Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu li. štev. 9, II. nadstropje. Vredništvo je na velikem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za pol leta Za četrt lota Za en mesec 4 „ - 1 Političen list za slmiski narafl. V administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr. Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. f' Izhaja vsak dan in sicer .oH; 5. uri popoldne. ,, Jjpjp Seststoletiiica in narodna zavest slovenska. (Izv. dopis.) Ne bodem omenjal blagodejnih učinkov, ktere so pouzročile patrijotične (rodoljubne) slavnosti zadnjih dni po Stirskem in Kranjskem na vse zveste Avstrijane in na presvitlega cesarja posebej, ampak hočem le malo opozoriti slavne čitatelje dnevnika našega na zgodovino preporoda, naroda slovenskega. Malo je narodov v mnogojezični Avstriji, kteri bi se bili v primerno kratkem času — v tako nevgodnih g m o t n i h in duševnih razmerah naroda samega — vrhu tega do naših dni stiskanega od skoraj vseh vladnih organov — vzdignili z lastno močjo do tolike stopinje narodne zavednosti in vseobčnega iz-obraženja, kakor prav naš narod slovenski. Ge se „kletveniki“ imena slovenskega do zadnjih slavnostnih dn> niso prepričali o žilavosti in zmožnosti Slovencev — so se gotovo te dni, ako niso slepi in gluhi. Kajti povdarjati se mora, da šeststoletnica ni le rodoljubna izjava naše do sedaj še neoskrunjene zvestobe do staroslavne Avstrije, ampak ona je tudi jasni dokaz vsestranskega napredka ideje slovenske. Ne zdi pa se mi lepo, da bi se v teh dneh navdušenja niti ne spomnili onih mož, kteri so vse sile duha in vse čute srca svojega, da, še celo gmotne koristi žrtvovali Sloveniji. Narodu našemu je bilo pred vsem treba previdnih in požrtvovalnih voditeljev, kteri bi z vsemi silami učenosti in izkušenosti, zjediujeni s trdnim verskim prepričanjem, vzbujali komaj tlečo zavest narodno. Kajti vedeti nam je, da imate omika in olika le takrat pravo podlago in veljavo, kader ste spojeni z gorkim prepričanjem verskim. In res poslala nam je previdnost Božja sicer malo število tacih mož, a ti so s podvojenim trudom orali ledino na polji znanstvenem in književnem, in ob jednem budili rojake svoje iz pogubonosnega spanja nezavesti narodne. V prvi vrsti imenovati nam je moža za nas nepozabljivega, neminljivega spomina, dr. BI e i w e i s a, kateremu jo hvaležni mu narod po vsi pravici priznal častno ime: očeta. On je osnoval „Novice“, ktero so bile pravo ognjišče, okoli katerega je Bleiiveis zbiral krog starih in mladih za narod gorečih mož, kteri so vsak v svoji stroki podajali omiko in oliko narodu našemu v lahko umljivi domači besedi. — Da je bilo med sodelovale': „Novic“ mnogo duhovnikov — znano je vsemu svetu slovenskemu. Časi bili so takrat tacim podjetjem celo nevgodni; kajti v zlo bilo je šteto vsakemu, ki se je upal javno priznati za Slovenca ali ki se je drznil vzeti v roke pero za napredek ideje slovenske. — Poglejmo nekoliko lastnosti vodij naroda v oni dobi zgodovine naše. Vsi bili so dobri Avstrijani, navdušeni Slovenci, učeni, olikani, poleg tega pa tudi zvesti sinovi staroslavne in vedno mlade in pomlajajoče se vere katoliške. Vsi sotruditelji „Novic“, posebno pa njih vodja Bleiiveis bili so trdno prepričani, da je jedina prava pot, Slovence vzbuditi in v krog izobraženih narodov pripeljati, le omika na podlagi verski. Tako so govorili — tako so delali. In da niso delali brezvspeŠno, pokazale so nam volitve deželno-zborske, pokazali so nam prav sedaj minoli slavnostni dnevi, kteri so nam vsem v živem in prijaznem spominu. In ko bi kdo tajil, da se imamo za te vspehe zahvaliti le ranjkemu Bloiiveisu in njegovim sode-iovalcem, bil bi to znak ne le grde nehvaležnosti, ampak morebiti z nevednostjo združene zlobe in zavisti. Narodne zavesti ne vlije se narodu s kratkem, še tako navdušenim govorom, kakor nekoji mislijo, ampak treba je bilo dolgoletnega in nabornega dela. Ko se tedaj te dni veselimo patrijotičnih in v narodnem duhu vršečih se slavnosti, spomnimo se hvaležnim srcem preporoditeljev naroda našega, pred vsem pa ne pozabimo blagovestnika ideje naše, dr. Blehveisa, in nadaljujmo znojno delo njegovo z geslom: vse za vero, dom, cesarja! Ako bomo tudi mi delali v njegovem smislu, skazali mu borno svojo zahvalnost, vrhu tega pa se ne bomo trudili brez vspeha, kajti spremljal nas bode blagoslov Božji, in nikdar nam ne bo treba z d vaj ati (obupati) nad obstankom našim. V to pomozi Bog! & Šeststoletnica. iz Poljske fare, 16. julija. (Ljudska Veselka). Ko ni bilo presvitlega Vladarja v papirnico na Vevče, kakor se je mislilo, ko je slavna direkcija potrebno prošnjo in povabilo vložila, je vodstvo za odvzeto to veselje prav lepo