, tednik.
JESENICE MESTNI: sovj. film: »Tahir in Zuhra« tedni. Predstavi ob 18 in 20. NOVO MESTO; sovjetski film: »Osvobojena zemlja«. Predstava ob 20.
PTUJ: slovenski film »Na svoji zemlji«, tednik
PRESKRBA
MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS V SPORAZUMU S CENTRALO NARODNE BANKE LRS obvešča
vse oblastne, okrajne in krajevno ljudska odbore ter podjetja in ustanove, da se takoj prične delitev živilskih nakaznic za mesec november in sicer od
25.	oktobra dalje za delavce, nameščen, ce ter njih svojce v zveznih in republiških podjetjih in ustanovah, od
26.	oktobra dalje za vse ostale upravičence. R nakaznice de dele v okviru odobrenih kvot delovne sile oziroma po odobrenih kvotah za upravičence izven delovnega odnosa.
Delitev živilskih nakaznic se mora pospešiti tako, da jih bodo prejeli potrošniki pred 1. novembrom.
Podjetja in ustanove v sklopu resorov za gozdarstvo in lesno industrijo ter železniška podjetja ln ustanove morajo pri dvigu nakaznic v filijali Narodne banke prežigosati vse nakaznice s svojim žigom. Izvršitev žigosanja preveri Narodna banka.
Iz pisarne MTP.
Obvestila
ŠESTMESEČNI BOLNIČARSKI TEČAJ ZA BOLNIČARKE
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS razpisuje _ natečaj za vpis v 6mesečni bol. ničarski tečaj 2» bolničarke, ki bi po dovršitvi tečaja bilo nameščene v arnbu-lantno-polikliničui službi.
Pogoji za vpis so:	Dovršena osnovna
šola, po možnosti nekaj razredov srednje šole, starost od 18 do 30 let. nravna in politična neoporečnost.
Tečajnice si morajo oskrbeti stanovanje same, hrano in ostalo oskrbo prejemajo tečajnice v šoli. Po potrebi bodo tečajnice prejemale štipendijo kot povračilo izdatkov za stanovanje.
Prošnje ja vložiti vključno do 29. okt. 1949 na Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2, kolkovati je z 10 din in priložiti še: lastnoročno pisan življenjepis (kolek 5 din) in potrdilo o nekaznovanju, rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o državljanstvu iu potrdilo o vpisu v volini imenik.
4240-1
Mestno hotelsko podjetje Jadran na Reki, bo preko cele zime odprto s polnim penzionom. Interesenti si morejo direktno ali potom uprave batela rezervi.
i. Vsa pojasnila pri upravi ho-
o.. Crna- I rijo ■ rezultatom 6:1.
SPORE:» ZA TOREK Poročila Ob 5-15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00 uri. Ob 5.50 Jutranja telovadba. — 5.00 Slovenske narodne pesmi. 5.30 Plesna glasba. 6-00 Veder jutranji spored. 10.30 šolska ura za osnovne šole — Jože Tiran: 0 branju. 12.00 Zabaven opoldanski spored. 12.45 Zabavna glasba. 13.00 Gospodarska oddaja — Četrti festival svobodni Koroški (reportaža). 1,3.15 Pester spored orkestralne in solistične glasbe. 14.00 Puccinijeve napeve izvaja Orkester Radia Ljubljana p. v. Alija Dermelja. 14.45 Odlomki iz znanih baletov. 15.00 Filmska oddaja. 15-10 Igra pianist Pavel Šivic. 15.30 Iz komornih dd. 16.00 Šo4ska ura za osnovne šole — Jože Tiran: O branju. 18.30 Vaclav Mie»; Simfonija v D-duru. 18.40 Literarna oddaja. — Iz del Jeana Cassou-ja. 19.00 Igra Mali ansambl Radia Ljubljan p. v. Alija Jermola. 19.45 Zabavna glasb». 20.00 Radijski dnevnik. 20.15 Jules Massenet: »Manon«, opera v 4 dejanjih. 22.30 Pisan spored do konca oddaje.
IZGUBLJENO zeleno volneno Jopico v nedeljo popoldne od Savelj do Črnuč vrniti: Savlje 48 ali Črnuška, Ježa 19.	18374-14
ODNESENA je bila 19. oktobra 1949 aktovka izpred Fizkulturnega maga. zina. Najditelja prosim, da 10 vrne: Kavčič Zdravko. Cankarjev trg 3, Jesenice,	18363-14
LESNA VOLNA za pakiranje je v prosti prodaji. Javiti: Šumsko Industrij, sko poduzeće, Belišče» telefon Belišče 5.	1S266-5
rati sobe. tria.
