Ljubljana, četrtek, 13. septembra 1956 leto XXII. stev. 216 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec ureja uredniški odbor U*t Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE! »ljudska pravica« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK - OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« DRŽA V * N IŠKI OBISK IZ INDONEZIJE SLOVESEN SPREJEM prijateljev iz neodvisne republike Indonezije Predsednik republike Tito je pozdravil svoje goste na zemunskem letališču Beograd, 12. sept. (Tanjug). — Beograd je danes slovesno sprejel državniško delegacijo iz daljne prijateljske Indonezije. Na zemunskem letališču so dr. Ahmeda Sukar-na in njegove sodelavce sprejeli predsednik Tito in naši najvišji državni voditelji. Množice Beograjčanov so gostom priredile prisrčne manifestacije prijateljstva. Tako in z intimno večerjo pri predsedniku republike se je začel obisk Indonezijskih državnikov, ki bodo med nami šest dni in bodo potovali tudi v nekatera politična in gospodarska središča Bosne in Hrvatske. Predsednik republike Indone-dr. Ahmed Sukamo je prispel danes s svojimi sodelavci s Posebnim indonezijskim letalom v Jugoslavijo na obisk, ki bo trajal šest dni. Njegovo letalo se je spustilo na zemunsko letališče ob 16. Predsednika Indonezijske republike so sprejeli in pozdravili na letališču predsednik republike Josip Broz Tito, podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in Svetozair Vukmanovič, predsednik Ljudske skupščine LR Srbije Pe-tair Stambolič in drugi founkcio-narji ter indonezijski veleposlanik v Beogradu g. Sudarsono. Letalo predsednika Sukarna so spremljala od jugoslovanske meje letala našega vojnega letalstva. Ko se je spustilo na zemunsko letališče, so topovi izstrelili visokemu gostu v pozdrav 42 salv. Godba je zaigrala državni himni Indonezije in Jugoslavije in predsednika Sukamo in Tito sta pregledala častili gardni bataljon. Pozdrav Sukarna Na letališču je dal predsednik Sukarno naslednjo izjavo: »Dragi prijatelji, zelo sem sre- je Indonezija dobila neodvisnost 17* avgusta 1945. Pet let smo se morali boriti za popolno neodvisnost zoper nizoeemsko protirevolucijo. Sele leta 1949 smo se lahko lotili izgradnje naše dežele. Kakor sem že rekel, imata Indonezija in Jugoslavija mnogo sprejem, sta se oba predsednika odpeljala z letališča. Kolona avtomobilov je vozila skozi novi Beograd, čez novi most na Savi, po Terazijah ter po ulicah Maršala Tita, Miloša Velikega in po Dedinjskem bulvairju do dvorca Visoko odlikovanje dr. Sukarna Zvečer ob 18. uri je predsednik Sukarnp položil venec na grob Neznanega junaka na Avali, potem pa je sprejel predstavnike diplomatskih misij, akreditiranih v Beogradu. Predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo je ob 20.SO priredil v Belem dvoru intimno večerjo na čast predsednika Sukarna. Večerji so prisostvovali člani spremstva predsednika Sukarna zunanji minister Abdulga-ni, indonezijski veleposlanik v Beogradu Sudarsono s soprogo, namestnika predsednika indonezijskega parlamenta Zainul Ari-fin in Arudji Kartavinata, načelnik kabineta predsednika dr. Pringodigto, guverner Južne Sumatre Vinamo Danuatmodjo, člani parlamenta dr. Sukimin Viriosandjojo, dr. Leimana in Sutarto Hadisudibijo, podpredsednik industrijske banke dr. Sumarang, polkovnik Aburah-man, podpolkovnik Pirngadi, osebni zdravnik prof. dr. Liang, šef direktoriata zunanjega ministrstva Suvito Kusumovidagclo in šef hiše predsednika republike Hardjovardojo. | Na večerji so bili nadalje Edvard Kardelj, Aleksander Ran- o- i—j—o-.-------------- . , | kovič, Svetozar Vukmanovič, Ivan cen, da sem prišel v Jugoslavijo, skupnih problemov. Se enkrat | Gošnjak, Petar Stambolič, Vladi-Rad bi se zahvalil predsedniku želim poudariti, da sem zelo za-, mjr Simič, Marijan Brecelj in Titu, ki me je povabil v vašo de- dovoljen, da sem prišel v Jugo-i drugi visoki državni in politični zelo. Mi imamo mnogo skupnih slavijo.« funkcionarji. Problemov. Rad bi poudaril, da Ko je bil opravljen slovesni! Nocoj Je predsednik Tito v Prvi odzivi na egiptsko pobudo V Kairu pričakujejo nadaljnji francosko-britanski gospodarski pritisk na Dedinj u, kjer bo rezidenca predsednika Indonezijske republi- Skupina sovjetskih ke med njegovim bivanjem v književnikov je že Jugoslaviji. Predsednika Sukarna nekaj dni na pri-in predsednika Tita je med vožnjo jateljskem obisku po mestu na tisoče Beograjčanov v naši državi. V prisrčno pozdravljalo. Beogradu so si med drugim ogledali tudi Vojni muzej na Kale-megdanu (kakor kaže naša slika). V petek prispejo gostje iz Sovjetske zveze v Ljubljano Belem dvoru izročil predsedniku Sukarnu Red jugoslovanske velike zvezde, s katerim ga je odlikoval za izredne zasluge pri razvijanju in krepitvi miroljubnega sodelovanja in prijateljskih od- » S pomočjo sueške družbe nameravata London in Pariz onemogočiti promet po Sueškem prekopu Kairo, 12. sept. (Tanjug). — V Kairo so začeli prihajati odgovori na predloge egiptske vlade o ustanovitvi organa za pogajanja in o širši mednarodni konferenci uporabnikov Sueškega prekopa. Tisk Poroča, da so novi egiptski pred ljo, da bi izvajali pritisk na de-< žele, ki. so odvisne od Zahoda. Poziv sueške družbe neegipt-skeipu osebju prekopa, naj zapusti službo, ni povzročil nikakega začudenja v Kairu. Tu opozarjajo, da si je Egipt ves čas priza- , » , , ~ 7 .. Z- J'-'* 04 -‘-'S1!-'u v v-3 °g uradno podprle Sinja, Liba- deval, da bi zagotovil nemoteno *Joti, Jordanija, Saudska Arabija, plovbo po prekopu. Poziv na umik Afganistan, Indonezija, Kitajska ln Sovjetska zveza. Ko navajajo Mnenje uradnih egiptovskih krosov, izražajo kairski časniki prepričanje, da bo predlog egiptovske vlade kot podlaga za pogajanja sprejelo okrog petdeset dežel. Pričakujejo, da bodo odgovori vlad prispeli do konca tega tedna. Britansko ignoriranje egiptskega Predloga so razumeli tu kot že- Sprejema pri predsedniku Titu Beograd, 12. sept. (Tanjug).— Dopoldne ob devetih je predsednik republike Josip Broz Tito sPrejel v Belem dvoru člane Poljske parlamentarne delegacije Pod vodstvom Stanislava Kul-czinskega. Sprejemu sta prisostvovala Poljski veleposlanik v Beogradu 8; Henryk Grochulski in zvezni ljudski poslanec Dušan Djurdjič, ^ »premija delegacijo. Predsednik Tito se je s člani Poljskega Sejma prisrčno razgo- varjal. Kasneje je predsednik republike Tito sprejel v navzočnosti elana Zveznega izvršnega sveta ^obri voj a Radosavljeviča člana ^Slegacije Grške pravoslavne cerkve arhiepiskopa Aten in vse Gr&je g. Doroteja ter mitropolite Sospode Krizostoma, Seraf ima °amaskina in Kiprijana. Med sprejemom, kateremu so Prisostvovali tudi srbski patriarh S- Vikentije, metropolit g. Nek-in episkop g. Krizoštom, so predsedniku Titu predstavljeni tudi člani spremstva grške delegacije. pilotov so označili za neposredno provokacijo Velike Britanije in Francije. Zato je načelnik političnega urada predsednika republike Ali Sabri sinoči izjavil, da pripade odgovornost za krizo v celoti obema zahodnima velesilama. Egiptski vladni krogi izjavljajo, da iščeta Velika Britanija in Francija v tako imenovani »pilotski aferi« na vse načine povod in izgovor za intervencijo. V Kairu pričakujejo, da bosta Francija in Velika Britanija še povečali gospodarski pritisk na Egipt. Hkrati sodijo, da si ne bosta upali napasti Egipta, marveč se odločili za živčno vojno, da bi tako strli egiptovski odpor. Glede zamisli, da bi sprožili sueško vprašanje v OZN, sodijo vladni krogi, da bi OZN v tem primeru obsodila stališče Francije in Velike Britanije. London, 12. sept (Tanjug). — Včerajšnji odlok bivše sueške družbe, s katerim je »dovoljeno« neegiptovskim nameščencem na Sueškem prekopu, da v noči na 15. september nehajo delati, pomeni doslej najhtijši pritisk na Egipt. V londonskih diplomatskih krogih tolmačijo ta sklep kot odkrit poziv pilotom, ftaj .ža-puste Egipt in tako onemogočijo normalno delo na prekopu. Britanska vlada je sicer poudarila, da ni odgovorna za ta ukrep, toda nosov med FLR Jugoslavijo in neki uradni predstavnik je dejal, republiko Indonezijo. DanoikJ? program Jutri dopoldne bo predsednik dr. Sukarno slovesno promoviran za častnega doktorja pravnih ved beograjske univerze. Dopoldne se bodo začeli tudi politični razgovori. Po programu si bo predsednik indonezijske republike jutri popoldne ogledal tovarno motorjev v Rakovici, zvečer pa bo predsednik Tito priredil v Belem dvoru svečan sprejem. Po sprejemu bodo predsednik Sukarno in člani njegovega spremstva odpotovali na obisk v Bosno in Hercegovino in Hrvatsko. da se Velika Britanija strinja z ravnanjem družbe, da »sedanje razmere ne dopuščajo, da bi od nameščencev sueške družbe zahtevali, naj proti lastni Volji dalje delajo«. Ta poteza seveda ni samo navadna grožnja in bi tudi po.mnenju britanskih vladnih krogov utegnila imeti hude posledice. V Londonu računajo, da bo promet v Suezu v nekaj dneh ohromljen. Sodijo, da bo velikanska večina izmed 165 neegiptovskih pilotov, med katerimi je' 61 Britancev in 53 Francozov, zahtevala odpust in tako pospešila krizo. Okrog 200 inženirjev in upravnih nameščencev bo, kakor sodijo, sledilo pilotom. Sklep družbe očitno ni presenetil britanske in francoske vlade. Izjavljajo, da so britanskim in francoskim konzulatom ukazali, naj zagotove popolno zaščito pilotom, ki hočejo oditi s prekopa. Zahodni piloti odhajajo Kairo, 12. sept. (Reuter). V uradnih egiptovskih krogih izjav-javljajo, da je načelnik uslužbencev Sueške družbe Francoz Paul Reymond danes obvestil egiptovske oblasti, da so britanski, francoski, nizozemski, norveški in italijanski piloti »izrazili željo, da bi v noči od 14. na 15. september zapustili delo.« Reymond je o tem obvestil predsednika sedanje uprave prekopa Mahm/uda Junesa. V Ismailiji, upravnem središču pilotske službe izjavljajo, da bo okrog 100 pilotov, od tega 75 Egipčanov, ostalo v službi pri egiptovski upravi prekopa. Ob nacionalizaciji je bilo pri sueški družbi uslužbei°iw 250 Di- lotov. SUEŠKA DEBATA V BRITANSKI SPODNJI ZBORNICI Eden postavlja nove pogoje za poravnavo spora z Egiptom o Sueškem prekopu London, 12. sept. (Tanjug). — za uvod v izredno debato o sueškem vprašanju v Spodnjem domu je ministrski predsednik Eden danes popoldne ponovno zagovarjal nepopustljivo politiko nasproti Egiptu. Vojaške priprave v Vzhodnem Sredozemlju bodo nadaljevali »za vsak primer«. Velika Britanija je še nadalje trdno odločena zagotoviti mednarodno nadzorstvo nad Sueškim prekopom. Skupno s Francijo se namerava obrniti na Varnostni svet OZN, toda dokončna odločitev bo odvisna od razvoja dogodkov. Britanska in francoska vlada sta poslali predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem ga stev,« je bilo iz vrst laburističnih I Argumenti sile poslancev slišati medklice »ne-| Kar zadeva pUote na Sueškem smisel«. prekopu, je Eden rekel, da se Nihče nima pravice, je povzel j? britanska vlada dvakrat Eden, v nasprotju z veljavnimi ^ da bi delali dalje. Toda sporazumi ukiniti mednarodni j »je meja, do katere je moč na obveščata o nastalem položaju. Rekel je tudi, da bodo Britanija in njeni zavezniki storili nove korake, če bo Egipt povzročal težave in odklonil sodelovanje z novo organizacijo. V pismu Varnostnemu svetu, je rekel Eden, nismo zahtevali nobene akcije. Eden ni obljubil Spodnjemu domu, da bo sueški spor sprožil v OZN, niti ni izjavil, da njegova vlada izključuje uporabo sile. V tem oziru ni odstranil negotovosti. Britanska vlada tudi ni nasprotovala pozivu pilotom na prekopu, naj zapuste delo. Stališče »sueške skupine« Eden je poudaril, da je njegova vlada storila vse, da bi prišlo do miroljubne poravnave spora. Konvencija iz leta 1888, je dejal, ne nudi zadostnih poroštev uporabnikom prekopa brez Sue-;lce družbe, ki je bila del tega mednarodnega sporazuma. Ko je Eden rekel, da je polkovnik Naser z »nacionalizacijo družbe po-Predsednik republike Tito je v torek sprejel novega albanskega rušil ravnovesje tega sistema in poslanika Pira Kofija, ki mu je iaročil svoja poverilna pisma, i ukinil eno izmed glavnih jam- značaj najvažnejše vodne poti na liudi itiskati meja je svetu. Razen tega je treba ne-ld doseženai<. nadno razpustitev družbe 12 let Kar za(Jeva vojaške priprave, je Eden rekel, da jih vlada »ne pred potekom koncesije obsoditi kot teptanje mednarodnih obveznosti. Spričo vsega tega britanska in druge najbolj zainteresira- na mer ava zavirati«. Ce bo Egipt še nadalje zavračal sleherni na- ““j““‘j por, da bi zagotovili miroljubno ne vlade mso mogle sprejeti do-^ 0 ^ nastelJ zelo sedanjih jamstev ki jih je pol- polo^. ’Mi si ^mo pri. kovmk Naser doslej dal. ! zadevali za miroljubno ureditev, Nova zahodna sueška družba I dokler bodo možnosti za to. j Ko je na koncu svojih izvajanj Eden rekel, da bo egiptovska vla-Eden je dalje rekel: »Napori da> ge ko ovirala ustanovitev' or-londonske konference 22 dežel ganizacije, ki jo predlagajo tri in Menziesovega odbora so pro- j zahodne velesile, ali odklonila so-padli. Zato smo na posvetovanju delovanje v njenem delu, ponov- z našimi francoskimi in ameriški-1 no kršila konvencijo iz 1888, so mi zavezniki sklenili nemudoma j laburistični poslanci protestirali, ustanoviti organizacijo, ki bi zahtevajoč »odstop vlade« in uporabnikom prekopa omogočila vzklikali »Nehajte izzivati« in uresničenje njihovih pravic. Cia- »Tako ne gradite miru!«, ni Zveze uporabnikov prekopa Zatem je spregovoril opozicij-bodo ZDA, Francija in Velika ski voditelj Gaitskell. Rekel je, da Britanija. Ostale glavne dežele, ki uporabljajo prekop, bomo povabili, naj se pridružijo. Od egiptovskih oblasti bomo zahtevali sodelovanje pri vzdrževanju plovbe. Egipt bo dobil ustrezno odškodnino za olajšave in pomoč, (Nadaljevanje na 3. strani) VREMENSKA NAPOVED za četrtek, 13. septembra Menjajoče oblačno, v severovzhod- toda pristojbine za plovbo po pre- ^z^e"‘3e‘teS^aL™nnve.P£“ kopu bodo plačevali združenju rature p0noči med, 9 m 14, na Pri' uporabnikov ne pa Egiptu. morskem 18, čez dan do 24 »ton. c SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE OSNUTEK'ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU PREDVIDEVA razširitev dejanske pristojnosti okrajnih sodišč Odbor Zveznega sveta za organizacijo oblasti in upravo je nadaljeval obravnavanje zakonskega osnutka o pravdnem postopku, Na včerajšnji seji so sprejeli še 74 členov izmed skupno 481, kolikor jih ima osnutek tega zakona. Sprejeti členi se nanašajo na stvarno in krajevno pristojnost sodišč, na izločitev, zastopstvo in polnomočje. Zelo živahna je bila razprava J možnost pristranskega pravnih zahtevah, katerih vrednost presega znesek milijon din, pooblaščenci gospodarskih organizacij, ustanov in skladov samo osebe z opravljenim sodniškim ali advokatskim izpitom. To bi . . ! prisililo podjetja, da bi za za- sojen/a stopnike najemala samo advo- Prodaja na obroke tudi v industriji Namenski krediti za obročno prodajo o 61. 25 zakonskega osnutka, ki spričo konkurence med podjetji: kate re Drtudi svcieTslužbence' • P°^vil v letoš se nanaša na dejansko pristojnost ali iz drugih razlogov. i____■ •. .j njem letu, ko so novi gospodar Konec letošnjega avgusta je Narodna banka FLRJ izdala navodila za odobravanje posebnih namenskih kreditov, s katerimi naj bi nekaterim podjetjem omogočili prodajo Investicijske opreme sezijske proizvodnje na obroke. Namen teh kreditov naj bi bil, da bi proizvedena oprema ne ležala v skladiščih, temveč da bi čimprej prišla v roke koristnikov, kjer naj bi povečala njihov proizvodni potencial. Popolnoma neracionalno bi namreč bilo, da bi taka sredstva ležala v skladiščih proizvajalca samo zato, ker tisti, ki jih potrebuje, nima na razpolago dovolj sredstev, da bi jih v celoti takoj plačal pri nakupu. Problem se je pojavil v letoš- okrajnih sodišč. Po dosedanjih predpisih, so bila okrajna sodfšča pristojna za spore do 10.000 din. Zdaj je predvidena razširitev pristojnosti do 200.000 din. Ljudski poslanec Milija Radovanovič je izrekel pripom.bo na račun meje 200.000 din. Predlagal je, naj bi bile pristojnosti okrajnih sodišč še večje. Poverjenik Zveznega izvršnega sveta dr. Nikola Srzentič je navedel podatke, ki kažejo, da bi z razširitvijo pristojnosti okrajnih sodišč preko 200.000 din prišli do tega, da okrožna sodišča skoroda ne bi obravnavala imovraskih sporov. Samo okrog 2 °/o sporov namreč presega predvideni znesek. Razen tega nimamo v praksi niti posojil, niti prometa z menicami nad 200.000 din in zato sta prodaja in na/kup najbolj pogosta vrsta sporov. Po obrazložitvi poverjetniika Zveznega izvršnega sveta je odbor 61. 