m uiov.-^.* GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE 23.^,1** V četrtek, dne 14. inaja okrog 8. ure so prebivalci Velenja toplo pozdravili štafeto, ki je odnesla naslednje pozdrave tov. Titu za 72. rojstni dan: Dragi naš tovariš Tito! Delovni ljudje šaleške doline se veselimo praznika, ki ga praznuješ Ti, tovariš Tito, in skupaj s Teboj naš mladi rod. Vsi delovni ljudje poznamo Tvojo pot, ki je ožarjena s Tvojim globoko človeškim in komunističnim likom heroja, s Tvojo revolucionarno doslednostjo, s Tvojo državniško dalekovidnostjo. To je pot. ki daje našim delovnim dnevom smisel, naloge in ustvarjalni polet. Zato Ti prebivalci velenjske občine želimo ob Tvojem 72. rojstnem dnevu, da bi še dolgo užival osebno srečo in vodil našo socialistično domovino k novim zmagam. d kl&VLt niLaclcžisil Misel, da bi mladina vsako leto po štafeti poslala čestitke tovarišu Titu za rojstni dan je vznikla od mladincev in mladink. Takoj po osvoboditvi je mladina s štafeto izražala navdušenje nad zmagoslavnim koncem ljudske revolucije. V vsakem naslednjem letu pa je mladina obveščala tov. Tita o novih delovnih zmagah iz katerih je vela brezmejna ljubezen do voditelja jugoslovanskih narodov tov. Tita. Ko je bilo leta 1957 sklenjeno, da se štafetne slovesnosti spremene v Dan mladosti, največje praznovanje mladine, pregled njenih dosežkov v kulturno prosvetnem in športnem delu. kakor tudi na področju tehnične vzgoje, se je v polnem pomenu te besede simbolično izrazila neločljiva povezanost osebnosti tov. Tita z našim mladim rodom, ki je vedno predstavljal enega izmed najbolj zanesljivih odredov v boju za socializem. Vse revolucionarno delovanje tov. Tita, zlasti pa od takrat, ko je bil izvoljen za generalnega sekretarja jugoslovanskih komunistov, je bilo prežeto z zaupanjem in oporo na delavce, na revolucionarni delavski razred. Njegova osebnost je s tisoč nitmi povezana z delom za vzgojo delavskega razreda. Ta povezanost se'je večkrat pokazala v burnih dneh naše revolucionarne preteklosti, v naši sedanjosti, polni velikih korakov naprej. Prav gotovo pa se bo. la povezanost še neštetokrat pokazala v naših prihodnjih še lepših dnevih. Jugoslovanski delavski razred je lahko ponosen, ker ima takega državnika in voditelja kot je tov. Tito. Njegovo revolucionarno delo je imelo na svoji razvojni poti tudi viharne in surove dni. Prečistiti in urediti je moral lastne vrste, utrditi notranjo enotnost, skovati orožje za revolucijo in le to uresničiti, oziroma izvojevati proti stokrat močnejšim sovražni-. kom. Državo je bilo treba ozdraviti vojnega opustošenja, premagovati pritiske z raznih strani. Tov. Tito je z globino marksistične analize pronical v bistvo družbenih dogajanj, odkrival osnovne vzvode razvoja. Izogibal se je porazom in stranskim potem ter daljnovidno spoznaval najprimernejšo smer revolucionarnega delovanja. V času velikih preobratov, v odločilnih letih, se je čutila njegova osebnost, njegova idejno moralna moč, politični pogum in njegove prodorne ter prepričljive besede. Titove misli so se spreminjale v gesla, ki so v vsakem razdobju označevala daljnosežen pomen našega revolucionarnega dela. Ta gesla so bila naše vodilo pri vsakdanjem delu v različnem obdobju. »Smrt fašizmu — svoboda narodu«, »Bratstvo — enotnost«, »Tujega nočemo — svojega ne damo«, »Resnica mora zmagati«, »Delajmo kakor, da bo sto let mir — pripravljajino pa se kakor, da bo jutri vojna«, »Oprimo se na lastne sile«, »Delavsko samoupravljanje«, »Aktivno sožitje«, »Koeksistenca« itd..... Vsako izmed teh gesel je odmevalo v srcih naših ljudi in vsako pomeni nenehni revolucionarni vzpon. Ko te dni praznujemo dan mladosti in ko naša mladina s štafeto nosi pozdrave za 72. rojstni dan našemu ljubljenemu tov. TITU, mu tudi mi želimo vso srečo in zdravja, da bi nam še dolgo živel za srečo naših narodov, na čelu naše socialistične skupnosti. Problem proizvodnje V ponedeljek, dne 11. maja t. il. je zasedal centralni delavski svet RLV. Sprejet je bil sledeč dnevni .red: 1. Problematika proizvodnje; 2. Razpis volitev v organe upravljanja RLV; 3. Razno. K prvi točki dnevnega reda je podal uvodne besede tehnični direktor tov. in,g. Pipuš Du-ga/n. Poročevalec je uomo morali vse proble-,me, !ki (bodo v tej zvezi na novo (nastali, obravnavati z vidika okolmoeti, v katerih smo. Naj v tej zvezi omenim en tak problem. Vemo, da .smo dali lani obveznost no iizj.aivo. da bomo leta 1967, «e pravi že čez dobri dve leti, dajali za tenm.o-elek-trarno B letno 1.000.000 ton premoga. Ob takem stanju, kot sem ga opisal, i.n .spričo ukrepov, ki jih moramo podvzeti, taka obveza ni več izvedljiva in jo bo treba .na novo obravnavati. Poročevalec je nato predlagali CDS v obravnavo in odločitev, ,potem ko je obrazložil posamezen predlog, naslednje ukrepe: 1. Študij odkopnih metod naj ise začasno preneha, demontira kompleksna oprema in njena posadka vključi v proizvodnjo, s čemer bi .se priddbilo dnevno ca. 300 do 400 ton več premoga. 2. Rekonstrukcija jaška Skale naj se odloži dotlej, dokler ne ilx> RSC dajal sam itoliko novih kadrov, da bo z njimi kril pot robe za jamo Preloge i n ii.i-daljeval rakonstrukoiljo škalske _ jame. Rudarji in učenci, ki postanejo is item ukrepom prosti, naj se zaposlijo v jami Preloge. Učenci I. .letnika naj prevzamejo v jasni vzdrževalna in na/, na pomožna dela. Učenci III. letnika naj se .zaposlijo na širokih čelih. Tisti delavci, ki bodo z učenci I. letnika pnostii, naj se zaposlijo na širokih čelih. Takšen ukrep bi dal ca. 400—500 ton. 3. Sprejem novih učencev v RšC v letošnji jeseni mialj se poveča v takem obsegu, da bo RŠC v 2 do 3 letih kril potrebe rudnika po novih kadrih. 4. NaSi dosedaiuji prijemi i.n metode v odnosih do .novincev naj se dopolnijo .takoi da novinci ne bi odhajali. Vpeljejo naj .se nove avtobusne linije v daljno okolico Velenja.. 5. Dela, ki niso ter.minsko vezama, se naj forsirajo v zimskih mesecih, ko vemo, da ta- Zahvalna brzojavka Od veleposlanika SSSR A. Puzanova je Rudnik lignita Velenje prejel naslednjo brzojavko: Cenjeni tov. Žgank! Predsednik Sovjeta Ministrov SSSR N. S. Hrnščov »li je naročil, da predam kolektivu rudnika Velenje njegovo zahvalo za tople pozdrave in dobre želje ob priliki njegove sedemdesetletnice. Želim Vam in vsemu kolektivu rudnika Velenje dobrega zdravja in nadaljnjih uspehov pri delu za dobrobit ljudstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. S spoštovanjem A. Puzanov Ob lanskoletnem obisku: V prisrčnem razpoloženju je tekel razgovor o velenjskih rudarjih in njihovi proizvodnji. krat lažje dobimo delovno silo. Poročilu je .sledila dldkusija. V df:iskiu,'jilji ,so govorili člani CDS: Mravlja k Hubert. Hudo-malj Emil. Bela j Slavko, Kort-nik Rudi, Romih Tone, Cais Stalite, Lukiman Milan. Kikee Alojz, Korenič Alojz. Žgank 'Ne,stil. ing. Pipuš Dušan in Demšar Valte.r, Diskutiant Mravljak Hubert je .razčlenil posamezne predlagane ukrepe. Mnenja je, dia so nujni, ker jih terja naše stanje v proizvodnji. Zavedam pa se tudi, kaj pomeni izvedba teh ukrepov in kaj pomenijo z njimi