▼ e£ji ilereniki dnenil^l
I. ? Združenih državah	j
Velja za vse leto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00	g
Za New York celo leto -	$7.00	I
_ Za inozenutro celo leto	$7.00	J
L_____-I
GLAS NARODA
Iisf slovenskih .delavcev v Ameriki.
I 3The largest Slovenian Daily "m* 1 I	the United States*
I Issued every day except Sundays I H	and legal Holidays.
1	75,030 Readers. r |
Itu^FON: CGRTLANDT 2876.	Eater ed m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office fit Ksw York, N. Y., under the Act of Congrsss of March 3, 187».	TEJLE JON: COETULNDT 237».
NO. 293. — ŠTEV. 293.	NEW YORK, SATURDAY, DE CEMBER 13, 1924. — SOBOTA, 13. DECEMBRA 1924.	VOLUME XXXIlT — LETN^XXXll.
PRISILNE POČITNICE LEON* TROCKEGA
Splošno se domneva, da je "odpočitek" ukazan sovjetske-j mu voditelju pravzaprav izgnanstvo, ker je kritiziral nasprotnike. — Napad na politiko "velikih treh" je povzročil niegov% padec. — - Zinovjev, Kamenjev in Stalin so baje preveč močni. — Vojni minister, osamljen po smrti Lenina, je bil prisi'.jen kapitulirati.
Poroča Samuel Spewack.
Berlin. Nenu-ija, 12. deeemlua — Loon Truck i, ruski vjiii minister, je zaključil svojo karijero kot eden vodi-i<*»jev sovjetske vlade.
Tu je resnični pomen sporočil, da je resno zbolel in da smatra jo njegovi zdravniki za neobhodno potrebno, da m napo; i v »orke.i^e podnebje.
Ta dei poročila, katero je poslala ruska brzojavna mentol Rnstn. ofioijr»lna a^entur-i sovjetske vlade in Tretjo iuteniaeijonale. je natisnjen v komunističnem listu •lile Rote Faluie"' z debelimi črkami, v informacije onih, r.i boljšo poznajo položaj.
Xeofirijelne informacije iz Moskve potrjujejo prvi v: is por čila. Troeki je bil obsojen na is.srnanst.vo ker je javno kritiziral politiko svojih prejšnjih družabnikov. To so pozitivno usrotovili tukajšnji ruski uradniki.
Njegova knjiga "1917", ki je bila zatrta, — je bila Izraz njegovega nezadovoljstva s stagnantnim režimom Zinovjeva. Ka-menjeva in Stalina, ki predstavljajo se-'laj vladajoči tviumvirat v Rusiji. V svoji knjigi je naštel Troeki iz i alo vi jen i a zadnjih let, — prav posebno pa i
v o. da se Rusija ni mogla dvigniti iz industrijalne-gn kaosa.
Xapalel y tudi Tretjo internaeijonalo radi njenega b« <la<tega, nastopa z ozirom na revolucije, ki naj bi izbruhnile v drugih deželah. Prvikrat je dal javno izraza stališču, o katerem so dobro poučeni že dolgo vedeli, da ga zavzema.
Njegov osebni sovražnik, Zinovjev, načelnik Tretje internaeijonale, je posrosto nasprotoval prinefpijem le-ninizma, in Troeki je smatral čas primernim, da predloži /adevo narodu ter nastopi kat. dejanski voditelj komunistične stranke.
Prodno pa se je mogel pripraviti na bitko, so stopile vmes temne sile, s katerimi razpolaga sovjetski re-:lim. Troeki je naenkrat zbolel. Bolan je bil že poprej, a takrat ni bilo objavljeno, da je bil poslan v zdravilišče.
V prvem slnčajn je šel v Kavkaz. Sedaj pa pravijo 7.ilra\uik. da je njegovo <tanje posledica izpremembe podnebja na potovanjih med Kavkazom in Moskvo. Dolgo bivanje v gorkem podnebju ga bo najbrž povedlo v južno Kusiio ali kako evropsko deželo.
Izven R-:>ije je Troeki brez moči. l.aM o napravi nekaj škode s tem, da piše proti voditeljem, a ti voditelji se •e dosti bolj boje njegovih aktivnih poskusov, da se polasti vrhovne sile.
Bitka pa je sedaj končana. Že dalj časa so izločevali armadne poveljnike, verne vojnemu ministru ter jih na-domeAčali s sovražniki Troekega. oK je bil osamljen, je ka pituliral.
te so poročila o Troeki ju re: nična, je s ima zaključena najbolj slikovita karijera ruske revolucije.
Voditelj rdeče armade je bil najožji družabnik Leni-' na v prvih dneh sovjetov. Lenin je bil duh revolucije, miren, neumorno zaposlen. Troeki pa je bil glas revolu-eije, tudi neumorno zaposlen, a vedno ši*reč komunistično doktrino, boreč se zanjo in vsled tega je bil tudi bolj znan.
Oba voditelja sta se v marsičem razlikovala, a Lenin ni nikdar nasprotoval osebnosti.
Diference pa so postajale vedno bolj trpke in pogoste proti koncu Leninovega življenja. Posledica so bile Leninovega spoznanja, da je čisti komunizem nemogoč v kapitalističnem svetu. Pričel je uvajati nekaj sovražene-<a sistema, in Troeki, ki je bil vedno najostrejši sovražnik kapitalizma mu je nasprotoval.	_
STROŠKI ITALIJANSKE MORNARICE.
Rim, Italija. 11. decembra. — Italijanski mornariški minister je izjavil v poslanski zbornici, da bo znašati mornariški proračun za prihodnje leto 923 milijonov- lir.
Po daljši debaiti je bil proračun odobren.
NEMIRI V JUŽNI NEMČIJI.
Freiburg, Badem&a, 12. dee. — Tri tisoč mož broje»6a policijska sila je .preprečila veliko 'komunistično demonstracijo, katero s* je nameravalo vpnizorki v tukajšnjem mestu.
Preiskave ifa aretacje v komunističnih zbirališčih in glavnih sta-zuh smatrajo naprej, čeprav ne > tako velikem obsegu kot^vrve dni.
FOMILOŠČENJA.	1
Albany, N. Y., 11. decembra.—^ Vspričo bližajočih se božičnih! praznikov je governer Smith po-milofitil enajst kaznjent-ev.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
se izborno prodaja. V kratkem ca-su smo ga prodali že par tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, sicer bo ostal brez njega. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev in pratflc, naj se požurijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 CartUndt St., V. V. C.
Začetkom prihodnjega leta bodo odkrili v Houston, Tex., spomenik generalu Sainu Iloustoam. onu-nik j«- izdelal kipar Enrico Cerracehio. ki ga vidite na sliki (na levo).
OBRAVNAVA PROTI ZASTRUPLJEVALCU
Pet tovarišev je obdolžilo Highta pri obravnavi radi zastrupi i e-nja. — Pismo, naslovljeno na kongregacijo, je prošnja za milost. — Zaljubljena pisma v ječi.
Mount Vernon, 111.. 12. dee. — Pisma, katera je pisal v skesamem razpoloženju >o nastopila sedaj kot obtožit el j i prejšnjega pastorja Ilighta in njegove ljubice. Mr*. Swei'tiin, ki Ma obiloJžena. da st> nmorUa s strupom moža ž.^nsk«- t'»r ženo pastorja.
Le eno pismo med šestnajstimi je dobila porota v roke. To pismo ' je pisal pastor svoji kongre{rar ciji ali cerkveni olvčini v vasi Ina. pozor>lšeu <lvojne«ra umora, ti lasi se:
— Pro>il srm Boga. naj mi odpusti in sedaj prosim vas. da mi odpustite. Jaz ne razumem samega sebe in vse to se mi zdi kot sanj*-. I Oh. tako žalosten sem. Molite j me. Ne zahtevam pravice, temveč, »usmiljenja.	\
To pismo priznanja pa m bito, j osamljeno, kajti pet njegovih to-' vari še v je pričalo o podrobnostih priznanja, ki ga jim je p.Klal. Pričevanja so bila izročena po* i roti z navodilom, tla jih ne smejo vpo.števati. ko bodo sklepali o uso-t di Mrs. Sv.ecetin. Čeprav se je pričalo, da je dala <>na sama možu arzena k,, ga je vendar kupil lLight. in dokazi proti njemu so
dosedaj tne.izp rosno množili. Tekom »svojega bivanja v ječi ,ie pisaril Ilight šteVilna ljubavna : pisma Mrs. Elsie S wee-tin, ki se je nahajala takrat v ječi v Šalein. | Ta pisma je šerif kopiral, p red no jih je izročil ženski. Eno teh, ki je bilo prečitano tekom obravnave, = se je glasilo:
1! — Moja draga. Kako se počutiš, " moje sladko srceSedaj je ura defect, a še vedno mislim nate ter te vidim v duhu. Lahko te vidim na tvojem ležišču. Imeti moraš po-I oitek. da se boš boljše počutila. V par dnevih me bodo prevedli v Mt. Vermon, ker so se duhovi po mirili, — mi je rekel šerif. — in - nato bom imel priliko videti t«-.
čeprav le od daleč. Ni piši niko-j mur, kje se nahajam. Ali ne mi-L sliš, da bi bilo dobro imeti zagovornika? Bodi pogumna. Vedno boš v mojih mislih. Z Bogom!
L. M. II.
o
S pomočjo tega in-sličmh pisem skuša država dokazati, da je bil Ilight blaziio zaljubljen v Mrs #f Sweetin in da je bila ljubezen m®
, tiv zločina.
/
z	\
"NISEM IZDAJALEC," s PRAVI EBERT l
__n
Nemški državni predsednik Ebert	11 je izjavil, da ni bil nikak izdajalec tekom vojne. — V vojni v
je izgubil dva sina in tretji je	U
bil ranjen.	*
n
Magdeburg, Nem< ija. 12. dec. iTekom včerajšnje obravnave ra- ^ di razžaljen]a časti, katero je na- , .j>eril državni predsednik Ebert proti pisatelju Rothgardt, uredili- ^ ku t likaj izhajajoeejra nacijonali- ^ stičnega or pran a " M itteJdeiitsclie "
o
Zeitung". se je prečitalo priče- ^ val no izpoved tožiitelia v ja\nt
, €1
•sodnijsiki obravnavi. Pričevanje
s
Eberta je bilo protoikodirano v ^ Berlinu, teškom privatnega zasli-
.	.	T
sanja predsednika v njegoveim	^
uradiaean stanovanju.	j
V	svoji zaprdseženi izjavi je predsednik Ebert zanikal, da je ^ k«>t sot-i jabistivni član državnejra T
.zbora leta 191S šC-uval municijske j delavce na .stavko, kot je trdil ob- „ toženi v svojem listu.	-
Ebert je tu«li zanikal obdolži-tev. da -se je zavzemal za stavko ^ ' 7. izjavo, da bi bilo mogoče na ta j način skrajšati vojno. Prav tako ] tnalo je skušaj pregovoriti deSav- , ee, naj omalovaž.uj<*jo rekrutfTcij-ska povelja.
— Take izjave bi bile v po?nem nasprotju z mojiiri stališčem te-'koan vojne. — je izjavil predsednik nennške republike.	S
V	križnem zaslišanju potoim »sodnika, ki vodi proces, je rekel 1 Ebert, da je bilo of.ieijHno staili-šče voditelja sooij ali stične stran- ■ ke v soglasju /. njegovim. Dostavil je, da je izgubil v vojni dva .
i sinova in da. je bil tretji ranjen in da se je po ozdravljenju vrnil na , fronto.
Proces radi razžaljenja časti bo . trajal še celi teden. Obra^-nava i 'aa.merava ]>oval>it.i prejšnje ai-: madne voditelje, ki naj bi izpo-l vedali. da so bili socijalš=ti v pr\'i . -vrsti za pod min i ran.je bojne>ga " duha in da je socijalistiična stranka : "potisnila armadi bodalee v ht-bet".
i -
. NOVI GRŠKI POSLANIK V WASHINGTONU.
■3 Washington, D. C., 12. dec. — Danes je bil pri predsedniku Coolidge-u v avdijenci novi grški a poslanik Simonopoulors ter mu je il izročil poverilne Itrtme. ». S tem so obnovljene popolne di-»- plomatičoe zveie med obema državama. (
SPOMENIK GENERALU SAM HOUSTONU.