25 zakonskega osnutka sprejel brez spremembe. Zakonski osnutek tudi predvideva dejansko pristojnost okrajnih sodišč v sporih o zakonskem vzdrževanju, o varovanju in vzgoji otrok itd. Razen tega so zdaj dani v pristojnost okrožnih sodišč spori o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva^ kar je bilo doslej v pristojnosti okrajnih sodišč. IZLOČITEV SODNIKOV V SPORIH Clen 65 zakonskega osnutka o pravdnem postopku je bil predmet razprave, v katero so posegli malone vsi člani odbora. V tem členu je govora o primerih, v katerih sodniki in sodniki porotniki iz posebnih razlogov ne morejo opravljati sodniških poslov. Osnutek se, kot je razložil svoje mnenje ljudski poslanec Rato Dirgonjič, malone izključno nanaša na redna šodišča in~ na odnose med posamezniki, opuščeni pa so'5edal/e StiivfliieJirodilOsf' v gospodarstvu. Resda se lahko zadnji odstavek čL 65 nanaša na vse ostale primere, vendar je zelo širok. To mnenje so podprli predsednik odbora Vladimir Simič, ljudska poslanca Ledinek, dr. Su-narič in drugi. Opozorili so na Ta člen so sklenili rezervirati in zahtevati mnenje strokovnjakov gospodarskega sodišča. Tudi o čl. 84 so živahno razpravljali. Clen predvideva, da so — pravnike brez izpitov. Ko je bilo obrazloženo, da mnogem skrčili sredstva, ki so uvodni zakon odlaga za nekaj; za to namenjena. Tako so priza-časa uveljavljenje tega 61ena, so deta proizvodna podjetja proiz- loge. Pojav zalog sam na sebi ne bi bil nič slabega, ker je bil tudi ski ukrepi zlasti v investiranju v namen gospodarskih ukrepov v ga sprejeli, Debato o tem zakonskem lahko v pravdah o imovinsko- osnutku bodo nadaljevali danes. vajala proizvode, ne da bi jih sproti lahko prodala in . so se začele pri njih kopičiti velike za- DNEVNA KRONIKA IV. kongres Jugoslovanskega statističnega društva V petek dopoldne se bo začel kmetijske proizvodnje. matematični statistiki. V soboto popoldne bo na dnevnem redu tudi posvetovanje z izvedencem FAO g. Kleymanom o indeksih v Ljubljani IV. kongres Jugoslovanskega statističnega društva, ki mu bo prisostvovalo 200 domačih in 30 tujih statističnih strokovnjakov. Svojo udeležbo so prijavile delegacije in posamezniki iz SZ, CSR, Madžarske, Poljske, Romunije, Bolgarije, Francije, Avstrije, Italije in obeh Nemčij. Prvi dan bodo udeleženci poslušali osem referatov o centralni temi: »Točnost statističnih podatkov«, po razpravi pa se bodo v štirih skupinah posvetovali o demografski statistiki, o narodnem dohodku in o kmetijski ter Predsednik koroške deželne vlade na Zagrebškem velesejmu Včeraj dopoldne J'e obiskal Zagrebški velesejem predsednik koroške deželne vlade g. Ferdinand Wenedigg s soprogo. Doma-1 če in tuje paviljone je ugledne-j mu gostu razkazal generalni direktor Zagrebškega velesejma. Delegacija CK ZKJ na kongresu KP Kitajske Centralni komite Komunistič- ---------------------------------1 ne partije Kitajske je povabil _ » . , v,» Centralni komite Zveze komuni- ZaceteK SOlSKetfa pOUKa | stov Jugoslavije, naj pošlje delegacijo na VIII. kongres KP Kitajske, ki se bo začel 15. septem- Sekretariata Sveta za zdravstvo in Sveta za šolstvo LRS sporočata okrajnim ljudskim odborom Ljubljana, Kranj, Maribor, Ptuj, Kočevje in Novo mesto, da se bo začel pouk v soboto, dne 15. septembra, kakor je bilo že sporočeno. Le v izjemnih primerih, kjer bi na posamczhih Šolah sanitarne inšpekcije ugotovile, da niso bili opravljeni vsi potrebni ukrepi za zboljšanje higienskih razmer, lahko okrajni ljudski odbori pouk" odlože. Prvi dan pouka naj prosvetni delavci poučijo učence in dijake oi otroški paralizi in naj jim dajo napotke za vzdrževanje osebne čistoče. Gradivo za to predavanje priobča časopisje. Republiška sanitarna Inšpekcija ift prosvetna Inšpekcija bosta nadzorovali delo okrajnih ln občinskih zdravstvenih ter prosvetnih organov. bra v Pekingu. CK ZKJ je poslal delegacijo, v kateri so člani CK ZKJ tovariši Jovan Veselinov, Vladimir Popovič in Rista Antunovič. Kongres bo razpravljal o poročilu o delu CK KP Kitajske, poročilu o amandmajih na partijski statut in smernicah za drugi petletni plan. Posvetovanje o izvozni in transportni embalaži Na Reki bo 24. in 25. sep-t ambra posvetovanje o embalaži za izvoz in prevoz blaga, ki ga prireja Biro za embalažo in Društvo za zaščito materiala pred korozijo Hrvartske. Na tem posvetovanju bodo sodelovali vodilni strokovnjaki iz vse države, ki so pripravili več referatov za raz- nosti in palači znanosti, bo naša pravo. V okviru posvetovanja I država razstavljala tudi v svojem bodo udeleženci obiskali reško luko in si ogledali njene naprave. Tovarna baterij za Burmo Včeraj so iz Ljubljane poslali v Rangun naprave za kompletno tovarno baterij, ki jih je izdelala ljubljanska tovarna baterij »Zmaj«. Cez mesec dni bodo odpotovali v Burmo tudi strokovnjaki ljubljanske tovarne, da bi montirali naprave in začeli poskusno obratovanje. Tovarna bo proizvajala 12.000 baterij dnevno in bo krila 14 odstotkov burmanskih potreb. tem, da z ustvarjanjem zalog vplivajo na urejevanje notranjih odnosov v gospodarstvu, zlasti na cene in kvaliteto proizvodov. Vendar pa, kolikor gre za proizvode, ki so za gospodarstvo nujno potrebni in ki obleže v skladiščih, ne more v celoti obveljati tako načelo. Zato je bila v posameznih primerih potrebna intervencija. Tako je banka pripravljena kreditirati prodajo proizvodov na obroke, kar *e vsekakor pravilen ekonomski ukrep. Kot izhaja že iz načelnih izvajanj, bančni ukrep ne more biti širok in ne more zajemati vseh industrijskih ali drugih proizvodov. S tem bi bili namreč paralizirani ostali gospodarski ukrepi v tej smeri, ki jih vsebuje družbeni plan. Zato so tudi krediti za obročno prodajo zelo omejeni in to le na skupno 17 podjetij strojegradnje in elektroindustrije v vsej državi, in sicer samo za določene proizvode. Od slovenskih podjetij so med njimi Strojne tovarne Trbovlje, Tovar- PRIPRAVE NA SVETOVNO RAZSTAVO V BRUSLJU Jugoslavija bo razstavljala v svojem paviljonu « V njem bo med drugim prikazala našo družbeno in državno ureditev Beograd, 12. sept (Tanjug).— Priprave na svetovno razstavo, ki jo bodo aprila 1958 odprli v Bruslju, so se že začele. V nasprotju z dosedanjimi mednarodnimi razstavami, na katerih so razstavljali v glavnem proizvode, ki bi utegnili postati predmet gospodarske izmenjave, bo bruseljska razstava mnogo širšega značaja. To bo pregled značilnih dosežkov na vseh področjih človeške dejavnosti, od družbenih odnosov preko gospodarstva do znanosti, kulture ln turizma. Razen sodelovanja v mednarodnih paviljonih, v palači umet- POLIOMYELITIS Standardno predavanje za prosvetne delavce Pričujoč« predavanj* Je namenjeno prosvetnim delavcem, da pojasnijo v začetku pouka učencem blitvo t« bolezni ln njeno profl-lakso. Ker ni moč objaviti za vsako Šolsko stopnjo posebno predavanje, naj ga prosvetni delavel prilagodijo duševnemu stanju svojlli učencev. • - V XIX. stoletju Ja bila otroška paraliza zelo redka bolezen, ki Je nastopala posamično ln samo Izjemoma v obliki prav malih epidemij. Sele na začetku XX. stoletja se Je redka otroška paraliza sprevrgla v epidemični pollomyelltls, ki Je začel v večji meri nastopati pri narodih z visokim so-clalno-ekonomskhn standardom, ki so prav zaradi tega dosegli tudi visoko osebno higieno ln sanltacijo (ureditev stranišč, kanalizacij, vodovodov, smetišč itd.). Tako Je zlasti poznana viso-ka'obolevnost na Švedskem ln v ZDA. Po drugi svetovni vojni se Je bolezen Se posebej razil rila. Pojavila se je pri narodih, ki Je prej sploh niso poznali, nastopila pa Je v večji meri tudi tam, kjer je bila v preteklosti zelo redka, kar velja tudi za naSe kraje. V Sloveniji smo pred drugo svetovno vojno Imeli vsako leto le 8 do l# primerov, po njej pa vsako leto skoraj Šestkrat toliko. Bazen tega smo leta l»53 doživeli večjo epidemijo (187 primerov) ln manjSe v letoSnjem letu. Povzročitelji pollomyelitlsa so virusi, ki se med seboj po svojih lastnostih nekoliko razlikujejo, vendar vse lahko uvrstimo v tri razrede alt tipe. Najdemo jih v blatu bolnikov ln zdravih ljudi lahko dolgo časa, celo več mesecev, pri bolniku pa tudi v žrelnl sluzi 8 do 8 dni na začetku bolezni. Virusi v zunanjem svetu dolgo tlvljo, zlasti če ne pride do izsušitve blata oziroma Irelne sluzi. Naj-hltreJSe ln najbolj zanesljivo jih uniči toplota (temperatura 65 stopinj Celzija že v lt do 15 minutah), ki se zato v različnih oblikah (kot vroča voda, para ali suh vroč zrak) uporablja za uničevanje virusov. Razkužilo, ki posebno zanesljivo deluje, so klornl preparati, ki se pripravljajo po navodilih kot tako Imenovano klorno apneno mleko. Tega uporabljamo za razkuževanje blata In vseh stvari, ki ne prenesejo zgoraj navedene temperature. Virusi vstopijo v človekov organizem skozi usta, ln ker najdejo v pre- prl katerih Je kot posledica dobrega gospodarskega položaja prlUo tudi do visokega kulturnega stanja ln osebne higiene ter do ureditve sanitarno komunalnih naprav, kot so kanalizacija, stranišča, vodovodi Itd. Pri takih narodih poliomyelltls nl več pretežno bolezen otrok, temveč so skoraj enakomerno prizadeti ljudje nasploh v prvih desetletjih življenja. Pri narodih, ki gospodarsko ln s tem tudi kulturno in higiensko stojijo na nižji stopnji, Je pollomyelltls Izrazito bolezen otrok tn so starejši ljudje, ki nih celic, z drugimi besedami, obseg obolijo, zelo redki. Zakaj prihaja do bolezenskih sprememb Je različen ln teh razlik? Slišali smo že, da bolniki milic. Tako mlSlca Izgubi živčne draft* ljaje sa gibanje ali, s drugimi besedami, ohromi. Ker pa iste Uvčne celice urejajo tudi pravilno prehrano mišic ln ker hroma mišica miruje, se polagoma zaradi nezadostne prehrane In mirovanja prične manjšati ali, kot rečeno, sušiti. Število napadenih »ivč zato poznamo tudi različno težke bolezenske slike. Zelo važno Je vedeti, kakšno je razmerje med okuženimi in obolelimi z ohromitvami: na 1000 okuženih se pojavijo znaki obolenja centralnega živčnega sistema le pri 5 osebah ln zato Je upravičena današnja trditev, da itf ohromitev le redek zaplet pollomyelitlčne infekcije. BOLEZENSKA SUKA Cas od okužbe do prvih bolezenskih znakov ((nkubaclja) znaša S do 14 dni, navadno okoli t. Bolezen se prične skoraj vedno z nejasnimi znaki, kot so vročina, glavobol, vnetje v žrelu, prebavne motnje itd., kar traja običajno 2 do 3 dni. Nato se bolnikovo stanje Izboljša, tako da kale, da Je bolezen končana. Po nekaj dneh se bolnikovo stanje znova poslabSa, pogosto nastopi močan glavobol bruhanje, včasih tudi otrplost tilnika, kar je znak, da je napaden tudi centralni In zdravi kliconoscl izločajo povzrO' čltelje z blatom. V nehigienskem okolju človek 'le v najnežnejilh letih prihaja v stik s človeškim blatom in zato tudi s povzročitelji pollomyelltisa. Posledica tega zgodnjega stika je bolezen le v. najnežnejšl starosti ali pa pridobitev lmnnostl brez znakov bolezni. Pri gospodarsko, kulturno ln higiensko vile stoječih narodih se okužba odlaga na kasnejši čas ln aato obolevajo starejši ljudje. Čeprav bolniki Izločajo na začetku bolezni virus z žrelno sluzjo In Je mogoče tudi kapljično Sirjenje, ima izlo-anje z blatom ln s tem širjenje po nepravilnega ukrepanja v začetku bolezni. Izolacija v bolnišnici pa glede preprečevanja bolezni ne pomeni mnogo, ker Je zdravih kllconoscev, ki Sirijo okužbo, mnogo več kot bolnikov. Po napotitvi v bolnišnico se mora bolnikov dom nukužl. Vse predmete ln stvari, ki brez škode prenesejo temperaturo 65 stopinj (jedilni pribor, posoda, posteljno ln telesno perilo, pod Itd.) razkužujemo tako, da jih kuhamo, oblijemo, pomijemo ali poribair.o s čim bolj vročo vodo. Stranišče oziroma blato razkužujemo s klornim apnenim mlekom, ki ga nalijemo toliko, da prekrije iztrebke. Ker je navadno več kot polovica družinskih članov okuženih, se mora stranišča razkuževatl vsak dan ln to 3 tedne od napotitve bolnika v bolnišnico. Hkrati naj se uničuje tudi muhe z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. Vse člane bolnikove družine (ln tudi druge ljudi, če so živeli z bolnikom v pogostnem ln tesnem stiku) moramo opozoriti, da so verjetno okuženi, da sl morajo redno umivati roke po opravljeni potrebi ln da se morajo Izogibati težjih telesnih naporov. Pri slabem počutju morajo takoj v po paviljonu, na prostoru, ki bo obsegal okrog 2800 m*. Jugoslovanski paviljon bo pomenil izvirno arhitektonsko rešitev. V prvem delu jugoslovanskega paviljona bo prikazana naša družbena in državna ureditev, posebno še razvoj samoupravljanja na področju gospodarstva, znanosti in kulture, zdravstva in socialnega zavarovanja. Prikazane bodo tudi gospodarske, kulturne in politične strani nacionalnega vprašanja v naši državi. Del razstavnega prostora bo posvečen znanosti, kulturi in umetnosti. Razen večjega števila proizvodov naših novih tovarn in nekaterih nacionalnih proizvodov bo v tistem delu paviljona, v katerem bo prikazan razvoj našega gospodarstva, še posebej prikazan naš veliki energetski potencial in možnosti za izvoz električne energije iz Jugoslavije. Izmed ostalih industrijskih panog bosta v glavnem zastopani strojegradnja in brodogradnja. Zastopana bosta tudi kmetijstvo in promet Del jugoslovanskega paviljona je namenjen turizmu. Z vrsto izbranih fotografij bodo prikazane naravne lepote Jugoslavije, turistični kraji širom po deželi, kulturni in zgodovinski spomeniki. na avtomobilov v Mariboru ln »Iskra« iz Kranja. Seveda je moč njih število zvišati ali znižati, kakor je moč tudi spremeniti število proizvodov. Med proizvodi, ki jih je moč prodajati na obroke in za to dobiti kredit, so razni gradbeni stroji, orodni stroji za obdelavo kovin, rudarske naprave, tekstilni stroji in avtomobili, kinoprojektorji, rentgen-apa-rati, telefonske naprave in električni števci. Seznam strojev, ki jih je moči kupiti na obroke, je razmeroma zelo obširen. Razen določenih podjetij strojegradnje in elektroindustrije lahko dobijo kredite za prodajo na obroke seveda tudi njihove prodajalne, medtem ko konsignacijska skladišča ne pridejo v poštev. Važno je tudi, da banka kreditira obročno prodajo samo tiste investicijske opreme, ki se izdeluje serijsko. Tako za opremo, izdelano po individualnem naročilu, banka ne bo odobril* kreditov za obročno prodajo. Koristniki kreditov so lahko gospodarske organizacije, politič-no-teritorialne enote, zdravstvene ustanove, finančno samostojni zavodi in zadruge, medtem ko se družbenim organizacijam lahko prodaja na ta način samo kinoprojektorje. Seve smejo kupci kupiti na obroke opremo le za lastne potrebe, ne pa tudi za nadaljnjo prodajo. Najdaljši rok, v katerem mora biti na obroke kupljena oprema plačana, znaša tri leta — za kamione in avtomobile dve leti — obresti za kredit pa 5,5°/» letno. Važno je še, da za te kredite gospodarskim organizacijam ni treba polagati garancijskih zneskov. Pomen ukrepa je vsekakor velik, čeprav je omejeno število podjetij, ki lahko dobe kredit. Obširen pa je seznam proizvodov, ki se jih lahko nabavi na obroke, zlasti pa je zelo veliko število tistih, ki lahko kupijo na obroke. V tem je tudi bistvo ukrepa, ki se bo brez dvoma utrdil in izpopolhil tudi v našem gospodarstvu. —b—■ Zadovoljivi uspehi 1 y trgovinski izmenjavi z Etiopijo Včeraj je bil v Beogradu sestanek upravnega odbora Jugoslovanske zbornice za razvoj gospodarskih odnosov z Etiopijo-Ugotovili so, da so bili doslej doseženi zadovoljivi uspehi v trgovinski izmenjavi. med, obema deželama in da se ti razvijajo docela v skladu s prijateljsko p®-litiko med Jugoslavijo in Etiopijo. Upravni odbor je presodili da ni moč storiti več za povečanje izvoza in uvoza, posebno š« če gre za uvoz kave, oljnega semena, kož in drugih surovin. Naredba o sklepanju pogodb za premog v četrtem tromesečju Z naredbo državnega sekretarja za blagovni promet je premogovnikom naročeno, naj pri sklepanju pogodb glede premoga za četrto tromesečje 1956 zajamejo celotno proizvodnjo v tem tromesečju, razen količin, ki jih potrebujejo za lastno potrošnjo. V na-redbi je tudi poudarjeno, da lahko potrošniki premoga razen količin za redno potrošnjo sklenejo pogodbe tudi za potrebne zaloge. Četrti gostinsko-turistični zbor Slovenije bo letos na Bledu od 2. do 3. oktobra % * «. • 'c' Letošnji IV. gostinsko-turistični \ in turizma in o vlogi sindikalnih ,_______________ ___ _ . zbor Slovenije bo na Bledu od j organizacij v gostinskih in turi- steljo in poklicati zdravnika. Ciani 2. do 3. oktobra. Kakor prejšnja' stčnih podjetjih. Udeležencem po družine, k ma n nri svnlem noklic- ^ J * r J J r načinu črevesnih nalezljivih bolezni družine, ki Imajo pri svojem poklic- , . . .. nrimniTir«' sin daleko večji pomen, ker Je zdravih I nem delu stik z otroki (učitelji, pro- lc.ta Su tu«' letos organizira Sin kllconoscev mnogo več kot bolnikov fesorjl, otroške negovalke Itd.) ln tisti, dlkat gostinsko-turisticne stroko (približno 200-krat toliko) in ker izlo- .ki so zaposleni v živilski stroki (go- za Slovenijo. Proeram letošnjega Čanje virusa z blatom traja dosti dalj 1 stinski obrati, menze, mlekarne Itd.) . ■” „ • 4.° časa kot z žrelno sluzjo. Najpogosteje ostanejo doma v hlSnl Izolaciji 3 tedne ZDora je pester ln zanimiv. /,DOr širijo bolezen zdravi kliconoscl, če od zadnjega stika z bolnikom. Prav se bo začel s propagandno vesla-sl po opravljeni potrebi ne umijejo z tako ostanejo doma tri terfre vsi šolski prireditvijo v torek, 2. oktobra - blatom onesnaženih rok. Podajanje otroci, če Je v njihovi družini nastop. i i nnknr bo rvečer v dvo- e *n rok prijemanje raznih predmetov, pri- i primer poliomyelitisa. popoiane, nasar do zvečer v avo *—........................... nje živil so naj-| _ v naselju (kolektivu), v katerem rani Kazine svečana otvoritev in kulturno-umetniška prireditev, ki jo pripravlja turistično društvo ju (.uan, ua je vv....-.™ živčni sistem. V tem stanju se pojavijo ohromitve, ki so različno razsežne ln > ________________ lokalizirane. Najpogostejše so ohro- jemanje ln prlpravlJaL.