4247-1
ŠOFERJA za nočno službo (ca 5—6 miza poltovorni avto sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd.	18363-4
5 GUM z zračnicami in obroči 6U0xiy zamenjam za gume 5.25—600x16 ter 1 gumo 650tl6. Ponudbe na ogl. odd. pod Gume z obroči.	18364-7
DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom in kopalnico na Jožefovem hribu v Celju zamenjam z enakim v bližini bolnice. Ponudbe na SP Celje pod Vila.	1835910
PEVOVODJO, ki bi poučeval petja tudi na glasbeni šoli ev. s še primerno službo, sprejme takoj SKCD v Zagorju ob Savi.	18261-2
OSEBA, ki je 22. oktobra vzela rdečo denarnico Naylon ln zlato verižico, ki ml je drag spomin, prosim, da mi vrne tekom 3 dni proti nagradi na naslov Bratina, Tržaška 14-1. ZAMENJAM trisobno stanovanje v Ljubljani za dvosobno v Beogradu ali Zemunu. Ponudbe pod Zamenjava na oglasni oddelek. 183SG-10 NYLON NOGAVICE, najdene v soboto pred Gajevo 6. oddati proti nagradi hišniku.	18390-14
IZGUBILA sem denarnico z dokumenti v soboto 22. oktobra ob 19. na tramvaju od Most do pošte, even-tuelno v mladinski dvorani. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na naslov, ki je v Izkaznici.
18391-14
22. OKTOBRA je bilo izgubljeno re. zervno KOLO; dimenzija gume 16-650. na poti Tuhinj—Kamnik. Poštenega najditelja prosimo, da isto vrne proti nagradi na naslov: S, P., Kamnik.	18392-14
KDO VE KAJ o tov. Ivanu šarlahu, roj. 1909 iz Drenskega rebra. Zadnje njegovo zadržanje je bilo v Hrastniku, od koder je odšel v partizane. Javiti proti nagradi: Sarlah Slavki. Dobležiče št 22. pošta Pilštanj.	1S358-15
ZAMENJAM tri. in polsobno moderno stanovanje z dvigalom ln centralno kurjavo v Mariboru za enako komfortno ali dve- In polsobno v Ljubljani. Naslov v upravo SP v Mariboru ali Ljubljani.	18333-10
ZAMENJAM takoj dvosobno komfortno stanovanje (plin) v Ljubljani — za podobno v Beogradu. Ponudbe pod Ilirija na oglasni oddelek Slo. venskega poročevalca.	1S3S1-10
V ČETRTEK 20. oktobra.ob 11. dopoldne je bila pozabljena v Naprozi — Resljeva cesta 1. na pultu rjava de. narnica na zadrgo. Dotična oseba, ki jo je vzela, naj jo vrne z vsebino na naslov: Sitar.Svetek, Frančiškanska štev. 3. Denar naj obdrži!	18376-14
NA POTI od Tabora do Kodeljevega ali kje drugje sem izgubil usnjeno rjavo rokavico. Najditelja naprošam da ml vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku.	18378-14
IZGUBILA sem zapestno srebrno uro na temnosfvem usnjenem pasu, in sicer za Bežigradom, od kavarne Majcen preko ceste do mesarja Pod-borška ter do pekarije Grčar in bliž-nejga trga. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi v oglasnem od. 'delku	18380-14
DENARNICO z zneskom 5000 din in dokumenti sem dne 21. oktobra Izgubil od hotela Evrope do Jelena v Kranju. Poštenega najditelja prosim, naj vrne proti nagradi na podružnico SP Kranj.	18382.14
Umrli soi
Smrt Je rešila neznosnega trpljenja nagega dragega brata svaka In strica EDVARDA TURKA. Tiho in skromno smo ga pokopali, kakor je bila to nje. gova želja. Ljubljana, Bruselj. Cleveland, Ashabula, 22. oktobra 1949. Fant vd. van Buyst, Zofija vd. Haiilagič, Anica Papalexis. Pavla Turkova — sestre In ostalo sorodstvo. 4248-1 Sporočamo žalostno vest, da je v 72. letu starosti, po dolgem trpljenju vda. no zatisnil trudne oči, nag dragi, nepozabni mož. oče, stari oče. brat, stric in tast ALOJZIJ ŠKAFAR, posestnik z Barja. K .večnemu počitku ga bomo spremili 25. oktobra ob 15.30 iz kape-lice sv. Krištofa na pokopališče. Žalujoči : žena z otroci, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Cleve, land, Jesenice.	4245-1
Umrl je naš ljubi BORCI. Pogreb bo 25. oktobra 1949 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališče Trbovlje. Trbovlje, 24. oktobra 1949. Neutolažlj'-■vT očka Borut Hudoklin ln mamica Pavla sestrica Majdka.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vodno zapustil naš dobri brat. svak, strio JOŽE REDNAK. Pogreb dragega pokojnika bo 25. oktobra ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju, žalujoči sin Pepi, brata, sestre in ostalo sorodstvo.