povezaine posledice za. naš kolektiv, za naš perspektivni programski razvoj, ki ga vsi poznamo. Člani kolektiva vedo. kolikšne in kakšne naloge .suno naložili naši skupini za študij od-kopne metode ,in uvajanje nove mehanizacije. Vsi vemo. zakaj sino to storili. Storili srno to zaradi tega. da bi lažje reševali pomainjka.nje delovne sile v rudarstvu. Raist naših delovnih učinkov ne sme več temeljiti na številčno sit i delovne sile. marveč na sodobni mehanizaciji in čiim racionalnejši odkopni metodi. V to nas pa lahko vodi samo dosleden in prevdaren študij. In temin se danes odre- PROBLEMI PROIZVODNJE kaiiuo. To je za nas velika žrtev. Vsak dan opustitve študija nas odimfika od ciljev, ki j.iih določajo im zasledujejo naši dolgoročni in letni družbeni plani. Res je, da pridobimo is tem, kakor smo slišali poročevalca, dnevno do 400 ton premog«, vendar se pa na drugi strani tudi zavedamo. da je takorekoč cena za to pridobitev na tona/i dokaj huda za ves kolektiv. Čeprav nerad, bom glasoval za izvedbo tega ukrepa samo zalo, ker vem, kako nujna je potreba po premogu. * Strinjam se s poročevalcem, da odločitev rekonstrukcije na jašku Skale mi ima j,boljša rešitev. Todia stanje v naši proizvodnji iga prav tako oprarvičuje, kakor prejšnji ukrep. Prav za prav je ta ukrep še bolj iboleč, če pomislimo, kako resna in skrbna so Ibila naša prizadevanja, da postane in ostane RŠC stalen revir in kovačnioa za naš jamski (kader. Večkrat smo o •tem že razpravljali. Zato- me bom vsega lega ponavljal. Vidite. predlagani ukrep bo tudi to našo zamisel za nekaj časa zamrl in njeno nadaljevanje v mmogočem otežikočil. Na eni strani igre za pridobitev na to-nazii, ma drugi pa utegnejo biti posledice dokaj ne všečne za našo predvidevano perspektivo. Tudii za ta ukrep bom glasoval, ivenidar s tem pristavkom, maj tehnični sektor pregleda in ugotovi, Ikatera dela ukinemo in katera započeta dela ali naprave v 'dbnovi škalske jasne maj zavarujemo odnosno vzdržujemo še naprej vsaj v takem obsegu, da ne bo večjih škodnih pci«ledic zaradi ipredllagane ukinitve rekonstrukciijskih del. Poročevalec je navajal med vzroki, fci so vpl ivali na izpad proizvodnje, tudi sitalnje bolnih in miezgodmikov. To je tematika, iki jo obravnavamo na zasedanjih lin zborih kolektiva že par let. Naj si ukrenemo karkoli, nič me zaleže. Stanujemo v redu, podhranjemi tudi nismo, za higiensko in tehnično varstvo pri delu dajemo lepa sredstva, za delovne pogoje ina delu samem skribimo kar največ tnioremo, z zdravniki smo povezani in podiobno. Toda zdravstveno stanje kolektiva vzliic vsemu temu ne napredni je. Mnenja sem, da so vzroki tega morda v zdravstvenem sistemu sasnem. Plačujemo zdravnike po staležu zdravih in me miaro-be. Naše politične organizacije naj o tem odločno spregovore »a svojih .sestankih aa predkongresno delo. Sem tudi za ostale ukrepe, ki jih je predlagal poročevalec. , Če vzamem predlagane ukrepe kot celoto, vidim, da imajo •TOi svoj izvor in izhodišče, v prcA> tematik, i delovne isile za rudarstvo. Ta problemattiika ni nova. Leta in ijeta jo že obravnavamo. Nič kolikokrat smo glasno in jasno povedali, ida Status rudarstva d-•mosno me določi, kije je mesto premogairja glede mia njegovo družibeno-goispodarsko vlogo in itežino dela. Čeprav smo o tem že povedali naše 'staillilšče, sem mnenja, dia smo bili doslej premalo glasni. Zato bo dobro in prav, da ponovno poivemo na sestankih v zvezi s pripravami na kongres, maj vendar že en-ikra,t irešiijio ta problem, .kii že vrsto let čaka na svOjio ustrezno ureditev. Čim ibo to urejeno, bo tudi pritok delovne sile v rudarstvo idol) i 1 svojo morirmalno olblliko. Diskutiant Hudomalj Emil je označil vprašanje proizvodnje zja ključni problemi kolektiva. Temu problemu se morajo nuj-mo podfrediti vsi drugi, ker brez proizvodnje ni plan«, mi osebnih dohodkov. Deloivmi polet pada. pravice in dolžnosti članov kolekti va zbled i jo, sile kolektiva staigmirajo in upadajo. (Pod nobeniim pogojem ne smemo idopustiti, da zaide maš kolektiv v takšno stanje. Proizvodnjo moramo spraviti zopet rnia prejšnjo raven, se pravi, ina obseg, ki ga določa naš družbeni plani. T,a cilj pa lilmajo danes Obravnavami ukrepi. Zato sem mnenja, dia jih sprejmemo in potrdimo. Vem, da iso ti ukrepi nekakšna skraj-mla mera. Tovariš Mravljak Hu-ibert jiih je dlolbro orisal. Res so i takšni, kakor je povedali, ven-idar d ru gaga izhoda nlim airno, če hočemo, da pad1 proizvodnje zaustavimo, ker se naim sicer utegne zgoditi, dia zdrknemo v prihodnjih (mesecih v situacijo, ikd je zjlepa ine bomo več ,popra-villi. Ko danes rešujemo svoje "stanje, v katerega smo zašli zaradi padanja proizvodnje, mo-.ramo biti mirni in preudarni. Samo talko tbomo kos nalogam, fci rnais čakajo, ko bomo izvajali danes sprejete odločitve. Tudii mimo svojcas dane garancijske izjave TE-B me sme-imo iti. Predlagani ukrepi nas k temiu naravnost silijo. Ne moremo se vezati na neka j, za kar velmo, da mi izvedljivo, zlasti sedaj, ko .segamo po ukrepih, ki So takega značaja; tla podaljšujejo uresničitev 'naših razvojnih ciljev za ,par let. Radi diete-mO. Tudi družbeime interese upoštevamo. Trudiimio se, dia jih zadovoljivo 'uresničujemo. Tako je bilo doslej .naše vodillo in ostane tudi za naprej. Strinjam se, da .rešujemo tekočo problematiko v okviru lastnih sil, če je itaka, da je rešljiva pri nas samih, če pa ni, se pravi, da presega našo pristojnost, potem je nieodpustlljivo, da je me rešuje itisti organ, v čigar pristojnost spada. Zakaj me ,rešimo položaj rudarstva v masi gospodarski bilanci? Kje in kakšne so ovire? Zatkaj mam tega nihče me pove? Odgovore ma ta vprašanja že dolgo terjamo. Žal nas nihče ne posluša, celo takratne, ko predlagamo im opravljamo, da mam ne rešitev tega temeljnega vprašanja povzroča nevšečnosti, o kakršnih razpravljamo danes. Pravijo, da je naša energetska bilanca kritična, nezadovoljiva. Seveda je in bo tiaka ,tudii ostala vse dotlej, dokler ne bomio zadovoljivo in objektivno rešili družlbeni položaj rudarstva. Še vedno imamo rudnike, ki životarijo, njihova delovna sila pa ni izkoriščena. Tiu je ekonomika skregana s (politiko in obratno. Slej ko prej ibo moralo priti do ustrezne poravnave. Čim prej, tem bolje. Diskutiant Kortnik Rudi je govoril o stanovanjski problematiki. Stanovanje je sestavini del delovnih pogojev. Brez stanovanj rudarjev ne Ibomo dobili. To je bilo naše vodilo in mora ostati. Skrbeti moramo, da stalno večamo naš stanovanjski fond. Podatki o fluktuaciji naše delovne sile to potrjujejo. Ne-ustaljena delovna sila najbolj resno ovira proizvodnjo, še bolj pa napredek v organizaciji dela. Na meustaljanost naše delovne sile vpliva zlasti še to, da še ini nobenih utemeljenih pokazateljev. ki bi omogočili rudarjem uivedbo 42-urnega tednika. Nasprotno, družbene potrebe po premogu so vsak dan večje, sta-lež rudarjev pa. pada, ker družbeni položaj rudarja ni v skladu z 'njegovo družbeno vrednostjo. iNiaiš delavec gre v rudarje samo v skrajni sili, fco nima druge izbire, ob prvi priliki pa tudi oddide. Ničesar ga v ta poklic ine vabi : miti osebni dohodki, niti delovni,pogoji. Vem, kaj teži našega rudarja. Takole pravijo: »Mi delamo celo ob nedeljah, drugi pa m|iti otb sobotah, pa imajo večje osebne'do- hodke.