______________________ mltve na spodnjih okončinah. Bolezen | pogostejši načini Sirjenja. Tudi zele- Je nastopil pollomyelltls, moramo sc ne razvija vselej v zgoraj opisanem [ njava, ki le zaliva z gnojnico, lahko ljudi poučiti o načinih Sirjenja bolezni zaporedju, včasih nastopijo ohromitve posreduje okužbo, prav tako onesna- In Jim nasvetovati naslednje ukrepe: že pri prvih bolezenskih znakih. žena p^tna voda, v katero zacejalo .Pogosto umivati roke, posebej po V večini primerov so ohromitve ob straniščne odpadke. Pri Sirjenju okuž- opravljeni potrebi ln pred Jedjo; nastanku najbolj razsežne ln se kas- be Imajo pomembno vlogo tudi muhe, zaSčltltl hrano pred muhami. Skrb- neje popravijo, to je, se zmanjSaJo po ki sedajo pri slabo urejenih straniščih no prati surovo hrano (sadje, zele- obsegu ln jačlnl. Živčne celice, ki so I na človekove Iztrebke ln puSčajo po- njavo); med boleznijo propadle, se ne morejo i vzročltelje na hrani, ki Jo oblezejo. Izogibati se 3 tedne tesnejšemu regenerirati In zato del ohromitev v zmerno topil klimi, kakrSna je stiku (podajanje rok, uporabljanje ostane in s tem seveda določena (top- j naša, Imamo največ pollomyelltlsa v skupnega Jedilnega pribora, brisač nja Invalidnosti. toplem letnem čaju, zlasti lullja in Itd.) s člani družin, v katerih je na- Z zdravljenjem poskuSamo prepre- avgusta, kar ustreza tudi sezoni osta- stopila bolezen; čltl samo Se hujSe okvare, ki lahko lih črevesnih nalezljivih bolezni. Nl vsem vročinskim stanjem posvetiti bavnem kanalu ugodne pogoje za svoje '' nastanejo zaradi prekomernega giba- čisto Jasno, zakaj Je temu tako, očitno posebno pozornost, priporočati ležanje življenje se tamkaj naselilo, razmno- nja v zgodnjem stanju bolezni In pa prebavne motnje, ki so poleti zelo v postelji ali vsaj Izogibanje naporom žljo In Izločajo z blatom. V tem stanju kasneje, če hromi udi ležijo v ne- pogostne, okvarijo črevesno sluznico, najmanj en teden; ' osnovno vodilo da v večji meri prepušča viruse lz svptovanja bo v posebnem referatu opisano stanje turizma na Slovenskem v letošnji sezoni. Posebno poglavje referata bo prir kazovalo vzroke, zakaj turizem v Bohinju in Soški dolini v zadnjih letih ni zabeležil napredka. Udeleženci posvetovanja bodo razpravljali tudi o aktivnosti sindi; kalnih organizacij in hkrati obravnavali vprašanje strokovnega in političnega izpopolnjevanja gostinskih delavcev. Izrečena bo tudi ooena plačnega sistema v gostinstvu s posebnim poudarkom ' v zvezi z izdelavo premijski pravilnikov. Obsežen in zanimiv program ________________________________________________________________________________________________________________________ Izogibati okužbo na svojo okolico kot zdrav pri zdravljenju Je torej mirovanje na črevesja v kri ln tako posredno v cen- zlasti če je človek popolnoma zdrav, širi pa navadnem položaju. se telesnim naporom, _______________________________________ p če se človek ne počuti dobro; kllconosec. Pri veliki večini ljudi ob-j začetku bolezni ln pravilna lega tralni živčni sistem. Razen prebavnih odložiti vsa nepotrebna potovanja stane infekcija v tem stanju. V redkih 1 ohromljenega uda, ki Jo dosežemo motenj lahko še drugi činltelji delu- v področje ali iz področja, v katerem primerih virus vdre iz prebavnega ka- i lahko na različne načine, n. pr. v jejo tako, da okužbo brez bolezenskih Je nastopilo več primerov bolezni; nala v kri ln v tem trenutku nastopijo i mavčevl posteljici. Kasneje se posku- znakov sprevržejo v bolezen z ohro- opustiti kopanje v vodotokih, v prvi neznačilni znaki bolezni. Tudi na ša s fizikalnim zdravljenjem (kopanje, mltvaml. Med temi činltelji se omc- katero se Izliva kanalizacija, in v ba- tej stopnji se okužba še vedno lahko masaža, pasivno in aktivno razgiba- njajo težji telesni napori, poSkodbe /enih, v katerih ie voda *a kopanje ustavi ln ne napreduje In človek pre- vanje, elektrizlranje, ortopedska telo- vse vrste ln hormonalne motnje. nc klorira. boli bolezen, ne da bi'prišlo do okvar vadba) zmanjšati okvare. I ™Cepljenje proti pollomyelttlw Je v centralnem živčnem sisfemu. V lz- im nm i«rvr ?e vednovstanju eksperimentiranja jemnth primerih virus iz krvi napade EPIDEMIOLOGIJA | IN PREPREČEVANJE BOLEZNI in flosedaj doseženi rezultati vzbujajo In uniči v centralnem živčnem sistemu Pollomyelitls Je bolezen, ki Je v Vsak bolnik z ohromitvami mo;a trdno upanje, da bomo v nekaj letih motorične živčne celice, ki tvorijo največjt meri razširjena pri narodih v bolnišnico, da se prepreči še večja dobili v cepljenju zanesljivo sredstvo teažllaje za napenjanje ln popuščanje ^ z visokim ekonomskim standardom, Invalidnost, ki lahko nastane zaradi za preprečevanje t« bolezni. na Bledu. Med zborom bodo na Bledu številna športna tekmovanja. Najprej bo šahovsko prvenstvo gostinskih delavcev za naslov najboljšega v Sloveniji, nato pa tradicionalna nogometna tekma med gostinci Štajerske in Gorenj-! , . VDsezrn ln ™n'm‘v P™/raI" ske. Na novem trosteznem keglji- letošnjega gostinsko-turističnega šču na'Bledu bo kegljaško tek- zbo.r.a b® Pr'v"H na Bled številne movanje posameznikov in moštev. "os/)ns .e l1?. IV11®*1??6 delavce, i Posebna zanimivost letošnjega ysch področij Slovenije Pričakujc-zbora bo strokovno tekmovanje | ^'da *b°ra udeležilo kakih v pripravi pogrinjkov. Na tekmo- ! P®. i?c 1i^:evi ,ovn vanju bodo nastopale izbrano ,e,kt,IV*w so ?>™hne priprave za ekipe gostinskih delavcev iz Ma- 'jf,plf'žb,n nQ zbnr'1:^1 P°f4nJa riBora, Ljubljane, Bleda. Kopra bienalna . prireditev slovenskih in gostinske šole iz Ljubljane. gg™i^^Hi Osrednja točka gostinsko-turi- stopniki gostinskih in turističnih stičnega zbora bo tudi letos po- delavcev .iz ostalih ljudskih re-svetovanje o problemih gostinstva i publik. -i SUEŠKA DEBATA V BRITANSKI SPOD NJI 'ZBORNICI Ostra kritika laburistov Gaitskell opozarja na neizbežne posledice nasilne politike — V sporu naj odloči OZN (Nadaljevanje s 1. strani) je Gaitskell poudaril, da bi v pri- Velika Britanija že od kraja za-e ne strinja z Edenovim ekspo- meru napada na Egipt ves arab- staviti ves svoj vpliv, da bi piloti , Edenov govor bo še bolj ski svet vsestransko podprl to de- ostali na svojih mestih. Gaitskell azdvojil narod. Nekateri izmed želo, medtem ko bi Indija prav je poudaril, da je včerajšnja po- slanica sueške družbe »odkrit poziv na ohromitev plovbe po prekopu«. Debato nadaljujejo. Zaključe- korakov, o katerih je govoril gotovo zapustila Britansko skup-ctii 'ld.nik vlade, je dejal Gait- nost. eil, bi utegnili imeti zelo hude T • 1 • l • Posledice. Poudaril je tudi, da no- j Izzivalni ukrepi oena izmed 22 dežel londonske O organizaciji uporabnikov pre- : na bo jutri zvečer. Konference, z izjemo Francije, ni kopa je Gaitskell rekel: »Ce bi bil -------------- - Prav nič naklonjena uporabi sile. namen te organizacije, ustvariti nekakšen stroj za pogajanja z Egiptom, ne bi bil proti njej. Vznemirljivo pa je tisto, kar predlagajo kot vsebino dela te IZ RAZGOVORA Z ARHIEPISKOPOM DOROTEOSOM IZPOLNITEV VOLJE CIPRSKEGA LJUDSTVA temeljni pogoj za pomirjenje na otoku Zahvala našim narodom za njih moralno podporo Beograd, 12. sept. Arhiepiskop Aten in vse Grčije g. Do-roteos je sprejel direktorja agencije »Jugopressc in je govoril z njim o stikih in ciljih sodelovanja Grške in Srbske pravoslavne Cerkve kakor tudi o položaju v zvezi s ciprskim problemom. Opozoril je na vlogo in sodelovanje obeh Cerkva v zgodovini narodov obeh dežel in rekel: Gaitskell Je povzel: »Ce vlada res namerava uporabiti silo, ne aa bi polkovnik Naser sprožil ka-o izzivalno akcijo ali agresijo. bo criiin Hrv , j ’ organizacije. Sem sodi predvsem ^ našo de?eln Tn h P°Sledl,C iz^va, da namerava organizacija opustitev celotne podlage? M smo imeU SV°je lastne pilote zaplovbo 30 sprejeli in ki izvira iz ustanovne listine OZN. To bi bil dejan-sko odkrit poziv drugim deželam, oa bi v prihodnosti ukrepale na sriak način. Mi zdaj, kot vse kaže, Podpiramo gledišče, da je treba ceniti samo silo.« Potem ko je zastavil,vprašanje, ali je vlada dobro pretehtala po prekopu in da pristojbin ne nameravajo plačevati Egiptu, marveč organizaciji. To se mi zdi zelo nevaren in zelo izzivalen korak.« Gaitskell je vprašal predsednika vlade, zakaj niso tega problema nemudoma sprožili v OZN. V imenu laburistične skupine je izrazil mnenje, da bi bila to naj- m možne posledice vojne akcije, in da bi OZN lah_ ----------------- ko omogočila nadaljnja pogajanja. Ne verjamem, je pripomnil Gaitskell, da bi bilo težko najti kompromisno ureditev. Izjavil je tudi, da je umik pilotov iz Sueškega prekopa zelo resen problem. Na koncu je poudaril, da bi morala Turška vojska - na sirski meji Damask, 12. sept. (AP). Pred-? ftavnik sirske vlade je danes izjavil, da Turčija kopiči svoje čete 'zdolž meje s Sirijo. Sirski tisk komentira ta ukrep turške vlade I50* »del zahodnih načrtov o blokadi Sirije in Egipta na kopnem *n na morju«. Tisk pripominja, da bo sirska vlada opozorila vlade drugih arabskih dežel na zbiranje turskih čet, da bi se arab- uuimier Aoauigam, s ,7,4 pos vi*e na skupno donezijski predsednik Sukarno in sovjetske pa predsednik Prezi-dija stališče. , njegovi sodelavci so davi zapu- | Vrhovnega sovjeta Vorošilov, član Predstavnik sirske vlade je no- Moskvo in odpotovali v Ju- Prezidija Vrh. sOvj. Iiruščev, pred-vinarjem tudi izjavil-, da turška gos la vi j o na uradni obisk. Na mo- 1 vlada zatrjuje, da so te čete prišle skovsko letališče so indonezijske- »Sarno po sebi se razume, da je edini cilj utrditev in okrepitev sedanjih stikov med našima pravoslavnima Cerkvama, kar bo nedvomno pripomoglo k nadaljnjemu razvoju medsebojnih čustev prijateljstva in ljubezni med našimi bratskimi narodi.« Arhiepiskop je omenil, da bi lahko prišlo razen medsebojnih obiskov poglavarjev obeh Cerkva tudi do obiska duhovnikov, bogoslovcev in študentov, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu medsebojnemu razumevanju med narodi in k ureditvi raznih vprašanj cerkvene narave. Kot predsednik vseerškega odbora za priključitev Cipra je nadškof Doroteos potem govoril o programu in dejavnosti tega odbora. »Kakor sami dobro veste ix svoje zgodovine, je v naših deželah tradicija, da Cerkev navdihuje in podpira boj ljudstva za svobodo proti tujim zatiralcem in da bodri ljudstvo, stoječ na strani njegovih političnih voditeljev. Poglavar grške Cerkve ni mogel ignorirati tega tradicionalnega imperativa. Rad bi pripomnil, da je grški narod globoko ganjen in da visoko ceni simpatije in priznanje prijateljskih jugoslovanskih narodov, s katerimi spremljajo boj za samoodločbo ciprskega ljudstva, kar bo postalo še en neuničljiv steber na temeljih grško-jugoslovanskega prijateljstva in solidarnosti. Srečen sem, da mi bivanje v Jugoslaviji nudi priložnost, da izrazim ta čustva grškega naroda.« Na koncu izjave »Jugopressu« je poglavar grške Cerkve dejal: >Kakšen izhod bi lahko bila čvrsta opora, ki bi zadovoljila boreče se ciprsko ljudstvo in vrnila mir izmučenemu otoku, če z demokratičnimi metodami ne bi za- Vsako jutro se v Nikosiji in drugod po Cipru pojavijo na zidovih v najprometnejših ulicah letaki in napisi z gesli in razglasi uporniške organizacije EOKA OB ZAKLJUČKU SUKAR NOVEGA OBISKA V S Z Sodelovanje po načelih koeksistence med republiko Indonezijo in Sovjetsko zvezo Moskva, 12. sept. (TASS). In- | in zunanji minister Abdulgani, s na mejo s Širijo, da bi položile mine proti tihotapcem. Stoica sprejel našo sindikalno delegacijo Bukarešta, 12. sept. (Tanjug). Predsednik romunske vlade Stoica je priredil večerjo na čast jugoslovanske sindikalne delegacije. Poleg predsednika vlade so večerji prisostvovali visoki romunski državniki in sindikalni funkcionarji. ga predsednika pospremili predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilov, prvi namestniki predsednika vlade Kaganovič, Malenkov, Mikojan, Pervuhin, Saburov in drugi sovjetski funk- ( bTn^^rad^obfskJt^vjef Vama “ nevmešavanju v notra- sednik vlade Bulganin, namestnika predsednika vlade Mikojan in Pervuhin, minister za zunanjo trgovino Kabanov in drugi Po razgovorih je bila objavljena skupna indonezijsko-sov-jetska izjava, v kateri je rečeno, da slone stiki med obema drža- ski zvezi 14 dni. Včeraj so bili tu zaključeni politični razgovori med državni-ma .delegacijama republike Indonezije in ZSSR. V teh razgovorih sta z indonezijske strani sodelovala predsednik Ahmed Sukamo nje zadeve, na enakopravnosti in mirnem sodelovanje. V izjavi je poudarjeno, da se ravnata obe deželi v vprašanjih razorožitve, boja proti kolonializmu in prepovedi poskusov z atomskim orožjem po načelih iin v duhu bandunške konference. V tej zve- zi obe vladi menita, da vojaške zveze ne ustrezajo naporom, da bi se ublažila napetost. »Vsegrški odbor za priključitev Cipra,« je izjavil, »ni politi- , ... . , . čen organ in tudi ne daje pobud, Satovih izpolnitve volje ciprskega ki sodijo izključno v pristojnost ljudstva in potrdili njegove pra-odgovorne grške vlade. Vendar T*ce 4° samoodločbe? To pravico pa predstavlja po svoji sestavi ie kaj lahko vskladiti s popolno duhovne in moralne sile grškega zagotovitvijo glede prosvetnih in naroda in čuti, da izpolnjuje mo- ver*kih pravic ostalih manjšin ralni imperativ, ko dviga glas, da na Cipru. Sicer pa po mojem obsodi teroristične metode in ne- pnenju te pravice tudi niso te-zaslišane policijske ukrepe voja- žaven problem, ker bi lahko dali ške uprave na Cipru, ki so v ’ popolnem nasprotju s človeškim dostojanstvom in dolžnim spoštovanjem enih do drugih, ter očitno v nasprotju tudi z liberalnimi tradicijami angleškega naroda.« zanje popolna poroštva.« Doroteos promoviran za častnega doktorja Beograd, 12. sept (Tanjug).— »Vsegrški odbor za priključi- ^anes Popoldne je bil arhlepi-tev Cipra,« je poudaril arhiepi- f °P Dordteos promoviran za skop Doroteos, »je bil žal večkrat mastnega doktorja teoloških ved. prisiljen, da je poslal duhovnim Svečanosti so prisostvovali člani V skupni izjavi je nadalje re- in kulturnim ustanovam proteste *£ke Pf^Voslav^e^ cerkve, __pa-10, da bi bil sprejem OZN ne le naravno marveč tudi prispevek k miru j jj- ■- ^r^la4aria K™ke 1 kvenih ustanov, na svetu. Glede sedanjega polo-1 , ,, "J! Po oromoriii čenn da bi bil snreiem Kitnisk« Pr°ti nenehnemu, čedalje hujše- tri^*1 Vikentije, rektor beograj-le naravno deianie mu PreSanjanju sestrske ciprske ske um^erze, predstavniki Srb- arsassi: E!r Egiptovske republike. O gospodarskih stikih med „„ . obema deželama izražata obe S Pf.eganjanJa strani prepričanje, da se bodo ClPrcan-ov> ko s° ukinil> prosveto mogel odbor ostati ravnodušen ;ganjanja prosveto NOVA VLADA V PAKISTANU Napovedi o novi notranji in zunanji politiki — Toda predvsem bo treba zagotoviti večjo stabilnost v parlamenta Tnvfiz* Pe^’. ?“?» sePt- (Tanjug), podporo 45. Primer Muslimanske . konkretnega programa, od kate-J*101 l‘£e\,ki je tako rekoč čez noč iz- rega je konec koncev odvisno, ali • • j i . . 1 ;r “0^» j'- te* uui iz,- ( rega j c auucu jvunce v oav: stavo jejo’ I5.1 ,pte?nila se- gubila večino, ker so mnogi člani j bodo novi pristaši ostali v njej nove. . koalicijske vlade presedlali v Republikansko stran- j ali ne. Možnosti akcije nove vlade Pakistanu8”1 Š^h^ardifem^- “J™**?*i 50 °”e,ienf tudi č.asovno- kai* P° za izkazano nif* urediti mirno na tvvdlaffi *** ga vsi pn-' — • *V°jem govoru SDoStovania suverenost Poznavai° za etnarha petih šestin Poudaril, da je bila z njegovo spoštovanja suverenosti in tasti ciprskega prebivalstva. Kako je Promocijo izkazana čast celotni ' " ' " ' - grški pravoslavni cerkvi. Zvečer je grški veleposlanik v Bec indu g. Filon priredil na čast delegaciji svečano večerjo. NaSl poslanci v ČSB Gotwaldov, 12. sept. (Tanjug). Na poti po Češkoslovaški je de-, legacija Zvezne ljudske skupščine prispela nocoj v Gohvaldov, bivši Zlin. Naši parlamentarci si bodo jutri ogledali tovarno obutve, v petek pa odpotujejo v Bratislavo. sedanja pogajanja v Djakarti za- “ J", 50 zaP^U sk,°«j kljuka z gospodarskim in teh- no muŽ/o t pSepaPj" kollijo m&mn^ sporazumom, po katerem človeško dostojanstvo samo zato, ZV,€Za Ind°ne' ker ljudje izpričujejo čustvo lju-^\n^^TP0Sl °V Za?en0 bežni do svobode in privrženci hm k materi domovini, in ko obešajo kulturne vezi med obema deželama. Arhiepiskop je izrazil zahvalo za podporo jugoslovanskih naro- dov in izjavil: Najnoveiše okoli Sueza Čelu Ir• L "a možnosti v nasprotni smeri, zlasti ustavi bodo morale biti v začetku ŠttJSSnP pbvljfnju st‘: kcr se ie ^a‘« del teh disiden-1 prihodnjega leta nove volitve In ji »to^°kS Sl*® v s.r žs? "Sr : t r siSS &ST5SSS i 1 *“■-"»* | !»*>""■ ker prehajaj^MsIanc, gledišča 7,i .................................... .................!12 .e.ne V drugo stranko. Zato je stališča Dreišnie vlade Predvse°m Vsekakor ni jasno, v kolikšni 1 veliko vprašanje, ali bodo razni] so priredili indonezijski 'delega-ata prejšnje viaae. rreovsem | men so se odrek nrojrramn d s dent na Lut ir xl_______ Na koncu izjave je rečeno, da bo sedanja izmenjava mnenj med delegacijama obeh držav prispevala k okrepitvi stikov med Indonezijo in ZSSR, kar bo kori- ^eTtu^i^rJ^613^’ , ? Lo"d.ona Poročajo, da Je brl- dih Luftija, ki mu je Uročil listino marveč tudi miru na svetu. (tanska vlada sklenila zahtevati od o zadnjih egiptovskih predlogih. Pred- Ob podnisu skuone iindonezii- p .fJ? doma zaupnico glede nje- sednlk vs je egiptovskega diplomata eb-o « iv • j J ne ° sueškem vprašanju. seznanil z vsebino pisma francoske ln sko-sovjetske izjave je predsed- Predstavnik ameriškega zunanje- britanske vlade o sueSkem vprašanju nik Prezidija Vrhovnega sovjeta ga ministrstva White je potrdil sklep in izjavil, da »položaj okoli sueškega Pr9d' °8uPer^0PpUreZC, ^ sedmka Indonezije Sukarna z naj- ‘ -■---- ' 6 višjim civilnim redom Sovjetske zveze, z Leninovim redom. ^Hkrati je Vorošilov predsedniku Sukar-nu poklonil letalo »IL 14«. Potem BaPgS- FrVe P^T slto zvezo in v SEATO. Na drugi kanska s‘™nka se nima svojega strani se je med pripravljanjem disidenti na prihodnjih volitvah ciji v Kremlju svečan sprejem, znova izvoljeni na listah novih! ki se ga je udeležilo nad 2G00 strank. I povabljencev. Pakistanske ustave odločno uprl ^ahtevi, da bi dobila nova repub-lika verski značaj. Suh ra vardi je plasti nasprotoval določbi ustave, “a mora biti predsednik repub-‘>ke musliman in da morajo biti 'jsi zakoni v skladu s koranom. " protest proti teni določbam je °h glasovanju n ustavi demonstrativno zapustil skupščinsko dvorano skupaj s svojimi 20 pristaši. , Iz tega opazovalci sklepajo, d* bi se utegnila njegova vlada °dločiti za laično politiko. Možnosti nove vlade v tej smeri pa so dokaj omejene, predvstem zaradi-Nestabilnega položaja v centralni Poslanski zbornici. Izmed skupnih poslancev uživa vlada zdaj Resen Incident na jordansko-lzraelski meji • Aman, 12. sept. (AFP). — ''ojaško poveljstvo je objavilo, Je nastal snoči hud incident meji z Izraelom. Izraelski pehotni bataljon je v spremstvu inženirskih enot vdrl na jordansko ozemlje in napadel obmejno postajo v Rahavi. V boju je bilo uhitih 15 Jordancev. Postaji je Priskočila na pomoč jordanska enota. V spopadu so padli še 'tirje Jordanci. Ob 'umiku so izraelski vojaki uničili napadeno policijsko postajo in razdejali beduinsko šolo. ki so jo bili zg-a-'•ili z ameriško pomočjo. _ .