odškodovalo svoje delavce; napravilo jim je ljudsko veselico, ki se je tako vršila. Vsi fabriški delavci so se v nedeljo 15. jul. popoludne okoli 5. ure zbrali na fabriškem dvorišči, da se vredijo za sprevod. Sprevod gre iz dvorišča v gozdiček pri restavraciji, ki je lep, prostoren, senčen po svojih smrekah, Ljubljančanom pač dobro znan. V prvi vrsti gre vodstvo z vradniki, za njimi fabriška požarna hramba in potem delavci po svojih oddelkih, izmed kterih seje očem kaj lepo podala dolga vrsta deklet v pečali. Pridši na odločeni prostor se eden gospodov v imenu vsoh zahvali blag. gospodu Jakopu Syzu, predsedniku upravnega odbora, ki je to slavnost napravil, za toliko čast in ljubezen, in deklica poda mu v to lep venček. Povabljena sta bila od slavnega vodstva k veselici tudi Poljska duhovna gospoda, ki sta se tudi nekoliko časa vdeležila vesisiejlv. slovesnosti. Zdaj se prične veselica. Gozdiček je bil kaj prijazno in okusno okinčan in na večer razsvitljen s kakimi 200 lampijoni. Zraven gozdiča ležeča njiva je bila pa pripravljena za igre. Bil je postavljen maj za plezanje; potem so poskusili se v letanji; otroci so stopili v Žaklje ter hiteli po darilo, drugi so slekli vrlino obleko, jo na kup zmetali in kdor se je prvi oblekel, potem, ko so obleko dobro premešali, dobil je darilo; potem prineso precej papirja in dekleta, ki v fabriki papir štejejo, pristopijo; te se imajo poskusiti za darilo v stenji papirja; ktera bi določeni papir najhitreje in prav soštela, dobi prvo darilo. Dobila je prvo darilo tista, ki je v 65 sekundah določeni papir preštela in bilo ga je 586 pol. To delo, našim očem že navadno, bi bilo pač zanimivo očesu, ktero taEega dela še nikoli videlo ni; pač bi se sleherno oko čudilo preurnim prstom v delu že vajene deklice. Ko sem jaz prvikrat videl fabriko 13. marca 1877 in ogledoval tudi to delo, sem bil svojim prijatlom opisal to delo s sledečimi vrsticami: ... Bi mislil, da urnih bolj pač ni ročic Od onih gosposkih in nježnih gospie. Al’ pridi in gledaj, — oko Ti strmi! Tu vidiš, kak’ polo za polo vrti In s prstki pobira ter ročno drobi; Ko umno in zvesto za delom hiti: ,,Slovensko dekle11. Tudi godba bila je pripravljena, da so se mlade noge nekoliko zasukale po planjavi. Poslal se je tudi telegram isti večer do svitlega cesarja. Tako se je vršila ljudska veselica fabriških delavcev v papirnici na Vevčem pod Ljubljano; jed in pijača bila je pa vsa zastonj podeljena; in ako povem, da papirnica na Tevčem šteje kakih 700 delavcev, si, dragi bralec! lahko misliš, da je bila veselica, s ktero je slavno vodstvo lepo pokazalo spoštovanje in ljubezen do svojih delavcev, velika na vse strani. Na Dovjem, 16. julija. Zdaj, ko so cesarski dnevi minuli, naj Vam ob kratkem tudi jaz poročam, kako se je slavnost šeststoletnice pri nas vršila. Ker je bil spominski dan 11. julija delavnik in so bili ljudje zavoljo silnega dela zadržani, se je ta dan slovesnost le s šolarji obhajala v cerkvi in v šoli. Ob 7. je bila šo-larska maša, pri kteri so šolarji sami prav spodbudno peli, potem pa je bila v lepo okiu-čani šolski sobi dnevu primerna veselica, ki bo gotovo otrokom in vsem navzočim v ved-nem spominu ostala. Po kratkem nagovoru krajnega šolskega nadzornika, ki jo razložil, pomen slavnosti nastopilo je o šolarjev in šolarie, ki so v treh prizorih prav dobro in gladko predstavljali nalašč za ta dan zloženo glediščuo igro: „Cesar na Kranjskem". V ti igri, med ktero je vpb-denih nekoliko bolj znanih pesem, se otroci pogovarjajo o slavnosti GOOletnice in pa o pre-svitlem cesarju Francu Jožefu, o kterem vsak ve kaj dobrega in lepega povedati; med drugimi dobrotami posebno to, da so ravno pred kratkem tudi za tukajšnjo novo šolo 200 gld. darovali. K sklepu tudi otroci željo izrekajo in svoje hrepenenje naznanjajo, da bi tako dobrega in milega cesarja tudi po obličji radi spoznali in da že komaj čakajo videti ga, ko se bo prihodnji torek po železnici tu memo peljal. Ti želji že naprej vsaj nekoliko vstreči, nastopi v tretjem prizoru krajni šolski nadzornik in odkrije nalašč za to slovesnost kupljeno cesarjevo podobo. Ko otroci zagledajo cesarjev častitljiv obraz, na dano znamenje trikrat zakličejo: Živio! in potem prav navdušeno pojo prvo in zadnjo kitico cesarske pesmi. — Da bi se pa ta slovesnost otrokom toliko bolj v spomin vtisnila in da bi se še poznejša leta na to spomnili, dobil je vsak eno spominsko knjižico ,,Habsburški rod" v dar. Ko so še potem 4 šolarji, iz vsacega oddelka eden, v zadnjem „Vrtcu" priobčene pesmi deklamovali in se je g. učitelj cesarju za njihovo pomoč, navzočim šolskim očetom za njih skrb, in krajnemu šolskemu nadzorniku za njegov trud zahvalil, je bila