* To ni nSrgamje. To je golo ugotavljam je. Seveda je to drugo še bolj resno kaikoir prva, ker mu >to drugo hromi in jemlje zaupanje v pravilno reševanje ključnih družbenih vprašanj. Zato se strinjam z disfcu-itanti pred menoj, ko so govorili O tem, kako nujno je, da se te-' Ši status rudarstva. Kako, ni treba več predlagati. O tem je. napisanega že več kot dovolj. Tudi besed in obljub je bilo že mnogo, zlasti itakrat, ko je bilo treba povečati Obseg proizvodnje zaradi izrednih prirodnih prilik. Samo zadovoljive rešitve še mil Diskutamt Romih Tone jie mnenja, da so obravnavani ukrepi naša interna rešitev iz stanja, v katerem se nahaja naša proizvodnja. Prav je, da s, tej obravnavi kažemo na še ne-refšena vprašanja iz splošne problematike rudarstva, ker je res, da povzroča to vsak dan večje itežave rudarskimi kolek- jtivom pri reševanju vprašanj i» tekoče proizvodnje. V kolektivu imiamo republiškega in zveznega poslanca. Njuna dolžnost je, da krepko lin vztrajno prenašata naše predloge im p ris pomlbe k reševanju takih vprašanj. Odločno je treba povedati, da me mas tajaj o problemi samo spodaj, marveč tudi od zgoraj. Stanje energetike je problem republike. Mi ga razumemo, o njem razpravljamo in iščemo zanj najboljše rešit va. Tako rešitev smo tudi že povedali in jo objektivno Obrazložili. Prepričani smo, dia je v skladu z načeli ekonomike in družbenega upravljanja brez s ter herne aili kakršnekoli prime® Nadetijevanje na 4. »traini Zudac @ Še malo in počilo bo! Ta posnet ek velenjskih pionirjev, je bil t. okviru pionirskih iger poslan tov. Titu. PROBLEMI PROIZVODNJE Nadaljevanje s 3. (Sltrami subjektivnih interesov. Več ne moremo storiti. Sedaj naj ukrepa republika, ker je to njena neposredna naloga. Ukrepati pa mora hitro, ker bo sicer prepozno. Tudi mi moraimo hitro ukrepati, čeprav — kakor so povedali že drugi •— režemo samega .sebe, Osebno sem prepričan, da nas bo za visaik mesec ustavitve del rna študiju in rekonstrukcije škallske jaihie še močno bolela .glava, Za predlagane ukrepe boim vtzlffic temu glasoval, ker vidim, da drugega izhoda ni, 6e hočemo. zopet priti na plansko proizvodnjo- Diskutaint Cas Stane, Lukinan Milan, Blaj Slavko, Kikec Alojz, Korenič Alojz in drugi so zagovarjali predlagane ukrepe, hkrati pa predlagali, mialj tehnični sektor spremlja in sproti1 poroča o rezultatih, ki. bodlo doseženi.za radii danes obravnavanih ukrepov. Poročevalke teh njicni direktor ing. Pipuš Dušan je še pojasnil, da je že v delu detajlni plan za zavarovanje jaška v Skalah in plan postopne ustavi t ve Tekonstrukeiijiskih del. Plan je delan z vidika, da bo sicer neizbežna škoda čim manjša. V nadalje vami ju diskusije je govoril direktor Žgank Nestl. Ocenil je sedanji položaj in povedal: Kritičnost v proizvodnji premoga je res težka. Naša industrija je praktično brez najnujnejših zalog, čim pride do kakšne motnje v odprenii, grozi prenekateri tovarni ustavitev proiizvodn je. Nič ina boljšem niso elektrarne, železnica in drugi naši kupci, zlasti pa široka potrošnja, In to danes, ko se bližamo v mesece nizkega vodostaja. Ne bo me! piremoga in ne elektrike. Kaj pa v zimi? Res ne pretiravam, če rečem, da lahko pride do nepopravljive škode v našem gospodarstvu. To da misliti lin prav je, da storimo prav vise, kar je v mialšii moči, da .rešimo našo plansko tomažo. Vidim, da ste predlagane ukrepe skrbno ocen ili in dia se z n jimi tudi strinjate. Razumem vaše pripombe, da jih siiioer ocenjujete za edino možne v dani situaciji, da pa so hkrati .takšne, ki žal vsaj začasno več ali manj motijo našo razvojno pot, ki .smio jo poj ožlili v naš sedemletni razvojni načrt. Razumem vas zlasti zato, ker vem, da ismo o tej pobi govorili že pred leti in naše delo tako usmer jali, da smo zavestno polagali .temelje, ki naj omogočijo in. uresničujejo to perspektivo. Na vseh sestankih — bodisi na republiki in zvezi, na občima ali okraju, na našii-h -gospodarskih institucijah in drugod — sem govoril o stanju, ki je v rudarstvu iin prii nas 'tu v Šale- 0 Jludac ški dolini. S predsednikom republiškega izvršnega sv.eta sem podrobno obravnaval našo problematiko, nanašajočo se na stanovanja, komunalne zadeve, ina delovno silo in osebne dohodke, na našo perspektivo, zlasti pa na sedam je stanje v energetiki Slovenije. Tudi o integraciji sem z njim govoril. Povedal .sem jasno, da to mi naša pobuda. Nasprotno, da je to za naš kolektiv pretežka naloga. Tej na.loigi bi bili kos sainuo na inaičiin. v katerem je naš kolektiv že razpravljal in povedal svoje .dokončno stališče, vi ste pa to stališče (tudi potrdili .in sprejeli. Tudi o tem vašeim s tališču .sem z njim govoril. Izročil sem mu tudi pismeno obrazložitev variante L, za katero ste se odločili, in hkrati še povedal, da naš kolektiv me 'more in ne gre v nobeno drugio varianto. Strinjam se s tovariši, ki so .govorili iin povdairjalli, da ni prav, idla se naša spllošna problematika rudarstva tako polževo obravnava in rešuje po obrokih, ki nič ne za ležejo. Večkrat smo tudi že obravnavali posledice, ki lahko iz tega nastanejo, in naše predloge; pošiljali na za to pristojne organe. Zlasti .smo dosledno opozarjali na -vzroke fluktuacije iz rudarstva. Vidite, te' posledice že nastopajo in bodlo v-siak dan vidnejše. Danes obravnavani ukrepi so že ena izmed takih posledic. Saimi ugotavljate, kako so take posledice nevšečne, kako nais hromijo lin motijo- v našem razvoju, v .naših družbenih nalogah. Poizinaitie tudi rezultate naše interne ankete, ki je pokazala celo to, da naši diobni truidlairji kot -starši odsvetujejo svojim sinovom rudarski poklic. To je zgovoren in neposreden dlokaz, da imaš .rudar ne vidi 'resnosti iin volje, dia bi s-e status rudarstva rešil taiko^ kot rudarstvu po njegovi poimiemb-mositi v gospodarstvu ,gre, ker sicer ne bi tako odgovarjal na zastavl jena m;u amlketna, vprašanja. Niaš kolektiv je discipliniran in enoten. Tega mu mihče ne niOre odrekati. Isto velja za maše samoupravne organe in politične 'organizacije. Dokazov za to ne manjka. Tudi današnje zasedanje je to pOkazialo. Prev-dla-rno ste teh tallii obravnavane mkrepe. Uigotavljalii site, da predstavljajo resen poseg din začasno oviro v naišem razvoju, vendar pa jih nalše stanje v proizvodnji docela opravičuje. Predsednik konica dilsikuslijo 'in predlaga, naj člani ODS odločijo o obravnavanih ukrepih. Člani ODS so soglasno .sprejeli naslednje / sklepe: 1. študij odfcopnih metod naj :se začasno preneha. Dernontaža kompleksne opreme naj se čimprej opravi. Na ta način .sproščena delovna sila naj rse premesti na širokia čela. 2. Dela na rekonstrukciji jaška Škale naj se odložijo do- tlej, dokler me bo rudarski šolski center imel sam toliko novih kadirov, da bo z njimi kril potrebe za jamo Preloge, ter z nji,mi .nadaljeval rekonstrukcijo šlkalsike jame. Rudarji in učenci, ki- postanejo s tem ukrepoim prosti, naj is-e zaposlijo v jami Preloge. Učenci L letnika maj prevzamejo v jant(i vzdrževalna in druga razna pomožna dela. Tisti delavci, ki bodo z učenci L letnika prosti, naj se zaposlijo na širokih čelih. Učenci III. letnika naj se zanosi« jo na širokih čelih. Tehnični sektor maj izdela detajlni plan za zavarovanje jaška v Skalah in pian postopne ustavitve t eh 'rekon.sttinuk.oi j sk i h del. 3. Rudarski šolski center naj v letošnji jeseni sprejme čim več novih učencev, tako da bo mogel v dveh do treh letih kritji potrebe rudnika po novih kadrih. 