Gospodarske stvari. Le preglobuko ne sasajati sadnih dreves. M. Uzrok, da mnogi nasadi sadnih dreves nečejo lepo rasti, leži uajvečkrat v krivem in napaenern posajanju mladih drevesc. Neredkokrat se drevesca pregosto, drevesce pri drevescu, posaja. V pozuejšem času, ko drevesca že nekoliko odrastejo, je jedno drugemu na poti in se ne morejo razraščati in veselo razvijati. Ta napaka pa se najbolj občuti v poznejsem času, ko drevo še veče postane. Dosti škodljivejše pa, ko preozko posajati drevesa, je pregloboko posajanje mladih dreves. Tu je slaba rast in vedno liiranje mladega drevesa že koj od prvega početka s pečatom zagotovljeno. Preozki nasad se pusti vendar nekoliko popraviti. Morejo se drevesa, kar jih je pregosto posajenih, podieti in kam drugam posaditi. Če pa je drevesce pregloboko posajeno, se ne da skoda več popraviti, ker mlado drevo koj iz početka začne hirati ia kmalu konec vzame. Zavoljo tega, ker iz napačnega posajanja sadnih dreves, izvira velika škoda ne le za kmetijstvo, ampak tudi za občno blagostanje, hočemo tukaj najpoglavitnejša načela navesti, kterih se mora tisti trdno držati, ki si hoče zdrav in rodoviten nasad sadnih dreves vzrediti. Čas zasajevanja se ravna največ po tem, kaka je zemlja, v ktero se imajo drevesca posajati. Kder je zemlja rahla in topla, tam je dobio drevesca jeeeni zasajatii, v težki mrzli zemlji pa bolje kaže spomladansko zasajanje. Jeseni se zasajanje pričae biž, ko listje obledi, spomladi pa brž, ko se je zemlja posušila. 0 deževju ali mrazu se ne sme nikdar nilado drevje zasajevati. Orehi, koščiča8to sadje in kostanji se smejo le spomladi zasajati. Predno se drevesce zasadi, se mu mora krona in korenine nekoliko prirezati. Jablanam in gruškam se kronine vejice le malo prikiajšajo. Prav se jim še le drugo spomlad poiežejo. Crešnje in slive se pa brž pri zasajanju do dobrega prirežejo, in sicer tako, da se glavni vršič in postranske vejice, kterib se le k večemu Stiri v ravnomerni daljavi od sebe pustijo, skoraj da polovice ujihove dolgosti prikrajsajo. Glavni vršič se odreže nad očesora, ki stoji nad krivino tako, da potem kolikor mogoče pokončno raste. Postranske vejice se pa poiežejo nad očesom, ki na zvunaj in na spodaj leži. Od korenin se le to poreže, kar je poškodovanega ali polomljenega. Prerezati se pa korenine tako morajo, da pride prirezaua stran pri posajenju ua zemljo. Tenke koreninice se morajo kolikor mogoče varovati. Nikdar se ne smejo porezati, in pri zasajanju kolikcr mogoče ravno razložiti. Kol se v izkopauo jamo lepo v vrsto postavi tako, da stoji /, drugimi drevesci v celem nasadu lepo po vrsti. Na to se jama skoraj do vrba s prstjo zasuje in na to še le drevesce posadi. Pri teni opravku je treba pa posebno na to gledati, da korenin8ki vrat drevesca, t. j. tisti del debla, kder korenina neha in pravo deblo začenja, ne globokeje ko 2—3 centituetre globoko v zemljo pride. Ce se janie neposredno pred zasajanjem s prstjo še le zasipajo, se mora prst večkrat med zasipanjem z nogami nekoliko poteptati, da se po vsajenju prcveč ne vseda. To bi naredilo, da piide koreninski vrat pregloboko v zeraljo. Ce se sadno drevje jeseni zasaja, se mora posajeno drevce dobro pa previdno v zemljo potlačiti. Kdor pa spomladi posaja, ta bode dobro storil, ako posajeno drevce s polivanjem dobro zamoči. Ko je yse to storjeno, se okoli drevesca napravi drevesna taiča, da se v nji voda uabirati more. Drevo se iz prva le rahlo h kolu priveže, da se s prstjo viv 1 vsedati more. Se le, ko se je prst po večkratnem močnem dežju do dobra vsedla, se drevce trdno priveže. Vezi se narede v podobi OO ležeče osmice. Dobro je, če se iia kol spodaj na spodnjem koncu pribije poprcčna latica. To varuje kol tatinskih rok. Nekoliko ravnil, kako je treba valeče kvoklje nasajati. M. Ni dobro kvokljo pred začetkom niarca pa tudi ne po začetku junija nasaditi- Kdor hoče, da kvoklja le jedenkrat izvali, jo mora zaČetek aprila, kdor pa hoče, da mn dvakrat vali, začetek aprila in začetek majnika nasaditi. Jajca se morajo vzeti le od najboljših kokoši; zato je treba one kokoši poznati, ki najrajsi in najbolj neso. Jajca se morajo brž ko mogoče po znesenju iz gnezda pobrati, da se ne začn6 ugrevati in izlegati; sicer se nejednaki pišanci izležejo. Na jajca je treba dan izlege zapisati; k večeuiu 14 dni stara ja.jca se smejo jemati iu kvoklji podlagati. Starejša