Po dolgi In mučni bolezni nas je za vedno zapustil moj ljubljeni mož, zlati ata, stari ata, brat, stric in tast JOŽE BRGLEZ starejši, posestnik Iz Jurčkove poti št. 108. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 26. okt. ob 15. z žal, lz mrtvaške vežice sv. Nikolaja v rodbinsko grobnico. Globoko žalujoči: ž^ na Terezija, sinovi Jože, Lojze, Ivan; hčeri Francka, Rezka, brat Lojze ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 24. oktobra 1949.	4249-1
Prerano nas Je zapustila naša pridna ln nadvse dobra hčerka, žena, mati m sestrična TATJANA HERMAN rojena NOVAK, učiteljica v Puconcih. Dopolnila je £ele 37 let. Pogreb bo v Murski Soboti 26. oktobra ob 15. — Žalujoči: Joško Herman, mož; Milojka in Mira, hčerke; Anton Novak In Angrela rojena Može, starši; Jeluša ln Marjana, sestričn© ter ostalo sorodstvo. Murska Sobota^ 24. oktobra 1. 1949.	4251-1
Po dolgi in težki bolezni se je ločil od nas. na§ ljubljeni mož, oče in brat FRANC SNOJ, nadzornik električnih naprav pri drž. železnici v Mariboru, Pogreb bo v Ljubljani v torek ob 15-z žal, Iz mrtvaške vežice sv. Jožefa na pokopališče, žalujoči: Jožefa, žena; Jožica, hči; Andrej, Ivan, Anton, bratje in ostalo sorodstvo.	4244-1
Naša zlata mama, sestra, teta TEREZIJA P&SIC. nas je za vedno zapustila. Predrago ljubljenko bomo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na strani našega prezgodaj umrlega ateka v torek 25. oktobra na mestno pokopališče v Celju ob 16. — Ljubečna. Celje, Zagreb. Neutolažljivi otroci Erna. Rezi, Marija. Maks.
Zahvale
Iskreno hvalo vsem, k! so sočustvovali in spremili na zadnjo pot najino zlato mamo. Vida in Joško Jurc. 4246-1 Ob prerani smrti mojega nepozabnega, ljubega moža, zlatega očka, brata, zeta. strica in svaka ROBERTA SIEG-LA se najiskreneje zahvaljujemo za izraze sožalja, za poklonjene vence in cvetje ter vsem za denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo tovarišu dr. Schrottu za njegovo požrtvovalno pomoč, tov. govorniku poslovilne besed© in vsem, ki ste ga spremili do njegovega preranega groba, žalujoča žena Slavka Siegl roj. Koprivec, »sinko Tomaž, hčerka Tanja in ostalo sorodstvo.	4250-1
Vsem, ki ste spremili mojega dobre-ga moža očeta, sina in brata IVANA PŠENICA na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujem Posebno zahvalo sindikalni podružnici »Beton« — Go milsko za izdatno denarno potnoč in pomoč pri pogrebu, za vse vence in cvetje, govornikom za poslovilne besede In vsem. ki ste mi ob tragični Izgubi mojega moža stali ob strani, žalujoča žena Ema z otrokoma Marjanco in Jožico ter ostalo sorodstvo. 4242-1 Ko smo položili v prerani grob našega nepozabnega moža in očeta IVANA KOROŠCA uslužbenca rudnika, se tern potom iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga v tolikem številu počastili in obsuli s cvetjem ter spremili na njegov poslednji dom. Predvsem zabv?Jo upravi in sindikalni podružnici rudnika, godbi, pevskemu zboru ka^ k'-“' tudj vsem, ki ste se z besedo poslovili od njega, žalujoča žena Zinka z otrokoma.	4241-1
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje 24. oktobra: Na Skageraku je ustvarilo izredno globoko središče nizkega zračnega pritiska, od katerega pa Se nadaljuje močna dolina zračnega pritiska proti Azorom, kjer imame drugo ciklonalno središče. Vsa to Področja imajo močne pade vine z orkanskimi vetrovi v Skageraku. Na Sredozemlju pa je dominantnost visokega zračnega Friti::;n. ki ustvarja v Sloveniji prtežm. u gr dno vreme.