4. Dela, ki niso termiin&ko vezama, maj se forsirajo v zimskih mesecih. 5. Dosedanji prijemi in metode v odnosih do novincev naj se dopolnijo tako, da bodio vzroki flnktnacije. novincev čim bolj odpadli. 6. Po možnosti naj se uvedejo inove avtobusne linije za prevoz [rudarjev iz daljne okolice Velenja. 7. Lanskoletna obveznoistna izjava, da bo RL Vpleta 196T dajal ,z.a termoelektrarno — B letno 1.000.000 ton premaga, ni več izvedljiva, ker take obveze ne .morenno izpolniti. S. RLV ne gre v solO investicijo za .izgradnjo energetskih objektov v Velenju. V to investicijo igirefc samo v okviru- stališča kolektiva in .sklepov samoupravnih organov, kii so bili sprejeti ina podlagi že znane obrazložitve na XXIV. zasedanju, dne 22. 4. 1964. Pod drugo točko dnevnega reda se je obravnaval razpis volitev v organe upravljanja LRV. Poročevalec Koren Viljem je obrazložil temeljna načela novega volilnega sistema z-a volitve v organe upravljanja RLV. Dio-sedanji predpisi so prenehali veljati. Razveljavil jih je temeljni zakon o volitvah delavskih svetov iin drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. ki je stopil v veljavo 16. aprila 1964. (Ur. 1. SFRJ, št. 15/64). Nove volitve v organe uprav. Tjianja RLV bomo izvedli na podlagi predpisov navedenega zakona in v skladu z našinn statutom. Poročevalec nato navede iz zakona tista določila, ki se nanašajo na razpis volitev. Po tej obrazložitvi in končani diskusiji o stavljenih predlo.gi.h, ,so člani CDS soglasno sprejeli sledeče sklepe: 1. Volitve članov centralnega delavskega sveta rudnika, obratnih delavskih svetov ekonomskih enot in predračunske enote ter odborov obračunskih -enot, ki imajo več ko-t 30 članov, se maj opravijo na dan 11, \ junija 1964 (četrtek). 2. V centralni delavski svet naj se voli neposredno 30 članov, v obratne delavske svete od 15 do 30 članov, v odbor predračunske enote 7 članov, v odbore obračunskih enot pa od 5 do 7 članov. 3. Volitve se naj .izvedejo po volilnih enotah. Volilne enote so: EE jama vzhod, ki ima 6 obračunskih enot voli 15 članov v CDS; EE jama zapad, ki ima i obračunske enote voli 8 članov v CDS; EE klasirnica, ima 4 obračunske enote in voli 5 članov v CDS; EE elektrostrojni obrat, ima 5 obračunskih enot in voli 5 članov v CDS; EE zunanji obrat, ima 9 obračunskih enot in voli 4 člane v CDS; EE avtopark, voli 2 člana v CDS: EE gradbeni obrat, ima 4 obračunske enote in voli 5 članov V CDS; EE EFE, voli 2 člana v CDS; Predrač. enota splošna uprava rudnika, voli 2 člana v CDS. 4. Rudarsko šolski center, katerega ustanovitelj je RLV naj po svojem svetu centra določi 2 člana v CDS. 5. V komisijo z-a volilni imenik, ki ima predsednika -in 2 člana, se imenujejo: za predsednika: Volk Jože za člana: Laznik Edo za člana; Mavser Silva 6. V centralno volilno komisijo, ki ima poleg predsednika še 2 člana, ise imenujejo: za predsednika: Kuirmer Jože za člana: Koren Viljem za člana: Končan Jožica 7. Obratni -delavski -sveti naj pooblastijo centralno volilno komisijo za izvedbo volitev v organe ekonomskih in obračunskih enot. Isto velja za odbor predračunske enote. Centralna volilna komisija naj pravočasno imenuje volilne odbore iin določi potrebno število volišč. Pri volitvah v samoupravne organe, ki bodo 11. junija t. 1. naj sodeluje sleherni član kolektiva, da bomo na ta način izbrali najboljše predstavnike, da bodo pravilno zastopali naše in skupne interese. V času predkongiresme aktivnosti, se komunisti češ-če kot običajno zbiramo na sestankih in konferencah, razglabljamo o svojem delovanju in odrazu istega v naših proizvodnih enotah in v kraju, kjer (bivamo — skratka iščemo pogoje v oblikah našega de-la. ki so pogojevali dobre in slabe rezultate, taiko ida bi lahko (ob analizi enih a-li drugih, našli tisto pot in delo, ki bi dajalo maksimalno dobre rezultate in uspehe. 0 vsem tem smo komunisti RLV večkrat razpravljali in praksa potrjuje, da je naša osnovna linija pravilna, da so temu primerim tudi rezultati našega dela, pa bodisi rezultati pni izgradnji družbenega samoupravljanja na RLV, pri oblikovanju proizvajalca — uprav-1-jailca, pri poslovnem uspehu mimika kot rezultatu prej navedenega dela iitd. Pokaizali smo tuidi na lii.be, ki prii nas še obstojajo — predvsem pri premajhni sa-moiiniciativi komunistov za dvig ideološke ravni posameznih članov in organizacije kot celote. O vsemi tem je Smernice za reševanje PROBLEMOV SO BILE NAKAZANE V REFERATU NA KONFERENCAH ZK — RLV zgubljena tona neposreden udar na osebne dohodke zaposlenih, ker v proizvodnji premoga v letošnjem letu .ne dosegamo drugega čistega- dohodka kot tistega, ki smo ga že s planom namenili za osebne dohodke zaposlenih. Ne bom se posebej spuščal v problematiko potreb premoga, ki jo s sestankov kolektiva -itak poznate, bolj bi hotel tu poudariti irav-no ta drugi moment udara neizpolnjevanja planskih obvez proizvodnje -na osebni standard zaposlenih in posledice, ki lahko temu sledijo. Glavni razlog za neizpolnitev piana nam je vsem dobro poznan — to je problem zaposlitve d-ovoljnega števila rudarjev; trenutno nam jlih manjka ca. 250. Kaj storiti, da dobimo potrebno proizvodnjo An predvsem šega sistema. Podvzetih je niz ukrepov, ki pa so se izkazali za nezadostne, to pa seveda predvsem iz razloga, keir -rudnik -sam nima zadostnih sredstev, da bi zadiosti 1 zahtevam, ki so se postavljaile z »stabilizacijo delavcev. Sigruno so razlogi, o katerih sam govoril., bistveni za zmanjšano proizvodnjo, .smatram pa. da so t udi še dragu o katerih je bilo tudi -dosti govora, vendar" smo jim zaradi m jih kompleksnosti in ker leže ■v -nas, malomarnejše pristopali. V prvi vrati mislim tu na še vedno nepravilne odmois-e v proizvodnji, ki so čest-o Osnova za prekomerno fluktnaicijo. Smatram, ida moramo temu vprašanju posvetiti večjo poz-orinost tudi mii komunisti in ito vsak na svojem delovnem mestu, od-nosno v svojem delovnem okolju, v kolikor želimo doseči boljše! rculltaite. Dobro lin to- Prebivalci Velenja, zbrani pred kulturnim domom, preko štafete pošiljajo pozdrave tov. Titu za njegov 72. rojstni dan. razpravljala tudi nedavna rudniška konferenca, zato smatra RK, da naj bi bile te predvolilne konference bolj posvečene trenutni problematiki, ki je za nas in v našem kolektivu najaktualnejša in od katere zavisi trenutna lin perspektivna pro-speri-teta rudnika kot celote in s tem vsakega posameznega člana kolektiva.. Prva in najaktualnejša problematika je padec proizvodnje premoga v -mesecu marcu -in aprilu, kar bo izredno problematično tudi vnaprej. Poznano