BOLEZEN DELAVSKEGA Z VODITELJA GOMPERSA a
Gompers, katerega so hitro odvedli v Texas, da mu rešijo življenje, je slabši — Srčna ak- _ cija se je izboljšala.
Mexico City, Mehika. 12. dec. Z; Predsednik Calues je dobil iz bli- ^ žine Monterey-a brzojavko, v ka- < j teri se jrlaisi, da je Gomj>ers zelo ^ slab in da raste vročina.
San Antonio, Texas, 12. dec. — Sanirel GoinjK^rs. ki .je nevarno zbolel, v ^Mexico City in o katerem 11 se ne domneva, da bo dol,-pel živ 1.. v Združene držav.e je bil včeraj > zA'eeer ob sedmih precej slabši. /.
Ko je dospel vlak iz nevarnih višin mehiškeiga glavnega mesta ter voKČl skozi Raltillo, Mehika, so ^ zdravniki ^ireiNkali bolnega delay- ^ swega voditelja ter objavili: Temperatura normalna, utrip 90. Bn- y let ;<n pa dostavlja, da postaja bolnik slabši.
Odrejeno je bilo vse potrebno, 11 da Ke odvede Gompcrsa iz Laredo v kako bolnico v San Antonio, ko U bo dospel vlak enkrat popoldne. ti ..Mexico City, Mehika, 12. dew. Samuel Gompers je zbolel na kom-. i> plikaciji na ledvicah in ker je ^ star že pet in sedemdese tlet, je r/ malo vrjetno, da bi zmagal v tekmi s smrtjo.
Izza Gompersovega prihoda seanka.i z ostalimi delegati, da se udeleži inavguracije predsednika ^ Callesa, je bilo njegovo zdravje * negotovo. Preobrat na slabše je ? mi stal nenadno pred\leer a jšnj em. 1 in cele pol ure so ^zdravniki domnevali, da je njegovo srce prt- ] slabo, da bi mogel ostati živ.	^
Tekom popoldneva pa se je ven- ^ dar predramil iz (napol-zavestnega , stanja. Višina mehiškega gla^e-ga mesta nad morjem, celih osem ^ tisoč Čevljev, pa je oslabila nj"e-jrovo srčno delovanje, in dr. Prt- . istelv. ameriški zdravnik, je takoj •odredil, naj se bolnika odpeflje v .1 nižino, kjer je to 'etdi.no mogoče I sredstvo, da se reši nijegovo življenje.
Ko so pripravljali vse potrebno za njegovo odpotovanje, se je stari delavski voditedj šatlil s svojimi strežniki in tudi močnejši je po- 3 stal, ko so mu dali velik kozarec * žganja, da ojači delovanje srca. s Spoznal pa je resmost svojega ^ ' položaja,, ter prosil neko pevko, s 1 naj mu zapoje iz "La Bohesne,r. * Izjavil je, da želi poslušati dobro *
■	godbo, če že mora umreti.
r
i PREPREČENJE AGITACIJE. s
__T
Madrid, Španska. 12. decembra. 1 Španska vlada je poslala na me. i jo aeroplane, ko ji h namen je l.o-I vati francoske aeroplane, ki priha-
-	jajo preko meje. četz Pirefneje ter
-	sijxnjo na zemljo pamflete, kojih
-	vsebina se obrača proti kralju Ai-i ,fonzu.
i Te pamflete je jsesta\-il znani s španski pbatelj B Lase o Ibanez. ki je pričel z bojem proti kralju ter l» skuša strmoglaviti monarhijo, ee i se mu bo to posrečilo z enostai-nlm
-	pisanjem ter tiskano propagando.
■" ■ - ■ 1 ■" -
3 MOČAN POTRES V JULIJSKI BENEČIJI.
Rim, Italiija. 12. decembra. — V okolici Trsta. Reke. v Furlani-ji in po Julujtski Benečiji se je po-
■	javil močan potres, ki je povzročil veliko škodo. Dosedaj se še m i moglo dognati, koliko človeških žrtev je zahteval potres.
~ Iz Udin poročajo, da je Tolmin
. na Primorskeim skoraj V>opolno-u	, .
ma ra&de jan. ie--
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
a- 4GLAS NARODA* NAJVEČJI
a- SLOVENSKI DNEVNIK V
ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
ZAVEZNIKI IN MAROŠKO VPRAŠANJE
>
Anglija, Francija in Italija se baje sklenile tajen dogovor, v katerem se glasi, da ne bo nobena teh treh držav nastopila posamič — Francosko posojilo je bilo uspešno. — Z maroškim vprašanjem se bo morala pečati najbrž še Liga narodov. — Zahteve Mussoiinija.
Pariz, Francija. 12. decembra. — Angleški minister za zunanje zadeve, Austen Chamberlain je sklenil tajen iojrovor s Francijo in Italijo j^lede bodoče maroške poli-Uke teli treh d^žav. Tako se je glasilo v diplomat i riiilj krogih.
Iz avtoritativnega vira se je izvedelo, da so so te tri države dogovorile, da ne bodo vprizorile nobene separt-ne akcije, ko bodo Spanci izpraznili svoje maroško ozemlje. Francozi so baje privolili v to, da ne bodo sledili svojemu prvotnemu načrtu, da naptI.i;] v spMisko o-i.fmlje, lazven Ce bi Anglija in Frain i ia v to pn>volili.
Te tri sile so se. nadalje dogovorilo, da bodo v slučaju, da bi Marokanci prisilili Spance k popolnemu iz-praznenju afriške obali, predložile Ligi narodov ali as--bitraciji načrte za kolektivno postopanje.
Chamberlain noče imeti Francozov onstran ožin <ii-braStarja. Italijanski ministrski predsecbiik MiissJidini >re s strahom na možnost, da bo imela Italija Anglijo na eni, Francijo pa na drugi strani Vsled tega se je morala Franeija obvezati, da Ji£> čakala dovoljenja Anglije in Italije, prodno prodore v sporni sevemzapadni del Maroka.
Francoz1' so privolili v to. ker imajo rajše medna-rodiio akcijo pri likvidiraujui neodvisnost nega gibanja maroškega voditelja Abdel Krima, kot pa da bi sami za počel i vojno, ki l»i stala velike svote.
Sedaj je znano, da je svaril Chamberlain v svojih pariških pogovorih s Herriotom Francijo«, da bo Anglija nasprotovala, ideji, da se pomakne Francija v špansko ^zemlje izključno le ua temelju dogovora iz leta 1J)04, ko se je razdelilo Maroko. Chamberlain in Herriot st^i se dogovorila, da bosta nadalje razpravljala o zadevi, ko se bosta posvetovala z Italijani. '
Mussolini je zahteval poleg tegia še posebne privilegije v Tumsu zn famosnjo veliko italijansko prebivalstvo. nadalje korekturo meje med Egiptom in Tripolisom ter francosko podporo za bodoče italijansko izseljevanje v Malo Azijo.
Pariz, Francija. 32. decembra. — Finančni minister rHementel je objavil, da je popolnoma uspelo francosko notranje posojilo v znesku štirih tisoč milijonov frankov. .Dostavil ie, da je bilo posojilo uspešno kljub sedanjim pojavom pesimizma in strahu. Pohvalil je tudi časopisje, Ki je pomagalo razpršiti te strahove.
KOMUNISTI ARETIRANI V KOVNU.
Berlin, Nemčija. 11. decembra. 17. Moskve poročajo, da je bilo v Kovnu aretiranih več sto komunističnih delavcev, ker so delili plakate ter pozivali prebivalstvo, naj strm'ogavfli litvinwko vlado.
Slovesna promocija prof. Cvijiča.
Iz Pariza javljajo, da je bila 29. nov. na Sobomi s-vwana seja, na kateri je bil profesor beoprrad-ske nniverae dr. .Tovan Ovijič pn>-moviran za ča«t.ne<ra doktorja pariške univerze.
ZDRAVLJENJE ŠPANSKEGA
GLUHONEMEGA PRINCA.
Bordeaux, Francija, 12. dec. — Daines je dospel sem dru«?i sin šj>aruskega 'kralja Alfonza, princ Jajime. PrLnc je star šestnajst let ter je od rojwtva ^'uhonem. Slavni špeeijaibst dr. Porlmaiui {?a ho skuša ozdraviti.
P R A T I K E !
Te dni smo dobili zalogo Blazni-kovih Pratik. Odposlali smo jih vsem, kateri so jih naročili.
Uprava "Glas Naroda".
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $15.90 2000 Din. —$31.60 6000 Din. — $78.50
Pri nakazilih, ki znaiaje manj kot kot en tiaet dinarjev računamo posebej IS centov sa poštnino in druge stro&ke.
Razpošilja na zadnje pošte in ixplateje "Poštni Čekovni urad".
ITALIJA fN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir..........$ 9.90	500 Ur..........$23.75
300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naroČilih, ki znašajo man^ kot 20% lir raCnname posebej pe 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplaCnje Ljubljanska kreditna banka v Trsta.
Za pošilja tre, ki presedajo TETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti fie poseben popust.
hkrians; is tega razloga mam al Mfafe podati ■■teaFns ecus vaapra} >eimisii i pe ecnl tistega dne, ka —fi pride psslsal šmmr v roka.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO *
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $L~
Denar nas Je poslati najbolje pa P—estte Pedal Mmmej Order all pe New York Bank Draft.
FRANK SAKSEB STATE BANK__
82 Cortlandt Street,	New York, H. 7.
I	Telepbooes Cortland* MR.
"GLAS^NARODA"
M«H (M Publish«* fe»
Biflili Pnbliahisg Ooaiui
■A Bif>ifiUn)
'*AH* tAMJK. NrtUrt_ IJ<III« »KMW, ........
PIim of auslnsss rt Um Corporation and AMnmi •» Abo»« OfTlMrsi
H Cortltnrt »tr—1. Borough of Manhattan, . Nwr Vsrtl City. N. Y.
• « L A • NARODA" _ (Vol— Of tha Faopf)_
Imw4 Kwry Pay Kxcapt •undsys on< HalWaya.	_
K Hi« Mi valja Hot aa Ameriko ,JCa	Now Yorli aa aaU Ma	n n «
la Kanaka —.....—- N.fl» la	pol lata —. • ------ -	—— g-J®
la »al lata ..... - ......HJO Zi	Inozemstva za Mia MM	..rta.. VT.M
U I.W Kaa .^r.....—.._.... itJt'za	aol lata —■■——WJO
_Mubacrlptlon Yaarty M-W__.
A«vartlaamant on Agraamant_
_-Ctaa NaraOa" Ixhaja vsskl dan Irvxamil nadalj In	_
3a»iai kraa poCytaa la oaebnoatl aa na prlobCuJeJo. Denar naf aa WacoreU 90-«11*.« aa Monay Order Prl ipnmamM krajfi naroCnlkov, prosimo. da aa aaaa «o<i araltnjl MTaMiCe naraa nI. da hitreje nsjgssao ■aalomlfca.
-•LA« NAHODA" « MKrttl Kurt, Borouflh of Manhattan, M«v *HB. WL V,
Talephona: Cortlsndt I8Tt
Novice iz Slovenije.
Janez Kristan priznal svoj zločin.
Kakor se porclča je Janez Kri-
rtan. 'ki je bil radi roparskega imora po^estniee Marije Zevniko->e iz Sv. Vaibiirze pri Smledniku j-bsoj-en na smrt na vešaiih. sedaj v zaporu priznal svoj zločin. Obsojenec je vložil prošnijo za pomi-loščenje. Torej ni bila olbsoklba itik-aka justifikaeija, kar se je splošno govorilo po Ljubljani.
Sovraštvo radi igTe.
Dne 24. marca t. 1. je keiglal tesar Attojzjj Ogrinc rz Levea v hotelu "Pri kroni'' v Celju ter izgubil precejšnje zneske. Jezen racli tega na Franca Veseljaka, ki je pri gri dobival, je temu groaii že v gostilni z odprtim nožem ter zahteval od njega, naj mu vrne polovieo pridobljenega denarja. Ko je stil pozneje Veseljak domov, je prihitei obdolženec za njim ter ga sumil z nožem v levo zgornjo Mitnico in. ga tako poškodoval. 01>dolženec se zagovarja s popolno pijanastjo. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Ogrinea na 2 meseca težke ječe.