šolska slovesnost sklenjena. Za celo faro pa se je bil spomin 6001et-nice in navzočnosti cesarjeve na Kranjskem obhajal s slovesno službo božjo in zahvalno pesmijo. V pridigi pa je govornik razlagal, kaj je v pretečenih 600 letih vladarska Habsburška hiša storila za Kranjsko deželo, in potem tudi. kaj je Kranjska dežela storila in trpela za Habsburžane, in da tedaj ni čudo, ako se je vez ljubezni in vdanosti, v sreči in nesreči, v veselji in žalosti zmiraj bolj vtrdila in da zdaj oba nerazločljivo veže, kar se je posebno zdaj v teh cesarskih dneh tako lepo in nehlinjeno pokazalo. Politični pregled. V Ljubljani, 21. julija. Avstrijske dežele. Iz Prage, 19. julija. V današnji seji deželnega zbora so bili v tretjem branji sprejeti načrti postav za pobiranje pristojbin, zarad pristopa v občinsko zvezo, isto tako za podporo poprečne železnice iz deželnih prihodkov. — Komisija v to odbrana je nasvetovala, da naj statistični odsek deželnega kulturnega sveta izdeluje še nadalje statistične date o tem, koliko so obremenjeni (z davki obloženi) davkoplačevalci in koliko da potrosijo občine in kraji. — Več govornikov je bilo za to, da naj se tako izdelovanje opusti, ker okrajni odbori in občine ne pošiljajo zanesljivih dat, drugi zopet so pa povdarjali važnost takih dat. Konečno je bil sprejet nasvet komisije z dostavkom Rie-gerjevim: deželni odbor naj prevdarja, kako ravnati, da dobi zanesljivih dat. Arlberžka železnica, ki ima vezati Tirolsko z Bodenškim jezerom in preko tem se Švajco, pelje poleg reke In, in s 1. julijem je bila otvorjena črta do Landek. Ljudje so popustili druga občila in se poslužujejo železnice, zjutraj se peljejo v Insbruck in popoldne, dovršivši opravek, domov. — Kar še preostaja pota, na vseh krajih marljivo delujejo, prerov sam so začeli na dveh krajih vrtati, delo toliko napreduje, da mislijo delo pred pogojenim časom izvršiti, na vzhodni strani so vže 439-5 in na zahodni 245 dni prehiteli oziroma delo prej izgotovili, kakor je bilo preračunjeno; pri tem prerovu so porabili namreč izkušnje storjene pri prerovu Gothardovim, tako tehnika zmirom napreduje. V Bregeneu ob Bodenskem jezeru pa se poganjajo zarad sveta, kterega ima prepustiti mesto za pristanišče prevoznim ladijam, ki bodo prepeljavale vlake čez jezero. Iz Livne. Načelnik vlade v Bosni in Hercegovini, baron Apel. potuje po okrajih Travnik in Banjaluka. Povsod ga slovesno sprejemajo, da, seljaki v tem tekmujejo z meščani. Od kraja do kraja ga spremljajo na konjih Ljudstvo kliče cesarju „živio.“ K sklepu učenci slehernega verstva zapojo cesarsko pesem. Vnanje države. Vpruskeninati&nemniinisterstmi izdeljujejo pokojninsko postavo za učitelje, da pride, ako mogoče, že v prihodnji sesiji deželnega zbora na vrsto. Francosko. Za poročnika v Londonu gre Waddington, ker je sedanji poročnik Tisot zbolel. Pravijo pa, da je Waddingion vže prej izrekel se, da za poročnika ne gre drugam, kakor v London, ako bode mesto spraznjeno. Iz Londona, 20. julija. Ministerski svet je baje sklenil, poslati v Pariz gg. Rivers-a in Vilson-a, da bi se pogajala z Lesseps-om zarad Sueškega kanala. Mesto Mrv v Turkestanu na potu proti Afganistanu se je ponudilo vesoljnemu gubernatorju v Turkestanu, generalu Crnajevu in je prosilo za ruskega gubernatorja, ker je Mrv od časa, ko se je Khiva podvrgla, brez poglavarja. Dosihmal še v Petrogradu zarad tega niso nič gotovega sklenili. V srednjo Azijo so pa postavili Rusi več vojakov. General Crnajev je našel novo črto, ki pelje po veliko krajši poti, kakor poprej čez Orenburg v srednjo Azijo. Ta pot pelje naravnost od Kapiškega morja preko dosihmal neprehojene puščave do Kungreda, ki je na reki Amu-Darija, a ta reka je plovna tudi vaporjem. Pot v Afganistan je tedaj prikrajšana za več sto milj. V Turkestanu poleg Amu-Darija med Oralskim jezerom in Kungradom je razpostavljenih 30.000 mož, ki varujejo to pot. Izvirni dopisi. Iz Šentvida nad Ljubljano, 18. julija, petindvajsetletnico ma$ništvau bodo v letu 1858 posvečeni gospodje letos 31. julija v Šentvidu nad Ljubljano obhajali. So pa sledeči gospodje součenci: Jožef Buh, misijonar; Franc Gorišek, župnik na Kresnicah; Luka Hiti, pen-zijonirani kurat; Martin I n d o f, župnik v Smi-helju pri Žužemberku: Tomaž Kajdiž, župnik v Vodicah; Anton Kerčon, župnik v Vavto-vasi (posvečen 1. 