viam je, da je letošnji družbeni plan rudnika izredno napet in da pomeni sleherna potreben stalež, kaj storiti, da zmanjšamo fluktuacijo, zniža--.mo ,bolezenske lin nezgodne dnine, kaj poleg tega še ukreniti za zagotovitev proizvodnih nalog, — miora sigurno biiti em-a najvažnejših tam današnje -konference. , ■ Nial sestankih v obračunskih i-n ekonomskih enotah ste o vseh teh zadevali že razpravljali, ter skupn-o s samoupravnimi Organi in upravo podjetja ugotavljali, da so glav,nj vzroki v pre-mali izgradnji, stanovanj, v prevzemu del na starem jašku, delpri -študiju bodoče odfcopne metode, kakor tod i v splo5rie.ni položaju rudarstva v sklopu na- vaiiiško počutje pri delu in bivanju pomeni če,s tokrat nnnogo več, kot višina osebnih dohodkov ali dragih materialnih dobrin. Nesorazmerno je leto-s višji odstotek izostalili od odstotka v niste m času lanskega leta. Nii namen, da se tu govori samo o tistih, ki neupravičeno lizostaja-jo. ker morajo i-sto ugotoviti in se z njimi pogovoriti ostali člani, obračunske enote sainni, pač pa, da se porazgovoirimo tudi o vzrokih tako sorazmerno visokega odstotka nezgod in- vzrokih bolezni. Cesto smo poudarjali, da je zdravljenje zakasnel ukrep, da je nujno več preven- tivnega dela, podvzemali smo ustrezne ukrepe, med drugitm tudi. da bomo v letošnjem letu opustili nedeljsko delo lin 100% ko -ristlili dopuste, pa vem-dar rezu! tat ni tak kot smo pričakovali. Verjetno smo pozabili, da je tudi glavni fakloir naša neprestana budnost in skrb, ,ki jo moraimo v organih družbene samouprave temu vprašanju posvetiti. Dosti je še drugih takoime.no-v)ainib sob jek ti v.niili faktorjev, ki -vplivajo na to, da proizvodnja ni v tistih 'količinah, ki bi morala biti, da zadostimo potrebam irazširjene reprodukcije rudnika in -da vsaj -Obdržimo sedanji doseženi nivo -osebnega dohodka in -standarda zaposlenih. Smatram, da je ena osnovnih' tnal,og današnje konference, da dodobra osvetli problem jedkanje proizvodnje, ter da te za,-kljiuoke preko oirgainoiv samouprave sprovedemo v življenje. Drugi problem, ki je bil t-ndli že osvetljeni pri vseh organih, rudnika, pa tudi v naši -oirgamE. zaeiijii, je vprašanje perspektivnega povečanja kapacitet rudnika lin mak,si m alino izkorišča-nje premogla za energetske po-ttrebe in v druge namene. Do,-siravno je naš kolektiv že zavzel istališoe po tem vprašanju; smatram, -tla ga mora obravnavati tudi današnja konfeirenea, ker dejansko s to izgradnjo kujemo dokončno perspektivo našega podjetja in s tem tudi svojo lastn-o. Ne boim ponavljal vsega pozmanaga, hotel ibd opozoriti le na to, da imioranto nia našo perspektivo igiledati iz realnega izhodišča in našega tre-Tuuitnega položaja, ker si bomo -samo tako lahko v svesti vseh težav iin nalog, ki stoje pred nami. Ignoriranje sedanjih težav bi pomenilo slab pristop k tej kompleksni nalogi, obratno pa ismatranuo,, ida ravno upošteva^ nje težav in predvideni ukrepi za -odstranitev istih, pomen i jo idiobiro -izhodišče za izpolnitev naloge. Zato tudi smatramo, dia stališče rudnika, da se samo v slučaju variante I. pristopi k realizaciji načrtov, kakor tudi1, da se brez sredstev za družbena' standard k njej n-e pristopa, ne pomeni ignoriranje potreb družbe, temveč jasno zavest in spoznanje iz dosedanjih izkušenj, dia je samo tako mogoče naloge realizirati. Ne gre saimo za izgradnjo objektov rudnika, TE din EiKK, v -njih bo potrebno -tudi proizvajati, kar pa je brez vseh teh izpolnjenih pogojev nemogoče. Pri tem pa moramo žasigurati, da nami bo del naporov poplačan z rezultati to Nadaljevanje na 6. strani tlud&t e Nekaj problemov pri sprejemu novih delavcev Naloga kadrovsko - socialne službe, zlasti ireferenita za delovne odnese je, da skrbi za sprejem novih delavcev, za potrebe celotnega rudnika. S temi problemi sie borimo že vrsto let, pred vsem z vprašan j em, kako zadostiti nenehno naraščajočim potrebam jaimskiih (obratov g kvalitetno delovno silo. Znano je, da potrebe po velenjskem lignitu iz leta v ilelto naraščajo. S tem vzporedno ipa je nemogoče 'zvišati število zaposlenih v proizvodnji na tako višino, da bi lahko te potrebe v celoti kiriM. V tej zvezi sme se poslu-ževalii različnih metod in načinov propagiranja. V zadnjem času smo lindiivikllualinio obiskali Doliča ter Mislim ja sm.o uspeli ljudi na terenu ,in razgovarjal i glede vključitve v naš kolektiv, kar je rodilo zadovoljive rezultate. Iz območja Zig. in Sp. dobiti večje število delavcev, predvsem za jaimo. Na tiefj relaciji smo v miaseeu miialreu it. 1. uvedli delavsko avtoibiuisnio Itini-jo. Sitem je ibilo omogočeno ljudem, da se dnevno vozijo na delo v Velenje in sicer na vse tri tretjine — izmene. Računamo še na uvedbo tretje delavske avtobusne prioige na relaciji Vitanje, Sitrtmlac, Dobrna, Velenje in obratno. Ta akcija je že v teku, vendar še nismo uspehi .dobiti zadostno število kamriidiatov z območja Vitanja. Po sklepu UO — RLV kirjilje trindlnliik 75 % prevoznih stroškov, osi talili 25 % pa plača kandidat sam. Morda. se boste dragi bralci vprašali zakaj je vse to potrebni«, sa|j sio vendar pred! vrati referenta, ki dela za sprejem, v edino idogle vrste čakajočih. Res jei, dla se take vrste te rddikio pretrgajio. Vemdlair pa mfo ramo vedeti;, ikldio so. ti ljudje, ki obl egajo vralta refe-lenita. R udnik lignita jie v mesecu ja;nuairjn tega leta razpisal prosta delovna mesta »a1 potrebe igr; udi »enega obralta v (dveh fcrvaišk ili lin dvelh isllovanislkiih časopisih. Uspeh tega .razpisa je presenetljiv. PrijiaVilia ise je toliko Ij udi, dla so zdlaleka presegli potrebe našega gradbenega obrata. Morrla jie Mio iravtaio to zgrešeno, ker ismio šili v tako široko Ejkciljio. (kair ise mlann je (kasneje, ©žirom a se nam še dantes maščuje. Neniehmio .še .prihajajo plis-mene p> mudlbe, javljajo pa se tudli posamezniki, kakor ituidi .večje ali manjše iskiupiine. Ko smo hoteli te ljudi pripravi cfo tega, idla se .namesto na' gradbenf;m obratu, ikii je imel že zadtosltno število delavcev, zaposli jo v jamii, isio nam itii v pretežni večini odklonili. Po-cdinci so sprejeli našo ponudbo sin šli' na delo v jaimlo, vendar Q Jludao so po nekaj dneli dela v jami zapustili rudnik 'in od sili neznano 'kam. Prihajajo pa tudi različni ljudje in prosijo za delo v rudniku, a ziato nimajo pogojev. To so zlasti .taki', kii stalimo potuje- Naglio spramimjainjie družbe-mega živlljenja dn iivelljaivljainije novega gospodarskega sistema zahteva uskladitev strokovnega izobraževanja s čedalje hlitrej-šitn razvojem proizrviajiailnlh ts.il. O smernicah, (kako bii uresničili te aalhiteve ismo v preteklem letu v iniašem ipodjetjiu imnogo govorili. Ko smo ugotavljali posamezne lizoifaraževialne oblike, srno niailetelii ma vrsto probde-mov, Iki1 |i;h verjetne še me bo mogoče odstraniti v tako kratkem ičaisu. Strokovno izboiraže-vanje za Ikadlre v ruidiairstvu, koit specifični gospodiarslki pamoigi, molriaimio prilagoditi na enii stra-irHl že uistalljefnim -oblikam (im zahtevam pio izobraževanju (delovne mesto), na drugi strani pa iga .tesno povezati z .družbenopolitičnim 