Neprijetni potnik
je bil dne 2. avgusta 24-letni delavec Brieman Leo}>oId iz Degna pr.i Slovenjem grade u. Omenjega dne je bil v Sj>ord. Dtavograidu sejm. S popoldanskim poštnim vlakom so we vračali proti domu med drugimi potniki olHiolžeuiec Jurij in Anton Rečnik ter njegova žena. Br&eman je med potjo na nesposoben način nagajal prisotnim dekletom, tako, da ga je končno pozval 76-1 et mi Jurij Rečnik k /miru in opomnil na dostojnost. Obdolženec pa je takoj potegnil .svoj nož. ter vsekal Jurija Rečni-ka preko levega obraza, katerega na srvčo ni iztaknah temveč samo težko poškodoval. Z nožem bi jib do3>il tudi Anton Rečnik, ako bi rabijanetnemu Briemami ne pomolil svoj dežnik pred glavo . . V spričo orožnika, ki je izvršil are-taeijo, je zagrozil Bricman Anto nu Reeniku, da ga bo ubid, ko bc prišel izopet iz ječes. Okrožno so d išče v Celju je obsodilo Bricma na na 3 mesece ječe.
S požigom je žugal.
svoji nekdanji gospodinji Rudolf Černic, dedavec iz Modras pni Po iičajiih. Imenovani je prišel din 10. avgusta, k pocestnici Jeri C-i lenesk ter jo prosil za delo. Ci J lenšek je poznala Cerniča že iz le ta 1907. ko je fciil rudar v Zabu kovci ter pri njej na hrani. Iz rečno mu je povedala, da mu de la ne more dati. Pri odhodu pa j< naenkrat zahteval kot zaslužel 100 Diin., ter grozil celo z odpr tim nožem sinu, ko mu denarji ni hotel datti. Černič se je nato oil .-tranil ter pisal par dni poznej« Cilenškovi dopisnico, na kateri j je grozil, da ji požge hišo in po reže vse limelovke, ako mu teko« osem dni ne pošlje zahtevanega denarja. Okrožno sodišče v Celji je obsodilo Černiča na 1 mesei .težke ječe.
Požar v Studi pri Domžalah
Dne 20. novembra okoli polnoč je izbruhnil v Men t on i je vem valj čnem mlinu požar, ki je uniči mlinsko stavbo. Ogenj se je razSi ril s tako naglico, da so gasilci po žarnih bramb d z Pšate in Domža s največjo težavo rešili gospodar sko poslopje. Kako je nastal pc žar, še ni pojasnjepo. Skoda j ogromna in se ceni na 800.000 d i narjev. Uničeni so tudi vsi stroj, žito in mlev&ki iadelki. Lastnik j bil zavarovan približno za polov eo škode.
Umor v Zgornji Polskavi
Simona Mlakarja, ki je dne 25 nov. dopoldne na svojem dom umoril in nato še obesil svojo že no Marijp, še vedno niso izslesdB Zločinec je po svojem dejanju nt znanokam pobegnil. Obleečn j bil v temnoeelenkaste hlače, em kratko zimsko suknjo s črnim ko
ske 35c. >za obroke pa 15c. Za žej ne in lačne (bo že vse preskrbljene
Na veseio svidenje dne 20. de eembra!
John Cigolle.
S POLNO PARO V REAKCIJO
I___ - - L . J
Y -lavnih mestih treli velikih mornariških sil, — v Lmi'Iohu, Toki j ii in Wasliingtonu. se vrši agitacija, katere nikakor,ni mogoče pregreti.	I
Mornariška Ii^a v Washingtonu je napadla odkrit b-srenost nekega ugotovila japonskega mornariškega de-part menta.
M .rnaiiški department v Washingtonn namerava in eti matievre v Pacifiku z Ja>i>oiisko kot teoretičnim sov-J ra/ni koli u	i
Konservativna vlada v Angliji bo zgradila mornariško postojanko v Singaporju.
Jaixmsko pa vznemirjata i/kljuvevalna postava ter singapr.rska zadeva in vznemirjajo jo tudi mornariški ma-| iievTi.
Nekaj je v zraku; sum in strupentv propaganda. Pred-' tednik je v svojem poročilu na kongres povedal, da se te-ga zaveda. Poročilo generalnega sveta, katero je predlo-1 i'il tajnik Wilbur, je Cedilo uzornemu vodstvu predsednik Ka. To }>a ne zadostuje.	j
Dejanski uspehi washiugtonske konference, velika zavest miru in varnosti, ki je bila posledica te konferen-<!e — vse to f»grožajo dogodki, ki se dogajajo v treh glav-! nih mornariških mestih sveta. Prišel je čas, da se nanovo skliče wasbingtonsko razoroževalno konferenco.
Obstoječe pogodbe je treba stabilizirati potom inter-pretacije v luči izkušenj.
Obstoječe dogovore je treba izpopolniti.
Predvsem pa je treba odpraviti sumičenja potom no-\e posvetitve za stvar miru.
Argument i glede obstreljevanja na velike razdalje in glede odnosne bojne sile ne ])omenjajo ničesar dobrega za nikogar. Le komplirirali bodo diplomatična pogajanja, s katerimi so mornariške sile zaposlene.
Javno mnenje v vseh deželah je na milost in nemilost izročeno propagator jem, kajti obdolžit ve in protiobdolžit-ve prihajajo hitrejše kol pa jih je mogoče dokazati ali pa izpodbiti.
Koncem konca bo moral narod sam plačati vse stroške te agitacije — in si«-er v obliki davkov, sadov svojih prizadevanj in tudi v obliki mladih življenj svojih otrok.
Skrajni čas je, da narod poseže vmes ter reče tem vladam:
"Pred tremi leti ste sklenile dogovor, ki nam je obljubljal konec blaznega tekmovanja v oboroževanju na morju. Sedaj pa so se zopet pričela pojavljati vsa znamenja, da bo to blazno tekmovanje glede mornariškega o-oroževanja obnovljeno. Vseh teh razprav glede sorazmerne tonaže, oklopnih plošč, kotlov, topov in drugih stvari ne Razumemo.
"Razumemo pa naslednje: —
"O vas, ki imate silo in moč v svojih rokah, pričakujemo miru. Pričakujemo, da ne boste ničesar opustili, da spravite vlade skupaj in da uravnate s treznimi in stvarnimi razpravami vprašanja, glede katerih se vaši izvedenci prerekajo na tako kričav in vznemirljiv način.
"Povedite nas k novemu dogovoru in mi vam bomo sledili.
"Če boste ravnali še naprej tako, kot ravnate sedaj, boste dajali račun za svoje počenjanje.
"Odgovornost v Ameriki počiva izključno na ramenih treh mož, — predsednika, državnega tajnika Hughesa In senatorja Borah a. Sreča je hotela, da se vsi trije zanimajo in zavzemajo za mir.
Seda i se morajo lotiti dela, da mir zares zavarujejo."
D o p i š.
Girard, O.
Namenil sem se napisati par besed v Glas Naroda. Upam. da bodo imeli kak kotioek pralzen, da se to no4ri stlači. Že dolgo časa se nisem oglasil a- časopisih, malo jp pa vseeno treba.
Ohio Leather Co. dela prav do» bro. Pretveč	treba delati, le
plaiča je bolj piola. Toda tako je povsod. Baroni nočejo plačali doni i. Oni le Nebi žepe »nakladajo, ti pa naloži, če imaš kafj. Pri delavcu je največkrat "bolj suh žep, ker as navadnim dedom ni še noben človek obogatel in ne bo.
Sedaj se nam je spet bela zima približala in treba je kaj početi v teh zimskih dolgrih večerih.
PeVfjko društvo Ljubljanske i Vrl je sklenilo prjredita veselico dne 20. decetmfbra 1924. Igrali bodo dve enodejainki, prav smešn. Prva se imenuje "Čarodejna BriArnica", druga pa 4' Zamorec Začetek ob pol otsmih zvečer.
Po igrah bo ples in prosta zabava.
Uljudno vabimo vse Slovwnce iz bližnjih naselbin, ker se ne bo noben. kesal, kdor bo prišel gledat. Vstopnina za ntoške 50e, za žen-
smatim ovratnikom, na glavi je im>el plišaxt klobuk pepelnaste bar . ve in je no'sil črne usnja te gani a- ;
še z jermenom. Star je 40 let. t
;
I	Zaspan organist	;
V tistih dobrih starih časih, ko
-	je bil učitelj še v prvi vrsti orga-
l nist, je v J. na Štajerskem učitelj- ] i organist meti tem, ko je duhovnik ; počasi in monotono pel "Pater no : ster". sladko pri orglah zadremal. . Prejšnjo noč je bila velika kroka- :
-	rija. Proti koncu mašnikovega pe-r tja je organLsta dregnila njtgova r hčerka, cerkvena pevka, da bi od-i pefl. Oče. ki je med spanjem slišal
i nekoga govoriti, je mislil, da je v . i gostilni, kjer nekdo napiva. zato , r je ob koncu le glavo napol dvignil ? z orgel tetr krepko zaklical: ;<Zi-_ vio govornik!"
r Veliki požar v Št. Petru pod Sv.
1	gorami
Dne 20. nov. proti večeru je na-
-	stal v Kunšperku. v mali vasici ob v | hrvatsko-slo venski meji. v hlevu
2	posestnika Antona Kideriča veliki ogenj, katerega so zanetili domači otroci. Požar se je še razširil na hišo, hlev in svinjak .soseda Ja-
-	nesza Baibiča, kateremu s-o vse te
I
i' stavbe pogorele do tal. Uničen mu
I .	.	.
a. .]<■ tudi ves živež. Nevarnost je bi-
i la zelo velika, da. zgori vsa vas,
i ker so hiše večinoma lesene ter
t pokrite s slamo, zlasti ker je bril
e;pri vladajoči su.Ti lnid vzhodni"
-	j veter. Energičnemu in napornemu i; nastopu požarnih bramb iz Št. Pe--itra in Klanjea se je zahvaliti, da -j je bil ogenj omejen samo na ta k dva posestnika ter da ni vpepelil :. i vso va.sieo. Nesrečneža nista bila 1 i zavarovana. Škoda je razmeroma i-; velika, njn ns<xla pri nastopu liu-a de zime pomilovanja vredna.
o
h	Igra narave.
w V Spod. Slovenskih gobicah med t-
St. lijem in gornjo Pesniško doli-1 . no no imeli letošnje poletje silno i-1 točo, ki je oklestila prav vse zele-)- nje. Seve ni bilo jeseni ne sadja.
0	ne grozdja. Ime'li pa so nenava-j-! den naravni prizor. V gorkih
i-! tobrskeh dnevih je vse sodno drev-Ije nanovo zelenelo ter začelo tudi cveteti. Hudo prizadeto prebivalstvo je v isvoji prirojeni Seli gavocta -prerdkovatio, <la je liogu j- najbrž postalo žal. zato jih misli te cd škod o vat i z aiimsko letino. Pa i- je prišla kultna burja pred 14 dne-.i- vi ter poiparrila sveže listje in cve-e- tje. Tudi prihodnje leto še nima i- ljustvo pričakovati ne sadja ne z- grozdja.
e-	--j
je	i
k ROJAKI, NAROČAJTE SE NA r- 4 GLAS NARODA' NAJVEČJI ja SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
je ---
t Dišanje cveta - duhteč
1	zrak,
ju	-
Stenski koledar je potreben v vsaki hiši. Ampak Tranerjevi steai-s.ki koledarji so vedno drugačni in nekaj več kot večina. Lst.i niso sa-či nu> iz\-rstn<> delo tiskarske umet-j- masti, ampak njih islike imajo ved-•il no kak poseben pomen, v.siled česar i v-! ga vsaki ima rail in ga visoko ee-o- {ni Trinerjev stenski koled'ar za al leto 1925 prine'se na vaš dom ta-ir- korekoč neka<k lepo duhteč zrak. o- Na njem ste dve leipi sliki: <£The je Bl-osscwn Time", mala mati z krasti- j nim otročičem v naročju med cve-j.i.: točim i drevesi In "Golden Sun-je set'', vesel postaran parček v čefc-ri-' m in o vem \-rtu. Ti dve siliki kažeti vrsto odjemalcev Trinerjevega Zdravilno Grenkega Vina, ki vaš zvesta prijatelj od mladih nog 2. do pozne starosti. Mr. August iu Kompare nam je pisal iz Canitona, e- Ohio, 18. novembra: "Danes ne li. potreibnjem več nobenih drugih e- zdra\ni kot edino Trinerjevo adra-je vihko Grenko Vino". Isfto je vsts lej zanesljivo zdravilo za želodčne o- mepriliike. Trinerjev steniski kole-~ dar za Ie$to 1925 vas bo TOaki dan -j- spominjal na to dejstvo. Pošljite o. 10c za,pokrit je pošiljatvettih stro-e- škov; Joseph Triner Company, 1333 So. Ashland Ave., Ohicago, IU.	(Ad.) '
I Peter Zgaga
Te dni je objavilo ne\vyorško
čaišopircje tri vrdfcace dolgo vest, da preti Rusiji zoi}>et lakota in daj je v sedeniid vajwetih giubernii jah J živeža, že tskoraj popolnoma zmanjkalo. Pika.