«_____ __ nega teri jeiv Spodnjem domu govoril Eden. IUlijanski veleponJanik v Washing-Indijski premier Nehru se je vče- tonu Brosio je izročil ameriškemu sura j sestal z visokim komisarjem Zdru- na njemu ministru poslanico zunanje-zenega kraljestva Macdonaldom. Po ga ministra Martina v zvezi t sueškim mnenju dobro obveščenih krogov Je vprašanjem. Po sestanku je Brosio iz-fj.eh,2 Macdonaidu svetoval, naj Ve- javil, da Je Italija proti uporabi sile Uka Britanija posveti resno pozornost in da si bo prizadevala pomagati pri zadnjemu egiptskemu predlogu za re- rešitvi sueškega vprašanja. Po nje-Sitev sueškega vprašanja. . i govem mnenju proti Egiptu uradno Pr;ds?dnlk Varnostnega sveta Por- ne bodo uvedli ekonomskih sankcij, tunondo je včeraj sprejel egiptovske- Prepričan je tudi, da sueškega vpra-ga predstavnika pri Združenih naro- šanja ne bo treba obravnavati v ZN« Ljudstvo Indonezije se Je seznanilo z mnogimi stvarmi šele, ko je doseglo neodvisnost. To velja tudi za volitve. Indonezijcem Je šele zdaj prvikrat v njihovi zgodovini omogočeno, da se izrečejo o ljudeh, ki naj pridejo v parlament. V časih kolonialne administracije so nekateri trdili, da v tako zaostali deželi, kjer je nad 90 •/• prebivalcev nepismenih, ni moč organizirati volitev. BELEŽKE IZ PRIJATELJSKE INDONEZIJE PRVIKRAT V ZGODOVINI je 80 milijonov ljudi volilo svoj parlament Boj proti nepismenosti se Je razmahnil šele po razglasitvi neodvisnosti. Takoj so začeli prirejati teEaje za nepismene. Indonezija pa je odkrila tudi nekatere nove oblike za obravnavanje tega vprašanja. Po mestih ln vaseh lahko vidli različne lepake, ki naj bi nepismene z risbami zainteresirali ln jim pomagali, da se nauče črk. Na večini lepakov vidiš črko narisano v obliki ustnice, ko človek izgovarja isti glas. Razen tega je vsaka F ognje\?to1\n* v«So**bMedo^ poud^Jo ^ & ussmssL sssss rnr lma a - - ------ —,v.«v» njihovega govora lah- ziratl v volilni kampanji mno- ko človek čuti po navdušenem reagi- žice tako, da volitve niso bile ranju ljudstva, zgolj formalnost. Med azijsko-afriško konferenco v Predsednik Sukarno velja po pravici za najboljšega govornika Indonezije. Sukarno zelo dobro pozna ljud- Enciklopedija v indonezijskem jeziku jskl uslužbenec, ki je Indonezija velika deželi da so po- ..^ila.™env?.,,0datlc,0V ° ,uspehlhi.ŽI Težave z določanjem starosti Mlad indonezijski uslužbenec. volitve so namreč potekle v~ pretežni večini krajev v popolhem redu in miru. Mnogo Je bilo težav tudi s štetjem glasov. Ne smemo namreč pozabiti, da nom, kako so v Indoneziji organizirali karno ve, kako Je treba z ljudstvom i povedoval, da Je bilo *zelo težko doto obširno in težavno delo. Takrat je ravnati, kako mora človek to in ono ločiti starost ljudi, ker mnogi ne vedo, bilo na ulicah Bandunga in Djakarte pojasniti. Na razumljiv in slikovit na- , J,'‘ - vse polno lepakov s sliko divjega bi- čin napravi dostopne in razumljive še ka, riževega klasa, zvezde s polmese- tako zamotane notranje zadeve in naj- cem, srpa in kladiva z emblemi posa- težavnejša mednarodna vprašanja. O po več mesecev, preden so prišli po- » ^ lJud- - —, —-------------- —-----, datki o izidu volitev do Djakarte. In- v«ltko zanimanje. Na Indone- kdaj so bili rojeni. Vprašaš človeka, donezijci sami priznavajo, da je bilo 51Jskl vasl nani Je pripovedoval, kdaj 1e rojen, v pripravah in volitvah več pomanjk- dnJ*®. prosvetne in strokovne tečaje pa ti odgovori: »Rodil sem se, ko Je ijivosti. Vse pa poblede spričo večine '^»dstva. Takš- bilo posajeno tole mangovo drevo.« uspeha. Prvikrat v zgodovini Indone- J® *• P^ceJ, toda a * *'“* *“ zije se Je namreč zgodilo, da so njeni ln ?!*? funkcionarji so nam rekli, prebivalci volili. Volitve Da niso bile ?? v primerjavi s številom pre- formalnega značaja amp?k or^nM- VeUkimi potrebami de*e,e rane tako. da Je velika večina ljudstva 8e v Sf S'-*.n . rada šla na volišča in da je bilo ljudem - - de*eI1 * tak0 ▼®Mklm števi- Zdaj pa doženi, katerega leta je bilo drevo posajeno. Vprašati moraš starejše ljudi v vasi. Toda često se zgodi, da ti tudi starejši ne morejo pomagati iz zadrege. Zelo pogosto ljudje tudi Zelo dobri govorniki odgovarjajo: .Rojen sem bil takrat, omogočeno, da so politično sodelovali L*!m nep>!™enlh P* ,v,1?1 ,tvxrl> ko le hadži Ahmet odšel v Mpko.« v upravljanju svoje dežele napravijo nanj globok vtis. V Bani dungu In Djakarti je mnogo lepo ure- i; _ • j. lenih knjigarn. V njih vldll mnogo do J proti nepismenosti mlajših Indonezijcev, ki se zanimajo Nepismenost je eden ze.o neprl- » meznih političnih strank. Glavni po- njem po pravici pravijo, da Je govor-litičnl boj se je bil takrat in se bije nik, ki zna množice elektrizlratl. še zdaj med indonezijsko Nacionalistično stranko in največjo musliman- J „ • i »vi_ sko stranko, ki se imenuje Mašumi. | »Uezela najmlajSln Zelo dejavna je bila tudi Komunistič- i na partija Indonezije, ki ima zelo ve- »uiivlcv« __ _ „„„„„ lik vpliv zlasti med delavci in rev- Predstavniki indonezijske vlade, s Lahko si mislite, da ni posebno lahko niml kmeti. V volilni kampanji Je katerimi smo govorili med banduniko ugotoviti, katerega leta le šel hadži vneto sodelovala tudi Socialistična konferenco, so nam pripovedovali, da v Meko, kajti takrat Je bilo romarjev stranka. vidijo velik uspeh v tem, da so v mnogo. ________ n?,*-*«,1,11 „!TC,SeClh zaklJ“£Ul popis vo- Isti indonezijski uslužbenec nam letnih "ostankoV, ki soUjlh podedovale knJ,*arn v Bandungu smo j livcev na vsem področju Indonezije, Je navdušeno pripovedoval, da so pri- vse nove azijske države Posebno ža- prve zvezke velike enciklope- dolge 5000 km na področju, ki ga Je prave na volitve razgibale vas In da je lostna je Udediščlna v'nekaterih ii- dlJ« T Indonezijskem Jeziku. V »•-Čeprav Je bila takrat v Bandungu zemljepisno žejo težko povezati, zlasti bil njihov pomen mnogo več II, kakor med njih med njimi tudi v Indoneziil {etku k*r verJ*tl nismo mogli, da »e glavni dogodek azijsko-afrlška konfe- zdaj, ko so prometne zveze še slabo pomen volitev v drugih deželah To ial Je bilo v nlet let* i»« *. n»i?«»•*’ Je ,ot11* Indonezija tako velikega ln renca, Je bilo v mestu tudi mnogo razvite. Po Indonezijskem volilnem je bil način, da so vas politično in so- orebivalcev nepismenih inrtnn.rHri PPmembnega dela. Res, ta enclklope- predvolllnih sestankov in množičnih zakonu Ima volilno pravico vsak cialno dvignili iz nlenc Tao tak.sti. trdilo! da Je stor ^ho ands^a uprava ««■ nl llvlrn? "«',«• »»rveč prevod, zborovanj. Na nekem velikem zboro- državljan, star 18 let. Indonezija je Mnogi tuji opazovalci so skeptično v tem oziru zelo malo Ob nonlsu nre- N*»Pomo pa Je zelo važno, da Je ta vanju v predmestju Bandunga Je ~o- ena Izmed redkih dežel z muslimansko gledali na priprave, misleč, da bo pri- bivalcev leta 193» so 'ugotovili »3 **/. a*ž*I» P|ei,h J«»t let po končni zmagi voril takrat tudi predsednik Sukarno. večino prebivalstva, v kateri Imajo, šlo na volitvah do mnogih incidentov r.enlsmenlh Petnatst let nornele le n*;??ne revolucije prevedla enelkio-Ml, ki ne razumemo Indonezijskega tudi ženske volilno pravico. I in neredov. Volitve pa so pokazale, da bilo nepismenih še nad 90 ‘U kar ie ?e£ I »voj Jezik ln lo začela Izda- lezika, sl nismo mogli ustvariti pra- V zakonu Je tudi posebna določba le bilo takšno mnenje povsem napaf- jasen dokaz, kako malo sta se’ holand- to*"»«??• vega mnenja o govorih posameznih o volilni pravici državljanov, ki Je no. Opazovalci so namreč prišli do ska in Japonska admlnUtraclJa Zani-i 1 politikov. Najgloblji vtis pa je napra- nlio Izpolnili IS. leta, pa io že poro- i tega sklepa zato, ker v deželi še deluje mali za izobrazbo prebivalstva. ‘ (Konec prihodnjič.) IZ DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA MARIBOR VSAKO LETO DESET KILOMETROV NOVIH CEST NA POHORJU Z zgraditvijo cest bodo rešili propadanja velike količine lesa, zlasti drv in tudi pripomogli k povečanju tujskega prometa Gozdno gospodarstvo Maribor | ga bomo v pretežni meri uporab-pripravlja načrt za zgraditev cest ljali v kemične in druge svrhe na fohorju. Zaradi težavnega do- predelave, stopa v mnoge revirje imamo vsako leto večmilijonsko izgubo. Spravilo lesa je še vedno najtežja in najdražja faza gozdne proizvodnje. Dosedanje izkušnje kažejo, da so gozdne ceste najbolj KJE NAMERAVAJO GRADITI CESTE? Dokončno izdelanega načrta za ureditev komunikacij na Pohorju še ni. So pa v glavnem učinkovito sredstvo za odpravlja- že vidni obrisi načrtov, ki so nje. zaostalosti in _ primitivnega plod večletnih izkušenj v gozd-gospodarjenja v gozdovih. Gozd- nem, gospodarjenju in sad študija Pevec. V prvi pripravi so še načrti za gradnjo ceste na Osanka-rico in seveda več odcepov z že zgrajenih cest. Zaprti so zlasti revirji okrog Šumika, Osankarice, Klopnega vrha, Kameniteca, Ple-šiča in Peska. Gozdno gospodarstvo Maribor razpolaga z okrog 60 milijoni din investicijskega kredita. Kolikor bi bila ta vsota stalna, bi lahko vsako leto pridobili 10 km novih gozdnih cest. Stroški za kilometer gozdne ceste se namreč sučejo pri sedanjih cenah okrog 5 do 7 milijonov dinarjev. Se pravi, da bi lahko podjetje v nekaj letih samo uredilo komunikacijsko mrežo na Pohorju. V primeru, da bodo investicijska sredstva v prihodnje ostala na sedanji višini, bi bila ta zamisel izvedljiva. Podjetje samo zmore okrog 22 milijonov din, medtem ko pritekajo ostala sredstva iz okrajnega gozdnega sklada. Ni izključeno, da bi zgradili še več, če dotekanje sredstev ne bi zaviralo pozno sprejemanje družbenih planov in ostale zajpre-ke administrativnega in bančnega poslovanja. Na mariborskem gozdnem gospodarstvu so se za izvedbo načrtov letošnje leto zelo zavzeli in če bodo prihodnje z enako vnemo nadaljevali, smemo ^ pričakovati, da bo Pohorje iz leta no gospodarstvo Maribor lahko strokovnjakov. Novo cesto prav- ! v leto bolj na gosto prepredeno zbere iz amortizacijskega sklada kar gradijo s Činžata na Klopni s cestami. Nove ceste bodo ne^ £ k in prispevka iz okrajnega gozdnega fonda letno okrog 60 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi lahko letno dogradili 10 km gozdnih cest in v desetih letih dosledno uredili komunikacije na Pohorju. Pohorje je s svojimi 60 tisoč hektari gozdov še vedno najbogatejše in najbolj zaključeno gozdno področje. IZKUŠNJE, KI UČIJO IN SVARIJO Gozdovi na Pohorju, ki jih upravlja Gozdno gospodarstvo Maribor, so zelo revni na gozdnih cestah. Gradnja kamionskih cest e vedno zaostajala za sečnjo, ar se občutno pozna prav zdaj, ko je poselc izrazito prebiralnega in gojitvenega zifačaja. V desetih letih smo na Pohorju zgradili saJno okibg 30 km cest, zaradi'česar so še vedno mnogi revirji nedostopni in povzroča spravilo lesa iz njih velike stroške in težave. Zaradi slabega omrežja gozdnih cest in poti so vsako leto v nevarnosti tisoči kubikov lesa, ker jih lahko spravijo v dolino mnogokje samo v ugodni zimi. Zaradi težavnega in počasnega spravila, ki je odvisno od vremenskih razmer, izgubijo mnoge kategorije posekanega lesa na svoji vrednosti. Razen nevarnosti, da nekaj lesa popolnoma propade, je treba upoštevati še izgubo odpadnega lesa, ki nastane pri sečnji, okvare zaradi spravila _ in dejstvo, da je sečnja še vrh. Na tej strani naj bi prihod- dvomno tudi zelo koristile tuj-nje leto začeli graditi še cesto iz 1 skemu prometu in planinstvu, ki Slepnice na Lehen, na južni stra- se mu odpirajo nove perspektive, ni Pohorja pa od Močnika na i -vd RAZVESELJIVE UGOTOVITVE TRBOVELJSKE OKRAJNE INŠPEKCIJE DELA: Stanje higiensko-tehnične zaščite čedalje boljše V nekaterih podjetjih so vidno izboljšali delovno varnost in delovne pogoje — Prav kritično pa je še vedno stanje v rudniku Globoko — Precejšnja malomarnost v zvezi z delovnimi knjižicami Splošna primerjava prvega lanskega In letošnjega polletja že v marsičem kaže, da napori posameznih podjetij ter prizadevanje trboveljske okrajne inšpekcije dela niso bili zaman. V mnogih podjetjih se je stanje higiensko tehnične zaščite vidneje popravila K temu niso pripomogla samo boljša in sodobnejša varnostna sredstva, ampak marsikje tudi večja zavest delavcev samih, ko so jeli vestneje upoštevati varnostne predpise ter ponekod celo sami opozarjati na varnostne pomanjkljivosti v posameznih obratih ali na delovnih mestih. Prav lepe rezultate pa obetajo tudi dva In tritedenski seminarji za varnostne tehnike, ki ob svojem pridobljenem znanju že pridobivajo neposrednejšo zvezo z delavci ter postajajo aktivni svetovalci glede delovne varnosti, hkrati pa začenjajo že temeljiteje analizirati vzroke še vedno tako številnih obratnih nezgod. Medtem ko so bile v preteklih letih zahteve inšpekcije dela skromnejše, upoštevajoč, da je v večini podjetij primanjkovalo varnostnih naprav in sredstev ter slednjič tudi finančnih sredstev, je letos inšpekcija dela že nekoliko ostreje začela postavljati zahtevo po izdatnejši delovni varnosti lin boljših delovnih pogojih. Čeprav tudi letos ne gre brez težav in gladko izpod rok, Blagovni promet v celjskem okraju V letošnjem prvem polletju je bil promet trgovine na drobno manjši kot ▼ lanskem prvem polletju za 1,5 %>, promet trgovine na debelo pa celo za 10 % Po podatkih, ki jih je objavila Trgovinska zbornica v Celju, se je v prvem polletju tega leta blagovni promet na drobno v tem okraju zmanjšal nasproti prvemu polletju preteklega leta za 1,5°/«, promet v trgovini na veliko pa kar za 10,8 •/«. ■ iz analize prometa po blagovnih skupinah je razvidno, da so potrošniki kupovali za 0,5 "/o manj živilskih predmetov, za 1,2 °/o manj usnjenih in gumija- Šolsko delavnico pripravljajo Pri šoli v Vidmu ob Ščavnici nameravajo urediti šolsko delavnico, v. kateri bi se učenci seznanjali z razvojem tehnike In usmerjali v ustrezne poklice. Sedaj pripravljajo načrt zanjo,' nekaj sredstev £a opremo pa imajo stih izdelkov, za 46 •/• manj kovinskih izdelkov in za 24,5 •/• manj nekovinskega gradbenega materiala. Globalno znižanje celotnega prometa gre torej na ra- čun prometa kovinske in grad-, bene stroke. Promet oeialega blaga pa je večji kot lani. Phnftef s tobakom in tobačnimi fzdelki se je povečal za 44,5 •/«, kurjave je Lilo prodane za 35,8 “/« več, papirja in papirnih izdelkov pa za 38,2 °/o več. Tudi prodaja tekočega goriva in maziva je povečana, in sicer pa 29 •/*. Promet tekstilnega blaga se je povečal ‘ k * števajoč manjše dohodke prebivalstva zaradi omejene investicijske dejavnosti je bila kupna moč letos v večji meri realizirana, posebno če upoštevamo povečane neblagovne izdatke. - . i ~ Trgovina jna debelo je zmanjšala promet za 10,8 Vo. Pri tekstilnem blagtt je Zabeležen padec prometa za 19,5*/o, pri usnju za 13,5 •/«, pri kovinskem blagu za 19,7 •/«, pri steklu in keramiki za 74.4 •/», pri kemičnih predmetih za 16 */o, pri lesnih izdelkih za 18.5 •/• in pri gradbenem materialu za 44,5 °/o. Povečal pa se je Eromet živil za 8,5 Vo, promet to-aka in tobačnih izdelkov za za 2,5 Vo, promet elektrotehničnega materiala za 8,4 % in promet kemičnih proizvodov za 4°/«. j 71%, in elektrotehničnega mate-Iz prometa na drobno v prvem ; riala za 2,5 °/i. Znižanje'prometa polletju se jasno odraža manjša investicijska dejavnost. Struktura prodaje po blagovnih skupinah se v trgovini na debelo je pripisovati povečani konkurenci predvsem pri industrijskem blagu, ki sili >istveno ni, izpremenila, razen pri j proizvajalce, da prodajajo blago že obljubljenih. Hidroelektrarna j tistih grupah, ki so letos pasiv-1 mimo veletrgovin neposredno u Vuzenica, Elekfero Maribor-oko- i nejže. Tako so potrošniki iz svojih j trgovinam na drobno. Tudi kre- uciBivu Uu ic sctuia oc vedno lica še nekatera druga podjet- J sredstev za blagovne izdatke po- I ditna politika je vplivala na pro- lahko podrejena komercializmu, ja so jim že obljubila nekaj orod-i trošili za živila 34,8 "/o, za tekstil met veletrgovine, kajti povečali ne pa gospodarskemu momentu! 5a 111 materiala, Društvo prijate- i 19,7 •/», za usnje in gumo 7,5 "U so se krediti trgovini na drobno, V mnogih revirjih je posek še lJev mladine pa denarni prispe- in za kemične predmete 6,6*/«, j krediti veletrgovini pa se niso vedno manjši, kot bi lahko bil, vek. . P. razliko pa za ostalo blago. Upo- bistveno spremenili. rg. ker gozdarji ne morejo tvegati, —1------ ' ' r ',c' ’ — -----------“—— da bi jim les obležal in izgubil svojo vrednost. Izkušnje, ki so jih pridobili gozdarji v desetletnem upravljanju gozdov, opozarjajo, da je treba graditev gozdnih cest postaviti na prvo mesto. Ceste navsezadnje niso namenjene samo spravilu, ampak tudi drugim gospodarskim meram v gozdarstvu, kot so preprečevanje škode zaradi vremenskih neprilik, čiščenje, pogozdovanje in druga dela. GOZDARJI SE DRV BOJIJO Drva za široko potrošnjo naj bi predvsem dobili iz odpadnega lesa pri sečnji in čiščenju sesto-lik je le opaziti, da si podjetja v mnogo večji meri prizadevajo, da bi odpravila ugotovljene pomanjkljivosti in v večji meri zavarovala delavca v delovnem procesu. V mnogih podjetjih so organizirali svojo notranjo higiensko-tehnično službo in jo zaupali strokovno sposobnim ljudem. Tu naj omenimo zlasti premogovnik Trbovlje-Hrastnik, Strojno tovarno Trbovlje, premogovnik v Zagorju, steklarno Hrastnik, premogovnika na Senovem in v Krmelju ter »Celulozo« in roto-papirno tovarno v Vidmu. Ze doslej se je precej uspešno obnesla neposredna odgovornost obrato-vodij, delovodij, mojstrov in tudi samih delavcev, ki so jo v posameznih podjetjih izrecno določili v svojih pravilnikih. Naglejše izpolnjevanje varnostnih in higiensko-tehničnih predpisov pa je kaj težavno zlasti v podjetjih, ki imajo zastarele obrate In proizvodne naprave, kot n. pr. v kemični tovarni v Hrastniku, v kopitarni v Sevnici, v rudniku v Globokem, pletilnici na Dobovi, čevljarstvu na Senovem itd. Tu v marsikaterem podjetju na isti delovni prostornini, kakršno imajo že desetletja, proizvajajo sedaj dva do trikrat več. Razumljivo je, da ob tako povečani proizvodnji na ozko omejenem delovnem prostoru ni moči doseči do skrajnosti učinkovite delovne varnosti. Sicer si povsod prizadevajo, da bi z manjšimi investicijami delovne pogoje vsaj nekoliko izboljšali, toda zaradi skromnejših finančnih možnosti se ne morejo lotiti obsežnejšega preurejanja proizvodnih obratov. Medtem ko so malone po vseh podjetjih vidni znaki o napredku higiensko-tehnične zaščite, pa v premogovniku in glinokopu , na Globokem še nadalje vlada izredno kritično stanje. Tu okoli 230 delavcev in delavk nima najosnovnejših sanitarnih prostorov in naprav. Nikjer ni prostorov, kjer bi ge mošh delavci obrati pred odhodom v jarr^e, kjer bi se preoblekli. In po delu umili. Najteže je v slabem vremenu, ko prihajajo delavci in delavke na delo mokri, prav tako pa tudi po delu odhajajo na domove umazani in mokri. Globoški primer je tako kričeč, da bo nujno treba storiti vse, da dobe delavci vsaj osnovne higiensko-tehnične in delovne pogoje. Primerjava obratnih nezgod v lanskem in letošnjem letu tudi pove, da se je število nezgod zmanjšalo, zlasti smrtnih. Med-' tem ko je bilo lani v tem času 8 smrtnih nezgod, sta