1857); Mihael Kotnik, administrator v Kokri; P. Juri Novak, zdaj se-kularizirani duhoven pri sv. Hemi blizo Karlovca (posv. 1857); Miroslav pl, Premerstein, kanonik v Ljubljani; Emanuel Reli n, zdaj karmelit P. Tetesforus v Linču; Lovro Rožman, ekspozit v Zabnicah; Janez Teran, župnik v Ljubnem; Andrej Vole, župnik v Šentvidu nad Ljubljano (posv. 1857); Janez Žan, duhoven v pokoji; Janez Smuč, vikar v Velikih Žabljah (nadškofije goriške). Umrli so sledeči gospodje: Janez Projč, Anton Rozman. Janez Žago d a in Henrik Zagorjan. Ako je Vam prav, bom to slovesnost pozneje bolj na tanko popisal. *) S Planine pri Črnomlji, 17. julija. (Šest-stoletnica, pa toča.) Tudi tukaj so bili pretekli dnevi dnevi veselja, ko smo praznovali 6001et-nico; tudi tukaj so možnarji pokali, je goreča molitev puhtela proti nebu, kakor se je dvigal na kviško plamen gorečih kresov oznanovaje ljubezen in zvestobo do preljubega našega vladarja Franca Jožefa I. *) Prosimo! — Vred. Še je bival naš blagi vladar med zvestimi Kranjci, in že se nam je veselje v žalost spremenilo. Po lepih, zelo vročih dnevih — se pri nas, kjer vedno rada hladna sapa pihlja, še noči niso ohladile, — je jela burja pihati, postalo je hladno, mrzlo in včeraj popoldan 16. t. m. je naenkrat začelo deževati, hlastno so zelišča srkala mokroto, kar se pridrvi nasprotna sapa, hud boj vname in v kratkem je bilo vse belo, neusmiljene toče debele kot orehi, in še debelejše. Mahoma je bil uničen ves sad, zastonj ves trud kmetovalca; zemeljski sad je ves potolčen in tudi krompir, poglavitni živež revnih naših ljudi, bo težko okreval, ker so njegove bilke potolčene. Vsa fara je zadeta, jok se sliši, ker ljudje ne vedo, kako bodo sebe in svoje preživeli, kar je toliko bolj žalostno, ker tudi zadnja letina ni bila dobra in je fara že sama po sebi zelo revna. Ljubi brat v Kristusu, ne zameri, da tudi jaz na tvoje usmiljeno srce potrkam in te milega dara za uboge prosim. Tebe pa, „Slovenec“, prosim, jih sprejemati, *) pa tudi druge liste prosim prošnjo za nesrečneže priobčiti. Viljelm Gašperin,’ farni oskrbnik. Od Velenja, 18. julija. (Deželni zbor in volilna pravica.) V štajerskem deželnem zboru so slovenski poslanci v zvezi se svojimi nemškimi konservativnimi tovariši sprožili predlog, naj bi se nekteri (škoda, da ne vsi) trgi, kteri so doslej volili s selskimi občinami, uvrstili v skupino volileev za mesta in trge. Samo po imenu „liberalna" ali darežljiva večina o pravičnosti, na ktero se je tudi cesarski namestnik predlog zagovarjaje skliceval, ni hotela ničesa slišati. Bojijo se namreč, da bi se jim dosedanja „sreča“ v celjskem volilnem okraji prelahko izneverila, to tem hitreje, ker bodo po že sklenjeni spremembi volilnega reda glasovali tudi tako zvani „petakarji“. Naš trg Velenje bo še toraj v prihodnje moral voliti s kmetskimi občinami krivici za ljubo. Upamo pa, da bodo se še tisti mali peščici ljudi, ki v svoji previdnosti trobijo v zapeljivi rog fak-cijozovcev, vendar kmalu odprle oči. Hrvatska, 28.junija. (Bosenska okrožnica). I)a se je na Dunaji osnovala družba z namenom, pomagati ubožui katoliški cerkvi v Bosni, podobna oni na Kranjskem vednega češčenja, znano je sploh. O tem je nekam slišal bosenski metropolit, ta se je v svoji tesnosrčnosti prestrašil, da ne bi bila ta dunajska družba, kteri na čeli stoje aristokratski značaji katoliški, naprava za podkopavanje pravoslavnosti. Zaradi tega je izdal višji pastir pravoslavne cerkve v Bosni okrožnico do svoje duhovščine, v kteri jo opominja, naj pazijo na nedolžne Srbe, da se katoliški veri ne bodo prodali, in ktero okrožnico Vam priobčujem zaradi njene treznosti in pa v dokaz, kako majhno je obzorje bogoslovne znanosti celo pri najvišjih cerkvenih dostojanstvenikih srbskih. Okrožnica, ktero prosim zaradi jasnejšega zapopadka objaviti neraztrgano, se glasi tako-le: „Do našega znanja in sluha je prišlo u v er je nje, da seje nedavno ustrojila neka propaganda za Bosno, kteri je cilj — širjenje latinske vere v Bosni in pomnoženje slednikov Rima. Ko bi propaganda obrnila svojo pažnjo na nekrščene narode, pa pustila na miru vas pravoslavne sinove one resnične vzhodnje cerkve, mi bi jej dela ne zavidali; toda skušnja in zgodovina nas uči: daje *) Prav /radi. — Vred. Rim, odkar je bil odpadel in se oddelil od edinosti edine katoliške in apostolske cerkve, zmeraj napadal našo mu-čeniško cerkev, ter se posluževal vseh načinov in sredstev, da bi nas za-se pridobil, pa je iz tega namena morda osnovana tudi sedanja nova propaganda za Bosno. — Res, mi imamo trdno zaupanje v Boga in njegov vsemogočni premisel (to ni greh), kakor tudi v obrambo Nj. c. kr. ap. Veličanstva našega dobrega in pra-vicoljubnega cesarja in kralja Franca Josipa I., kterega naj Bog ohrani zdravega in srečnega, in kteremu smo mi vsi verni odkritosrčno udani, da on ne bo dopustil nikakoršnega nasilja na našo vero. Takisto imamo mi nesumljivo zaupanje v svest in trdnost našega preljubeznjivega duhovništva, kakor tudi prepričanje o narodni ljubezni do svoje pravoslavne cerkve in pradedovske vere, ktero