VREMENSKA NAPOVED za torek 25. oktobra: Spremenljiva oblačnost, deloma sončno. Temperatura do 20“ C. Prevladovali bodo jugozahodni vetrovi.
D sms Diderot
n
—	Ves samostan bo potrdil, da so bila korovska vrata zaprta, da so me dobiie klečečo pred vrati in ste jim ukazali, naj stopajo 30 meni, kar so nekatere res storile; toda odpuščam jim, kakor tudi vam, častita mati, da ste to odredili; nisem namreč prišla, da b; koga obtoževala, temveč da se branim.
—	Zakaj nimate ne molka ne razpela?
—	Ker so mi ju odnesle.
—	Kje imate molitvenik?
—	Vzele so mi ga.
—	Kako pa molite?
—	Moiim iz srca in duše, dssi so rai zabranile moiHL
—	Kdo vam je to zabrani!?
—	Častita mati.
Prednica se je zopet silila govoriti.
—	Častita mati, jo je prehitel, — ali je resnica ali laž, da ste ji zabranili moliti? Recite da ali ne.
—	Mislila sem in imela sem vzrok misliti...
—	Ne gre za to; ste ji zabranili moliti? Da ali ne?
—	Zabranila sem ji, ali...
Hotela je nadaljevati.
—	Ali, je povzel arhidiakon, — ali... Sestra Suzana, čemu ste bosi?
—	Ker mi ne dajo ne nogavic ne čevljev.
—	Z2kaj je vaše perilo in oblačilo tako obrabljeno ln nečisto?
—	Ker mi že nad tri mesce odrekajo periio in sera prisiljena, spati kar v obleki.
—	Čemu spite v obleki?
—	Ker nimam ne zastorov ne blazin ne odej ne rjuh
ne nočnega perila.
—	Zakaj ga sploh nimate?
—	Ker so mi vse pobrale.
—	Kaj pa tirana?
—	Rada bi jo imela.
—	Je torej nimate?
Molčala sem in je dodal:
—	Neverjetno je, da bi bili ravnali z vami tako strogo, če niste storili take pogreške, ki to zasluži.
—	Moj greh je, da sploh nisem poklicana za redovniški stan in da sem se pritožila proti zaobljubi, ki je nisem položila svobodno.
—	To zadevo odloči zakon; in naj bo njegova odločitev taka ali drugačna, morate dotlej izpolnjevati dolžnosti samostanskega življenja.
—	Nihče, gospod, ni v tem točnejši od mene.
—	Uživati morate usodo vseh svojih tovarišic.
—	To je vse, kar zahtevam.
—	Se nimate zoper nikogar pritožiti?
—	Ne, gospod, povedala sem vam; nikakor nisem prišla, da bi obtoževala, marveč le, da se branim.
—	Pojdite!
—	Kam mi je treba iti, gospod?
—	V svojo celico.
Napravila sem nekaj korakov, nato sem se vrnila in se vrgla pred prednico in arhidiakona na tla.
—	No! mi zakliče on, — kaj pa je?
Pokažem mu na več krajih pobito glavo, okrvavljene noge, vijoličaste roke brez mesa, zamazano in raztrgano obleko:
—	Poglejte!
*
Slišim vas, gospod markiz, In večino tistih, ki bodo čitali te spomine, kako poreko in porečete:
— Toliko tako različnih in zapovrstnih strahot! Toliko skrbno pripravljenih okrutnosti v redovniških dušah! To ni verjetno.