se letos primerili samo dve. Sama analiza obratnih nezgod pa priča o tem, da ponekod delavci še vedno premalo upoštevajo varnostne predpise, da ne uporabljajo niti tistih varnostnih naprav, ki jih Imajo itd. V marsikaterem primeru pa je treba dati prav tudi delavcem, ki trde, da varovalna sredstva niso primerna, kot n. pr. razna varovalna očala, ki P°' vzročajo močno potenje, slabitev vida ter glavobol. Precej dela je imela okrajna inšpekcija dela tudi z urejanjem nepravilnih odpovednih odločb in odločb o disciplinskih odpustih delavcev. Tu je posebno zanimivo, da odpade od 365 primerov nepravilnosti kar 272 primerov na gradbeništvo. Inšpekcija je izdala v tej zvezi nad 50 razveljavitvenih odločb, v ostalih primerih pa je spore urejala neposredno s pora' ->lnim postopkom na licu m \ v podjetjih in pri delodajalcih. Nadalje j0 inšpekcija ugotevila s pregledom po podjetjih, da sta stanje in hranitev delovnih knjižic v precej malomarnem stanju ter ne ustrezata zakonitim predpisom. Ugotovljeni so bili celo številni primeri, ko so delavci po dve ali tri leta zaposleni v podjetju, a so še vedno brez delovnih knjižic (n. pr. »Prevoz« in »Vino« v Brežicah). Mnogo delavcev še vedno nima obveznih potrdil o hranitvi delovnih knjižic. Prav pogosta pomanjkljivost pa je tudi v tem, da so posamezne rubrike pomanjkljivo izpolnjene, v nekaterih pa sploh manjkajo podatki. V analizi o stanju higiensko-tehnične zaščite je inšpekcija dela postavila tudi vrsto predlogov, ki naj bi vplivali na splošno zboljšanje. Med drugim je zanimiv zlasti predlog, naj bi podjetja v svoje tarifne pravilnike vnesla odstotno nagrajevanje vseh tistih delovodij (preddelavcev, paznikov itd.), na katerih delovnem območju bi bilo najmanj obratnih nezgod in kjer bi vladala naivečja delovna varnost. Nadalje predlaga inšpekcija dela. naj bi v strokovnih šolah uvedli kot redni predmet pouk o delovni varnosti. Ob tem pouku bi potem na delovna mesta prihajali mladi delavci temeljito poučeni v vseh A tsamostnih napravah ter njihovi uporabnosti. Električna sadna sušilnica V Vidmu ob Ščavnici bodo kmalu dogradili v okviru električnega poizkusnega centra sadno sušilnico. Stavbo so prizidali k zadružnemu domu, kjer imajo že električno peč za kruh in pecivo. Sušilnica je prva take vrste pri nas, zato jo bo treba šele preiz-' kusiti. Sadna sušilnica bo imela več prostorov, kjer bodo sadje pred sušenjem dobro očistili V sušilnici bodo sadjarji lahko sušili sadje za domače potrebe. Kmetijska zadruga pa bo sušila sadje tudi za trgovino in izvoz. Z montažo naprav v sušilnici hitijo, k el je letos precej sadja. V okviru poizkusnega centra urejujejo tudi javno pralnico, ki jo bodo lahko uporabljale vse gospodinje. P. i Kaj ovira razvoj turizma na Dolenjskem Tudi v najbolj privlačne kraje turisti ne bodo prihajali v večjem številu, dokler se znana gostoljubnost Dolenjcev ne bo močneje občutila tudi v njihovem gostinstvu ,a .P jev. Zdaj mnogokrat velike množine tega lesa propadejo, ker priprava in spravilo vrednejšega lesa zaostaja, tako da mnogokrat komaj rešijo tega, zaradi česar pripravo in spravilo drv neredko opuščajo s stališča gospodarskega računa. Gozdarji se drv bojijo, ker imajo pri njih finančno izgubo. Ce kljub temu prodajo več drv, kot so računali, je to pripisati zaostalemu spravilu vrednejših sortimentov, ki so jih prisiljeni predelati oz. prepustiti za kurjavo. Ta strah pred drvmi je že prava anomalija, ki seveda najbolj prizadene potrošnike v mestih. Navsezadnje pa, če ta pojav podrobneje ocenimo, se spet vrnemo k cestam in spravilu. Brez cest namreč odpadnega lesa za kurjavo ne bomo mogli dobiti v tolikih količinah, kot bi ga lahko. Res je, da naj bi bil odstotek lesa za kurjavo čimmanjši. toda dokler tičimo sredi redukcij električne energije in nimamo sodobnejših goriv zn gospodinjstva, smo navezani izključno nani. Končno pa bomo potrebovali ceste za prevoz odpadnega in manjvrednega lesa tudi tedaj, ko Na Dolenjskem pravijo, da so glavni vzrok slabo razvitega turizma na Dolenjskem neurejene in slabe prometne zveze, slabe ceste in podobno. Temu mnenju je treba delno pritrditi, ne,moremo pa ga popolnoma osvojiti in se vdati v stanje, kakršno je in zaradi tega pustiti v nemar tudi tisto, kar bi turizem na Dolenjskem izboljševalo. Tega ni malo, zato ni napak, če se nekaterih stvari dotaknemo sedaj pred zaključkom letošnje turistične sezone. Zimski meseci bodo dovolj dolgi, da se v njih pripravimo za turistično sezono v letu 1957. Prav je, da pogledalo resničnemu stanju v oči in da na podlagi ugotovitev napravimo zaključke, ki bodo pripomogli, da prikličemo v ta del naše domovine tiste turiste, ki jim je Dolenjska pri srcu, a 6e zaradi enega ali drugega vzroka ne morejo odločiti, da bi jo mahnili tjakaj. Odločimo se za večdnevni izlet Zagradec — Žužemberk — Dolenjske Toplice — Novo mesto — Šmarješke toplice—Smarjeta. Mimogrede bomo za en dan, ker bomo že v Novem mestu, »skočili« tudi na Gorjance. Zagradec pred Žužemberkom je malo poznan kraj. Nič posebnega ni, bi dejal človek, lri ne v Sloveniji, doseže v Zagradcu vrhunec svoje romantične poti Pogled nanjo zbuja v človeku željo, da začne brskati po svoji preteklosti, da išče tista najlepša doživetja ki ga je za Evropo odkrila finska romantika, je marsikomu še dandanes alfa in ome-o finski literaturi, ki je med-že mnogo določneje izrisala svojo značilno podobo. Komaj po imenu poznamo pri nas na primer Aleksisa Kivija, romantič- iz MODERNE GALERIJE jah, drama Hele Woliuki »Zene na Niskavouriju« in pred letom roman »Egipčan Sinuhe« Mika Waltarija — to je skoraj vse, kar lahko preberemo v slovenščini. Tem redko posejanim prevodom se je zdaj pridružilo »Trudno življenje« sodobnega finskega pisatelja Fransa Eemila Sillan-paaja. Sillanpaa pripada pisateljskemu rodu med obema vojnama. V domovini je zaslovel že s prvim romanom »Hurskas kurjuus«, ki smo ga dobili zdaj tudi v slovenščini. Njegov največji uspeh je roman »Dekla Silja«, ki je izšel leta 1931. Mednarodno priznanje je dosegel s podelitvijo Nobelove nagrade za književnost, ki jo je prejel leta 1939. »Trudno življenje« je socialni roman Finske v zadnjih deset- I letjih preteklega in prvih deset- I letjih našega stoletja. Pisatelj nam I pripoveduje življenjsko zgodbo kmečkega dninarja in zakupnika Juhanija Toivole, čigar »trudno življenje« se ne more dvigniti iz ubijajoče revščine in nenehnega propadanja. Toivola je povprečno in nekoliko čudaško bitje, ki se pravzaprav ne zaveda globljih korenin svojega žalostnega prostora na soncu. Njegov socialni položaj pa ga v viharnih dnevih po prvi svetovni vojni vendarle privede v vrste finske revolucije, ki ji po svoje predano služi, dokler ga ne doleti usoda tisočev drugih, morda bolj zavestnih upornikov: podrejo ga krogle finske kontrarevolucije. Sillanpaajevo pripovedovanje je stvarno, vendar ne brez smisla za poetičnost. Svojega junaka slika s simpatijo, a brez sentimentalnosti, ki bi ga delala boljšega, in tudi brez »poduhovljenosti«, ki bi ga dvigala v simbol. Tak, kakršen je, stopa pred nami z neprebujeno zavestjo, z motnimi spomini iz mladosti, s svojo potrpežljivostjo in osamljenostjo. V ozadju je z rahlimi barvami naslikana finska pokrajina, severnjaško mračna in meglena, vsaj za bralca, ki je doma bliže juga. »Veliko življenje,« ki ga prinaša kapitalizem tudi v finsko vas, se Juhanija Toivole ne spomni in gre mimo njega. Sele tik pred koncem tega trudnega življenja se razlije čezenj neka slutnja novega in boljšega, ki pa ostane za Toivolo zgolj neizpolnjeno upanje. S SillanpaSjevim romanom smo lahko zadovoljni predvsem kot z značilno sliko finskega življenja in finskega človeka. To je ob splošni suši prevodov iz te oddaljene književnosti že dovolj tehten vzrok, da smo ga prevedli. Knjigo je izdal Slovenski knjižni zavod, prevedel Branimir Kozinc, opremil pa Vladimir Makuc. K-č Likovna umetnost in turizem RAZSTAVA SODOBNE SLOVENSKE LIKOVNE UMETNOSTI V PORTOROŽU Stojan Batič: Pred kopanjem nega realista, ki velja za utemeljitelja finske umetne književnosti. V svojih kmečkih romanih je posredoval značilne podobe finskega življenja v preteklem stoletju v nekoliko patetični in heroični obliki, ki pa ji ne manjka kritičnega očesa za korenike družbenega zla. Njegovo smer je realistično sledil in nadaljeval Juhani Aho. Na njunih osnovah Je zrasla nova književnost, ki si le pridobila priznanje tudi v tujini in dandanašnji lahko naštejemo vrsto avtorjev, ki so si utrli Pot med druge narode. Slovenci finske književnosti nismo mnogo prevajali in razen v času slovenske Moderne z njo nismo iskali intimnejših stikov. Nekaj pesmi Eina Leina v revi- Beograjska Opera na iVViesbadenskem festivalu Pravzaprav bi bil že zdavnaj čas pisati o tej razstavi. Toda tudi še sedaj, ko je mali razstavni prostor v Portorožu že zaprt, vtelja vsaj na kratko zabeležiti nekatere stvari o tej svojevrstni likovni manifestaciji slovenskih kiparjev in grafikov. Torej: .pravkar zaključena razstava grafike in plastike, ki je bila postavljena v turističnem središču Slovenskega Primorja v Portorožu, pomeni posrečeno novost kot nov način popularizacije slovenske umetnosti. Prirejena je bila v času turistične sezone in namenjena predvsem tujcem, ki so se mudili na letovanju, da se seznanijo z zadnjimi dosežki naše likovne umetnosti. Morda je tudi zato razstava obsegala samo barvno in čmobelo grafiko ter malo plastiko — dvoje zvrsti, ki sta — kot pravi v uvodu h katalogu razstave Zoran Kržišnik — dosegli v zadnjih letih zavidanja vreden vzpon. Hkrati je bila razstava tako po številu sodelujočih kakor po izboru del in avtorjev — sodelovali so skoraj vsi najvidnejši slovenski grafiki in kiparji — »s prikazanimi deli nekak prerez tovrstnega sodobnega ustvarjanja«. Grafiko je na portoroški razstavi predstavljalo devet grafikov: Riko Debenjak, Božidar Jakac, Boris Kobe, Tone Kralj, Miha Maleš, Maksim Sedej, Marjan Tršar in od tržaških umetnikov Avgust Černigoj in Lojze Spacal. Skupno 90 razstavljali 44 del, nastalih če že ne letos, pa vsaj v zadnjih treh letih. Tako je tudi po času nastanka razstava kakor po sorodnih likovnih težnjah nastopajočih — izstopata morda le Jakac in Kralj — zelo enotna in sodobna. Od grafikov pogrešamo Miheliča, Preglja in morda še katerega, da bi bila podoba sodobne slovenske grafične umetnosti zares popolna. Malo plastiko so v Portorožu razstavljali kiparji Stojan Batič, Zdenko Kalin, Karel Putrih, Jakob Savinšek in Drago Tršar. Vsak je bil zastopan s tremi deli, ki so ponazarjala slovensko novejšo malo plastiko in stremljenja najbolj znanih slovenskih kiparjev v tej zvrsti. V zvezi s portoroško razstavo j smo obiskali nekatere razstavljavce, ki so se rade volje odzvali vabilu, da odgovore na nekatera j vprašanja o pomenu in namenu te in podobnih razstav". Vsi trije, slikarja Miha Maleš in Riko De- ! benjak kakor kipar Stojan Batič I so si bili edini, da je razstava v j Portorožu uspela. Smisel te raz- ! stave vidijo v popularizaciji slo- j venske sodobne likovne umetnosti tujemu občinstvu, v tem, da taka dobro organizirana in skrb- , no pripravljena razstava seznanja tujce z dosežki sodobne slo- i venske likovne ustvarjalnosti in budi za nas zanimanje po kulturnem svetu. O sami razstavi so zgoraj navedeni umetniki povedali svoje misli, ki jih, ker odpirajo v zvezi s podobnimi turističnimi propagandnimi razstavami nekatere probleme, velja ponatisniti. Kipar Stojan Batič: »Razstavo grafike in male plastike v Portorožu je organiziral Jakopičev paviljon v Ljubljani s sodelovanjem Turističnega društva Portorož, na njej pa so sodelovali oni, ki se med počitsicami mude v teh krajih, in še nekateri drugi, tako da je bila razstava zares kvalitetna in v nekem pogledu reprezentančna. Pomen razstave se mi zdi poleg tega, da je organizirana v turističnem Portorožu predvsem v propagandne namene, zlasti v njenem namenu, da, se na tem skrajnem koncu naše ožje domovine, ki narodnostno ni najbolj trden, prikažejo dosežki slovenske umetnosti in vzbudi zanjo zanimanje domačinov in tujcev.« Slikar in grafik Riko Debenjak: »Zavedali smo se pomena razstave — reprezentirati tujcem dosežke slovenske umetnosti. Veseli me, da je bila to ena redkih razstav, ki je bila dobro postavljena, dokaj enotna in tudi kvalitetna.« Slikar in grafik Miha Maleš: »Razstava v Portorožu je bila prerez sodobne slovenske grafike. Iz te razstave, kot je bilo predvideno, naj bi se izbrala dela za neko podobno razstavo na Švedskem, hkrati pa je bila portoroška razstava pregled dela, ki so ga opravili slovenski grafiki v zadnjem času. O kvaliteti tega dela pričajo tudi izjave ravnateljev galerije iz Neaplja in Rima, ki sta se udeležila otvoritve razstave in se zelo pohvalno izrazila o razstavi in o slovenski grafiki. In še to: dobro in potrebno bi bilo, da bi bila to nekakšna stalna razstava v času. turistične sezone bodisi v Porto- j rožu ali v Piranu, kjer so za tak i stalni razstavni prostor kot ne- j kakšno podružnico Modeme ga- 1 lerije že našli tudi primerno poslopje. Za samo Slovensko Primorje kajcor za popularizacijo slovenske umetnosti bi taka stalna razstava v tem delu Slovenije nedvomno precej pomenila.« tp / Mlado ljubljansko Eksperimentalno gledališče v krogu je Imelo v torek zvečer svojo prvo premiero v sezoni. Izvajali so kriminalno grotesko znanega pariškega bulvarnega avtorja Andrčeja Roussina »Mož, žena in smrt«. Režirala je Balbina Battelino-Babknovičeva, igrali pa so: Savka Severjeva, Mileva Ukmarjeva, Jože Zupan, Lojze Potokar in Franček Drofenik. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano v Križankah, Je ugodno sprejelo predstavo, čeprav je bilo skoraj pri vseh izvajalcih videti, da jim »okrogli« oder dela težave in da ne obvladajo povsem naglega modernega konverzacijskega sloga. — Na sliki prizor iz uprizoritve (Sava Severjeva in Jože Zupan), Mmbor: GLEDALIŠČE OŽIVELO • IZBRAN JE OŽJI REPERTOAR. DRAMA JE ŽE ZAČELA DELO Obe ustanovi v mariborski gledališki hiši sta izbrali iz širšega okvirnega načrta repertoar za letošnjo sezono. Letos je izbor rezultat številnih ožjih in širših posvetovanj gledaliških ljudi med seboj in gledaliških ljudi z občinstvom. Opera se je odločila za naslednja dela: W. A. Mozart »Fi-garova svatba« (ob 200-letnici Mozartovega rojstva), Jules Mas-senet »Manon«, Danilo Švara »Slovo od mladosti«, Giuseppe Verdi »Aida« in Antonie Thomas »Mignon«. To so novitete. Uprizorili pa bodo še nekaj obnov- »Literatura« — nova zagrebška književna revija V Zagrebu nameravajo ustanoviti novo književno revijo, ki bi naj izpolnila vrzel, nastalo po spremembi značaja »Republike«, ki je z letošnjim letom privzela obliko magazina. Nova revija se bo imenovala »Literatura« in jo bodo urejevali Mirko Božič, Vje-koslav Kaleb in Ervin Sinko. Revija naj bi zbrala predvsem starejše hrvaške književnike, za razliko od »Krugova«, ki so glasilo mladih. Pričetek izhajanja revije še ni točno določen. ljenih predstav iz prejšnjih sezon. Angažirani so: tenorist Oskar Zornik (do zdaj član skopske Opere), tenorist Bogomir Lukež (absolvent Akademije za glasbo), in mlada dirigenta Janez Komar in Marko Žigon. Drama je dokončno izbrala naslednji repertoar: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«, Delder-field »Visok je zH«, Fabri »Zapeljivec«, Kreft »Kreature« (s tem delom se bo Drama verjetno udeležila gledališkega festivala v Ljubljani), Vercors-Vincent »Ga-spar Diaz«, Gorki »Na dnu«, Schulz »Nežna past«, Anouilh »Cecile« in Shaw »Poznetovo prebujenje« (dve enodejanki). Betti »Korupcija v sodni palači« in Krleža »V agoniji«. Prostor je rezerviran za morebitno slovensko noviteto (doslej je predložil Ivan Drev basen »Ko prihaja pomlad«) in otroško igro. Ansambel je narasel za pet novih članov, izmed katerih je zares nova edino Majda Gorin-škova iz znane mariborske gledališke družine, prihajajoča iz Kopra, ostali štirje: Branka in Edo Verdonik, Hugo Florjančič in Franjo Vičar, ki so se vrnili z Reke, Ljubljane in Ptuja, so stari znanci mariborskega gledališkega občinstva. Ansambel bo zelo pogrešal odličnega režiserja Frana Žižka, ki odhaja k radiu. Od igralcev odhajata na novo službeno mesto Janko Hočevar in Tone Terpin. Drama je začela s študijem prvih treh del konec avgusta. Otvoritvena predstava bo »Ukročena trmoglavka« (v začetku oktobra) v režiji Mirana Herzoga, sledili ji bosta »Visok je zid« v režiji Petra Malca in »Zapeljivec« v režiji Eda Verdonika. V predsezoni bo ansambel uprizarjal eno* najuspešnejših predstav iz lanske sezone — Pa-trickovo »Vročo kri«. S tem delom je mariborska Drama gostovala 8. in 9. septembra na Gorenjskem v okviru proslave delavske stavke. D. M. IZ MODERNE GALERIJE Ansambel beograjske Opere f [>o prihodnje leto ponovno sodeloval na mednarodnem opernem festivalu v Wiesbadenu. Čeprav Repertoar gostovanja ni še dokončno določen, je že določeno, da bodo Beograjčani nastopili na festivalu s tremi predstavami, od katerih je doslej za gotovo na sporedu Boris Godunov. Prav Ibl:o je bila beograjska Opera povabljena na gostovanje v Ziirich, kjer naj bi uprizorila ®a povratku s festivala v Wies-badenu operi Hovanščina in Knez Igor ter Dalet Krešimira Barano-Vlča Kitajska pravljica. Moskovski balet v Londonu Balet Boljšo j teatra iz Moskve bo dal svojo prvo predstavo v Londonu 3. oktobra letos. Za nastop tega baleta, ki jma po svetu zelo velik in lep sloves in ki ga Prištevajo med najboljše baletne korpuse na svetu, vlada v Londonu izredno zanimanje. Ljubitelji klasičnega baleta so v dolgih vrstah stali pred Opero Covent Garden, da bi si zagotovili vstopnice. Nov Puškinov spomenik v Leningrndu Leningrajski kipar M. Aniku-*>n je dokončal delo na modelu novega Puškinovega kipa. Spomenik bo stal na Trgu umetnosti nasproti Ruskega muzeja. Puškinov kip je izdelan v naravni velikosti. Ce pogledamo statistične številke o kulturno-prosvetnem življenju izven glavnih mest naših republik in kulturnih središč, bi bili lahko zadovoljni. V Srbiji na primer deluje sedaj nad 2000 kul-turnoumetniških društev: v njih je včlanjenih okoli 150.000 držav-janov; v enem letu je bilo izve-lenih nad 12.000 registriranih prireditev, vendar pa je njihovo1 dejansko število verjetno še večje. To je lep uspeh naših splošnih