Takoj poleg je pa prion četna dve k<donji dolga rajzprava, če so zdravniki dovolj močno popravili nos šampjonskega pretepača J-Dempseva, da mu ga nasprotnik ne bo mogel s par ndarci spraviti
v prejšnje kljmkasto ravnotežje. ★
Časopisje je tudi objavilo slliko čudnega zakonskega para. Ona tehta 450 funtov, om pa petinpei-deset funtov.
Oba ista bila uslužbena pri cirkusu Barnum &. Bailey. Vsak večer sta sedela skupaj na vzvišenem otlnu ter krmila radovednost zvedavih gledalcev. Te dni sta se »poročila. — Čudno, — bo rekel marsikdo. — Pa ni nič čudnega.
Še dofcti bolj čudne reči se do- -gaj a jo na sveitu.
Poglejte naprimer Koverto. Tako je predrzen, da si upa govorita
0	poštenih katoliških duhovnikih ^
kot o svojih d u bovških sobrattih. ★
V	starakraj-skiih listih čitam: Nov veliki parobrod. Ju gosi o- j
vaiuska parobrodna družba v Du- i bravniku je naflbavila nov veliki r parobrod za prekooceantsko plov- ] bo. Parobrod, ogromna, moilema in krasna zgradba, ima preko i 6000 ton in stane 90,000 angleških funtov. Družba je plačala parobrod iz svojih rezerv.	-
Bog ve, kakšno mnenje imajo tam v domovini o "Leviathanu"', ko pravijo 6000-toiMki lupini
'' vel iki pa/rob rod' *' ★
Italijanski mitnlsti^ski predsei^- 1 nik Mu>soilni se je z.opet znesel. Topot na Aimeriko.
Najprej je obsodil ameriško priseljeniško postavo, ker je tako krivična, da ne pusti Lahov v deželo. Nato je pa malLo potarnal, da ima Italija paviveč prebivalstva ter ne ve, k;um ž njihn.
Zoper Italijainie kot take nima nihče ničesar.
Kljub temu je pa Italija boleli-na, kajti boleha kar na dveh hudih boleznih: Nj<*ni diiplomati imajo prevelike gobce, njen narod pa premalo kruha.
★
V	sta rok rajskih listih čitam pro-j vod dolgega članka, ki je izšel v
1	nekem grškem časopisu.
I Članek «e vsebuje ničesar drugega kot velik in navdušen slavo-spev jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku Pašiču.
Ljudska govorica pravi, da je en žid za devet ciganov in da je Grk za devet Židov.
Tista roba, katero Grk navdušeno hvali, že ne more biti dosti vredna.
★
Dober prijatelj je tistii prijatelj, ki te ima še vedno rad, čeravno si je od tebe denar izpo-kodi.1.
★
Pred kratkim je stala pred ne\v-y«rškim sodiščem neka stara bo-lehna vdova, ki jc ukradia štruco kruha in steklenico mleka, da je nasitila svoje lačne otroke.
Postava je postava, in ženska je moraila pred sodišče. Sodnik jO je oprostil.
Pomisliti pa je treba, da v tem slučaju mi Pitala pred sodiščem sa-imo dotična ženska, pač pa vsa človeška družba, ki se tako rada postavlja z moderno civilizacijo.
Čudno, da ni sodnik zatem, ko je žensko oprostiti, človeške družbe obsodil
★
Veliko človekoljubno povelje se glasi:
"Naj ne ve desnica, kar da levica".
Ameriški milijonarji, kot so Rockefeller, Schwab, Gfary itd., I dajejo za sirotišnice, bolnišnice, knjižnice, reveže itd.
Edino to Je pri njih, da desnica , noče vedeti, s kakšnimi sredstvi
, levica razpolaga. —— ■ 1 ■ ———
iJtqjflslmmttsba JKŽftk ŽCatnL dJeimuta
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odbornkl:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: L.OU18 BALAXT. 1808 E. »2nd 8tr*et. LorUn. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, If Inn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961. Ely. Mlna.
Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVERN, 411 — Ilth Are, Baal Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bids. >01 Grant Btreal K Sixth Ave, Pittsburgh, P&.
Nadzorni odbor:
AK."TON* ZBASNIK, 4905 Butler St.. Pittsburgh, Ta. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street. Cnicaffo. m. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. D*nv«r, Colo.
Porotni odbor*
LEONARD BLABODNTK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA, S10 Stevenson Bldg.. Pnyallnp, Wuk,
FRANK SORICH. «217 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
«	Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda**.	■
Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne pollljatvs na] se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe na) se pofilla na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem no vin Članov ln bolniška spričevala naj se poSltJa na vrhovnega sdravnlka.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se iglast tajnik« bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Gospodarsko-kulturno udruženje f Črnogorcev.
Večje število v Beogradu biva- i joeih intelektualcev iz Črne gore: je organiziralo akcijski odbor, da j se osnuje gospodarsko-kulturno udruženje. Črnogorcev v svrho proueavanja črnogorske pokrajinr v gospodarskem pogledu, na kar se preide k delu za po v zdi go kmetijstva, izrabljange naravnih zakladov, ureditve ribolova v Ska-derskem jeizeru in stvor i t ve kopališč na obali. Z gospodarskim ima vršiti prosvetno d Slovan .le. Zborovanje Črnogorcev je t>il(i zvečer v Beogradu.
,Kovanje novcev po 2, 1 in pol dinarja.
Finančno ministrstvo skliče komisijo, katera pregleda organizacijsko deilo za kovanje .novcev in razpiše natečaj za model kovanega denarja. Natečaj se razpošlje na vsa po'slanst va. da bi prišle kolikor mogoče povoljne ])Ojiudbe. Vidi pa se, da kovanega drobiža ne bo še tako kmalu. Novejša poročila iz Beograda naznanjajo, da je fiinanecii^ ministrstvo že objavilo natečaj za kovanje drobiža.
Drzen beg iz zagrebških zaporov.
Te dni popoldne se je domenilo 9 kaznjencev iz zaporov zagrebškega sodišča, da skupno pobegnejo »iz zaporov. Drzen beg bi se jim kmalu posrečil. Zločinci so predrli zid. ki loči dvorišče sodl-šča od okra jnega sodišča. V večer nih urah so pobegroili. V poslopju okrajnega sodišča so vdrli v pro-1 store kleti, odstranili tam železno omrežje ter skušali skozi okno na vogalu Sudničke ulice in Zrinjev-ca doseči ulico. V zadnjem tre-
[ notku — bilo je baš okoli polno-j č: — je bil drzen beg opažen, na j kar je biin alarmiraim .straža jet-: nišniee. ^Zločince sti takoj zasie-jdovali. Policija in straža sta obkolili poslopje sodišča, obenem pa so bili preiskani vsi prostori. V kratkem sr je {»osrečilo 7 beguncev prijeti, dočim dveh tako zlo-gla*snega roparja -lagaitiea, ip.so mogli izslediti. Po napornem iskanju se je policiji vseeno posrečilo izslediti oba zloeinea. ki sta insce-nirala beg, na podstrešju sodišča. Vsi zbw'nnei so bili zopet prepeljani v zapore. 1o pot. v sigurnejSe. Sodišee <je uvedlo obširno preiskavo. ker obstoja siim, da so bili kaznjenci, ki so se neopaženo skoraj 10 ur pripravljali na beg. v
■	zvezi z pazniki.
Sneg in promet
Po poročilih, došlih ministrs-tA-u sa obrača ja, je sueg v južni Srbiji v mnogih krajih ukinil promet. Tako so bili v soboto na progi Nego tin — Niš zadržani vsi vlaki na i .... , . postajah, kjer so se ravno nahajali. Tudi v Bolgariji in na Rumun-skein so veliki snežni zameti.
Prvi jugoslovenski hidroplan
Dne 2T> nov. se je vršil poizkus-. ni polet prvega juga-dovenskega
>	hidroplana. ki je bil po ilicklovem
■	sistemu izdelan v novosadski to-• varni J-etal *£lkarius". Hidroplan ' je krmaril znani pihrf. upokojeni ) fregatni kapitan Demeter Kionjo-
-	vie. ki je letal približno eno uro v višini -V»0 metrov. Z aparatom ni
i bil popolnoma zadovoljen in .se bo
-	do moraile izvršiti nekatere nebi-
>	stvene izpre.membe. Komaiula voj ne mor.nariee je v tovarni "Ikari-us" naročila večje število hidroplan nv.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VAŠE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
i j .J__i
Naša banka plačuje na vloške na
"Special Interest Account"
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Leto elementarnih katastrof.
Neniavno je brzojav poročal o ti ktrasnih poplačali v Nemčiji in ji Franciji. AH to je malenkost v pri p meri s poplavo v Petrogrradu, ki z j o bila tako katastrofalna, da kaj k takšnega ne pomni Rusija. Vzrok k te poplave ni znan. To pa niso le s; ]M»ajm*i slučaji. Moskovsko pre- d bivaKtvo se pritožuje na deževno ss in hladno la.nsko in letošnje polet- f»' je. Tako nenavadno temperatur« b so imeli tudi drujri kraji v Rusiji 11 in drugih državah. — Znanstveni- ?j ki -o postavili c**l<> hipoteko, da je b pr.šla naša zemlja v t a koz varno 7. >f. > 0 kosmičnejra prahu, ki vpliva 1 na -ilo volnene toplote in poroča 11 velike spremembe i»odnebja na b zemlji. K. Flammarion našteva ee- t< 1<> vr^to elementarnih katastrof H /< tii1.Vl v letošnjem letu. Oim*- k ninio tu samo nekatere.	p
V Franciji, ^vaci Ln na Ptujskem n s«> preplavile večje reke ogromna v prostranstva rodovitne zemlje, v k juliju ji* ona katastrofalna povo- v d en j na Kitajskem. Ftonalo jo nad :i0 ljudi. V Indiji je zahtevala poplava 10() človeških žrtev. Začetkom avjrusta "niičiili strašni nalivi in poplave na otoku For n. / i ogromne koiičine imetja. Tn di t 11 je tilonilo v valovih več sto fi-cb. Obenem --o bile katastrofa1!- 1, ne poplavi v Oartfrra*lu, na Bavar- I -k-m. v Italiji (Lapro Masrgiore je j prestopiLo bregove), v Kanadi in y tudi v naših krajih. S septembru 1; miki imeli strašen tajfun in novo ^ poplavo na otoku Fonnoza, nadn- <.] ljr poplavo v "Dobrudži. v Bolgariji in JutlandIJK v Indiji. Kanadi. ^ Italiji in Kaliforniji. Obenem s po j plavo v Petiro^radu je zadela ele- y meiitania nesreča Afriko, kjer sta t }>re>topili bregove reki Senegal 111 i Niger. jirti.ru in v avgustu so di- > vjal: v mnogih krajih strašni vi- j Larjf. Opazovalnica blizu Pariza r navaja letos toliko padavin, koli- a kor jih ni Uilo že od leta 1891. V t, avgustu je zabeležil heliograf 1+8 s f- «1 nili ur mesto normalnih 442. j Letos. ]«'to 1 stane v zgodovini kor i let o nenavadnih prirodnih poja- < vov. Materrjalna škoda, ki so jo t povzročile katastrofe, je ogrnon- > na. Prizadeto je več milijonov lju- 1 di. ;
Flammarion razlaga elementar- « jn> katastrofe ]ot.ošnje«ra leta na < ta način, da se je izvršil v sveto*- ] ju izrelno oster prehodil min- j murna solnenih ]>e«r 1. 19*23. k po- i "v •'"•an i solnčni aktivnosti. V sled ; pomanjkanja prostora se omeji- j mu tu samo na štmirlke tega zam- ] mivega pri rod nega pojava. Ste- 1 vilke pomenijo milijonske dele sol-nč;ie površine. — Maksimum so>n : enih peg je znašal: (L 1917 —1.537 leta 190~i — 1.191: 1. 1893 — 1.464 minlimivm pa leta 1889 — 78; leta 1901 — 29; 1. 1913 — 7: 1. 1923, pa 00. Ali dočim se izvrši prehodi minimuma k maksimumu ve* ali manj postoipno in je znašala površina solnenih ]vvg v letih okrog mininuov 7.">, 29, 62 ali 37.7, l."»2 — znaša 1. 1922 — 252; 1. 1923 — 55! prvih devet mesecev leta 1924 pa 300, to je nagel prehod od 55 k srilidaiemu številu 325 milijonov delov vse soJnene površine.