'izobnaževiamjieim, predvsem pa s praktičnim delom. Ce 'hočemo, da 1» strokovno in dlružbenio-ekofUOmiskio izobraževanje potekalo sistematično iin dobro, so nam .v prvti vrsti potrelbni pragraimii. Le ti pa z oz iinorn na veliko število delovnih mest kvalificiranega ali pol -kvalificiranega delavca predstavljajo precejšnje težave. Z ustanovitvijo Rudarskega šolskega .cenit na, v kafterem, se odvaja .redmo 'Strokovno iizoibra-ževanje imdarslkoga in 'drugega kadra za maše poidjetje, so nam odprte velike možnosti, ida |piri-idemio idio takšnih pekli ičev, kii jih potrebujemo. Na drugi stina-xuf pa predstavlja vključevanje lUičenoev v rudlairisko šoilo .poseben problem. Vemio .paič, da m.la-diiaa kaj nerada .misli ina ,te vir-Stle poklicev iin je iiz leta v leto diotoik v rudarstvo manjši. Smiaitriaimlo, dia 'bfi ise moralo vso istnoiklotvino li.zobra ževa.n je od-Vijiati izključno v Ruidarskem šiolslkeim centru, idla bi mttrali bi-iti programi idlr.uig ,z dirngim po-pellnamia vsklajenii, ker bomo |le na ta tnačiin priišli dio kadrov, (kii jih po(trebu:jemio. Kljub vsemu, pa isme v pre-iteklom lietu ,i!zveid!lli vrsto atro-ikiovniiih, dlružbenloekionomiskiih itečajjev iin seminarjev aa naše delavce, iv Ikaterih slo Se mspo-saibljaili za različna delovna imesta. Tečaje zia kopače in pomočnike kopaioev je .uispeš no Eaiklljueillo 190 članov kolektiva, iteičaje za strelne imojistre pa je koničailo 42 slušateljev. Vseh ostalih strolkevniiih tečajev (zia OMKT, HTV zia kioipaioe in po-močnlke .kopačev) pa ise je udeležilo preko 100 slušateljev. jo po svetu in iščejo nekaj, kar še samit ne vadio kaj jiim manjka in kaj bi pravzaprav riadi. Ko najdejo zaposlitev, delajo le krateik čas, zapmstlijo podjetje, ker niislo v podjetju z niičli-mer zaidbviolljini. Navadimo imajo takii dlelavci dlellovne knjižice vise polne, so pa tudi primeri, ko idtalavec prji.nese kar .dve delovni knjižici. Imeli simo primere, dla so nais taki iin podobni vsiljivci nadlegovali ipo več ur, Posebno islkrib smo posvetili diru žbenio-ektomiomiskemu izobrah žievanijn. Sprejetje nove aistaive SFRJ ter pa item tuidii statuita podjetja je zahtevalo veliko sistema, tiionega dela. Mislimo, dia mam številka 715 (tollilkio članov kolektiva je namreč iotbiislko.va.lo .razne semiiiniairjie in predavanja) pove. 'da je (bilo tudii tna .tem področju 'storjenega precej. Neposredno s strokovnim tizo-braževanjem pa |je povezano ttiitlli štlipenidiiirian je , potrebnih kadinov za maše (podjetje. Tre-■niuitmo štiipendiriamio 69 štipendi- Nadal jeva nje s 5. strami iboidočo proizvodnje, ne pa, da mam oistane delo, sredstva pia se prelijejo idrugam. Velenjski rudarji smo že večkrat z rez uit a ti našega dela dokazali, dla lahko družba upravičene pričakuje., da bomo sleherno pred nas postavljeno na-.lioigo za.doiviolljiivo .rešili. Smatram, da pa tudi mi upravičeno prioalkiujemo, da ibodo odgovorni predstavniki družbe razumeli nas, saj predvsem v .skupnem interesu .postavljamo te svoje zahteve. Taiko letališče po vprašanjih nadaljnje izgradnje je bilo izkristalizirano v kolektivu, sprejeto na DS in v organizacijah .rudnika, smatram pa, dla je tako važno, ida tudi današnja konferenca ne more nnimo' tega, ter dla se v diskusiji ponovno «svet'i|i problematika .in maša gledanja po tem vprašanju. Nadaljnja stvar, mimo katere me ibi ismiela diskusija, je vpra-ša.nje nadaljnje deeentrailizta-eije odnosn.o ibolje rečeno ožji-vfotivor jen je obračunskih enoit rudnika, ki 'morajo po .sklepih samoupravnih orgaraov in sindikata še fetos zaživeti ,samostojno proizvodno — ekonomsko im samoupravno življenje. Pred nam! neposredno so volitve nov i h članov v vsie samo-iu pravne organe rudnika in smatram, da je dolžnost vseh nas, da že danes izmenjujemo mišljenja s 'sodela vci, kdo nas bo v naših organih majboil je zastopal, iter da pni tem mislimo itudi na to, da .mera bitli dobra kadrovska zasedba (ne samo v centralnih organih in organih samoupravljanja ekonomskih enoft, marveč tudi — iin to predvsem — obračunskih enott. ■pni tem pa niso štedili z ,raznimi brutalnimi in nedostojni mi izrazi iin žal jivkami, itaikia,4a smo se miarali posluževati ongi-nov LM. Tukaj smo vam želeli prikazati ipar primerov in s teim sez namili celotni kolektiv RLV da ibu si in-a ta način lažje .pred-etavljali in realneje gledali oa idlelo 'uslužbencev, ki- so palle(g| samoupravnih orgalnov vornii za preskrbo in spreji m/ovlih delavcev za RLV. VZGOJA »tov. cd teli 53 na višek ih * viišjiih šolah. 36 pa na isredinjij šalah. Vse štipemcli.je, iki so b' izplačane v letaj 1963 znašaj« okoli 15.000.000 dinarjev. \ zadnjem časni vedno četšfe govorliimo o veliki perspekti v šaleški dolini. Gradnja ga iruldtaika, energo-kemiičn" kiomihumata iin nove termoelok itrairne bo zabtevaila veliko s torbi za potreben strclkiovni kader isalj verno, da lahko, ile tako dioil)-ro gospodarimo iim dotseg?-itakšne uspehe, kot jih od nas zahteva družba. Praksa delovanja ekonoms enot je potrdila, da se i kodnevno življenje čedial" bolj obravnava in usmerja v enotah salmiih, mislim pa, da ngt bo lista praksa uveljavila tuta v obračunskih enotah, ko bodlo pesitaile siamostojmo telo, zato j« tudi m/ujmo. da v etapi sestav« kandidatnih list sodelujemo in s svojimi predlogi pripolmorains; k (takšni kadrovski sestavi organov samoupravljanjai, 'kii bodo ina vseh nivojih kos i z redimo itežlkim problemom, Iki stoje pred mami. Namenoma sam se .dotaknil samio treh stvari, ki pa so po (mišljenju Tuidlnika ključni z-a današnje stanje in položaj rudnika. Dober odgovor na njih — predvsem pa realizacija dobrih sklepov — bo sigumo naš najt večji delež predkongresne alk-tivnosti ZKJ., Dolžnost slehernega člana ZKJ je, da uirejuje zadeve okrog sebe brez posebnih sklics-vamj m a takoimenlovame »ob jelk-itivne okolnosti«, zato tuidii smai-ra RK, dla pri iselbi uredimo vsa in itako n a tak način pri potna-remq k temu, ida (bo ikongres lahko analiziral več pozitivnih' kot negativniiih izkušenj. Želim ob koneu še enkrat in» .glala(i;ti mašo trenutno najbolj ibolečo točiko, to je vprašanje proizvodnje, ker moramo le (temu posvetiti glavno ipozorniolst danes ma konferenci ter juitrli, pojutrišnjem in vsak dan v le-tošnjeim letiu na svojem delovnem mestu. Zato, daJ se uredi vprašanje proizvodnje, nam ne -sme biti žal ne časa, ne kakršnih koli ukrepov, ker samo na ta način smo lahko sijgurni, dla bomo lahko tudi ostale naloge izpeljali. IZOBRAŽEVANJE IN Smernice za reševanje problemov O, TO PA ŽENE! Kje neki! Povem vam, da me i reč zelo zanima. Ja, včasih, — o. kako sem se za to zanimal! Vedno sem bil na tekočem. Zmeraj sem bil pripravljen dati zadnje dinarje. In nikoli mi ni, bilo žal. Pač pa zdaj je pa stvar nekoliko drugačna. Časi se pač spreminjajo. Zdaj se za kaj takega težko odločim. Ne gre vam to v glavo? Ja, kar poglejte: Stanujem svoiih deset do petnajst minut vstran. Doma imam televizijo in mehke copate. Vsi veste, da človek težko pusti tako kotil itd t en televizijski program na račun nečesa drugega. i Z ženo je tudi križ. Saj poznate