kulturnih prizadevanj: množica naših ljudi postaja nosilec kulturnih prizadevanj na raznovrsten, toda vselej koristno simpatičen j način, pač glede na osebne spo-| sobnosti in nagnjenosti posameznikov. V kulturnoumetniških društvih delujejo dramske, orkestrske. zborovske, književne, likovne in folklorne sekcije. In še j vedno odkrivajo nove oblike dela. | Kulturnoumetniška društva delajo po mestih in trgih v notranjosti, veliko pa jih je tudi po vaseh, po vsej naši deželi. Kje so pomanjkljivosti? Vendar pa v našem kulturno-umetniškem in zabavnem živije-kar nas sili prvi vrsti to. ali ustreza vsebina aela posameznih društev splošnemu sedanjemu kulturnemu nivoju in razvoju, ali vselej in povsod prispeva svoj delež k prizadevanjem, da bi našega človeka iztrgali iz preživelih PISMO IZ BEOGRADA ZA PRAVO UMETNOST V NOTRANJOSTI nju obstaja nekaj, k razmišljanju. V | in zastarelih naplavin minulih I časov. Ali je to. Kar imenujemo | zabavo, resnično tudi zabava, ali i je kulturno in lepo. In nadalje, ali so naša kulturna središča s svoje strani da'jala dovolj pomoči kulturno-umetniškim društvom v notranjosti in njenemu kulturnemu -življenju nasploh. Očitek, da kulturna središča ne posvečajo dovolj pozornosti naši notranjosti, ni popolnoma upravičen, čeprav obstajajo v določenih področjih umetnosti tehnične težave, zaradi katerih je teže obiskovati manjše kraje v notranjosti. Toda prav tako je očitno, da hočejo naši ljudje po vsej deželi spoznati, slišati in videti znane umetnike, zbore, orkestre in znane plesalce, ki so se proslavili po vsem svetu. Toda na žalost takšnih prireditev v Srbiji ni bilo mnogo. Mnogo več je bilo nevestnih, sumljivih in popolnoma brezimenskih krošnjarjev, ki so se zlorabljajoč ime pravih umetnikov pretihotapili in razsuli po naših manjših mestih ter prodajali šilo za ognjilo. Za-nje je naša notranjost do nedavnega, pa tudi še sedaj morda sa-I mo donosno mesta Nasičenost s folkloro Veliko kulturno - umetniških društev deluje osamljeno, brez strokovne pomoči in nasveta, pogosto prepuščeno komu, ki se v teh društvih staromodno izživlja. Posamezniki v njih se igrajo s stvarmi, ki so izven njihovih moči in dosega. Od tega trpi tudi vse društvo, kar se kaže tudi v odnosu državljanov do njih. Takšni pojavi so najpogostejši v gledaliških sekcijah in amaterskih gledališčih, čeprav so tudi tu nedvomno nadarjeni posamezniki. Prednost dajejo najpogosteje folklori, ki absorbira celotno delovanje društva, tako da napravijo vtis, da brez folklore ni mogoče dalje. Vse je zasičeno s folkloro, ki jo izvajajo brez izbora in brez oplemenitenja. Naši državljani se s tem ne morejo zadovoljiti in o naših kulturno-umet-niških društvih je zrastlo mnenje, ki ni vselej pohvalno. Pa vendar so v veftini krajev v naši notranjosti ta društva edina kulturnoumetniška jedra in nosilci kultur-1 nega življenja. Med kulturnimi središči mest in krajev v notranjosti doslej ni bilo kakšne posebne povezanosti, ki bi morala izžarevati svoj blagodejni vpliv. Izjemo pomenijo v Srbiji samo književnost in novinarji. Beproduktivni umetniki za njimi daleč zaostajajo. Jasno je, da s tem ni mišljeno izenačeva-kakšnega majhnega mesta v notranjosti z glavnim mestom, z njegovimi kulturno-umetniškimi ustanovami, z bogatimi in raznovrstnimi oblikami kulturno-umet-niškega življenja, ki označuje velika mesta in središča. Toda delček od tega je treba dodeliti tudi tistim, ki živijo v notranjosti, in ki navsezadnje sestavljajo večino državljanov naše dežele. Ce bomo kulturna društva v notranjosti nenehno in pravilno podpirali in jim pomagali z nasveti, bo v njih odpravljeno to, kar. jim je zmanjševalo vrednost in pomen, kar je i bilo pogosto zgrešeno in je brez | koristi črpalo njihove moči. Kulturno življenje v notranjosti ne bo videti pusto, kakor se zdi se-j daj marsikomu, ki se boji »province« in zaostalosti v njej. Mimo kulturno-umetniških društev bodo doživele svoj preporod tudi mnoge druge ustanove in organizacije, katerih naloga je skrbeti za razvedrilo svojih državljanov, napolniti praznino, ki jo še danes v precejšnji meri čutinjo. Nikola Krtmanomč Drago Tršar: Ekvilibristl Mira Miheličeva V-E-T-E Bilo Je poleti, v največji opol- ' danski vročini. Vsi v hiši so po kosilu zaspali, celo muhe v kuhinji. Samo Puhek se je nekam omotično lovil po vrtu, kjer se ni pod drevesi niti sapica zganila. Malo prej mu je bila zaklicala mamica skozi okno: »Puhek, pojdi tudi ti v posteljp! Vsi so šli spat, celo veter!« Toda v postelji je strašnft dolgčas. Puhek se Je premeteno skril v grmovju in počak3.1, da se Je mamica naveličala klicati. Kmalu potem pa je tudi na vrtu postalo dolgčas, zaradi tega, ker je bilo tako neprijetno tiho. Veter, ki je drugače vsaj rahlo pregibal listje, da je prijazno šumelo in se pogovarjalo s pticami: šššš... šššš..., Je menda res nekam odšel in ptice so se poskrile v svoja gnezda ali kaj. Puhek je razkril 11 roke, kakor bi razprostrl peruti, in začel tako krožiti okrog velike češnje. Ni vedel, ali je ptlea ali'letalo ali metulj ali mogoče celo veter. Ta misel mu Je bila še najbolj všeč in ko je tretjič obkrožil češnjo, je zaklical: »Veter, veter!« »Kaj hočeš?« mu Je odgovoril, nekdo potihoma kot rahel dih. Puhek je obstal in se ozrl. Dve svetil roki e dojgiml prozornimi prsti sta razgrinjali češnjeve veje, kjer so bile najbolj goste, in iz temnega zelenja je gledal vanj obraz neznanega dečka. Imel je dolge svetlozelene lase, še bolj nenavadna pa je bila njegova obleka: tesno prilegajoča se majica, ki se je spreminjala, kakor bi bila sešita iz mavrice. Deček z obleko vred pa je bil tak, da si videl skozenj, kakor bi gledal skozi steklo. Tega se je Puhek nekoliko prestrašil, ampak fantje ne smejo nikoli pokazati, da se boje. Zaradi tega je stopil z desno nogo naprej, kakor je videl, da korakajo vojaki, bojevito vzdignil brado in zaklical: »Kaj delaš na naši češnji? Ali si prišel rabutat? Ampak češnje smo že obrali, jabolka pa so še zelena in boš dobil grižo, če jih boš jedel.« Deček v mavrični majici je proti morju, kamor bom kmalu moral odriniti, zakaj tukaj pri vas se je zrak ta trenutek začel ohlajati in tako me vleče s hladnejšega kopna na toplejšo obalo.« »Le poskusi dvigniti hišo!« je rekel Puhek jezno, čeprav je bil ga začel vrteti in vrteti okrog sebe, da se je vse okrog njega divje zasukalo, drevesa, hiša in mamica, ki se je zdajci sklanjala nad njim in klicala: »Puhek, torej si vendarle zaspal! In kar pod češnjo na travi!« Puhek si je pomel očke. Menda se je res zbudil iz sna. Pogledal I je okrog sebe. Veje nad njim so I se pregibale v veseli sapi: ššš, ššš, vetra samega pa ni bilo nikjer več. Najbrž se je vendarle prestrašil Puhkove grožnje, da ga ' bo očka nabil, in jo popihal. Moj resnični doživljaj Ko sem bila Se zelo majhna, mi je umrla mamica. Nič se je ne spominjam. Pripovedovali so mi o njej drugi ljudje. Stara sem bila skoraj dve leti, pa še nisem shodila. Neka tovarišica me je vztrajno vodila pri hoji. In glej! Nekega dne sem naredila štiri korake od nje do bolne mamice. Mamica je ganjena zajokala in vsa srečna rekla: »Zdaj vidim, da si bo moja Majdka lahko služila kruh.« Po tem dogodku mi je umrla mamica. Ni me spremljala pri mojih nadaljnjih korakih. Čeprav sem že stara 16 let, vem, da nihče ne more dati tega, kar more dati mamica. Majda Svaljšak Prehodni mladinski dom, Kodeljevo toMa 0 NEUMNEM BRIVCU Kajetan Kovič Nacek risar Riše, ttiaie, čire-čar« Nacek-Pacek ves večer. V s« poslikal je: omare, mizo, stene in papir. V starem zvezku muca lazi, miška pa pred njo beži, a ta muco psiček Pazi čet dvorišče te podi. Na omari kokodajca koklja Čopka kokodak, poleg nje v zeleni srajci kvaka žaba rega-kvak. Pa se Nacek naveliča muc in mišk in srak in vran: grad nariše vrhu griča, ki ovija ga bršljan, traktor z močnimi kolesi, težko puhajoči vlak, mlin, ki s kamni zrnje mesi in nad vsakim bel oblak. Pod lase nepočesane pa naslika nek obraz, nanj veliko packo kane in se smeje: »To sem jaz!« zdrknil ob deblu nizdol, dokler se ni ustavil na najnižji veji, na kateri je obsedel, kakor bi se bila tam obesila meglica. »Smešno!« je odgovoril. »Jaz sploh ne jem sadja. Pravzaprav ničesar ne jem.« »Ej, naša mamica bi ti že pokazala, če ne bi hotel jesti!« je rekel Puhek. »Vsi pridni fantki morajo pridno jesti, da postanejo veliki in pametni kot naš očka.« Deček s svetlozelenimi lasmi se je zaničljivo namrdnil. »No, to bi bilo nekaj posebnega, Se bi jaz postal podoben vašemu očetii z njegovim trebuhom. Le kako bi potem še letal?« Puhek je bil užaljen. »Cemu pa bi moral letati? Saj nisi ptica ali veter.« »Pač, veter sem,« Je rekel deček s svetlozelenimi lasmi, zazehal ln se pretegnil. »In ti si me zbudil iz sna, ker si me poklical. Se ne spominjaš več?« Toda Puhka so bili bratci že tolikokrat navlekli, da ni starejšim dečkom ničesar več verjel. Zato je tudi dečku s svetlozcle-nimi lasmi pokazal figo in zaklical! »Samo važnega se delaš! Važič, važičt« »A, tako?« Je rekel deček na drevesu, napihnil desno lice, na-šobil ustnico in poslal proti Puhku kratek žvižg. Toda to ni bil navaden živžg, ampak krepka sapa, ki je Puhka vzdignila ter odnesla vrh češnje, da je tam obsedel na neki rogovili. Puhek se je pošteno prestrašil, se z obema rokama oprijel veje in zavpil: »Padel bom!« Deček z zelenimi lasmi je napihnil drugo lice in vnovič žvižgajoče zapihal. Druga sapa je odnesla Puhka spet na tla. »No, ali zdaj verjameš, da sem veter?« je potem vprašal. »2e moram,« je previdno rekel Puhek. »To, kar sem napravil zdaj s teboj, je bilo seveda samo igranje,« je rekel Veter ln dvignil noge navpično v zrak, s. konico nosa pa se je oprl na vejo, na kateri je malo prej sedel. Tako se je začel vrteti okrog sebe, počivajoč ves čas na nosu, medtem ko so vejice in listi okrog njega vztrepetavali. »Lahko bi bil izruval tole drevo ali vzdignil hišo in jo odnesel čez hribe in doline še zmerom prestrašen. »Potem te l bo naš očka pošteno nabil. Naš očka je bil partizan in je premagal Nemce in Italijane, pa bo še tebe!« . Veter se je začel tako smejati, da se je nehal vrteti na nosu in bi bil skoraj padel, da se ni še pravi čas ujel kar na prgišče zraka, se usedel na lastno dlan [ in se začel zibati na nji po zraku,: kakor bi sedel na gugalnici. »Ubogi človeški otrok,« je rekel, »ali ne veš, da sem jaz tisti, ki ženem jadrnice po morju, vrtim kolesa mlinov, poganjam stroje v elektrarnah, dvigam naf- j i to iz globin, namakam polja, prinašam in razganjam nevihte ter valovim morje? Mene ne ulovi nobena človeška roka, pač pa jaz lahko ulovim, kogar hočem!« In prijel je Puhka za obe rofcici in Dirka na škatlah Vsak udeleženec dobi tri prazne konzervne škatle, na katerih Nekoč je živel trgovec, ki je bil tako bogat, da ni mogel sam prešteti svojega bogastva. Bolj ko se je staral, bolj je postajal otožen. »In kaj imam od svojega bogastva,« si je dejal. »Slednji ppankar ali kovač užije tisočkrat več veselja ko jaz. Toda preden umrem, si le privoščim neko veselje. Vse, kar imam, bom razdal beračem!« In tako je storil. Ničesar ni zadržal, le hišico, v kateri je poslej živel s svojim služabnikom. Tako je iz mesta zbežalo uboštvo, kajti berači so po ulicah prepevali in celo slepci so sedeli po pivnicah, kjer so plesale ljubke plesalke. i Neke noči pa se je trgovcu I pokazal v sanjah starec in rekel:, »Jaz sem duh tvoje sreče. Vse, kar si imel, si razdal, zato bodi poplačan. Glej, jutri si bom na- • del obleko bramana in ti prišel naproti. Ti vzemi palico in me udari po glavi. Padel bom mrtev na tla. Odnesi me v skrit kot tvoje sobe in me položi na tla. Kadar boš potreboval denar, odreži kos mojega trupla, ki se bo takoj spremenil v kos zlata.« Drugo jutro je odšel trgovec k brivcu, da bi mu ostrigel brado. Komaj je sedel, glej, že vstopi v brivnico braman. V hipu je skočil trgovec s stola in ga ubil. Ko je brivec to videl, je bil zaprepaščen, trgovec pa je bra-manu odrezal prst, ki se je iz-premenil pri priči v zlato. Tega je dal osupljemu brivcu in mu zabičal, naj o tem molči ko grob! A ta brivec ju* bil zares tepček! Mislil si je, da je treba le ubiti kakega bramana in že imaš zlata na pretek. Pijan od sreče, da ve takšno skrivnost, je povabil vsakogar, ki se je ta dan pri njem bril, naj ga zvečer zagotovo obišče. (Orientalska) Seveda je bilo zvečer pri brivcu dosti ljudi in vmes tudi neki braman. Brivec je možu pustil veselje, da je povečerjal z njim do kraja, nato je izvlekel izpod stola krepelo in ga silovito lopnil po glavi. Mož je takoj nezavesten padel na tla, presenečenje gostov pa je bilo brezmejno. »Kaj poč- Toda trgovec ni maral, da bi zvedeli njegovo skrivnost, »O, sodnik!« je vzkliknil. »Zaradi tak* oslarije me kličeš zdoma? In S® kaka oslarija je to! Človeško truplo naj se izpreminja v zlato? Pošlji vendar tega ubožca k zdravniku, jaz pa naj pojdem mirno domov!« Sodnik in porotniki so sprejeli ta predlog. Brivca so poslali se mora pomikati naprej, ne da 1 bi stopil na tla. Na dveh škatlah stoji, tretjo pa prime in postavi naprej, da stopi na njo z eno nogo. Prosto šlzatlo spet prime in spet prestavi naprej in tako dalje. Tako je treba premeriti sobo. Tisti, ki pnde najprej na cilj, je j zmagovalec. ' Ali vam je znano, da... ...je domovina pomaranče Kitajska? Od tod so jo šele prinesli v Evropo, in sicer v 16. stoletju. ... ima FLRJ v Evropi najboljše pogoje za proizvodnjo aluminija? Letno izvažamo iz naše države okoli pol milijona ton boksita (tona po 6 dolarjev) iz katerega kemične tovarne izločajo glinico, iz te pa s pomočjo elektrolize čisti aluminij. Precej prodamo tudi čistega aluminija, ki nam ga druge države plačajo po 500 dolarjev za eno tono. ... vsebuje 1 kg sladkorja okoli 150 kock? ... dosežejo včasih nekateri biseri težo tudi nad 1 kg? ■.. obstoja ob naših plovnih kanalih in rekah 42 manjših in 82 večjih pristanišč? ... so ladijska sidra iznašli v 6. stoletju n. e.? P-ižot si g-Kadi Piše In riše Stancar Marjan, star 14 let. Jezersko, Gorenjsko Ko se je Milan vračal iz šole, Je rad zavil na letališče, kjer so _ _ _ _ ___ pristajala večja in manjša letala ni sobici načrte o gradbi letala gale zbadljive besede ‘sošolcev: druge odpadne, a zanj koristne Smel sl jih je pa le od daleč dovršil. Sedaj je bilo treba te »No, pilot, kaj sanjariš?« Nika- predmete. Vse to je na ročnem Vendar mu je pa uspelo, da ie neko nedeljo v svoji podstreš- Milan je imel v sebi trdno vero in pogum in niso ga zbe- V prostem času je začel zbirati deske, žeblje, žico in tudi neš!« so kričali nadenj, »tega mo- i ža smo spoštovali, še pred nekaj minutami smo ga cenili in ljubili, ti pa si ga ubil!« Zgrabili so brivca In ga z brcami peljali pred sodnika. Tu je povedal, kaj se je pripetilo trgovcu' in da ni mislil slabega, le tako je hotel storiti, kakor je bil videl trgovca. Sodnik Je poslal po trgovca. ogledati načrte uresničiti. kor ne. vozičku vozil domov. »POLENO« Udeleženci, posedejo v krogu na tla in potegnejo noge k sebi. Sredi med njimi stoji »poleno«, deček, ki se naredi povsem trdega. Tega zdaj sujejo na vse strani, da pade na enega ali drugega, vsak ga seveda odrine. Stopala mora obdržati vedno na istem mestu, roke pa trdno pri-ročene. Branko Semen: VEČERNA US PA VANKA • Nič se ne boj srček ti moj, jaz sem kot sanja vedno s teboj. Kadar se zvezde svetle prižgejo, tvoje se očke d moje zazrejo, tvoje se očke mi nasmejijo, tvoje se roke - mojih lovijo.,. Nič se ne boj srček ti moj, saj sem pri tebi tudi nocoj. v zavod in tam so dolge tedne zdravili njegovo zaprto glavo, d®' kler ni končno zares znorel. I® tako je vsaj ušel vislicam. Nagradna križanka »JES£N« VODORAVNO: 2 —vzklik začudenja. 3 — Reka v Afriki 5 — Osebni zaimek v 4. skl. 7 — ena izmed strani neba. 8 — Pomešane črke besede SRB- KROGI Vsota vsakega kroga mora znašati 13. Poiščite neznanke Xi, X„ X*. X«, X% X«. 9 — Zobje slonov, ki jim daleč štrlijo iz zgornje čeljusti. 10 — Vzklik bolečine. 11 — Osebni zaimek. 13 — Stevnik. 14 — L6p®> 16 — predlog. 17 — osel dela. NAVPIČNO: 1 — Jezero v Sloveniji. 2*— osebni zaimek. 4 — glavno mesto ene izmed naših republik. 6 — Madžari — z drugo besedo. 