je utemeljil posvečevavec Saba srbski. Vendar pa spet našo arhipastirsko dušo mori zebnja in strah, da bi zvita izurjenost propagandistov in misijonarjev, njihov način in močna sredstva podkupljanja in obečanja ne zmotila pameti našemu prostemu in neukemu narodu, slabejše, krhkejše in siromašnejše osebe, ter jih ne zapeljala na krivi pot. Zato smo se našli pobujeni opozoriti vašo prečastnost, da bodite na oprezi, in da varujte čedo, ktero vam je sveti duh izročil „č(er)ez ro-kopoloženje" artijerejsko, da o vsaki dani priložnosti in v vsakem domu podučujte (ta d, ki ga nekteri tako radi izpuščajo iz slabega uzroka, ima tudi čisti narodni jezik v srbščini in hrvaščini) malo in veliko, moško in žensko, staro in mlado, da ostanejo neomahljivi v pravoslavni veri; da se varujejo vsakega dotika z misijonarji in ^pridigarji drugih ver, in da se ne dado zapeljati ne preslepiti na mi to in obete. Takisto mladini obojega spola v možitvi in zarokah svetujte, naj se ogiba vsakega znanja ljubezni z drugoverci; in ako je ktero družinče v dninstvu ali v službi pri tujcih, naj stariši, občine in dotični duhovniki pazijo na te nedolžne ovčice Kristusove, zlasti pa, da se vsakega posta izpovedo in obhajajo, o kteri priložnosti jih bo duhovnik podučil v veri in dobrem zadržanji. Se se priporoča vaši pročastnosti, da pazite na sebe in svoje zadržanje, (to, to; riba vorja pri glavi), ker ste vi sol, svetloba in čast naroda, ter da se svojo trezvenostjo in pobožnim življenjem dajete dober izgled čedi, zlasti pri ženitvanjih, godovanjih, krstih, in drugih skrivnostih naše svete vere, kader so najbolje prilike in priložnosti podučevati ljudstvo, utrjevati je v veri, priporočevati jim, naj varujejo čast in poštenje soprožansko, kakor tudi krščanske dobrodelnosti, ljubezen in bratovsko slogo. Bodite torej bedni in trczveni na strani pravoslavja, ker so časi zelo kalni in kritični, v kterih se no pridiga krščanstvo, ampak „pa-peštvo". Priporočajoč vas, duhovstvo in milo ljudstvo milosti velikega Boga in zveličarja našega •Jezusa Kristusa in molitvam bogomatere in sv. Sabe Nemanjiča, kličemo blagoslov gospodov na vse bogohranino čredo našo. „Snrireni u Hristu molitvenik A. E. mi-tropolit Bosanski. Sava." Domače novice. (Državnim poslancem) razposlal je predsednik dr. Smolka naznanilo, da bode po srečnem porodu cesarjevne Štefanije, ki ga priča- kujejo drugo polovico meseca avgusta, imel dunajski knez in nadškof Celestin Jožef Gangl-bauer v prestolni cerkri sv. Štefana zahvalno službo Božjo, in sicer ob 6. uri zvečer, ako bodo topovi naznanjali dogodek med devetimi zjutraj in tremi popoludne, ako bodo pa streljali pred devetimi, bo zahvalnica že ob ednajsti uri dopoludne, ako pa po treh popoludne, bode ob enajstih dopoludne dru-zega dne. (Novo mašo) bo pel jutri pri sv. Petru č. g. Šiška iz Hrastja. Pridigoval bo dekan cirkniški g. Janez Porenta. (Častnega uda) imenovala je požarna bramba v Krškem ljubljanskega župana gosp. P. Grassellija in mu to naznanila po posebni deputaciji. (F razstavi v realki) videti je cesarjeva podoba, ki so jo podarili mestu ljubljanskemu. (G. deželni inženir Vici) dobil je od cesarja naprsno iglo z dragocenimi biseri. (20.000 ljudi) se je ob slavnostnih dneh samo po južni železnici pripeljalo v Ljubljano; vendar je kolodvorsko nadzorništvo za to skrbelo, da se je vršilo vse v najboljšem redu, in da pri toliki gnječi ni bilo nobenih zaprek. (Letnoporočilo gimnazije ljubljanske) ima na čelu profesorja Heinricha spis „der oster-reichische Peldzug im Jahre 1812“. Učencev je bilo v začetku leta 689 in 1 privatist; koncem leta jih je ostalo 643 in dva privatista. Iz Kranjskega jih je bilo 568, iz družili avstrijskih dežel 67, iz ogerskih dežel 7, iz vnanjih držav 3. Razun dveh protestantov bili so vsi katoličani. Slovenskega maternega jezika jih je bilo 495, nemškega 143, Italijanov je bilo 5, Ceha 2. Z odliko jih je šole dovršilo 67, prvi red jih ima 240, skušnjo jih sme čez dva meseca iz enega predmeta ponavljati 66, dvojke jih ima 52, trojko 35 in trije niso bili izprašani. Šolnino jih je plačevalo prvega polleta vso 419, polovico 28, oproščenih je bilo 229; druzega polleta jo je plačevalo vso 332 učencev, polovico 35, oproščenih je bilo 278. Vsa šolnina je znašala 8361 gld. Štipendij je imelo 133 učencev, ki so vsega skupaj prejeli 10.622 goldinarjev 58 kr. (Rodoljubno vstanovo) je napravil gosp. Franc Omersa, posestnik in trgovec v Kranji, ki je izročil mestnemu predstojništvu v Kranji obligacijo 1000 gld. srebrne rente z določbo, da naj se obresti vsako leto 16. julija v spomin na cesarjev prihod razdele med mestne uboge. (Poreški škof.) Z Dunaja se „Politik“-i )iše, da goriški prošt dr. Val us si postane škof poreški. Dr. Valussi je od 1. 