IV še dvomimo, da solnčne pege luso iiir* drugega, nego ogromne elektromagnetne vihre solnenih plinov, da jih spremljajo takozva-ne haklje. ki mečejo svoje goreče jezike na ogromne razdalje, da te magnetne burje zelo mrtčno vplivajo na naš magnetni kaizalec, ki izgubi svorjo smer prema severu, da povzročajo ne le takozvano severno -sijanje, nego včasih tudi povsem .nerazumljive spremembe v
►	našm brzojaivu in telefonu, kakor i je hfilo to 1. 1903.. 1909 in 1917. — 1 postane zelo verjetno, da se po-' znajo te elementarne atmosferne i katastrofe, ti ogromni solnčni ei-: kloni, to utripanje soLnčnega pul-' sa v vseh varijacijah od norme tu-
-	di na naši zemlji, ki je tako odvi-
►	sna (hI najmanjše spremembe r
-	svetov j 11. kakor vsako drugo ne-» besno telo. V zvezi s tem je poseb-i 110 zanimivo, da ste je glasom opazovanj ameriškega astronoma Ab-
' bota izločevanje solnčne toplote 1 zmanjšalo zadnja leta (od aprila ; 1922) za celih 2.5 odstotkov. Ome-1 njeni astronom opazuje spremem-1 be na soEneu že od 1. 1905.. ali ves
-	ta čats ni opazil tolikega znižanja. Kaj se god i v svetov ju in kaj ča- ^
• ka našo zemljo, je seveda težko •{»ovedaiti. .Jasauo pa je. da a- solnč-t nem sistemu ni vse v redu. da se 1 vrše neke zagonetne spremembe. : ki vplivajo na našo zemljo in na
-	vse njeno življenje.
: Pravda za starinski grad. 1
__1
C'hambord je grad v Franciji. Z 1 Svoj čas je pripadal princu Ro- f
-	bertu Burbonskemu, vojvodi od ■
-	Parme. Ta ga je podedoval od svo- ^ ^	jega striea. cha-mbordskega grofa ; * 1	po Robertovi smrti leta 1907 pa " 1	nastala radi zapuščine velika i
>	pravda, ki se vleče še danes, ne 1
-	da Hi bila odločena.	4
Robert burbonski je bil namreč * . poročen trikrat. Ko je umrl. je za- '
>	pustil otroke, ki jih je Lmel z vse- *
-	mi tremi zakonskimi ženami. Med 11 1	to deco spadala tudi princa Siksr^ 1	in Kun ver Parmskli. brata bivše av
-	strijske carice Zite. Ta dva brata 1
-	pa imata polubrata Elijo, ki je bil > i	med vojno častnik v avstrijski 1
-	armadi. Poročen je bil z neko voj- 1 '	vod&njo na habsburškem dvoru in
5 si je bjii na nepojasnjen in nedo-	]
!- pusten način prilastil grad Cham-	]
t boril, ker je menlil, da mu bo pa-	1
-	del z Kmago Avstro-Ogrske v s ve-	1 o tovni vojni kar sam v roke. Toda	: 1- v tem se je zmotil. Fraincija vojni	1 1- ni podlegla, temveč izšla iz nje kot
zmagovalka. Elija je ostal z doj-
■-	gim nosom in mu ut preostalo nič
a	drugega nego to. da jo spravi
l-	kam v ozadje. To jie tudi skušal
-	storiti na ta način, da se je po voj-»-	ni potdai v inozemstvo ter profil ti	za špansko državljanstvo, katere-1-	ga pa so mu v Španiji odbili, re-
I-	koč, da nimajo povoda, jemati ga med svoje podanfcke.
!- Princa Sikst in K saver Parni, n ski pa sta se. kakor znano, med i7 vojno zavzemala za uvrščeaije v 14 franco-ko vojsko. Sprejeta sicer a nista bila, ker francoski zakon ne !3 j dovoljuje visteipa v republikanski d i armadf> nobenemu čla.n.u in sorod-'Č niku bivše buribouiMke kraljeve I11-la še; t(xla simpatije javnosti sta princa vendarle dosegla. .To se ka-7, že najbolj očitno sedaj, ko gre za 13 to, kdo naj dobi grad Chambord. ta Zadeva vzbuja v Franciji nimv k1 go pozornosti. Princa E'lijo mrzijo o- ljudje in sotlišče mu je odvzelo lastninsko pravico do Chambord a utemeljujoč svoj sklep s tem. <la ne si je priLasrt.il grad v naspotju s ih pra\-ico. Protest zoper ta sklep 111 a- izdal nič. Sodišče v BloLsu je zdaj če razpisalo konično razpravo, katere te izid bo najbrže ta. da bosta dobila
II-	Chambord princa Sikst in Ksaver. ki ki sta med dediči na osemnajstem, ■u. oziroma devetnajstem mestu. To->e- liiko se jih namreč poteza za to ki- dedščino in princ Elija je prav za-
v d nji.
ZBIRKA SIDER.
V Navy Yardu pristanišča, Char Iestown, je jaiko značilna zbirka. Tam so namreč razstavljena sidra vseh Onih iTadij, katere so Zdruatene držav« prostovoljno potopile.
1 " * r .iifhn jii 1. - -.^ 'v"'f •	•:'•••-	• ' - •	^	•" ..." .........; ..... — *• -
KOZA, KI JE DOBILA PRVO NAGRADO.
Letos je dobila na razstavi prvo nagrado an gorska koza. ki je last Floytla Earwooda iz Comsto cka. Texas.
Trgovina z umazano lita- \ raturo.
1
Že nad leto dni je pariška poli-•i,"a vohaila in iskala neko tajno 1: pariško založbo, katera je pošilja- ? la po vsetin širokem svetu porno- ž »rafsko blag-o: slabo literaturo, p fotografije, risbe in sLične predme <1 te. Knjige so bile navadno vezane 1 1* platnice, z zlagamimi naslovi, ki 1 <0 jih za zunaj izdajali za znan* f > t vena dela, večinoma iz medicine, s arheologiije itd. Na to tajno dn obe- 1 nem bujno pros>pevajočo trgovino 7 u šimd-ru je bila francoska vlada < r»pozorjena od Zveze narodov r <. ženevi, ki ima v svojem področju 1 t.udi posebno sekcijo za pobijanje 1 prostitucije in pornografije vob- ( ee.	t
Poflieiji se je končno posreeilo \ ugotoviti, da sta lastnika kvarne- \ ga podjetja dva brata, po imenu 1 George in Robert Triffaud. Ta 2 5 trgovca brez dovoljenja oblasti 1 sta imela svoje tajino skladišče v 1 nekem krojaškem salonu v kate- t rem so odkrili tajni policisti ogro- < mno mnoKlino prepovedanega gradiva. Zaplenjenih je bilo nad de- ( set vagonov pornografskih knjig. ] brošur, fotografij in risb. Detek- , tivom se je končno poSreT-ilo izta- ^ kniti tudi delavnico v kateri sta , brata s svojimi poanag-ači vršila , prepovedane posnetke moških m . ženskih v vseh mogočih poziturah. Modeli so dobivali za vsako p ozn 1 v kateri so se dali fotografirati, po r>0 centimov. Ta.ko sita porno-grafa odirala svoje gladne žrtve! j" Brata pa so bila drugače zelo ugle dna meščana in trgovca L11 dokler se ni vedelo za njuno umazano fa-briko, ni nihče slutil, s čim se pečata. Pri preglddu knjig se tudi prišlo na -dan. da jima je pornografska trgovina nesla na leto nad osemstotisoč frankov. Seveda sta iz tega čiistega dobilčka sedaj na policiji položila kavcijo in zdaj iščeta advofleata. ki bo pripravljen sestaviti umazani zagovor za njuno nečedno počet je.
Tiralica je pustolovstvo.
Iz Beograda poročajo, da je neka Ana Bajer iz Florid.sdorfa od--nesla trgoAcu Žiki Kostiču 10.000 Din., 15 napoieondorjev, zapestnico iz pdat.ina, okrašeno s tremi briljanti v vrednosti 10,000 Din., dalje 24,000 Din. vredno boO, bro-,ške z dvema bniljantoma, vredno1 6000 Din. in različno drugo perilo. Za drzno tatico je izdana tiralica,
I Hrbtena bol |
f je predznak obistne neprilike {§
■	in nikakor se ne sme zanema- g s riti. Vzemite	S
I severas I
I LEBSYL J
I ^	P
I ki je izvrsten stimulant za le- p dice. Pomaga naravi popra- M viti obstoječi nered, ter olajša g _ bolečine v hrbtu vsled obistne 1 I neprilike.	■
■	Cena 7Sc in $1.25.	|j s Zahtn^to v lekarnah. I
ni
Velike tatvine v ljubljanski 1
trgovini. ">
_ p*
V itrgovini manufakture na de- M" belo in drobno Feliks Urbane na ''' Marijinem trgu, so zanlnji čas opa- J0 žali. da. izginja mjunuf akt urno blago kar na debelo iz skladišč in tr-govL11 e. Pred nedavnim časom je 10 bila o tem zaupljivo obveščena ljubljanska policija, ki je začela Il( po svojih kriminalnih organih tlJ skrbno nadzorovati posamne na- ^ meščence in uslužbenec. Kriminal-7ii organi so ikmaln zaupljivo iz^*t-deli, da zahajajo v stanovanje tr- l1' govskefga pomočnika Martina Petka, staaiujoeega na Cesti 11a Go- n; renjsko žeJeziaico št. 7 sumljive ni osebe, večinoma moškii. ki so j>o- ^! tem odhajali i/, njegovega stano-vanju z večjimi ali manjšimi za- ^ voj i pod pozduho. .lasno je bilo to-rej. da mora omenjtem trgovski /l pomočnik imeti nedovoljene, tajno 11 kupčijske posle. Izdelan je bil premeten načrt. kak<i vje-ti organiza- ^ torja tajnih trgovskih poslov. Rc- Z( č e no. irtorj ein >!	^
Dne 23. novembra, torej v ne- s! del jo zjutraj so kriminalni orga- 0 ni preti Petkovim stanovanjem " razvrstili opazovalne straže, ki so preza'le 11a vsako gibanje tamoš-nje okolice in obenem pazile na Z sumljive osiibe. Ob 10. dopoldne ^
4 S
si 1 opazili nekega moškega, ki je vstopil v Petkovo stanovanje. ^ Tam je »Kstal nekaj časa. Ob 11.
k
sta oba s Petkom odšla v smeri proti .kolodvoru, noseč pod pazdu- 4 i ho velik zavoj. Detektivi so jima j sledili. Očiviidno sta se nameravala odpeljati z vlakom. V kolodvor- ^ skem vestibulu so ju prijeli in pozvali na odgovor. Aretiranee so odpeljali na policijsko ravnatelj- w stvo. Tam so ugotovili, da se 11a- ^ haja v zavajih ukradeno manrufak- ^ turno blago. Petkov tovariš je bil Adolf Mrakič, rodom iz Bovca na c (ioriškem, po po.ldicu brivec. Bila sta takoj zaslišana. Sprva sta tajila vsako tatvino. Še isti dan so '' pri Petku izvršili hišno preiskavo J in so našli tam veliko zalogo raz-nega manufakturnega blaga. Na podlagi zaslišanja in 'izpoved o- ' ^ beh gori imenovanih je bil v pon-
deljek prijet trgovski pomočnik 1 , Anton Sitar, zaposlen tudi pri P. Urbaneu. Na njegovem stanovanju Aleksandrova cesta 9. je bila ^izvedena hišna preiskava. Našli so razno blago, med drugim 22 robcev, klot iai dr. Priznal je, da je blago v trgovini že del j časa je-. mal na ta način, da si je ovil veČ-1 je kose skrivaj okoli pasu, Sitar i je prodajal blago trgovskemu po-| umočniku Vladimir ju Gaddotu, ki je
I	bil tudi aretiran. Galiot dalje tr-
II	govcu-kramar ju Ro-thu iz Novega ||Vodmata. Hišna preiskava pri I njem je našla veliko ukradenega I { blaga. Od Petka je kupm-a1! blago I trgrn-ski potnik Marko Pečkaj s I Vrhnike; tudi ta je bil prijet.