12 — Postaja na progi Ljubljana—Zidani most. f5— midva — z drugo besedo. Kdor bo križanko »Jesen« pra-j vilno rešil In bo izžreban, bo prO' jel nagrado. O DIOKLECIJANU Rimski cesar Dioklecijan, (284- JO,5), ki je bil doma iz Dalmacije, se je po dvajsetletnem vladanju odpovedal prestolu i* se vrnil v 'svojo rodno deželo. Blizu Solina si je sezidal ogromno palačo, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja Tu se j® ukvarjal samo z vrtnarstvom it* imel pri tem lepe uspehe. Vsi poskusi, da bi ga vrnili na cesarski i prestol, so se izjalovili. Četrtek, 13. septembra 1953 »ljudska pravica« 7 10 let plodnega dela bolnišnice za tuberkulozne v Novem Celju Iz prvih mesecev po osvoboditvi se _ marsikateri intemiranec-Povratiiik ali borec spominja poinisnice za tuberkulozne v tako imenovanem Novem Celju. Takrat je bil ta kraj nekakšno zatočišče za hudo bolne in ni bil me posebno na dobrem glasu, travniki so se sami znašli v neprijetnem položaju, ker ni bilo nobenih antibiotikov na razpo-mgo, nobenih sredstev za boj z boleznijo. Počasi pa se je bolnišnica razvijala in vedno bolj dobivala značaj specialnega zavoda 23 tuberkulozne. Sedaj pa, ko Praznuje desetletnico svojega obsoja, lahko bolnišnica že 80 odstotkov svojih pacientov vrne . zdrave državljane naše delovni skupnosti. Zgodovina bolnišnice gre v Predvojno dobo. V letih 1932 do i t 3e bila tu bolnišnica za du-®®vne bolezni. Leta 1941. so Nemci bolnike, ki so jih ob okupaciji tukaj našli, prepeljali v Nemčijo, Poslopje v Novem Celju pa spremenili v vojni lazaret. Vsi prostori so bili vsa leta vojne natrpani z ranjenci, tako da je bila stavba po osvoboditvi v silno smbem stanju. Ne samo da dela bolnišnica v najožji povezavi z ostalimi podobnimi zavodi — zdraviliščem v Topolščici in Golnikom (skupni kirurški center za vse, tri je v Topolščici, kjer so tudi najtežje operacije, kirurgi pa prihajajo iz Llubljane). Bolnišnica v Novem j uvedla nekaj novosti pri Pravljenju tuberkuloznih, kakor Jih že dalj prakticirajo v naprednih državah: z oddelkom za de-*°vno terapijo in rehabilitacijo! bolnikov je na primer dobilo nje-n° zdravljenje šele pravi pomen, bolnik, ki se po večmesečnem Pravljenju nekoliko opomore, mora iti skozi posebne delavnice, kjer ga z nalaganjem sprva manjših dolžnosti postopoma obremenjujejo, tako da ga dolgočasje ne ubija. (Na ta način je olajšan prehod iz bolniškega v vsakdanje življenje, kar zelo dobro vpliva na bolnike. Tako imajo trimesečni začetniški tečaj Za šivilje in trimesečni nadaljevalni. Obiskovalci tečaja dobijo ob odhodu iz zavoda diplome kot polkvalifici-rane šivilje. V enem letu so na ta način usposobili okrog 50 deklet. V letošnji jeseni bodo priredili tečaj pomožnega knjigovodstva. Ročna obrt je lepo razvita in izdelki pridnih rok gredo v promet daleč naokrog. Največje uspehe dosegajo v zdravljenju otroške tuberkuloze. Samoiniciativne je uprava bolnišnice 1947. leta začela sprejemati na zdravljenje otroke ter improvizirala otroški odelek v barakah, ki so urejene po vseh principih pediatrije in mentalne hi- giene. To je cela sodobno opremljena majhna bolnišnica za aktivno zdravljenje otrok. Doslej je šlo skozi njo 1500 otrok s hudo tuberkulozo. V teh prostorih eku šajo koncentrirati najtežje primere iz cele Slovenije, posebno pa s Štajerske, ter jih zdraviti po modemih principih. Zdaj že večini hudo bolnih rešujejo življenje, zahvaljujoč stalnemu izpopolnjevanju antibiotikov, novim metodam in nenehnemu za^ sledovanju domače in tuje prakse ter literature, ki je s tem v zveži. Tudi za otroke skrbijo, tako da kolikor mogoče manj občutijo, da so v bolnišnici Ves dan pre-ležijo na prostem, se igrajo, se učijo (imajo svojega učitelja), poslušajo koncerte itd. V desetih letih obstaja bolnišnice v Novem Celju je iskalo v nji zdravja okrog 7000 ljudi. dh Lepe jesenske dneve je treba iz Drugi mladinski festival v Pivki Občinski komite LMS v Pivki je priredil v soboto in nedeljo drugi mladinski festival v počastitev vstaj primorskega ljudstva. Ob tej priliki je bilo več fizkulturnih in zabavnih prireditev. V soboto popoldne je bila svečana otvoritev festivala, nato koncert godbe na pihala JLA. V večernih urah pa je bil glasbeni zabavni večer. v nedeljo zjutraj je Jel skozi Pirko , sprevod, v katerem so sodelovali moto- j risti. kolesarji, kohjeniki, odred pionir- ' jev m predvojaSke vzgoje, Mani taborniškega društva »Krpanov rod«, gasilci is Pivke in Slavine ter fizkulturne ekipe in ostala druStva. Sprevod se je raz- j vil od železniške poskaje do trga, kjer je bila slavnostna tribuna. Po končani paradi je avtomoto druStvo iz Pivke Priredilo ocenjevalne vožnje motornih koles 125 ccm na progi Pivka—Prestra- | nek in nazaj. Nato so bile gasilske vaje, kjer so sodelovali pionirji m ostali člani gasilskega društva iz Pivke. Po teh prireditvah pa je bilo tekmovanje v streljanju. Potem pa je sledil glasbeni [ zabavni večer. * Te dni je gostinsko podjetje Pivka odprlo kavarno v centru Pivke. Da je ni bilo mogoče prej odpreti, je bil glavni vzrok stanovanjska stiska. J. š. Mariborčani, ki mnogo potujejo, bi sedaj težko pogrešali Potovalni urad, ki ga je komaj pred tremi meseci ustanovilo Avtobusno podjetje, pa se je že izredno uveljavil. V prijetni poslovalnici na Glavnem trgu rezervira Urad prostor za daljše proge, postreže z informacijami ,prodaja vozovnice in podobno. Njegova osnovna naloga je razvijati domači turizem. V tej sezoni so organizirali že 135 različnih potovanj. Delovni kolektvi, ki pošiljajo evoje člane na poučna potovanja, rezervirajo avtobuse kar po več tednov vnaprej. Avtobusno podjetje ni kos tolikšnemu zanimanju, ker ima premalo vozil. Za taka potovanja uporablja avtobuse, ki vozijo čez teden na lokalnih progah, v nedeljo bi pa stali neizkoriščeni v garaži. Za daljša potovanja imajo v rezervi le en do dva avtobusa. »Do konca septembra je vse rezervirano« Tako odgovarja tovarišica Jožica po telefonu. »Zadružni kolektiv iz okolice namerava na poučno potovanje,« vam pove. »Zadružnike smo peljali nedavno tudi na Gospodarsko razstavo v Novi Sad.« Kakšne izlete ste pa še organizirali? »Različno, -'nekateri so želeli v Slovensko Primorje, drugi na Pllitvička jezera, Novi vinodol in podobno. Zelo privlačne so tudi športne in druge prireditve v naših večjih mestih, posebno v Ljubljani in Zagrebu. Te dni potujejo člani Društva inženirjev in tehnikov in Bo ta uprizoritev spodbuda ? O igralski družini v Mozirju V kulturno prosvetni dejavnosti se je v Mozirju prva leta Po vojni najmočneje uveljavila igralska družina. Vsako leto je dala tri pa tudi štiri predstave. Njene uprizoritve so ji prine-nesle sloves, da je ena izmed nadpovprečnih podeželskih igralskih skupin. Samo poglejmo, kakšne stvari so igrali: Na oder so dali »Veliko puntarijo«, pa »Celjske grofe«, »Miklovo Zalo« in »Gospo ministrico«. Velike uspehe so želi z domačimi ljudskimi igrami: »Desetim bratom«, »Rokovnjači« ipd. Posebno priljubljen je pri Mozirjanih Nušič. Tako je bilo vse do lanskega leta. Takrat se je pa nekaj zataknilo. Rani' so spravili na oder le še Klopčičevo »Mater«. Za letošnji občinski praznik so znova pripravili Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, ki so ga igrali leta 1946 kot svojo prvo Predstavo. Gotovo bo ta uprizoritev spet mejnik v, delu mozirske igralske družine. Dobro dela pevski zbor. Tudi »Ljudska univerza« je ena najbolj delavnih v Savinjski dolini. V letošnjem letu so se zvrstila Predavanja o slovenskih pesnikih in pisateljih (o Prešernu, Gregorčiču, Aškercu itd.). Pa tudi z drugih področij — iž zdravstva, biologije itd 1 :"J:‘ — hodijo poslušat predavanja. Predavajo domačini in strokovnjaki iz Šoštanja in Celja. Mozirje ima tudi knjižnioo. Zgledno jo vodi tov. Vajdova. V Eoletnih mesecih sicer ljudje ne ero toliko, ker jih zaposluje delo na polju in v vrtotih, zato pa pozimi tem raje sežejo po dobrih knjigah. Zlasti mladina rada bere in to v prvi vrsti partizanske zgodbe in slovenske klasike: Tavčarja, Jurčiča, Finžgarja, pa tudi Bevka, Ingoliča in druge. dh Društva ekonomistov na chjnajski velesejem. Organizirali smo tri skupine, eno tudi za druge, ki se za to zanimajo.« Ali prevzame vaš Urad vso organizacijo izleta? »Seveda, če želijo potniki vso oskrbo. Z njimi gre tudi naš vodič.« Pospeševanje weekend turizma Potovalni urad razmišlja tudi o tem, kako bi s primemo propagando pridobil delovne ljudi, da bi hodili ob sobotah in nedeljah na krajše izlete. V mariborskem okraju je precej zelo lepih krajev. Marsikdo se zato, ker nima možnosti, po mesece ne premakne iz mestnega prahu in vrveža. V navado je prišlo posedanje po lokalih in drugih zaprtih prostorih. Prebivalcem industrijskega centra je pa sprostitev v prosti naravi potreba. Ne samo, da so taki izleti lahko zelo veseli, tudi poučni so, saij bo Potovalni urad poskrbel tudi za tak program. S. Železničarji na odru Clanl sindikalne podružnice mariborske postaje so te dni razveselili svoje stanovske tovariše ln občinstvo v Melju z Benedettljevo komedijo »Dva ducata rdečih vrtnic«, s svojo Igro so občinstvo zadovoljili ln želi uspeh ln priznanje. Komedijo Je zrežiral Jakob Stropnik, ki Je tudi sam igral Savelija. Alberta Veranija Je igral Milan Ceh, njegovo ženo Marino pa Je zaigrala Nada Marvin. V vlogi Rosine pa J6 nastopila Mira Ceh. Z Igro so gostovali tudi v Jtamnicl, kjer so doživeli lep sprejem in obisk. Obiskati pa mislijo še druge kraje. Za tekmovanje pa dramska skupina železničarjev že študira Standekerjevo »Prevaro«. j. k. Nekaj kratkih iz ražnih krajev Okrajna zadružna zveza Celje je organizirala petdnevni izlet v Vojvodino. Izlet bo povezala z obiskom' novosadskega kmetijskega velesejma. 18. septembra bodo odpotovali upravitelji kme-tijsko-gospodinjskih iol na izlet, ki jim bo mnogo koristil pri delu z mladino v kmetijskih šolah. Brezplačen izlet za upravitelje pa je hkrati lepo priznanje njihovemu delu za mladino. ★ Na seji občine Šoštanj, ki je bila ondan, so sprejeli nekaj predlogov. Tako so izvolili šefa stanovanjske skupnosti. Nadalje so dosedanjih pet stanovanjskih skupnosti združili v dve: ena je v Šoštanju in^ ena v Velenju. Za večjo te-lesnovzgojno dejavnost v občini so ustanovili svet za telesno vzgojo. Zaradi vse večje potrebe po izgradnji novih stanovanj .predvsem v Velenju, so izvolili svet za urbanizem. Ker je stari podpredsednik občine podal ostavko, so izvolili novega SP0BT IM TBLBSM1 VZGOJI IZPRED SODIŠČA Precejšnja škoda zaradi malomarnosti Nevestno in očitno nemarno je posloval v trgovskem podjetju »Hranila« Ljubijana-Polje v Zaaobravi 1 vodja A. H. iz Ljubljane. tudi poslo- ja A. H. iz LjuDijane. Ponavadi se očita poslovodjem, da so bili nemarni v vodenju raznih evidenc, poslovnih knjig ln podobnega, A. H. pa očita obtožba, da je bil v času svojega poslovodstva od začetka julija 1955 pa do konca leta čestokrat vinjen in da zaradi tega ni opravljal zaupanih mu dolžnosti tako, kakor bi jih moral in da je posledica tega primanjkljaj v znesku okrog (46.000 din, ki ga trpi družbeno premoženje. Razni izgovori, ki so ob takih prilikah pred sodiščem že običajni, A. H. . niso mogli koristiti, ker so ga bremenili Ljudje radi i dokazi, katerim je sodišče verjelo in ga zato obsodilo na sedem mesecev zapora. izzivati mirne goste s tem, da sta goste prerivala po sobi in se podila po gostilni. Čeprav sama nista bila obzirna, sta pa hudo zamerila, ko ju je nek gost opozoril, naj •mirujeta. Posebno se je razkačil J. J,, ki je tega gosta napadel s pestjo, v kateri je imel zaprt nož, in ga udaril v levo lice s tako silo, da mu je razen drugih poškodb razmajal tudi dva gornja zoba, ▼ spodnji čeljusti pa dva zlomil. To pa še ni bilo dovolj. V svoji vin- 8 l k©mjži j© začel za tem z vso silo mahati s pestjo in nožem okoli sebe in pri tem zadel še drugega gosta v čelo ln V lažje poškodoval. Na sodišču J. J. ni bil tako korajžen in je hotel s svojim zagovorom očr- niti druge kot izzivalce, vendar pa mu to ni pomagalo, da ne bi bil prejel štirih mesecev zapora. Šmartno ob Paki Zadnjo soboto zvečer in v nedeljo Popoldne je dramska skupina Prosvetnega društva v Šmartnem ob Paki npri-*oriln Finžgarjevo »Verigo«. Igralci so *e tokrat v resnici postavili in zato ni čuda, Če So gledalci prav zadovoljni odhajali na svoje domove. Vsi zaslužijo svoje sodelovanje pohvalo, posebno režiser tovariš Bogo Andoljšek, ki je ob £sem ostalem Heln preskrbel iz Celja brezplačno 1©P© kulise in obleko. Po-ol ji Pretep zaradi vinjenosti Pijač« je že marsikoga »pravil« nn zatožno klop. pa tudi v zapor, če jim kaže. se obtoženci, ki stojijo pred sodniki. tudi 9awi sklicujejo na to, da so storili očitano jim dejanje v vinjenem stanju, ko se niso ničesar zavedali ali pa se dogodka zaradi ajkoholne zmede-nr s tl le malo spominjajo. Eden takih, ki se ga nabere in * takem stanju ne more pustiti ljudi pri miru. le tudi 20-letnl delavec pri Stavb- sebno razveseljivo pa je. da je tokrat nem obrtnem podjetju v šiški j. J. Dno y skladu frvig nastopilo nad polovico igralcev. 20. maja letos je prišel proti večeru j izvajalce r ----- Upamo, da nas bodo v kratkem preše- I z nekim tovarišem v gostilno »Janševa i J®tJ* Vino potrdil, razen omenjene poletih a kakim novim delom. I klet« ▼ Ljubljani, kjer sta začela oba | stavke, ki je bila črtana. POPRAVEK Dne 22. avgusta smo objavili ve«t. da je Okrajni zbor proizvajalcev zavr-. .. POtfdltev zaključnega računa podjetju Vino v Kopru. Podjetje je namreč vneslo v zaključno bilanco postavko o kritju škode v znesku 500.000 din za popravilo osebnega avtomobila, s katerim se je zaletel njihov uslužbenec. Vest popravljamo toliko, da je potrditev zaključnega računa podjetja ,vino zavrnila Komisija za potrjevanje zaključnih računov zaradi omenjene postavke in opozorila podjetje, naj zadevo uredi v skladu s predpisi. Okrajni zbor pro-Pa j© zaključni račun pod- TRENING TEKMA NASE A REPREZENTANCE 6:2 proti Jedinstvu (Zemun) Beograd, 12. sept. — Na mestnem stadionu v Zemunu je državna reprezentanca premagala Je-dinstvo iz Zemuna (moštvo pod-zvezne beograjske lige) s 6:8 (3:2). Gole za reprezentanco so dosegli: Rajkov, Milutinovič in Mujič v prvem ter tri Veselinovič v drugem polčasu. Na vratih Jedln-stva je bil Krivokuča, reprezentanca pa je igrala v naslednji postavi: Beara, Belin (Stankovič), Crnkovič, Boškov, Horvat, Krstič II, Rajkov (Petakovič), Milutinovič, Zebec, Mujič (Veselinovič), Veselinovič (Rajkov). Vukas ni igral zaradi lažjega prehlada. Jedinstvo je do 20. minute prvega polčasa vodilo z rezultatom 2:0. Indonezijci premagani v Zagrebu Zagreb, 12. sept. Hrvatska reprezentanca je danes premagala Indonezijo s 5:2 (4:1). Gledalcev je bilo okrog 14.000. Sodil je dobro Damiani. ŠPORT PO SVETO Angleži za mlado reprezentanco Na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 1958. na švedskeni, mislijo resno tudi Angleži. V zadnjih letih so njihovi reprezentanti doživeli vrsto ne-nspehov, ki so resno omajali ngled angleškega nogometa. Zato je sedaj, ko je govora o obetih na svetovnem prvenstvu, vse bolj pogosto slišati glasove, da bi bilo dobro angleško reprezentanco pomladiti in bolje vigrati. »če se oslonimo na mlade igralce in jih vigramo, tako da bodo podobni klubski enajstorici«, piše znani angleški komentator Frank Swwift, »bo naša reprezentanca lahko senzacija v Stockholmu!« OBJAVA Hokejski klub »Ljubljana« obvešča svoje člane, da bo danes ob 16.30 obvezen sestanek na drsališču. Po sestanku bo trening. ODBOR. Šahovska olimpiada v moskvi Jugoslavija-Bolgarija 3:1 M o i k v a , 12. icpt. (Tanjug). V drugem kolu finalnih bojev na XII. Šahovski ollmpiadi v Moskvi je naSa reprezentanca premagala Bolgarijo z rezultatom 3:1. Ze v otvoritvah so naši igralci prisil v prednost, ki sta jo Gli- ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Se en poraz Mladosti Zagreb, 12. sept. V tekmi zvezne košarkarske lige je Montažno premagalo Mladost z 81:75 (30:42). Največ košev je dosegel Blaško-vič — 30. ROKOMET Članice Branika pred začetkom zvezne lige Ko so si igralke Branika kot predstavnik Slovenije v malem rokometu priborile pravico sodelovanja v Zvezni ligi, si je marsikdo mislil, da nas bodo slabo zastopale. Toda po‘nekaj zaporednih porazih so sledile zmage proti Črvini zvezdi, Železničarju B, Slavonki, Banjaluki in so sedaj na šestem mestu. Sedaj so članice pred začetkom lige za leto 1957. Starim rutiniranim igralkam se je pridružila še vrsta mladih moči, tako aa trener Vauhnik ne bo imel toliko težav za sestavo vrste kot v prejšnji sezoni. Dekleta, ki so več ali manj iz delavskih in uslužbenskih vrst, imajo veliko veselja in dobre volje, čeprav vedo, da jih čakajo veliki napori, saj bodo morala igrati po dve tekmi skupaj, da prihranijo klubu denarna sredstva. Res je, da leto« ne bodo kos četvo-rici najboljših na vrhu lestvice, vendar upamo, da nas ne bodo razočarale in da bodo morali črnogledi, med njimi tudi Rokometna zveza Slovenije, spremeniti mnenje o slabi kvaliteti ženskega rokometa v Sloveniji ter nuditi naši vrsti več moralne podpore kot so jo nudili dosedaj kljub požrtvovalnosti in velikem veselju igralk. Saj te ne pričakujejo laskavih priznanj, ampak samo moralno podporo, ki bi nedvomno mnogo prispevala k razvoju te koristne, zdrave in lepe športne panoge. A. L. PR VIC ZA »T E D Y J E V MEMORIAL« Najboljši slovenski tenisaci v Ljubljani na spominskem turnirju Srečka Voglarja Letos pomladi je umrl Srečko Vorlar Trdv, Z njegovim imenom je bil najtesneje povezan slovenski teniški šport, brez njega si mariborskih teniških prireditev niti zamisliti ne moremo. Njegov neumorni organizacijski duh se je znašel tudi v najtežavnejših okoliščinah, njegova vedrina pa fje tovariše vedno navdajala z optimizmom. Takšen je bil Tedy. Aktivno se je ukvarjal z atletiko, nogometom, teniiom in smučanjem. V vseh športnih panogah je bil med organizatorji in sodniki. Tudi med planinci je bil znan in cenjen, aaj je bil prav on pobudnik zgraditve planinske koče na Žavcerjevem vrhu (Kozjak). Bil je tudi športni publicist. Zahrbtna bolezen ga je iztrgala iz športnih vrst šele 54-letnega. Med slovenskimi športnimi delavci je nastala velika vrzel. V spomin Srečka Voglarja-Tedyja je Teniška zveza Slovenije razpisala tradicionalno tekmovanje za »Teoyjev memo* rial«. To bo vsakoletna repriza prvenstva Slovenije, pri čemer bo tekmovanje v različnih krajih Slovenije. Za zmagovalca v konkurenci članov posamezno je Teniška zveza Slovenije darovala dragocen stalno prehodni pokal. Vsakoletni zmagovalec bo prejel miniaturo pokala. Prvo tekmovanje za »Tedyjev memorial« bo od petka do nedelje v Ljubljani- Svojo udeležbo so prijavili vsi najboljši slovenski igralci, tako da bo tekmovanje še bolj kakovostno kot republiško prvenstvo v Mariboru. Na sporedu je šest disciplin: člani, članice, mladinci, mladinke in starejši člani posamezno ter člani v dvoje. Pri članih je favorit št. J slovenski prvak Aleksander Skujj. Najhujše konkurente bo imel v Čebularju, Puciharju, Božu žerovcu in Suharju. Seveda pa presenečenja niso izključena. Pri mladincih in mladinkah bo turnir obenem tudi izbirno tekmovanje za sestavo republiške reprezentance, ki bo prihodnjo nedeljo nastopila v Novem Sadu na tekmovanju republiških reprezentanc po sistemu Galea pokala. Vsekakor se torej obeta zares lep teniški dogodek, ki si ga bo vredno ogledati. E. B. gorlč ln Ivkov po petih urah realizirala. Padewskl se Je na prvi deski sicer upiral, vendar Je moral kloniti, Ivkov pa je spravil Kolareva v matnl položaj. Matanovlč proti Mlnevu v izenačenem položaju ni mogel doseči več kot remi, prav tako pa tudi ne Karaklajič, ki Je z Milevom sicer Imel prednost, vendar Jo Je začel prezgodaj uveljavljati. Sicer pa Je rezultat 2:1 lep uspeh našega moštva. Ostali rezultati II.: kola: IzTael i SZ 1:2 (l), Romunija : Argentina 0:1 (3), Zahodna Nemčija : Švica 1:1 (2), Danska : CSR 0,5:1,S (2), Anglija : Madžarska 0:1 (2). V prekinjenih partijah I. in IL , kola je bilo precej presenečenj. Tako je Argentina izgubila z Ro-j munijo z 1,5 : 2,5, Zahodna N«m-| čija pa proti Švici z 1,5 : 2,5. SZ i je premagala Izrael z 2,5 : 1,5, dvoboj med Dansko in CSR še ni I končan. CSR vodi z 2 : 1 (1). V prekinjenem dvoboju iz I. kola je SZ premagala Anglijo s 4 : 0, Madžarska pa Romunijo z 2,5 :1,5. Stanje na tabeli po II. koltu ; SZ 6,5, Jugoslavija, Švica 5, Madžarska 4,5, Zahodna Nemčija, Romunija 4, C SR 3,5 (1), Argentina, Bolgarija, Izrael 3,5, Danska 2,5 (1), Anglija 2. ^ -Brzojavke— # MOSKVA. 