1873 drž. Doslanec in zastopa kmečke občine gradiškan-skega okraja. Pridružil se je Hohenwartovemu dubu. Rojen je 1. 1837 in slovi zarad svoje nadarjenosti in prekrasne zgovornosti v italijanskem jeziku. (Ccski »Narodni] Listi/, poljska „Gazeta Narodowa“, »Pester Lloyd“, pa „N. W. Tag-blattu.) Kako pridejo ti po svojih načelih nasprotni listi v eno vrsto? Bomo precej povedali. V torek 10. t. m. prišel je z Dunaja neki vitez S molski, ki se je oglasil pri naših narodnih možeh ter se jim predstavil kot nalašč k slovesnostim v Ljubljano poslani poročevalec Narodnih Listov, Gazete Narodowe in Pester Lloyda. Prosil je narodnjake, kterih eni so ga poznali že z Dunaja, kjer je sode- j loval pri „Tribune“, da bi mu šli na roke, da bi mu bilo mogoče hitra in zanesljiva poročila pošiljati omenjenim listom. Svojo prijaznost do Slovencev hotel je pokazati tudi s tem, da si je nalašč napravil slovenske vizitke, vitez Smolski, poročevalec Narodnih Listov in Gazete Narodowe. Kdo bi bil mislil, da ravno isti mož je bil tudi poročevalec najbolj zagrizenega judovskega lista „Neues Wiener Tag-blatt" ? Zahajal je namreč tudi v nemškutar-ske kroge in tam izdajal vizitne karte z napisom : G. Ritter von Smolski, Special-Bericht-erstatter des „N. W. Tagblatt". Ta človek je toraj omenjenemu listu iz Ljubljane pošiljal tiste zlobne in lažnjive telegrame in spise, n. pr, „der Gulden des Grafen Taaffe", o pretepu pri ljudski veselici, ki so ga napravili Sokoli itd., ki so po pravici zbudili splošnjo nevoljo. Bil je tako nesramen, da je prinesel ob enem k telegrafičnemu vradu telegrame, v kterih je češkim in poljskim listom poročal resnico, judovskima listoma pa o istih dogodkih poročal ravno nasprotno in lažnjivo. Telegrafičnim vrad-nikom se je to tako za malo zdelo, da so se branili take drug drugemu nasprotne telegrame sprejemati, in se je reč naznanila tudi vladi. Od tod prihaja, da se tudi v „Pester Lloydu“ nahajajo neresnična poročila. Vitez Smolsky je toraj jako slabo povrnil zaupanje, ki ga je našel pri Slovencih, in ko bili vedeli, da je v zvezi z nesramnim „N. W. Tagblattom", bi mu bili posvetili, kakor se takemu človeku spodobi. Zapomnili si ga pa bomo za vse prihodnje čase in ne bi mu svetovali še kdaj priti v naše kraje kot poročevalec bodi si kterega lista koli; kajti ogibal se ga bode odslej vsak Slovenec še bolj, kakor garjevega ali okuženega človeka. „Narodni Listy“ in „Gazeta Narodovva" pa menda nista vedela, da imata z „N. W. Tagblattom" enega in istega poročevalca, ker ne moremo verjeti, da bi ta dva lista podpirala časnikarsko rokovnjaštvo 1 Razne reci. — Občina Ajdo vica pri Žužemberku je vsled ministrskega ukaza pridružena žužem-berškemu sodnijskemu okraju. — Spremembe med duhovstvom tržaške škofije. Velečast. g. Janez Legat, učitelj veronauka na c. kr. gimnaziji, imenovan je ravnateljem novega dijaškega seminišča, ktero se otvori meseca septembra. — Velečast. gosp. Josip Budin je od stolne cerkve premeščen k sv. Antonu staremu; čast. g. Janez Bersenda od sv. Antona starega k stolni cerkvi. Veleč, g. Josip Omers (kateri jo resigniral na župnijo v Loki) gre za administratorja v Korte; čast. gosp. Jan. Mahnič iz Pregarjev za duh. pomočnika k sv. Jakobu v Trstu; čast. g. Franc Svetičič, duhovski pomočnik v Hrušici, nameščen je na kaplaniji v Pregarjih. Čast. g. Matej Rebolj pojde iz Klane za duh. pomočnika v Brezovico; čast. gosp. Andrej Sčitar iz Kastve za administratorja v Klano; čast. gosp. Janez Ivič iz Lanišč za administratorja v Vodice; čast. g. Anton Kociper iz Brezovice za duh. pomočnika v Lanišče; čast. gosp. Franc Teran iz Pomjana za administratorja vAntinjan. Čast. g. Blaž Dekleva iz Lindara za administratorja v Loko (Lonche); čast. gosp. Jernej Vitezi«* iz Pazina za duh. pomočnika v Lindar; čast. g. Andr. Mikiša iz Lovrana v Bršec, in čast. g. Nikola Žic iz Bršeca v Lovran. — V pokoj sta stopila čast. g. Primož Šubic, administrator v Antiujanu, in čast. g. Jurij Zubranič, kurat v kaznilnici v Kopru. Ža to kuracijo je razpisan konkurs do 31. julija. — V poslednji sej« mestne delegacije je bil imenovan, na lastno prošnjo, kaplanom v Trebčah čast. gosp. Pahor, dosedanji učitelj veronauka na mestnih ljudskih šolah. — Od prim or skogafiuan enega vodstva so imenovani: Ivan Golja za oficijala, Lovro Scher, Anton Bonifkeio in Alojzij Fajfer za računske asistente; dalje so postali: Jože! Razpotnik finančni oficijal, Valentin Košata finančni prejemnik, Vladimir Paeel in Gustav Brosenbach pa finančna asistenta. — Iz programa državne gimnazije v Trstu posnemamo, da je to šolo v zadnjem šolskem letu obiskovalo B36 učencev; po