I Francoski parlamentarec v Jugo-|	slavij!
i Dne 2. decembra je prispel v j Beograd Georges Reynal, pred-I sednik pari amontamega odbora 5 za -zunanje zadeve in direktor li-1 sta "Da correspotoklance univer-i seille". V Jug«aslavijo prihaja v K svrho proučavanja notranje-poJi-I t i eni h, giospodarafkih itn finančnih I zadev.
Pastir in gospodarjeva hči.11
Mnogim, toil a vendar ne vsem ® so znana gladna leta v Bo*ni In n Hercegovini med vojno. Ta siro-mašna dežela, katero je bfvša A v- P sttro-Ogrsika meni nič tebi nič ane^ 11 ktirala, je morala medtem ko so ^ njend najboljša sinovi krvaveli na bojišču idoma stradati in trpeti b vseh vrst pomanjkanje. Lakota v 11 Bosni in Hercegovini je bila tako velika, da so se revne bosanske de- ^ ce morali usmiliti prirodno boga- ^ tejši Sremci in Banačani, ki so je- ^ mali deco k sebi na prehrano.
V ti-HiVh letih gladu in lievolje. ko so je ATŠilo pravo preseljevanje 0 otrok s kamenitega Kra^a v rod<v- n vitnejše kraje, se je izselil iz Her- P cegovine tudi mali deček Ivo R. ^ Vozil se je 'in vozil in se naposled x pripeljal v neko vas, ki ležii v foj-ničkem okraju, nedaleč Sarajeva. Tam se je ponudil bogatem posestniku v službo. Ker ni zahteval nobenega plačila poleg hrane, in ^ obleke, ga je gospoklar rad vzel za -pastirja. Deček je bil priden, pa- ^ sel je ovce. koze. svinje in gospodarjeve konje in leta so tekla. Ivo { je dorastel v zalega mladeniča. ^ Ivov gospodar pa je imel tudfi ^ hčer Luco. mlado, brhko dekle, ki ie doraščalo vzporedno s pasJ1>h- ^ jem. Dokler sta bila mlajša, sta ( hodila skupaj na pašo. Zadnja ie-ta pa se je Due a precej odtujila Ivu. ki je še vedno moral čuvati ^ tr os pod ar j e v e črede, medtem ko je devojka pomagala pri domačih ( poljskih opravilih.	;
Luca se je, odkar ni več hodila na pašo in odkar so napcuVda zanjo najlepša dekliška leta. b>ujno razvijala. Kjene oči so se plavile kor lan. njena laca so rdela kot mak. Ustnice so se ji razrast le v dve tanki, vabeči jagodci in kadar je zardela, je bila še lepša in mikavne jša.
Vse to je na skrivnem opazoval Ivo, v katerem se je vnela ljubezen za tovanišico izza pastirskih dni. Luca se j«e nekaj časa rada s muk al a okolu pastirja, ko pa je opazila, da gleda in preži samo za njo, mu je obrnila hrbet ter se začela družiti z drugimi vaškimi fan
1
ti. ki so jih pri j al i tudi po premo-žensikih razmerah. Naenkrat je počil glas, da se Luca moži. Ivu ta stvar siprva ni hotela v glavo. Pre-ču1 je mnogo noči "ui premišljati, kaj bi se dalo napraviti, da devoj-' ke ne dobi drugi mož. Toda izhoda ni videl nikjer. iZato se je ujezil, šel k gospodarju, mu otlpove-t dal službo in zahteval svoj težko prisLuženi denar, katerega mu je bogatin tudi odštel.
S tem novcem je krenil narav-lrost v gostilno. Naročal je vino in žganje, srebal in pil, toda svoje bdlenti ni mogel vtopihi v alkoho-t lu. Napois/led je naročil godce in ob njihovi svirlci se je začelo vrte-ti kolo. Mladina je vrela od vseh > t rani, vriskala iru od^kaTcovala da
l!
jo je oblh-al znoj. Naenkrat se je med kolaši pojavila Luce. Ivo je vstal, obraz mu je poškrlatel in ' ko je videil. da pleše Lunce s svo-^ jim ženinom, je planil med plesalce. razdrl kolo in se zavihtel proti v Kvojemu tekmeca v ljubezni. Ko-r laši so bruhnila v smeh. Luce seveda z njimi. To je bilo za Iva kakor ^ poziv na osveto. Pastir je izdrl nož U izza pasa in sunil ž n jim Lucinega ženina v prsi. Nastal je splošen vriše, plesaiLoi so izgiinili kakor bt |e se udrli v zemljo. Luce je prepad-^ la stekla domov, Iva pa so zvezali orožniki ter ga odpeljali v ječo. ir Takšen je bil epilog Ivove pasttr-
? ske ljubezni, je	__
T-	•
Službeno potovanje ministrov po 'a	Črnigori.
Tl Mmistnski svet je zelo obširno ^ razpravljal o živi jonskih potreb-šeinaii Črnegore. Vlada je zaidnje a 'čase prejela mnogo pritožb in prošenj siromašnega črnogorskega prebivail.^tva. Ministrski svet je sklenil, da odpošlje posebno mini-s trsko komisijo v ČrriagonL da na. t an č no prouči taanošiaje razmere, v Ministrskega podipredsednrtka Mar-
a-
ka Trifkovica in ministra dr. Gri-ra sogona je ministrski svet p«oobla-li- stil, da takoj ipo svečametm odkrit ju «*- spomenika kraijru Petru Osvobo-v diteUju v Dttbrtjvniku, kjer zastoji-
pa vlado, odftotujeba v Ornagorc ih in tam proulčalta vse gcepodanftcc prilike.	__
Kilogram soli 5 dinarjev in 60 para!
Pomanjkanje soli se občuti, kakor poročajo iz Beograda, po raznih južnih in vzhodnih krajih. Bilo je že mnogo pritožb podanih prejšnji vladi "reda"" in vstrei-nost do ljudstva pa brez uspeha. Klerikalno-turška vlada ni imela časa skrbeti za to. da bi bilo prebivalstvo založeno s soljo, ana je imeča pred seiboj vse druge nad vsakdanje življeuske vzvišene ci- ■ lje. In tako so se skladišča spraznila, ljudje pa tožijo, da ni soli. Svila jneu. kjer so breSz soli že me-; sec dni in kar je bilo <' ii z^lnje j dni. se .te prodajala 1 kilogram po o Din. in 50 para! Sedaj je dobila 1 monopolska uprava nalog, da na-i pravi red in s«' kaj takega, kakor v omenjeni pokrajini, irikdar i več ne pripeti!
Koledar za leto 1925.
Se nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči/ da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti".
Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči.
Iščem svojega bratranca JOE BA-LANT. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega ali za njegov naslov kje se nahaja, naj mi naznani, za kar 11111 bom zelo hvaležen, ali pa če sam slučajno čita ta oglas, prosim, da se mi oglasi. Pred osmimi leti sva bila skupaj v Durbin, potem pa ne vem več nič od njega. Njegov naslov v stari domovini se glasi: Jožef Balant, Osredek. Pošta St. Vid. Jugoslavia. — Toni Zalar, 16 Camp, Slaty Fork, W. Va.
STANOVANJE SE ODDA
v Ridge wo »d Section, štiri sobe, kopališče, električna razsvetljava. Četna $32.00. Oglasite se pri Frank Meking, 5 Ridgewood Place, blizu
Wycoff Ave. Station. Telepliou : Foxeruft S(><)7.
j (2x 13. 15) _______________
J Ne morete ujiti! |
Xiil'clnu<i ii'.'nailnfsa prehlada. '. \ l!.'l. C::—:n 1 o'tstiiui rv\-.\ itizma. / . M il-t; •>!: :. • r.apailor.i nrvralirije.
Stra-V.: 1-i.Ii'či, n>-"Jiosni .poniji 7.obo-i \ b.-la. ušoscbola, glavobola, <:ctler ne i ; i mislite na	^
* li ^^	/
'Ji	ta«.oj in taliDj nama- ^
i ///l^jr^	žete ž nji:n. I'Ecwlno y
i	in liitro Pomaga.
I j A	Nobena sltrbna po<?-^ / ^TSv^s. polinja ve more biti j
. (f{	l rc: er.c stfklenlce. Ni
/T\	pristan. i> nima
\l	ANCHOR ziiamke.	,
i/7 ^ HI F-AD.WCHTEEAC0. I
\ II / f J S jI 104-114 So. 4th Street , ^^^^^^^^rooklyn. N.T. ^
t Posebna ponudba nSSidSL našim Citateljem!
•^Sr^iraL^enovljeni pisalni stroj ^^^^^^^^^^^^ B strešico f a slovenske čr-
•OLlTVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laH-|co vsak pile. Hitrost pisanja dobite * yajo.
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 83 Oortl&ndt StrMl	*tw York, M. T.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBUBGH, PA. l^Tf
EDINI BLOVEN8KO GOVOREČI ZDRAVNIK
ftp EC IJ AL 1ST MOŠKIH SOLEZNI.	J^Oj^V
MoJ« stroka J« zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Ju Jy^iT^^ um ±m zdravim nad 25 let ter Imam skuinje v vseh boleznih	'
'In ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In spoznatf vale bolezni, da vas ozdravim In vrnem moč In zdraVje. Skozi 23 let asm pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju moikth bolezni. Zato ss morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je. da vas popolnoma Mirt> vlm. Ne odlaiajte, ampak pridite CimpreJe.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v grlu, !■-padanje las, bolečine v kosteh, atare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledieah, Jetrah, ielodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha ttd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 8. dopoldne do K. popoldne; v torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do ». »večer; ▼ nedeljah tn praznikih od 16. dopoldne do 1. popoldne.
' Znižan na	M f% | A Znižan na
$38.- r Anin $38~
( Model: U ) I IHU I W < Model: U ) Ta cena je veljavna samo 30 dni.
Dosti ljudi noče kupiti RADIO, boječ se, da so RADIO preveč komplicirani za urediti in ravnati. Te bojazni pa ni več. Naš in-Zinirski oddelek je po dolgotrajnih izkušnjah ustalil in završil in izvrsten in močan DOUiODISTANČNI tube ste (Model: II), ki je ta-tiikc PJiirROST za urediti in upravljali, da lahko vsak OTllOK ravna v. njim. Ta POSEBEN set vam zamore prinesti jasne glasove iz jakc oddal jenih postaj v okrožju 1000 do 1500 milj vstran. Ta Model - II RADIO je ravno tako dober, če ne se boljši kot so drugi, ki jih prodajajo za dosti višjo ceno. Na5 RADIO je poceni ker:
1.	Je USTALJEN.
2.	Prodamo jih veliko MNOŽINO.	ua
3.	Dobimo jih naravnost iz TOVARNE.	*
nobenih trgovskih stroškov in profitov.	4
4.	Prodajamo jih za GOTOVINO, da prihranimo
knjigovodske stroške.