12. sept. (Reuter) Sovjetski atlet Vladimir Kuc je izboljšal svetovni rekord ▼ teku na 10.000 m z rezultatom 28:30,4 minute. Uradni svetovni rekord v tej disciplini ima od junija 1954 Emil Zatopek — 28:54,2. Pred dvema mesecema je Madžar Sandor Iha-ros dosegel nov rekord 28:42,8 minut#, vendar rekord ie ni uradno priznan. 0 HERCEGNOVI, 12. sept. Sinoči je bila v Herce*rnovem vaterpolo tekma med domačim Jadranom in prvakom Madžarske Kiniszijem, ki je na turneji po naši državi. Tekma j# bila končana 3:3 (3:0). • BEOGRAD, 12. sept. V Beogradu je bilo končano državno prvenstvo mladink in mladincev v košarki. Pri mladinkah je prvo mesto osvojil BSK, medtem ko je bil mariborski Branik tretji, pri mladincih pa je postal državni prvak prav tako BSK, ljubljanska Olimpija pa se je uvrstila na četrto mesto. • SPLIT, 12. sept. Sinoči je v nadaljevanju zvezne vaterpolo lige domači Jadran gladko premagal zagrebško Mladost z rezultatom 4:1 (3:1). Gosti so se predstavili -kot slabo moštvo, v katerem sta predvsem odpovedala reprezentanta Jezič in žužej. Pred tekmo je bil plavalni dvoboj, v katerem je Jadran zmagal z 62:48 točkam. • ZAGREB, 12. sept. Predsednik Ljudskega odbora Zagreba Vječeslav Holjevac je danes dopoldne sprejel indonezijske nogometaše. Sprejemu so I prisostvovali predstavniki Nogometne zveze Hrvatske in Zveze športov. Predsednik Holjevac se je razgovarjal z indonezijskimi nogometaši več kot eno uro. # BEOGRAD, 12. sept. Plavalna zve-l za Jugoslavije je sprejela predlog olimpijskega vaterpolo moštva ZDA o gostovanju v naši državi v začetku oktobra. IVse kaže, da se bosta reprezentanci Jugoslavije in ZDA pomerili dvakrat, in sicer 1. ter 2. oktobra v Splitu. Nekaj dni kasneje bodo kandidati za naše olim-. pijsko moštvo imeli še dve mednarodni srečanji. V Splitu in Dubrovniku bodo igrali z reprezentanco Romunije. # ZAGREB, 12. sept. Boksarska pod-zveza Zagreba se je dogovorila z reprezentanco Budimpešte za mednarodni boksarski dvoboj, ki bo 24. septembra v Zagrebu. Pred tem se bodo gosti pomerili z reprezentanco Beograda. ODBOJKARSKI KOMENTAR TEŽKI TRENUTKI za našo reprezentanco v Parizu — Vodstvo 2:0 Mariborčankam ni zadostovalo za zmago — Fužinar korak bliže cilju Minilo je komaj teden dni, kar so se naši odbojkarji spoprijeli v no- vi borbi za točke. Marsikdo poizkuša nadomestiti tisto, kar je zamudil v pomladanskem delu, drugi pa se tolažijo, da zadnja ura še ni odbila. Z en0 besedo: vse je sredi najhujšega vrveža. Kljub temu je nekje zadnja ura že odbila. To je V PARIZU kjer naši reprezentanti preživljajo težke trenutke. Izgubljajo tekmo za tekmo in zastonj so bile vse napovedi, da je naša reprezentanca pripravljena kot še nikdar, da so člani reprezentance v življenjski formi. Sedaj že | lahko ugotovimo prat nasprotno. Kar poglejmo nasprotnike, katerim • se je na^a reprezentanca postavila po robu. Ameriško moštvo poznajo tudi i Ljubljančani. Premagala °ga je celo sip-, venska reprezentanca. Madžari »o bili edini nasprotnik, ki nam je prepustil točki. Šlo je s težavo, saj je bil rezultat tesen (3:2), vendar smo že dan kasneje doživeli še bolj nepričakovan poraz. Kitajci so na kratko obračunali z našim moštvom, premagali so ga z rezultatom 3:1. In za njimi so prav isto storili še Francozi ,na vrsti pa so še Poljaki, kjer prav tako ne moremo pričakovati prav nobenega uspehp. In komentar na vse to? Brez dvoma so moštva Kitajske. Francije, Madžarske in morda še kakšno, slabša kot naše. Kdo je kriv za poraze, ki jih doživljamo na svetovnem prvenstvu, to je sedaj težko reči in bomo mora!i počakati na igralce, da se vrnejo v domovino. Vsekakor je res. da je ugled naše odbojke močno omajan, saj smo veljali še pred nekaj leti za eno najboljših ekip v Evropi. Vse upe za kak boljši plasma v Parizu smo že zdavnaj pokopali in je morda za nas bolj zanimivo, kaj se dogaja na domačih igriščih. V naivišji konkurenci, ki je sedaj na delu, v ženski zvezni ligi, j© bilo v nedeljo precej vroče. V MARIBORU j sta so srečali vrsti Branika in Olimpije. to tekmo je bilo tam precej zanimanja, morda zato. ker je Pregljeva nastopila v novem dresu. Tekma je bila napeta do zadnjega trenutka, saj so domačinke vodile že z 2:0. Zanimivo je, da so igralke Branika zmagale v prvem nizu s 15:1, ▼ drugem pa s 15:2. Zatem so se Ljubljančanlce prebudile in za- igrale z večjo požrtvovalnostjo ter zmagale v nadaljnjih treh nizih in tako je zmaga pripadla gostjam. Menda je od vseh teh tekmovanj še najbolj zanimiva slovenska republiška kvalitetna liga. Največ gledalcev, ki tokrat niso bili prikrajšani za užitek, je bilo NA RAVNAH kjer je gostovala Olimpija iz Ljublja-ue. Sami igralci Fužinarja so po tekmi izjavili, da so letos samo enkrat zaigrali tako dobro kot tokrat. Bilo je takrat, ko so premagali Novomeščane. Tekma v Ravnah je bila taka, kot si jo vsi gledalci žele. Odlična igra v polju, to velja predvsem za Ljubljančane, močni udarci na mreži, kar je uspevalo posebno domačinom. V Kamniku igralci novomeškega »Partizana «niso imeli težkega dela, 6aj domačini tokrat niso bili tako požrtvovalni kot prejšnjo nedeljo. Novomeščani se krepko drže Ravenčanov, pa tudi rezultati (že druga tekma dobljena s 3:0) govore precej v njihov prid. Tekma med tema dvema nasprotnikoma v Novem mestu, to bo res nekaj posebnega. V Ljubljani je »Ljubljana« sprejela v goste Jeseničane. Zmagali so domačini, vendar ni šlo vse tako lahko izpod rok. Jeseničani so se krepko upirali, rezultat pa je bil 3:2 za »Ljubljano«. IN V NEDELJO? V Parižu bo takrat že konec, pri nas doma pa bomo tokrat prvič gledali pri delu naše domače zvezne ligaše, seveda samo v ženski konkurenci. V Ljubljano pride beograjski Partizan. Pravijo, da prihajajo po točke. Skoraj bi jim verjeli . . . Nasprotnika pa sta Ljubljana in Olimpija. V republiški ligi bo Fužinar počival in nabiral novih moči. Zato pa bomo v Ljubljani lahko gledali novomeškega Partizana, ki bo nastopil proti »Ljub-Ijani«. Zanimiva bo tudi tekma med »Kamnikom« in »Jesenicami«, ki bo na Jesenicah. Tekma b0 odločila, kdo bo v letošnjem prvenstvu zadnji. V Žlajpah V. JUGOSLOVANSKA ALPSKA V02NJA V enem dnevu 357 km Soška dolina od Nove Gorice s Tolminom, Bovcem, Trento in Vršičem ter Kranjska gora in Bled so v zadnjih letih torišča velikih športnih prireditev, najsibo da jih poznajo dobro udeleženci tradicionalne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« ali tudi drugi športniki. In prav ti predeli so postali priljubljeni tudi avtomobilistom in motociklistom. To zlasti zaradi lepote pokrajine, ki privablja številne turiste in izletnike in tako je cesta skozi Trento čez Vršič postala ena izmed važnih prometnih žil. že petič bodo letos skozi to pokrajino zabrneli motorji motorjev in avtomobilov •— na vrsti je V. jugoslovanska alpska vožnja. Ta prireditev privablja iz leta v leto več tekmovalcev od doma in iz inozemstva. Tudi letos so prireditelji — Avto-moto a veza Slovenije in AMD »Bled« —» prejeli že lepo število prijav inozemskih in domačih tekmovalcev. Le še 11 dni n^s loči od te druge največje mednarodne avto-moto prireditve v Jugoslaviji in za start dirkačev je Že vse pripravljeno. Proga je trasirana in meri 3>7 km, prevozili pa io bodo v enem dnevu. Start in cilj bo, kot običajno, na Bledu, proga pa poteka skozi Bohinjsko Bistrico, Rovta-rico, Škofjo Loko, Idriio, prek Cola v Ajdovščino, skozi Solkan, Tolmin šn Bovec čez Vršič, Kranjsko goro in Jesenice. Najvišja vzpona sta na Vršič (1620 m) in na Rovtarico (1100 m). Doslej je prijavljenih 19 inozemcev in. 46 jugoslovanskih tekmovalcev, med njimi je to pot precejšnje število dirkačev iz CSR. V teh dneh prihajo še nove prijave, omenimo pa na), da bo to P©t startal f»rvič a Mercedesom 190 SL na! znani ekmovalec Malerič —« 8 »LJUDSKA PRAVICA« Četrtek, 13. septembra 1956 ODOBREN 50% POPUST na Železnici za proslavo 20-LETNICE VELIKE TEKSTILNE STAVKE SLOVENIJE Glavna direkcija Jugoslovanskih državnih železnic je odobrila za prevoz po železnici ob proslavi 20-letnice velike tekstilne stavke Slovenije 50®/» popust. Popust velja za vse razrede in vrste vlakov iz vseh postaj v LRS do Kranja in nazaj in to: pri odhodu od 15» do 16. septembra in pri povratku od 16. do i?. septembra 1956. Udeleženci kupiio na vstopni postaji celo vozno karto ao Kranja, ki velja za brezplačen povratek s potrjenim obrazcem K 13, ki ga tudi dobite na vstopni postaji, v Kranju pa je obrazec treba potrditi v Informacijski pisarni na Koroški cesti ali na prireditvenem prostoru. Ob povratku obrazec K 13 žigosa tudi železniška postaja v Kranju. Pripravljalni odbor v Kranju priporoča oaeležencem, naj potujejo na skupinske objave. Pripravljalni odbor za proslavo dvajsetletnice ▼elike tekstilne stavke v Sloveniji DNEVNE NOVIC m Sporočamo vsem društvom »Partizan« okrajne zveze Kočevje, Ljubljana ln Novo mesto ter vsem ostalim, ki so se želeli udeležiti 16. septembra okrajnega zleta v Ribnici, da le-ta zaradi podvzetih ukrepov za zatiranje bolezni otroške ohromelosti odpade. Zlet bo prihodnje leto, proslavo 50-letnice telesne vzgoje v Ribniški dolini bo pa »Partizan« praznoval v okviru društva v mesecu novembru. Danes sveže morske ribe! OVEN milo — OVEN milo — OVEN milo.________________ STOP! Nobenih nadomestkov več! FLEX se zopet dobi. FLEX čisti madeže in ne pušča roba okrog madeža. LIN čistilni prašek je varuh čistoče v kuhinji in kopalnici. Ce hočeš enostavno, pa vendarle učinkovito nego kože, uporabljaj Teint Bell ROŽNO MLEKO. Vsebuje naravna hraniva, ki jih potrebuje tvoj teint. W \V,\\\\A\\\\\\\\\\VA\\\\WW MLEKARNA SEŽANA Prvovrstni kazein in Expres hladno lepilo Obiščite našo tekstilno razstavo na ZAGREBŠKEM VELESEJMU nnno it 5 M M k ft Izvažamo: Bombažne tkanine? robčke, laneno blago, volnene tkanine, tkanine za pohištvo, pliše in umetna krzna, preproge in pregrinjala, tiskane bombažne tkanine, svilene tkanine, robce in šale, konfekcijo, klobuke in čepice, kvačkano in pleteno blago, kratke in dolge nogavice, rokavice, vrvice in okrasne vrvice, čipke in tile, bombažni sukanec in sukanec za šivanje, čevlje, klobučevino, tehnične tkanine, umetno usnje, krzna CENTR 0TEX Zunanjetrgovinsko podjetje za uvoz ln izvoz tekstilnega ln usnjenega blaga PRAGA VII Tr. Dukelsk.yh hrdinil 530 Češkoslovaška 1203 PUTNIK SLOVENIJA vas obvešča o izletih: 14. septembra — enodnevni avtobusni izlet v ZAGREB, 24. septembra — 12-dnevno avtobusno potovanje po JUGOSLAVIJI (Sarajevo—Mostar—Dubrovnik—Split— Zadar—Opatija); cena 9800 din. Posebna objava: 18. septembra — 8-dnevni avtobusni izlet v DUBROVNIK (Plitvička jezera — Split—Makarska — Dubrovnik— Cavtat); cena 4900 din. Izkoristite ugodno priliko ln obiščite DALMACIJO Jeseni, ko je najlepša. Potovanje z udobnim avtobusom ob JADRANSKI OBALI bo naj-lepše doživetje za slehernega udeleženca. Število mest je omejeno! Prijave sprejema »Putnik — Slovenija« v vseh poslovalnicah v Sloveniji. KONCERTI Koncertna direkcija sprejema abonente za solistične koncerte v belem in modrem abonmaju. Lanskim abonentom so njihovi sedeži na razpolago samo še danes od 10. do 12. tn od 17. do 19. ure, novim interesentom pa od petka dalje. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Obiskovalce opozarjamo, da predstavi »Sedem let skomin« v petek, dne 14. septembra, popoldne in v soboto, 15. septembra, zvečer odpadeta, ker Je moral Stane Sever nenadoma odpotovati po dispoziciji Triglav filma na festival v Bari. Abonente redov Petek popoldanski in T prosimo, da nam to neljubo lzpremembo repertoarja v zadnjem trenutku oproste. V soboto, 15. septembra, se prične vpisovanje abonentov SNG. Prvi dan je namenjen lanskim abonentom redov A in B, v ponedeljek, 17. septembra, redoma C in D. Nadaljnji redi bodo na vrsti nadaljnje dni. Razpis je bil objavljen v nedeljski številki našega lista. Vpisovanje Je samo popoldne od 15. do 18. ure na Cankarjevi cesti ll-I. KINEMATOGRAFI PREMAJAJO KINO »UNION« Francoski barvni film Kadet Rousselle Brez tednika. Predstave ob 16, 18 ln 20.30. V glavni vlogi Franeols Perier. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. KINO »KOMUNA« AmerlSkl Darvnl film »SELINA« Tednik: Filmske novosti St. 36. PT^Jt stave ob 16, 18 in 20.30. — V glavw vlogi Jane Wyman in Steve E’°jrre„j Prodaja vstopnic od ?.30—11 ln 00 14 dalje. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film »Mostišče« V glavni vlogi Tony Curtis, Frank Levejou in Mary Murphy. Predstavi ob 18 In 20. — Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SLOGA«: Angl. film: »2ena na ladji«. Brez tednika. Predstave ob 17, 19» in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Anthony Steel in Peter Ficher. KINO »ŠIŠKA« KINO »VIC«: Franc, film: »VaS zvesti Blake«. Tednik: Filmske novosti 38-Predstave ob 16, 18 in 20.30. V glavm vlogi Eddle Constantine. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« od 9 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Nesrečniki«. Predstavi ob 18 in 20. prodaj« vstopnic samo od 14 dalje. M LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Francosin film: »Vaš zvesti Blake«. predstava ob 20. Prodaja vstopnic samo uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova », do nadaljnega zaprto. . KINO »LITOSTROJ«: Ameriški barvni film: »Saskatchewan«. Predstavi od 18 in 20. Prodaja vstopnic uro preo pričetkom prve predstave. Poljski film »Ure upanja« V glavni vlogi Zblgnlew Jozefowlcz in Krystyna Kamlenska. Predstavi ob 18, 18 in 20. Prodaja vstopnic od IS dalje. d>e-dbe DiZINFICIRA IN DIZODORIRA / T Q a t t 1 n Q m up____ EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE pri zavoda »Ljubljanski festival«, Trg francoske revolucije 1 (Križanke) Petek, 14. septembra ob 30: Andrfe Roussln: »Mož, žena ln smrU. Ponovitev. Sobota, 15. septembra ob 20: An drč Roussin: »Mož. žena in smrt«. Ponovitev. Nedelja, 16. septembra ob 20: Andrč | Roussln: »Mož, žena in smrt«. Ponovitev. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 16. septembra ob 20: Skvarkln: »Tuje dete«. Izven. V predsezoni bo Mestno gledališče tudi to nedeljo ponovilo Skvarklnovo komedijo »Tuje dete« izven abonmaja. Opozarjamo, da je to ena zadnjih uprizoritev te komedije. Dosedanje abonente opozarjamo, da imajo sedeže rezervirane ln jih lahko obnovijo od 17. do 19. septembra. Od četrtka, 20. septembra dalje pa bodo vsi preostali sedeži na razpolago novim interesentom. Podrobnejši pogoji so razvidni iz objave v Gledališki pasaži. # VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 13. septembra ob 20: Ivan Cankar; »Hlapci«. Izven. Gostovanje v Škofji Loki na čast velike tekstilne stavke v Kranju. Sobota, 15. septembra ob 20: Ivan Cankar: »Hlapci«. Izven. Na čast 20. obletnice. velike tekstilne stavke v Kranju. Nedelja, 16. septembra ob 18: Ivan Cankar: »Hlapci«. Izven In za podeželje. Na čast 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju. KINO LETNI KINO »PARTIZAN«: Jugosl. film: »Slab denar«. RADIO LJUBLJANA Spored za četrtek, 13. septembra Poročila: 5.05, 6.00. 7.00, 18.00, 16.00, 17.00, 19.30 ln 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 do 8.25 Naš jedilnik — 6.30—6.40 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Opoldanski kncertni spored — 11.45 Dober dan, i otroci! (Manica Komanova pripovedu-j Je pravljice in uganke) — 12.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti: Franc Kafol: Domača uporaba sadja — 12.40 V veselem ritmu — 13.15 Zabavna glas- ] ba — 13.35 Od arije do arije — 14.30 > Turistična oddaja — 14.40 želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.35 Slovenske narodne pesmi pojeta Vokalni kvintet! »Anton Neffat« ln tenorist Lado Ra-i kovec — 16.00 Utrinki iz literature: Voja Carič: Moj stric; Mirko Petrovič: Imperator — 16.20 40 minut z našimi solisti — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.00 iz naših kolektivov — I 18.15 Janez Matičič: Simfonija v e-1 molu — 18.50 Domače aktualnosti: Rado Miklič: Plačilni sistem v trgovini in gostinstvu — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 21.00 Sodobno makedonsko • pripovedništvo 'literarna oddaja) — 21.30 C. Chaminade: Con-certino za flavto ln klavir v D-duru, op. 107; C. Salnt-Saens: Trio št. 1 v F-duru, op. 18 — 22.15—23.00 V plesnem ritmu — 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 387,1 m (prenos lz Zagreba). , Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo Ima na 1 Jesenicah dr. Stanka Rosensteln, Ja-vornlška pot KINO 1 i »RADIO«: Ital. film: »Neron ln ] Messalina«. Predstavi ob 18 ln 20. — V petek Isti spored — zadnjikrat. ' »PLAVŽ«: Amer. barvni film: »Poslednji Apač«. Predstavi ob 18 in 20. V petek Isti spored — zadnjikrat. Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu so umrli: Katarina zaj roj. Pančič, stara 64 let, doma 1* Anhova; Karel Godič, star 74 let, dom« iz Velikih Lašč; Jože Grabner, star 4& let; Jože Koporc, star 63 let, doma J* vasi šesta pri Stični; Martin Planinšek* »tar 77 let, doma iz okolice Stične, od koder je prišel v Ameriko pred 50 lgti* Anton Čampa, star 74 let, doma iz Sodražice; Anton Jelenc, star 80 let; Jane* Mezget, star 24 let, rojen v Clevelandu; Jože Slemer, star 86 let, doma iz Dobrne; Jože Cimperman, star 81 let, dom« z Iga; Martin Kovač, star 87 let, dom« iz vasi Kamnik; Miha Krizmančič, star 75 let. doma iz Bazovice pri Trstu; Martin štrukelj ml., star 45 let; Ja°®z Čebulj, star 71 let, doma iz vasi Voklo na Gorenjskem, Ana Janc, stara 75 let* doma *iz Žužemberka; Franc Novak starejSi, star 63 let, doma iz Sodražice; Lojze Rojc, star 74 let, doma i* Žužemberka, in Anton Žumer, star 7® let, doma iz okolice Maribora. Razen naštetih so umrli ▼ Milwau-kee: Marija Kovačič, stara 57 let, doma iz vasi Selo pri Trebelnem; Joz« Leskovšek, star 68 let; Marija Kora-čin, stara 72 let, doma iz Dešna pri Mariboru; Matevž Florjančič, star 69 let. doma iz Idrije. — V Mc Iuhyre Franc StopinŠek. star 70 let, doma iz Loke Prt Zidanem mostu; v Franklinu Roza sel. stara 58 let, doma Iz šmarjete na Dolenjskem; v Chicagu Franc Švab, *tar 74 let, doma lz Bohinjske Bistrice, 1° Ana Krapenc, stara 47 let, roj. v NeW Yorku; v Frontieru Jakob Turk, star 70 let, doma iz G