materinem jeziku je vštetih 118 med Nemce, 111 med Italijane, 85 med Slovence in 19 med druge narodnosti. K preskušnji zrelosti se je oglasilo 25 učencev in 4 eksternisti, 3 so jo izvršili z odliko, 21 pa dobro, 1 eksternist je od preskušnje odstopil, dva učenca sta bila na dva meseca, 1 na polu leta in 2 na eno leto reprobirana. — Slovesnost vkladanja kamna na dunajski mestni hiši bode 12. septembra. Spored: Ob 9 mašujejo v stolni cerkvi dunajski nadškof in kardinal; zahvalna pesem. Ob 11 se zbero povabljeni gostje ali v veliki dvorani ali na velikem dvoru nove mestne hiše. — Ob 12 pridejo presvitli cesar, pričakuje Jih župan in občinski svet in Jih spremlja v slavnostno dvorano. Svečanost se začne s slavnostno pesmijo. Župan nagovori potem v presvitlega cesarja, ki vlože sklepčen kamen. Župan predstavlja cesarju ude pri komisiji za zidanje mestne hiše, delovodjo itd. Potem povabi župan presvitlega cesarja, da otvorijo zgodovinsko razstavo dunajskega mesta. Cesarju se potem poklonijo obrtnijske zadruge in cesar odidejo spremljani do velikih urat. 18. septembra ob 2 popoludne bode slavnostni obed za vse umetnike, ki so delovali pri zidanji. Ta program so sprejeli v seji 17. julija. V isti seji so tudi sklenili, da v dan 11. septembra ne bode ljudske veselice, Dunaj nima vzroka veseliti se, mesto žaluje, kajti poročevalec Mauthner je v občinskem svetu zaklical: ,,Resurrectio Poloniae, tinis Avstriae." — čudni ti ljudje, da imajo tako kratek zgodovinski spomin na rešenje Dunaja pa toliko smešne ošabnosti. — Kaj bi bil Dunaj brez drugih kronovin! To menda, kar je Line za Zgorenje-Avstrijsko. Ako pa Dunajčanje tega dneva nočejo slovesno praznovati, praznovala ga bode vsa Avstrija, vsa Nemčija, da, ves krščanski zapad, in se spominjal previdnosti Božje, ki je obvarovala krščanstvo turškega polomesca.' Nikakor ne zanikamo zaslužene hvale in slave možem, ki so Dunaj oteli, a ko bi Božja previdnost ne bila Dunaja varovala v tistih 6 tednih oblege, namreč od 16. julija naprej, bi bila vsa pomoč prepozna. Neizvedljiva pa so pota božje previdnosti, po katerih se je to doseglo, in najnovejša zgodovinska preiskava čez dalje več dosihmal neznanega spravlja na dan. Med drugim omenimo le turškega inženirja Ahmed beja, razkapucina. — On je velikemu veziru svetoval, da je začel Dunaj oblegati na kraji, ki je bil najbolj zatrjen, na Lobelbastei in pri burgravelimi; ta renegat je pa tudi pripravljal turkom smodnik in polnil bombe, katerih se je le malo razpočilo. Med smodnikom je bilo žaganje, in krščanski Vlahi so delali okope in bili pri Ahmedu v službi, ker jim drugih del niso zaupali. — A rekli bodo nekteri: to je bilo vse slučajno. — Bog pa se dostikrat poslužuje takih slučajev, da ljudstva varuje, a tudi kaznuje po svoji previdnosti. — Mestni očetje na Dunaji, ki so rekli, da Dunaj žaluje, da ne gre Veselic napravljati ob takem času, so vendar toliko skrbeli, da bode na Holmu pri Dunaji (Kah-lenberg) razgrnjena spominska plošča, potem pa bode mali zajutrk, in zvečer bode pa umetnini ogenj. Ker pa mesto noče napraviti ljudske veselice, vložili so gostilničarji v Prater-ji in drugi prošnjo za dopuščenje ljudske veselice. Dunaj se bode vendar le veselil, dasi-ravno ustavoverei žalujejo na razvalinah svoje sreče, in debele solze pretakajo, da ne morejo ljudi brez ugovora strahovati sebi na korist. — Tisza-Eszlarska zadeva. VNyi-regihazi 19. julija. Več prič pove komisarju Vay-u v obraz, da izpraševalce trpinči. Vay taji in pravi, judje so priče podkupili. Tolik | postane razpor med njimi in zagovorniki, da zagovornik Eotvos naravnost reče, obe stranki imate priče pripravljene in nekako pod nadzorstvom. Državni pravdnik Seeyffert zahteva, naj se povabi poslanec Onodv (znani antisemit), da bode zaslišan o tem, ali je cul v Tisza Eszlar še predno je bil mrlič ogledan, da je ta mrlič ženske razuzdane. Vsled tega nasveta je pozval Onody državnega pravdnika na dvoboj. Državni pravdnik glede na obravnavo tega ni sprejel. On6dy mu je žugal s palico. — Zoper Onody-a se bode začela preiskava. •— Iz Kahire, 18. julija. (Havas poročilo.) V zadnjih 24 urah jih je umrlo v Ka-hiri 61, med temi 50 v predmestji Bulak. v Damiete 17, v Shirbin 8, v Chobar 14, v Men-zaleh 20, in v Aleksandriji 1. Kolera se bode javalne ustavila pred Kahiro. čedalje več bolnikov se nahaja po mestu, koliko jih pa zabije? Mohamedan noče nič slišati o pomoči, o navedbah Evropejcev, o evropskih zdravnikih. Huda šiba je nad Egiptom. Od 6825 vojakov v Aleksandriji jih je bolnih 588. Polk vojvode Cornvalskega ima od 800 mož 124 v bolnišnici. Angleška armada hoče zapustiti tabor v Abassya in iti naprej v puščavo med Helnan in Kahiro. Umrli so: 13. julija. France Rebol, sirota, 2 mesca, kladezne ulice št. 17, griža. 