Priznavam in vendar je resnično; naj me sodi nebo, ki ga kličem za pričo, z vso strogostjo in me obsodi na večni ogenj, ako sem dopustila kleveti, da bi potemnila eno samo mojo vrstico s svojo najrablejšo senčico^ Čeprav sem dolgo okušala, kako je bila mržnja prednice silovita vzpodbuda prirodni izprijenosti, zlasti še, ko so se irido-bivale z izprijenostjo zasluge, ko je bila izprijenost sama sebi všeč in se Je še hvalila s svojimi zli deli, mi ta občutek krivice nikakor ne ubrani, da bi ne bila pravična.
Cim več o tem razmišljam, bolj se prepričujem, da se ni to, kar se meni dogaja, še nikoli pripetilo ‘n se morda nikoli ne bo. Enkrat (in bog daj, da bi bilo to prvikrat in poslednjikrat!) je prijalo božji previdnosti, katere poti so nam neznane, da je stresla na eno samo nesrečnico vso silo okrutnosti, razdeljenih po njenih nepredirnih odločitvah na neskončno množico nesrečnic, ki so živele v samostanu pred njo in morajo priti vanj še za njo. Trpela sem, mnogo sem trpela, toda usoda mojih preganjavk se mi zdi in se mi je zdela vedno še bolj obžalovanja vredna, kakor moja. Rajši bi in rajši bi bila umrla, kakor da bi zapustil svojo vlogo s pogojem, da bi morala prevzeti njihovo. Upam, da bodo po vaši dobroti moje muke končane; njim pa ostane spomin na zločin, sramota in kes do poslednje ure. One se že obtožujejo, ne dvomite v to, in obtoževale se bodo ves svoj živi dan; in strahota leže z njimi v grob.
Toda, gospod markiz, moj sedanji položaj Je beden, življenje me teži; ženska sem in imam šibkega duha, kakor ves moj spol. Bog me lahko zapusti; v sebi ne čutim ne moči ne poguma, da bi še dolgo prenašala to, kar sem doslej. Gospod markiz, bojte se, da se lahko vrne zlonosen trenutek; če bi sl tudi izjokali oči nad mojo usodo; če bi vas razgrizli očitki vesti, bi nikoli več ne vstala iz
brezna, kamor bi strmoglavila; zaprlo bi se za vekomaj nad obupanko.
*
—	Pojdite, ml je dejal arhidiakon
Eden obeh klerikov mi je dal roko, da me dvigne; m arhidiakon je dodal:
—	Izprašal sem vas; sedaj izprašan’ še prednico iu ce odidem odtod, dokler se ne povrne red.
Odšla sem. Ves samostan je bil v poplahu; vse nune so stale na pragu svojih celic; govorile so si od konca do konca hodnika. Cim sem se pojavila, so se umaknile in zaloputnile druga za drugo vrata, ki so jih zapirale. Vrnila sem se v celico; pokleknila sem k zidu in prosila boga, naj upošteva zmernost, s katero sem govorila arhidiakonu, in mu vdahne prepričanje o moji nedolžnosti in iskrenosti.
Molila sem, ko so se prikazali v moji celici arhidiakon, oba spremljevalca in prednica. Povedala sem vam, da sem bila brez tapet, brez stola, klečalnika, zastorov, biazin, odej in rjuh, brez posod in vrat, ki bi zapirala, skoraj brez cele šipe v oknih. Vstanem in arhidiakon obstane, iezno pogleda prednico in ji reče:
—	No, častita mati?
Ona odgovori:
—	Nisem vedela.
—	Niste vedeli? Lažetel Je mar minil dan, da bi vas ne bilo tu; ali niste prišli odtod, ko ste se javili pred menoj?... Sestra Suzana, govorite: ali ni bila častna sestra danes pri vas?
Nič nisem odgovorila; ni silil vame; oba mlada duhovnika pa sta povesila roke, sklonila glavo, uprla v tla oči ln tako zadostno razkrila svojo muko in presenečenje. Vsi so odšli in slišala sem arhidiakona, ko je rekel prednici na hodniku:
—	Niste vredni svojega položaja; zaslužili bi, da bi vas odstavili. Zatožim vas pri monsignoru. Glejte, da odpravite ves ta nered, preden odidem. Stopal je naprej, majal z glavo In dodal:
Urejuje uredniški odboc, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/IL — Telefon uredništva la uprave štev. 55-22 do 55-25, telefon uprave n UafrtlaMlte naročnika štev, J8-21 — Tiskarna Slovenskega poročevalca, — Odgovcrsa
urednik Cene Kranjc