RA.D10 da človeku dc.fat1 zabave in zabaval vas bo. če živite v mestu ali na daleč vstran na dc-žell. Pomagal vam bo naučiti se resnično dobro angleščine. Vzgajal bo vaše otroke. To je najboljše DARILO. Je poceni Prvi stroški ž njim. so zadnji stroški. Če ga naprej prodaste, dobite dosti zanj.
Z vsakim RADIO pošljemo popolna navodila, kako aa Je treba postaviti in ravnati i nJim.
Cena	značilnega MODEL II. RADIO je $3X.OO (Ofemlntrldest dolar-
jev^) Vključuje vse. Pripraven za uporabo. Kupiti ni treba nič drugega.
- " PRI NAROČILU SE PpSLUŽtTE TEGA KUPONA. ——
STANDARD RADIO CO.,	(Olan Nar.)
504 Citizens BIdg., Canton, Ohio.
Cenjeni: — Priloženo dobile Money Order za $38.00 (o se m In tri deset dolarjev) ln prosim, pošljite ml enega vaših Modeli II RADIO C3ts, zaeno z vsem, l;ar je potrebno za uporabo In navodila. S pozdravom,
MoJe Ime je .............................................................
MoJ poStni naslov Je .................................................
MARGARETA
.i -• - i
ROMAN. — Spisal H. Eider Haggard.
m "
f - ,
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
-
41	(Nadaljevanje.)	T
-- Pazite na slopnjice, — je rekla, — ker so aipolzke.
V spričo te pripombe je Peter zardel.	^
—	Ne bojte se, — je nadaljevala ona s svojim sladkim glasom. 1 — To je tajni vrt. v katerem nikdo ne ouje besed in naj so še take P sladke ter nikdo ne vidi ljubimkovanja,#posebno pa ne ljubosumna ženska. Vsled tega so imenovali ta vrt v startih dnevih sobo sultane. 11 kajti koncem tega vrta se je kopala v poletnem času. Kaj govorite v o špijonih? Da, v palači jih je dosti, a gledati na ta prostor pomenja smrt. e«-lo za evnuha, ki nadzoruje ženKke. Tukaj ni nikaikih prič, e razven cvetk in pfic.	^
Tako govoreč sta dospela do glavne »teze ter se pričela izpre-hajati po njej pogasi. Peter je še vedno držal roko na ramenih Ine?., ^ d očim je ona zrla njemu v oči izpod pajčolana.	^
—	sklonile se bližje k meni, — je šepetala,--kajti vaše lice je
res -vdično licu lesenega svetnika.
On se je sklonil.
—	Sedaj, — je nadaljevala, — poslušajte. Vaša gospodična živi
ter s<* dobro počuti. Poljubite me na ustnici, kajti tu novica je vseka-
.	*	n
kor vrtilna poljuba. Ce zaprete oči, lahko domnevate, da sem jaz
v
ona sama.
Peter se je zopet pokoril in fiicer z večjo graeijo kot bi človek pričakoval.
—	Jctniea je v ravno tej palaiei, — je nadaljevala, — in mar-
k'jt ki je blazno zaljubljen v njo, skuša z vseomi mogočimi sredstvi, 1
• »	v
čednimi in nečednimi vzeti jo za ženo.
—	Prekletstvo nadenj, — je rekel Poter, ki je zopet objel Inez. °
-- Do pred par dnevi j<» domnevala, da ste mrtvi. Sedaj pa ve.
da ste živi in na poti k popolnemu okrevanju. Njen oče, Gastell. je *v pobegnil iz prostora, kamor so ga privedli ter se skriva med svoji- 11 mi prijatelji. Židi. kjer ga ne more najti niti ^torella. Domneva se P celo, da je pobegnil iz tega mesta. Ni pa pobegnil in ker ima dosti' zlata na razpolago, se mu je posrečilo stopiti v stik s svojo hčerko. 0
Inez s< je ustavila ter vrnila objem s pravo iskrenostjo. Nato sta odšetela pod drevesa ter prišla do kopalnice, v kateri so se lila- ° dile sultane tekom vročega poletja, kajti -ta prostor je bil nekoč pa- n lača granadskih kraljev, predno so se preselili v Alhambro. Tam je'js sedla Inez na neko klop. kajti večer je bil zelo gorak. Pričela si je!a odpenjati obleko.	P'
—	Kaj delate? — je vprašal Peter z dvomom, kAjti navdajali; so ga številni strahovi.	111
—	Hladim se — je odvrnila. — Vaša roka je bila gorka in lah-p ko počivava tukaj par trenutkov.
—	Dobro, nadaljujte s svojo povestjo, — je rekel.	J ■
—	Nimam dosti več povedati, — je rekla, — razven tega, da D luhko jaz sporočim kako poslanico, če bo mogoče.	11
—	An.g«*lj ste, — je vzkliknil.	I
—	To je drugi izraz za sla, kaj ne? — Nadaljujte.
—	Povejte ji. da ni niti pre ice resnice na vsem tem, kar se vr- r Ši, če bo slučajno slišala o tem.
—	Glede te stvari si lahko Ustvari ona svoje la-stno mnenje, — je odvrnila Inez. — ("e bi bila jaz .na njenem mestu, bi dobro vede- j* la, kaj naj si mislim. Ne izgubljajte časa. Kmalu bova morala zo.p pet hoditi.	J1
Petehr je zrl nanjo kot da ničesar ne razume o tej igri. Oči vid- j1 no je znala tolmačiti njegov pogled, kajti odgovorila je z mirnim, * resnim glasom:	5
—	Vprašujete se, kaj pomenja vse to in zakaj delam to, kar delam. Iločem vam povedati in vaša stvar je vrjerti mi ali ne. Mogoče mislite, da sem zaljubljena v vas. To hi ne bilo posebno čudno, kaj ne? Poleg tega se zgodi to v starih povestih vsaki pot, — v povestih o bolniških strežnicah, ki negujejo krščanske viteze ter se > • Kmrtno zaljubijo vanje.
—	Jaz ne mislim na nič takegar. Nisem tako domišljav.
—	To vem, gospod, kajti preveč dober človek .ste, da bi mogli biti domišljav. Vse«te stvari vršim, ne iz ljubezni do vas ali kakega 1 drugega, temveč iz sovraštva, — golega sovraštva. Sovraštva do Morelle.
Stisnila je svojo majhno ročico ter zasikala kot kača.
-- Razumem vaša čustvovanja, — je rekel Peter. — Kaj pa vam je storil?
—	Ne vprašujte me, senjor. Zadostuje, da sem ga nekoč ljubila. Oni proikleti far H-cnriques me je prodal njemu in on me je uničil ter napravil iz mene to, kar sem sedaj. Rodila sem mu dete in lo je mrtvo. Mati božja, moje dete je mrtvo in od onega časa sem bilai z vržen ko in njegova sužnja, odvisna od njega za svoj vsakdanji kruh ter strežnica in dekla drugih žensk, katere ljubi.
—	Jaz. ki sem bila nekoč sultana; jaz, katere se je naveličal Prignal me je celo do tega. da moram poljubljati na vrtu tujca, ki se brani na vse pretege.
Za plakat a ja naglas.
—	I boga dcklica. uboga deklica, — je rekel Peter ter jo nežno potrepal roki. — Od sedaj naprej imam nadaljm račun z Morello in tudi tega bom plačal.
—	Ali boste, — je vprašala hitro. — Če boste storili to, bi umr«. ia za vas, ki živite sedaj le za to. da me o.<*vetite. Moja prva osveta pa bo oropati ga one plemenitaške tujke, katero je odvedel ter ji. popolnoma naklonil svoje nrce, — kajti ona je prva ženska, ki se mu je kedaj upirala, — njemu, ki misli, da je nepremagljiv.
—	Ali /e imate kak načrt ? — je vprašal Peter.
—	Ne, še nobenega. Stvar je zelo težka. Moje življenje je v nevarnosti, kajti če bi mislil, da ga hočean izdarti. bi me ubil kot podgano ter bi annatral to za pravično dejanje. Tako stvar .se ne sme napraviti v Granadi brez greha, .senjor in nikdo vam ne bo stavijal vprašanj, — posebno če je žrtev ženska iz hiše dotičnega. Povedala sem vam že, da bi izginila na ta ali oni način, če bi ne hotela storiti tega, kar mi je bilo ukazano. Druga ženfcka bi prišla, da opravi mojo nalogo. Ne. nimam še nobenega načrta, a potom metne je oni Ca-stell v stiku s svojo hčerko. Videla ga bom zopet in tudi njo in napravili bomo kak načrt. Ne, zahvaljujte se mi. Plača me za~mojo službo in jaz rada vzamem denar, ker upam, da se mi bo posrečilo pobegniti iz tega pekla ter živeti kje drugje. Pa vendar. Niti za ves denar, ki je na svetu, bi ne riskirala tega, kar riskiram sedaj, čeprav me pravzaprav le malo briga, če živim ali umr jem. Senjor, nočem vam prikrivati, a celi ta prizor opazuje Margareta, a jaz ji bom vse pojasnila.
—	Prosim vas, storite to, — je rekel Peter. — Pojasnite ji vise ' podrobno.
_ ,	v (Dalje prihodnjič.) / : - J . _
Narodna zgodba.
Fran Milčinuki:
Preko gore je bil jahal gospo- r b dar. da si preskrbi vina za slavo | ž; krstnega imena svoje hiše. Kupii j j< .si ga je dva mehova, natovoril ga j d na konja in pognal proti domu.! j; Toda se je bil zakesnil s pokuša-1 c njem in pogajanjem, prehitela ga J p je noč. zgrešil je pot in se je zna-; k šel pretd pečino, da ni mogel na- b prej, ni vedel nazaj. Pečina je bi- z la votla, gospodar se pomakne va- p njo. da v zavetju prebije noč. Pa J; vidi, votlina nima konca, globoko j o sega v goro, daLeč notri gori og-jn en j.	j o
Prijelo je gospodarja, da pogle- is da in izve, kdo kuri v pasti jami, n pa je šel dai se tiho plazil ob skal- i; na t i steni proti ognju. Kar mu za- j z stavi pot bela žena ; čaroben soj je s obdajal vitko njeno postavo.	' n
Mož se je spomnil: vila j t*! in s?- b je prestrašil, skoro se je sesedel. } Ai vila ga je prijazno ogovorila, naj se je nikar ne boji, ker ni so- b vražna dobnim ljudem.	j«
^daj ji je razložil svojo nezgo- ž do, kako ga je zajela noč in jo vprašal in prosil, ali sime prenoči- s ti v pečini. Dovolila mu je, razto- v voril je konja in ukazala mu je k t ognju, da je sedel.	r
Rad bi bil pa vedel, kakšni po- g sli drže vilo v tem skalovju. Vila j« mu je brala vprašanje iz oči in mu povedala, da ima Kraljevič Mar- d ko, njen pobratim, v tej gori stan, v ona pa ga čuva.	1.
Gospodarju se je razigralo srce n od želje, da vidi na svoje oči slav- -nega junaka, ki gredo o njem p«-- k s mi iz ust do ust. in je prosil vilo. j< {ali bi pustila in bi bilo mogoče, da lie za hip vidi kraljeviča, j Vila ga je pozvada, naj stopi z s j njo. Odprla so se pred njima tež- r tka železna vrata, ko j za vrat mi je j stal verni šareč in .njčma zastav- li jljal pot. Doteknila pa se ga je vi-j la z rahlo roko in pokoren se ji j<* } umaknil. Zdajci se je začudnemu v ]>ogledn moževemu pokazala širo- u k a in visoka dvorana, sredi dvora- < ne visi sablja damaščanka. in dra- i Igih kamnov v njenih ročajih se u- j j s i pije svit. daleč naokoli. Pod sab-jljo damaščanko pa glej Kraljevi-jča Marka -. skala mu je stol. skala i mu je miza. a junak Marko ves bel j po glavi in v bradi, kakor da i11 sneg zapadel v planino, <in oči mu , slepe in mrtve.	]
Zgane se Marko in vpraša vilo: ] "č'ujem človeka, kdo'je ta člo- { vek?"