ženske. Človek jili tako težko pripravi, da bi šle med ljudi. Ženske so pač rade doma. Posebno ie imajo kakšno novo obleko so rade doma, saj drugod si jo lahko kaj hitro zapackajo. K temu lahko dodam še to. da je dan bil zelo neprimeren. Ob sobotah je Dedno človek rad sam! In če premislite? ... Ali ste sploh pomislili, koliko bi me to veljalo? Žena in jaz —- kar dvakratna cena! O, drugače pa kot sem rekel! Mene te stvari zelo zanimajo in sem jih zelo rad spremljal. Še zdaj rad slišim o tem. Moram priznati, da me pravzaprav čudi, da v Velenju večkrat ne organizirajo kak tak folklorni večer. Naj ljudje to vidijo, da ne bodo sčasoma v tujini več vedeli o naših ljudskih plesih, kot mi sami! Samo škoda je, da tako malo ljudi prihaja v kulturni dom. Jili poznani celo vrsto takih, ki bi lahko prišli. Veste, res je to. No, z menoj pa je tako, kot sem povedal: mene te stvari zelo zanima jo in ... Pot in življenje v JLA Lepega dne o mesecu marcu je tudi zame prišel čas, ko sem moral zapustiti domači kraj. Posloviti sem se moral od svojega dela v velenjskem rudniku in od svojih znancev. Marsikatera ločitev je bila težka. Da, celo solze so zalesketale v očeh ... V vlaku sem ob enakomernem udarjanju koles in ob prešernem smehu in petju rekrutov razmišljal o vsem. kar sem doživel zadnje dni in o vsem. kar me čaka. Spomnil sem se poslovitve, ki nam jo je pripravil delovni kolektiv rudnika, spomnil sem se svojega dela. ki sem ga na rudniku opravljal, vsega sem set spomnil,., Misli so mi pohitele naprej, tja, kamor sem se peljal. Kakšno življenje bo to? Kaj bo prinesla s seboj uniforma? Ali bo tako, ket pripovedujejo? ... Prišel sem na cilj. Kraj. kjer Icm služil kadrovski rok. Začelo se je novo življenje. Tudi dolgočasje in domotožje sta se me polotila. V spomin se mi je vrnila prelepa Slovenija. Pred menoj je vstala podoba domačega kraja, za njo pa se je izza majhnega gozdiča vspenjal ponosen jašek . .. Zaželel sem si nazaj. 1V a drugi stani pa me je mikalo, da bi čimprej spoznal kakšno je pravo vojaško življenje. Kakšno bo vojaško življenje takrat, ko bom hodil tudi na »zanimanje«. Kmalu sem to spoznal. Ko sem [a nič o stroju stopil iz naše kasarne. sem. imel kaj čudne občutke. Zdelo~~$e mi je. da me ose gleda. Težki, okorni čevlji so udarjali ob cesto kot tovarniško kladiDo. Šli smo na ..zanimanjet... Zlagal bi se. ko bi dejal, da ni bilo težko in da mi. puška ni bila napoti in zlagal bi se, če bi dejal, da me ovratnik uniforme ni neprijetno žalil. Toda opazil sem še eno lastnost te uniforme: Vsi smo bili enaki. Imeli smo enake obleke, prestali smo enake napore in začutil sem. da imamo enake pravice in dolžnosti. Spoznal s eni, da' je JLA tista, ki veliko pripomore k razvijanju bratstva in enotnosti naših narodov. Prvi dnevi zanimanja so minili. Spoznal sem dosti fantov iz različnih krajev Jugoslavije. Sklenil sem nova prijateljstva. Spoznal sem vojaško življenje takšno kot je: veselo, trdo. prešerno, a disciplinirano. Moji prvi vtisi iz vojaškega življenja so torej ugodni. Prav to pa je tudi namen mojega pisma: Povedati svojemu delovnemu kolektivu v Velenju, da nad vojaškim življenjem nisem razočaran in to, da kljub temu moje misli velikokrat pohite nazaj domov in tudi na rudnik. Tudi zdaj, ko se bliža 1. maj, se spominjam delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje. Želim vesele prvomajske praznike in dosti delovnih uspehov delov-nirp ljudem rudarskega Velenja, mladini pa želim uspehov in napredka pri delu o različnih sekcijah. Srečno! Jože GOŠNJAK V. p. 1202120 TRAVNIK — Bosna OBVESTILO Avto-iinofao društvo prične z novimi toča je m za šoferje — amaterje, dne L 6. 1964. Vsi interesenti se 'lahko prijavijo za vpis v društveni piisarni, vsak dan od 14 do 18. mre. Podrobne informacije dobite prav tam. Ker je številk) tečajnikov omejeno, vas vabimo, da pohitite z vpisom. AMD Velenje Rezultat tekmovanja Ob za,kijiučku jugoslovanskih pionirskih iger je organizirajo Avto-,mota> društvo Velenje, dne 10. 5. 1964 na kota'likalilšču v Ve-ilenju, tekmovanje pionirjev v isipretnoistni vožnji, z dvokolesi in v zinaimenjiU cestno prometnih predpisov. Tekmovanje je b/iilo organizirano za vse oistnovne šole s področja občine Velenje, katerega se je proti pričakovanju udeležil® lepo število pionirjev oboh spolkvv. Vseh tekmovalcev v starosti od 6 do 14 let je bik) 57. Najboljšim tekmovalcem so bile podeljene lepe praktiičine nagrade. Glaviniih nagrad1 je bilo 16. Visi ostali tekmovalci, kii: so dosegli isila,hše rezultate, iso iprejeli tolaži:!ne nagrade. Naj lx»Ljsi rezultat tekmovanja je dosegla ekipa, osno vrne šole Šoštanj I., drugo pa osnov- na šola iz Topolšice, tretji so ibiiii pionirji iz Šmiartnega ob Paiki. Najboljši posamezniki so Mli: V ekipi 6 db 10 let, Žaigi&e Staniko iz Topolšiee; V eikipi 10 do 14 let, Marim-šek Sta'ne, Šoštanj L in PdainkiO Vladb, Velenje, M. P. Toledo. Na tekmovainju ,so piiloinfirljK pokazali veliko zanimanje zal tovrtst.ni šiport, kakor tndii želja v znan,ju cestno prometnih predpisov. Ob tej priliki ise AMD — Ve-leinlje zahvaljuje gospodlarskirfl In drugim organizacijam, ki so prispevale sredstva za nabavo nagrad. AMD Vcletn[}e Rudac Q Štev. 6 — 23. maja 1964 Tovariši Bližajo se prvomajski prazniki in štejem si za dolžnost, da se ob tej priliki spomnem delovnega kolektiva, katerega član sem bil tudi sam: K vašemu največjemu prazniku vam čestitam. Želim, da bi v nadaljnjem delu in življenju dosegli čim lepše uspehe. Želim, da zdravi in v veselju proslavite praznik vseh delovnih ljudi — 1. maj. rudarji! Z rudarskim pozdravom še enkrat pozdravljam ves kolektiv, posebno pa delovni kolektio. elektrostrojnega obrata. Srečno! Vojak OSTROVRšNIK Ivan V. P. 8530/3 NOVA GRADI ŠKA — Slavonija Tov. Tito: Čestitamo Ti, pozdrav pa Ti bodo zdaj, zdaj ponesli nosilci štafete. » Plešivčani gradijo cesto Pred nedavnim se je začelo delo na cesti Kkale-Plešivec. I5r-oienje buldožerja, ki se je pognati stari potii navkreber, je dovoli j jasno povedalo, dia je prišel čas. ko l>o treba pristopita k velikemu delni. V Lotu 1964 ibi ise na j adtaipti-trala šola v Plešivcu. Pripravljeni so plani, predvidena »o sredstva za gradnjo, toda z dte-Ibm se kij mi) temu ne nnore za-ČeitL, ker ni do šole nobene dob-®e ceste. Zato je treba ina j prej ».graditi casitaj. Problem cestte se je večkrat obravnavali ma eleistankih vaških onga.n izacij. Vaščani so se zediniili. da bodo začeli graditi cesto. Zaprosili sto za pomoč Občinsko skupščino Velenje. Le-ta je pokazala tvtelilko razumevanja za omenjene težave. Ko je Knajevnli odbor SZDL Plešivec izvedel akcijo zbiranja števila ur, ki jih bodo vaišča ni prostovoljno opravili pni gradnji ceste, je uspel zbrati okrog 3000 ur. (Plešivec OBVESTILA Vpisovanje otrok v otroški vtrtec Velenje —cent ra lina ustanova. Stanetova 22, bo 1. iin 2. jlunija od, 7. do 14. uire sprejemala otrolbe 0'd 3 dto1 7 lat. Prednost imajo tsoc|iailina ogroženi o-itroci in otroci, katerih zaposlie-ma sta oba starša. V oddelek nebotičnika me bomo vpiisalli novih otrok, ker je že ipolno