12
Novičar iz mnogih krajev.
V saboto, kakor je novičar že povedal, sta presv. Cesar in Cesarica res ob desetih dopoldne po železnici odrinila iz Benetk proti Pad o vi, kjer sta že pred enajstimi bila. Očitno je bilo tudi tu, da povsod razodevana milost in priljudnost Jima gladi pot na daljnem potovanji po Laškem; bila sta tudi, kakor nam ondotni časniki popisujejo, slovesno in z živim veseljem sprejeta; v nedeljo sta ostala tukaj. V pondeljk sta zapustila P a do v o in dopoldne ob enajstih sta bila že v Vi čenči; tudi tu enako vesel in slovesen sprejem, čeravno je močno deževalo« Še sjajniše priprave za sprejem Nju Veličanstev pa se delajo v Milani; pa tudi Cesar hočejo vhod v poglavno lombarško mesto posebno praznično obhajati, ker nek trije ministri grof Buol, baron Bach in baron Bruk so poklicani za spremstvo takrat na Laško, in Svoje bivanje v tem mestu hočejo nek zaznamovati še s posebnimi milostmi. — Vojskno nebo se čedalje bolj zvedruje; pravda rusovs ko-turška je popolnoma pri kraji, in švaj cars ko-pruska se bliža mirni spravi. Od obeh piše vladni časnik „Oest. Corr." sledeče: „Težave, ki so overale izgotovljenje parižke pogodbe, so odpravljene. 31. dan dec. so pooblasteni ministri dotičnih vlad dognali pravdo ; protokol mirne sprave je podpisan. Vsled tega spada Bol grad in Tobak z vsim okoliščem, ki ga je Rusija odstopila, k Moldavi; Kačji otoki in pa podonavski Delta stopijo naravnost pod oblast Sultanovo. Rusija pa dobi za to zemljo med zgornjim Yalpukom in tisto čerto, ktera — navpik potegnjena od Saratzike proti Kongas-u — obsega 330 štirj. rusovskih verst ali 7 nemških štirj. milj z blizo 6500 dušami. Zadnji čas do 30. marca t. 1. se bojo izročili odstopljeni ti kraji, in ob enem bojo angležke bojne la-dije zapustile černo morje, avstrijanska armada pa Moldavo in Valahijo. Kakor je diplomacija poravnala vse te overe, tako — pravi omenjeni časnik — kažejo sedaj važne znamenja, da se bo tudi po ti poti dosegla mirna sprava med prusko in švajcarsko vlado zastran Neuenburga". — Strašna prigodba se je zgodila 3. dan t. m. v Parizu, od ktere sedaj ves svet govori. Vladni časnik „3Moniteur" piše o nji sledeče: »Grozno hudodelstvo se je danes zgodilo v cerkvi sv. Štefana na Gori na sv. Genoveve dan zvečer ob 6. uri; po procesii in ravno takrat, ko je veliki škof parižki preča-stiti gosp. Šibo ur se v sakristijo verni I, ga je neki duhoven, Verger po imenu, z bodalcem in s klicom „preč z boginjami41 prebodel, da se je hipoma zgrudil in ne več pregovoril kakor „oj, nesrečni človek!" Terdega serca s ker-vavim nožem je pri umerjočim starčku stal hudodelnik, kte-rega bi bili pričujoči na kose raztergali, ako bi se jim ne bilo branilo. Hudodelnik je 32 let star duhovnik, kteretuu pa je bilo zavolj slabega obnašanja že enekrat in tudi sedaj prepovedano, službo božjo opravljati. Na vprašanje: »Kaj je menil s svojim klicom: „preč z boginjami!" je odgovoril: „ker ne verujem na neomadeževano početje Marije, kakor sem že večkrat pridigoval; sedaj pa sem v djauji protestiral'*. Na vprašanje: ,,zakaj je tako grozno hudodelstvo doperne«el?" je
odgovoril: „Zato, ker sem bil v prepoved djan, in ker se mi je reklo, da bom tabart v prepovedi ostal4'. Hudodelnik je porotni sodbi izročen; cerkev pa, ktera je bila oskrunjena po umoru, so berž zaperli, ko so gosp. škofa prenesli, in je ne bojo pred odperli, dokler ne bo vnovič blagoslovljena. — V Oglej i so našli blizo nekdanje stolne cerkve ker s t ni kamen iz starodavnih časov srednjega časa, ko so še ker-šence v blagoslovljeno vodo pomakali; na 6 voglov napravljena kamnitna keršenica je še popolnoma dobro ohranjena; družtvo za ohranjenje starin jo bo varno spravilo.