Vila mu pove, da je gospodar , nakupil vina za krstno ime, pa ga je noč prevarila in zapeljala v te pečine.
i KraHjevic Marko posluša vilne i besede in pravi: "Daj. stopi bti-
>	že, brate, da se poljubiva, in sezi mi v roko, tla spoznam, kake moči ste sedaj ljudje!"
i Radosten je hotel gospodar pred čast i tega junaka, ali mu je
-	ubranila vila. S kretnjo roke mu ? je ustavila korak, tiho mu je razo-l dela, naj se varuje, kakor mu je ^ drago življenje: kraljeviča Marka
-	junaški objem bi mu stri • glavo, njegova silna pest mu zlomila
I	kost. Pa mu je dala v eno roko mo :i čan žeflezni drog, nasprotni konec
mu je bil razbeljen v ognju, v drugo roko mu je dala veliko jekleno o bučo.
° In mu je pokazala, kako naj stori. in gospodar je segel kraljeviču
>	Marku v roko z žarečim železom. a Pa je kraljevič Marko zgrabil žali reče železo in ga stisnil, da je voda ;e zacurela iz njega. In še mu je gospodar poraolel jekleno fbučo, pa jo je kraljevič Marko objel in so se ji vtisnili vsi njegovi prsti. ' Jo.f meni/ je dejal kraljevič Marko.
-	"kako slabotni so sedanji lju-
II	dje!"
* Mu reče gospodar: "Za Boge. 11 kraljevič Marko, pravijo in po jo.
da si že davno in davno mrtev." l" '' Nisem, brat e." je dejal kralje -l" vič Marko, "le svojega časa ča-° kam v pečini, da planem na svet. ° da ražtiram in pogubim vse one. s ki delajo krivico in nasilje." v Kraljeviča Marka vpraša, kdaj n pride ta čas.
,e Mu odgovori kraljevič Marko: Glej salbljo damaščanko, ki mi visi ,e -nad glavo! Ne vidim je, ali čutim njen soj. Kadar bo polna mera .krivic in nasilja na svetu, sama mi
i bo skočila iz nožnic in v roke. Bli-I ža se ura! Pravijo mi. poglej, aii 1 j je res! — le še za prsta dva tiči " J damaščanka v nožnicah. Tedaj za-j jaham junak svojega vernega šar-i ca, Bog mi povrne oči in udarim j po nasilju in krivici, da dam Vsa- ! , kemu svoje. Krvav bo boj — sila bo zatrla silo. Iz krvave zmage se zopet vrnem v pečino na trdni ta prestol, živa skala ga veže z zem-iJjo, ni človeške mofci. tla mi gaj j omaje, dokler ne da Bog. Pod skal i nati strop nad junaško glavo si j obesim golo sabljo, pod njo bo stala zlata časa, da bo kapala vanjo s krvave sablje rdeča kri, da iz pijem čašo, kadar bo polna — j zadnja bo čaša zadnje krvi, ki jo sila prelije na tej zemlji, in zad-j 'nje moje pitje. Po božji volji ne bo več treba zemlji kraljeviča i Marka.
Kraljevič Marko se je zamislil v -bodoče dni. za njim v širni temi s« je oglašal žveniket junaškega orožja, reziget bojevitih konj.
Zbudil se je iz misli. umirili so se konji in junaki. Vpraša kraljevič Marko gospodar ja: "Koliko tovoriš vina?" Gospodar odgovori, pa mu rejče Marko: "Nalij mi ga čašo, da ga potkusim ! Tristo let je preteklo, kar ga nisem več pil."
Drage volje mu prinese gospodar poln meh. Marko «ra nagne in v dušku izprazni do zadnje kap-1 lje. Se eno si želi čašo, gospodar mu postreže še z drugim mehom — tudi tega popije kraljevič Marko do srage. Potem vpraša, koliko je bilo vina.
Gospodar pove, da dva mehova.
Zavzel se je Marko: "O jadni ; svet, kaj si dočakal, kadar ti je me ra in prevara! Kar sta bili za mojih dni dve čaši. zdaj sta dva mehova"'
Velefl je vili, naj da gospodarju perišče cekinov, da kupi drugega : vina. da bo mogla slaviti hiša krst-
■	no ime. A gospodarju je ukazal, j • da do smrti ne raizod-ene nikomur, i
■	dar je videl in slišal. — Tako se i
- je tudi zgodilo.
-
i Sienkiewiczev spomenik.
L	-
Na Poljskem so pričeli z obsežni 1 mi nabiranji prispevkov za Sien-kicwiczjev spomenik v Varšavi. : Prirejajo se koncerti, razstave gle-' dališke predstave itd. Varšavski odbor za proslavo Sienkiewicze-r vega spomina je prosil člana čast-1 ne poljske delegacije, ki je spre-c" mila pisateljeve zemeljske ostanke na poti v domovino, znanega polj-r skega časnikarja Jana CzempLn-i- skega, da bi spisal spominsko knjigi go o triumfalni pot L Knjiga bo 'i obsegala 20 do 30 pol, bo bogato ilustrirana, v njej bo dobila Čeho-r slovaška častno mesto. Varšavski e odbor poziva vse organizacije, nn*-u sta Ltd., da bi poslali v Varšavo popčs krajevnih proslav, kii niso je mogli biti natisnjeni v dnevnem a tisku zaradi proibilnega gradiva.
a ADVERTISE in GLAS NARODA
Velik vohunski proces v Bukarešti.
Tukaj se je pričel velak vohunski proces. Vohunstva je obtoženih :J0 oseb. med rugimi ukrajinski oficir Čajkovski in uradnik bolgarska poslaništva Kizelcv. Obtoženci so bdolženi. da so odnesli iz romuiLskega vojaškega arhiva g»Lavni obrambni nax-rt na črti Djester. Romunski generalni štab .je bil zato prisiljen, da je radikalno spremenil obrambni načrt.
Falzifikati ameriških 100-dolar-skih bankovcev.
Pred kratkim ko se pojavili na denarnih trgih falzifikati ameriških 100-dolarskih bankovcev. Opis teh fasLaifikatov je sleileči: Falzifikati. ki naj hi veljali za bankovce, izdane od Federalne i Razervme Banke v St. Franciscu, ("aJiforniji. Združene države Ame-j rike. imajo kontrolno besedo check. Na prvi strani ima falzifi-;kat št. 15. Na falzilfikatu je tudi | natisnjena slika Banjamina Franki lina i ni>otlpi.s Johna I)urke-ja, še-i fa zakladnega urada Zdr. držiiv. in j D. F. Houston a, sekretarja tega urada. Falzifikat je napravljen fo-tografskim pot oni. Barva pečata in številk j'e pravilna. Sploh je falzif ikait izdedan zelo dobro.
POZOR ROJAKI!
Naznanjam svojim starim odjemalcem, da imam zopet prav« kranjske klobase, šunke, reberea itd. Vsak, ki želi okusno prokajen o prešičevo meso. naj se oglasi pri: John Yurkas, 355 So. 4. St., Brooklyn, N. Y.
mo«ki! zuaut« M
1 V^j^i^y	Proti aakMU«
flBfl| BB5BSED*
Nabavite si najboljšo t»š?t« MnflISSrL P REPRESS A M MOsKc Velik« tnb«35c- Kit (4 ») »1
4UStfS^	v« Irkaraarji ali
PREHLAD M . UPHItBJA K BMkmsn St.. New York wmuiUA ■_Pittf T»	_
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-! brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas j Naroda". S tem boste [ Tstregli vsem.
Uprava ''Glas Naroda"
Kretanje parnikov - Shipping News
/
17. decembra:
Majestic, Cerbourff.
20. decembra:
Pres. Harding'. Cherbourg:: New Am-sterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
Minnekahda, Cherbourg. Hamburg-Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg.
27. decembra:
Olympic. Ch»rbou«-g, Volendam Boulogne, Rotterdam.
30.	decembra:	,
La Savole, Havre; Arabic, Cbe» bourg, Hamburg.
31.	decembra:
Zee land, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg.
3. januarja
Aquitania. Cherbourg; Suffern. Hav-te >*ew Amsterdam, Rotterdam; America, Bremen.
6.	januarja:
Columbus, Cherbourg In Bremen; Duilo, Genovo.
7.	januarja: Paris, Havre.
8.	januarja:
Deutschla-nd, Boulogne ln Hamburg.
_____mMt
10. januarja:
Majestic, Cherbourg: George Washington. Cherbourg in Bremen.
14.	januarja: France, rfavre.
15.	januarja: Mongolia, Hamburg*
17. januarja:
Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen: Veendam, Boulogne, Rotterdam.
20. januarja:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg.
22. januarja:
Cleveland, Boulogne In Hamburg.
24. januarja:
La Savoie, Havre; Conte Verde, Genevo.
28.	januarja:
Paris, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen.
29.	januarja:
Minnekahda, Cherbourg In Hamburg. 31. januarja: Majestic, Cherbourg; Ausonfa. Cher-
hnnriT
NAJKRAJŠA POT V VSE DELE
JUGOSLAVIJE
Odphitje vsak tf-d^n a naSiml raz- | košniuti parniki RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND PRrniki si 2 in 3 razredom in znani "Mourt Clay". Clevel?.nd,\ "Hsnsa" "Thurinaia". *'Westphalia'» s kabinami in S. razredom
Nastanjeni tujerodci. ki se vrnejo tekom 12 mesecev, niso podvženi i kvotnim določbam.
WESTPHALIA 18. dec. ob opoldne
United American Lines
35 - 39 Broadway. New York. N. Y.
ali kateremkoli lokalnemu agentu.
;_____I
Kje ^ta moja dva sinova -JANEZ in FRANK MIIIELIČ, doma iz . Podpreiske, št. 17 in nahajata se nekje v Peinnsvlvaniji ali West Va. Imam njima nekaj važnega sporcCuti. zato nag so oglasita očetu: Jakob Mihelič, Box 111, Trenary, Michigan. (3x 13, 15, 16)
' *GLAS NARODA'*, THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
CUNARD
Jugoslovani, odhajajoči na začasni obisk, pa se mudijo manj kot eno le-to, bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne ozirajoč se na kvoto.
V	JUGOSLAVIJO
v S in pol dne vsako soboto s trenil ekspresnlml parnlkl BERENGARIA	AQUITANIA
MAURETANIA (preko Cherbourga)
ČE nameravate dobiti svojo rodbl- I no iz JUGOSLAVIJE, se takoj bripajte za. potovanje. Naš urad v Jugoslaviji jim bo pomagal in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljivu ristoba hrane. Za podrobnosti
CUNARD LINE 25 Broadway	New York
[05UUCHITNF
* Naravnost v Jugoslavijo Vi
Presidente Wilson — 3. feb.: 24. mar. Martha Washington 24. *eb.: 14. apr.
V	Duorovnik ali Trst. Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. VpraSajte pri bližnjem agentu ali pri
PHELPS BROS. A CO„ 2 Vtrt SL, N. Y.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v"Glas Naroda"
PIANO ROLE
za praznike.
NAROČITE TAKOJ DOK JIH IMAMO
1YT7729 Venec Slov. Narod. Pesmi, No.l "WF7730 Venec Slov. Narod. Pesmi No.2 WF7731 Vent»c Slov. Narod. Pesmi No.3 WF7GJ0 U Boj! II Boj! WF7736 Misli Moje (Hrvatska) - Vsaka teh rol stane $1. -
12325 Srčno veselje .................. 70c
39175 Sveta noC, blažena noč ........75s
Za i>o5tnino pošljite 35c.
IVAN PAJK
I 24 MAIN ST..	CONEMAUGH. PA.
Zadnji teden za božična nakazila.
Onim, ki še niso odposlali božičnega darila v domovino, nudimo zadnjo priliko za denarna nakazila.
Vsled naše hitre postrežbe zamoremo izplačati
brzojavna nakazila
še pred prazniki. — Naročite takoj!
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Tel. Cortlandt 4687
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
ET* Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik................... .$1.25
Gospodinjstvo................................
Naša zdravila ................................50
Nasveti za hišo in dom.......................1-20
Sadje v gospodinjstvu .........................70
Zdravilna zelišča............................. .30
Zbirka domačih zdravil z opisom Človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 straui ........................5 00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrsnik) —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani ... .10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, sta tisti oni in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov iu Slovanov sploh na Balkanu.
I	Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25
Mi plačamo poštnino.