zaseden. Uprava Osnovna šola. M. P. Toleito, obvešča vse otroke, tki slo ise letos vpisali v 1. razred', da bo v otroškem vrtcu Velenje ivsaik četrtek od 16. do 18. ure llikovni krožek, ko.t tpretliprdpra-v;a za 1. razred. Osnovna šola M. P. Toliedio OBVESTILO Občane obveščamo, da so uradne ure za stranke vsak po-medoljek in petek od 7. do 13. ure iin vsako sredo oid 7. do 12. ter od 13. do 16. ure. Izjemoma sprejemajo sitiranke -vsak dan med rodni im delovnim časom sprejemna pisarna, krajevna ii rada v šmairtnem ob Paki iin Šoštanju, matična služba ter prijavno odjavila Služba. Predsednik ali podpredsednik 'ofočinske .skupščine sprejemata stranke vsak ponedeljek od 10. tdo 12. u re 'ii n vsako sredo od 7. dlo 9. ure in od 13. do 13. ure. Služba pravim; pomoči o-bča-mtom posluje vsalk četrtek od 15. dio 18. ure v sdbi štev. 31/11. Iz pisarne utradla tajnika skupščine občine Velenje ima 400 prebivalcev, če je od tega aktivnih 100. potem pridle na vsakega aktivnega 30 uir). Občima se je obvezalla, 'da Iki krila storške deilla s stroji. materiala in prevoza innaiteirf ala., vaščani pa so se obvezali, da bodlo opravlil i vsa ročna dela na cesti. Buldožer je že naredil traso. Tudi vaščani so nia cestii iin pripravljajo ceSIto za posipanje. Prod nekaj dnevi se je začelo posipa nje, ceste. Prji vsem .tem pa nastajajo težaive. Ze saimo vreme nI naklon jeno. poleg tega pa je včasih premalo l judi na cesti. Dogaja se, da nekateri, čeprav iso obveščeni, ina j tpilidle-jio ina idielo in so se tudi Obveza-dš, kljub iteimiu ne pridejo; lizgo-vatnjajo ®e, da nima jo časa. Opozoril bi Jih na to, dia tiudii tisti, ki pridejo na delo, ne pridejo zato, ker pač 'doma nima jo kaj delati, temveč zato. ker se zavedajo. kakšen pomen bo za kraj imela nova cesta, zlasti pa nova šola. 7diaj pa še nekaj: Šolski okoliš zajomia tudli obrobje 'sosednjih vasi, zato upravičeno pričakujemo. da bodb tuidli te vasi nekaj prispevale h gradnji ceste, kajti če nas one sedaj me poznajo, tudi nti .nujino, da bi mii po/.uali njih, ko 1*) šola dograjena. torej nli niuj.no, dia bi pošiljati Otroke v našo vas. Preden zaključim, bi poudaril. da injimlam miaimeina koga kritizirati. Pničakujeim ile, da bo sleherni Pleši voan spoznal, kako velika nallogia je predi vsemi vaščanii lin dia bo imoira.l visak .po svojih tmočeh iprispeva.fi. O vseh tistih, k|i sio se takoj odzvali deliu. zilasti o predsedniku Krajevne skupnosti. pa bi se lahko izrazil samo pohvalno, -k-in FRIZERSKI SALON - DROGERIJA Za ima rsikoga bo ta kombinacija zvenela malice tnenavadlnlo, je pa nekaj povistem razulmlljd-vega za ljudi v iniolzeimistvu, kjer imajo že dolgo časa skoraj vsi brivsko-frtzeriski saloni v svojem selsitarvu tuidi dirogerii-je. Kombinacija brivisko-frizer-siki salon — dlrogerija, je zelo koristna za potrošnika. Vsak f.r.iizer ali f rizerka pozna dobno strukturo las, pozna .razna obolenja kože, pozna isesltavo in kakovost kozmetičnih sredstev za nego telesa ter na podillagi tega lahko priporoča taka s'red-stvia potrošniku, da mm bodlo koristila in ne obratno. Doga ja se namreč pogosto, dia. negujejo SPORED FILMOV V NAŠEM KINU 32. do 23. 5. 1%4. iital.-franic.-nemškli, Močnejše od mene-. 28. do 30. 5. 1964, mehiški, »Pustolovec«. 30. 5. dio 1. 6. 1964. italijanskio-:paniski CS-.kol., »Lažna poroka,-. 2. do 4. 6. 1964. ameriški CS-koJ., Nekateri so pritekli.-. 4. 'do 6. 6. 1964, nemški.. ; G rastlina 'Strahov«. 9. do 10. 6. 1964, angleški', Betonska džungla«. II. do 13. 6. 1964, italijanski C.S-k-oI., »Ljubim, ljubiš«. 13. do 13. 6. 19{>4, angleški VV-iko'!., »Ciganka«. posamezniki Itaise liin koižio z napačnimi isrodsitvj. Ker je v Velenju vprašanje prodaje kozmetičnih 6'redsiteiv bilo odprto, je prevzel to tnailo-go brivsko-frizerski salon Center Velenje, Cankarjeva cesta 1. Organizirana lw> prodaja viseh kozmetični h sredstev lin druge-!ga materiala za nego telesa — oid raznih krem, kolonjske vflde do zobne paiste, -skratka vise boste liahko kupili, kar boste želeli. Upamio, da boste lahko nta-ibavlillii kozmetična, sredstva v 'delovnem času, ki viellja za it.a frizerski- isallon od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Vod. j a E'E F rizerstvo Oudlen Ivan ZAHVALA Ob te/ki 'in brildkli izgubi moža in očeta BALTAZARJA JERICA se iiskrano 'zahvaljujem siiidli-katu iin samopomoči RLV za denarno podporo, zdiravniiikoma dir. Fiijavžu iin dir. Zaingajiu za njuin trud v času n jegovie bolezni. Iskrena hvala Zvezi borcev. pogrebccm, vsem. ki so se s topdimii besedami poslovili otl njega ob odprtem grobu. Prav tako se zahvaljujem dia-rovialtrtjm vencev iter ivsem, kli so ga spreimlili na njegovi zadnji poti. ■Še prav {posebna zahvala pa ■tov. Cvetu C ragorlimu za n jegovo plemenitost in ipožrtvoval-moist — kakor tmdi kopglničar-jem in viscim, ki so mamia denarno pomagali. Žena iin sin O /ludac Trgovsko podjetje VELMA — VELENJE sprejme v uk: 10 vajencev — predvsem fantov z dokončano osemletko Pcnndbe pošljite na upravni odbor trgovskega podjetja VELMA — VELENJE Nekaj podatkov Vsakdo rad kaj ve o človeku s katerim živi. Zaniiimia ga koliko je stair, če je poročen, če ima ka j otrok in podobne reči. Če živi v skupini bi o vseli rad kaj vedel. Potem se bolje počuti. Višaj to mora vedeti, koliko jih je, od kod iso kaj prišli lin podobno. Zato'še mi poglejmo. kakšna je maša 'sikuplina, to se pravi naš kolektiv! Evidenca kaže: — da je bilo v Rudlniku lignita Velenje v letu 1963 /a poštenih povprečno 2.914 deHavcer j in 327 nameščencev: — da je bil celioitni delovni I istalež -zaposlenih na R udnikn lignita Velenje leta 1963 v primer, j avti z letoim 1962 —• večji | povprečno za 271 ljudli iaili dk-rioglo za 9 %; — dia je število delavcev v letu 1963 večje za povprečno 267 ljudi alii za 10%; — da je število 'nameščencev I .pOrastlo le za povprečno 4 I ju- ' -di ali za 1 % napram letu t">52: — da je bil isltalež obeh EE jame vzhod1 in zahod v letu 1963 večji za povprečno 139 ljudii ali ®a 7%; — dia ise je število- iteh dveh EE (brez nameščeineeiv) poveču-!lo za 131 iljudli ali i za 10,7%; — da ise je število zaposlenih ipotveČalio v vseli obratih, razen na dlirakciijti in na jiuikauijem obratu; — da je po povečanju števila dlelavcov na prvem mestu EE jama zahod; — dia je bil na rtodinostrii sestav v letu 1963 z-ello pester, saj j-e bilo nia dlan 31. 12. 1963 z-a-poisilenili: 2.99.8 SBovenicov, 291' IIrva to'v| 38 Srbov, 28 neopredeljenih, 3 Makedonci in -5. ostalih. — da je bilo zaposlenih maj rudnli.ku 363 Ijiudli drugih narodJI mos t i. Ikar je 10:8 % v odnosu na ] celotni rudniški stale/.; — dia pa je, če obravnavam® ruidiniik brez gradbenega obrata I in EFE obrata, 1. ij. od 2963 članov kolektiva, le 133 članovi drugih ina rodnosti, Ikair znaša T 5,2 %. V iteh podatkih ni zajet Rudarski šolski center. Volk »RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniškli odbor — Glavni urednik Jože Tekavec -Ostali člani: Marjan Sušteršič, Ivan Drev in Vinko Smajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tiska tiskarna ČP »Celjski tisk« Celje Cena 20 diin