sicer se tudi izležejo, ali kolikor starejša so jajca, toliko manj se jih izleže. Jajca za valenje morajo biti čista, sicer se pisanci v njih zaduše. Ako se ktero podloženih jajc med valenjem strupa in druga jajca z tem zamažejo, treba jih je previdno in rahlo omiti s mlačnim kropom; v gnezdo se dene nova plast sena ali vele trave. Od kokoši, ki niso še leto stare, ne jemlji jajc za valenje, ker pišanci labko preslabi postanejo. Šesti dan se jajce pregledajo, ali so oplojena ali čista, poslednja se v kuhinji poiabijo. Vsako jajce se mora zaznamovati bodi si kakorkoli s krjžcem ali kako drugače, da se pozna, če se pozneje še ktero jajca k nasajenim vleže. Taka pozneje k nasajeuiui iznesena jajca se morajo proč vzeti. Gnezdo za valenje mora biti na mirnem kraju, pred drugo živadjo varno. Robi gnezdovi ne smejo biti previsoki, da kvoklja, kedar gre v gnezdo valit rablolupinastih jajc ne stepta in potrupa. Kvoklja se mora s čistovodo preskrbeti in z zrnjem. Najboljša je turšica. S to si naglo nabaše golžun ali krof. Ne vode, ne zobanja ne postavljaj preblizu gnezda, sicer kvoklja jajc ne zapusti, ki se morajo od časa do časa nekaj razbladiti, rekel bi oddahuiti. Tudi kvoklja gnezdo rada onesnaži in jajca pomaže z blatom. Peščena, ali prašna ali prstena kopelj blizn gnezda je prav koristna. Ako se gnezdo s prahom zoper inrčesje včasih nekoliko potrosi, varuje to kvokljo uši in drugega mrčesa. Devetnajsti dan je gnezdo izprazniti, novo seno podložiti, še boljae pa velo travo. Dobre valivke včasih vsa jajca za jeden dan prej izvalijo, slabe včasih dan pozneje, včasih tudi dva. Vse, karkoli se pri, v in najjnezdu dela, se mora godili med tem, ko je kvoklja zvunaj gnezda pri jedi ali pitju. Poskušnje z novini krompirjem. Nekateri gospodarji začeli so saditi zraven domače po več krompirjevih sort na glasu. Za poskusnjo odbrali so 6 sort, ki imajo naslednja imena 1. Vermont 2. rožni krompir rani (Early Rose), 3. rožni krompir pozni (Late Rose) 4. Veer, 5. Kopsel in 6. Goodrich. Na slovenskem Štajerskem so s temi sortami poskusili 4 posestniki in poročajo o uspehu tako-le: g. vitez plem. Hempel pri Radgoni pravi, kako je navedene sorte uže 1. 1877. sadil in pridelano seme 1. 1878. zopet zemlji izročil. Krompirja pridelalo se je mnogo, vendar gomolje bilo je drobno, deloma tudi gnjilo. Krivo bilo je temu ilovnato zemljišče pa lansko deževje! V Središču je g. Venigerholc lani sadil sorto Veer in je bil jako zadovoljen. Krompirja je dobil 3krat več, mokrota in gnjiloba mu ni škodila, med tem ko je naš navadni krompir močno gnjil. Pri sv. Lovrencu v puščavi je g. Millemotb poskusil zraven domače sorte s vsemi 6. navedenimi tujimi sortami. Čeravno je bilo vreme neugodno, vendar je obrodila sorta Vermont 6teren, rožni krompir rani 6teren, pozni in Kopsel 7meren, Goodrich 7meren in Veer lOteren sadež, med tem ko je domači krompir dal le trojnati ali četvernati sad! Vse tuje sorte so se pokazale boljšc od domačega krompirja. Glede okusa ima prednost rožni krompir pozni. Prijetni okus mu ostaja do novega krompirja. Zanaprej misli g. Millemoth samo letos se saditi vseh 6 sort, potem pa le rano zreli Vermont in Kopsel, pozno zreli rožni krompir in Veer. Vermont in rožni krompir pozni sta izvrstnega okusa. Kopsel in Veer pa sodita zavolj izredne rodovitnosti za rejo. Izmed vseh 6 tujih sort ugaja najbolj Veer, to pa zato, ker obiino rodi, ima velike gomolje in mu deževno vreme^ mokrota in gnjiloba najmenje škodijo! Tudi g. Dietinger v Brezjem poroča o jedoakih skušnjah! Sorta Kopsel se je pri njein še najbolj obnesla ! Čestiti bralci ,,S1. Gosp." utegnejo sedaj vadovedni biti: kde pa se dobi seme imenovanih sort? Odgovorimo: bržčas pri navedenib g. posestnikih, dalje tu pa tam v v stacunah po mestih ia trgih. Najbolj zanesljivo pa nienda v Gradcu pod adreso : Grafl. H. Attems' Samenkultur - Station in St. Peter bei Graz. 1 kiio velja navadno 30 kr. 5 kilo 1—2 fl. 10 kilo pa 6—12 fl. Tako velja 5 kilo Vermont 1 fl. Eaily Rose rani 1 fl. Goodrich 1 fl. Late Rose pozni 1 fl. Kopsel 1 fl. 40 kr. Veer 1 fl. 10 kr. Ali podiužnice kmetijske družbe letos tu kaj storijo, o tem še nismo ničesar poizvedeli! Sejmovi. 11. aprila Brašlovce, 15. aprila sv. Juvij pod Tabrom, Podčetrtek, Ligist, Ljutomer, Marija snežua, Soštanj, Zdole, Wildon; 17. aprila Gradec, Kapela brežiškega okraja, Nova cerkva; 19. aprila Dobje.