14. julija. Jože Kordiš, stavec, 21 let. dunajska cesta št. 25, črev. tuberkuloza. — Viktor Honigman, čevljarjev sin, 6 dni, Trubarjeve ulice št. 1, slabost. — Helena Vagaja, mokarja lici, 2 meseca, Šent-Peterska cesta št. 15, božjast. 15. julija. Jernej Jereb, šolski sluga, 52 let, stolni trg št. 17. pljučna tuberkuloza. — Janez Bebber. dninar v zaporu, 34 let, Poljanski nasip 50, tuberkuloza. — Janez Markelj, hlapec, 62 let. Karlovško predmestje št. 17. pljuč, emfizem. 17. julija. Alojziji Strušnik, 5 mesecev, trž. cesta št. 26, pljuč, katar. — Marija Mavec, gostilnic, hči, 2 dni, Dunajska cesta 10. — Jakob Zalošnik, gostač, 82 let, Poljanska cesta št. 51, starost. V bolnišnici: 13. julija. Janez Herman, gostač, 23 let, božjast. — Jožefa Keber, gostja, 80 let, starost, 14. julija. France Basak, sirota, 12 let, slabost. 15. julija. France Jankovič, dninarjev sin, 8 let. difteriiis. — Jurij Bostelc, gostač, 70 let, starost. 17. julija. Jera Pišler, gostija, 03 let, starost. — Luka Divjak, dninarjev sin, 4 leta, slabost. Eksekiitivue dražbe. 23. julija. 1. e. džb. pos. France Urančič iz Križate, 1790 gld. Brdo. — 1. e. džb. pos. Ignacij Makovec iz Zgornje Dobrave, 1217 gld. Brdo. - 2. e. džb. pos. Anton Jožef Pilpah, grajščina Kandrše. Ljubljana. 2. e. džb. France Lenarčič pod dež. knjigo 18 št 488. Ljubljana. l>imajska borza. 20. julija. Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ „ „ „ . . 4 "jo avstr, zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6';« . „ , 4 . ,, papirna renta 5% Kreditne akcije . . 160 gld. Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-ogef. Lloyda v Trstu „ državne železnice . „ Tramway-drultva velj. 170 gl. . Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice „ „ Ferdinandove sev. „ 4f« državne srečke iz 1.1854 250 gl. 4% „ ., ., ., 1860 500 „ Državne srečke iz 1.1864 100 ., .............. „ 1864 50 ,, Kreditne srečke . . 100 „ Ljubljanske srečke . 20 „ Rudolfove srečke . . 10 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. London ............................ Srebro ............................ Gos. cekini........................ Francoski napoleond. Nemške marke....................... 78 gl. 90 kr. 79 70 99 ., 45 93 ., 30 119 ., 80 88 .. 45 86 „ 90 293 ., 30 106 ., 75 840 „ - 112 .. 25 047 ,. - 323 .. - 220 „ 50 n 105 50 ” 119 50 135 ., 80 16S ., 50 108 , - 171 , 75 23 - 20 „ - 103 , - 120 „ - tl 5 ” 66 ti « „ 51‘/i 58 „ 50 „ IW Na obroke prodajamo, in sicer na vplačevanje v 12 mesečnik obrokih sreberue in zlate remontoir ure, ure na nihala za salo-ne in sobe, potem fran-.vAtt ycoske jn amerikanske ure z igralno umetnijo, isto tako tudi brilantne in zlate prstane, verižice, medaillone, križice in garniture. Blago se vsakemu na-■ ročniku brez razločka pošlje, kakor brž plača prvi obrok. Ceniluiki z 250 obrazci, ki so na izbero, isto tako tudi pogoji za plačevanje pošiljajo se le tedaj, ako se pošlje za 20 kr. mark v pisma zavitih. Na sama vprašanja ali dopisnice se ne odgovarja. Naslov: (6) IHen, I., Hafncrsteig 3. Filiale: v Parizu, Londonu, Bruselju. ♦ ♦ dobili zdravnik : dr. Tasse«, m f vseueiliški docent v Gradcu, \ ozdravlja vsaki dan zobe in izdeluje umetne X zobe i' hotelu „pri Slonu", sobna šte-J vilka 31 v II. nadstropji; počenši od 19. ♦ julija mudil se bode tukaj 14 dni. Hiša z vrtom, pripravna za vrtnarijo ali kak drug obrt v predmestji ljubljanskem, je naprodaj. — Več o tem pove vredn. „Slovenca“ yww» D Priporočajo se za ljudske in šolske biblijoteke naslednje knjige: Kržič: Jzgiedi bogoljubnih otrok iz vseh časov keršanstva", I., II. in III. del. Velja mehko vezana 30 kr., trdo vezana 40 kr. ,.Narodna biblioteka-' dozdajšni izšli I., II., III. in IV. zvezek it 15 kr. Naročnikom se bodejo naslednje izšli zvezki po pošti pošiljali. Para pat: ..Robinzon" 30 kr. Premru: ..Dialogi", 3. natis od Rejeca nevezani 1 gl., vezani 1 gl. 50 lir. ,,Pripovedke za mladino" 20 kr. Cigler: ..Sreča v nesreči", mehko vezana 40 kr., trdo vezana 45 kr., lepo vezana 60 kr. Zupan: „Cerkveni obredi" 20 kr., trdo vezana 25 kr. ..Glasi katoliške družbe", XVII. zvezek, 45 kr. ,.Spisi Krištofa Šmida" I. in II. del mehko vezana po 30 kr., trdo vezana po 40 kr. III. del mehko vezan 40 kr., trdo vezan 50 kr., IV. del (Kanarček, Kresnica, Kapelica) mehko vezan 20 kr., trdo vezan 30 kr. „Slomšekovi zbrani spisi-1, I. in II. del skupaj lično vezana 2 gold. 60 kr., III. del lično vezan 1 gl. 80 kr. Tisk prvega muka lode k skoraj pri izdajatelju župniku g. Lendovšeku pošel, mi imamo še samo vezane za prodajo. (2) Za mnoga naročila se priporoča Katoliška bukvama v Ljubljani.