Pa poitl praiMian: ia
eclo leto aap rej 86 K — h *
pol leta
«etrt
13,-. 6,50, 2,20,
mesec
V upravalitva" prejemati:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , M) , — , četrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 k na mesec.
Političen list za slovenski narod.
NarsSsins in Inserats «prejema upravalitvo ▼ Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredniitve je v Semenskih ulicah 5t. 2,1., 17
lzha|a vsak da*, ixvzemäi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 194.
V Ljubljani, v ponedeljek 20. avgusta 1901.
Letnik XXIX.
Volivno gibanje.
Shodi na Notranjskem.
Včeraj je priredil dr. Krek tri shode; dopoldne v Planini in S t ud enem, popoldne v Šmihelu pri Še nt Petru. Volivci so povsod soglasno navdušeni obljubili, da pojdejo z vsemi silami v boj proti liberalcem. S[>lošno se vidi, da je ljudstvo v tamošojih krajih, ki se je že ob zadnjih državnozborskih volitvah krasno postavilo, med tem časom še mnogo več zavednosti pridobilo. Njihove glasovnice bodo pisan odgovor liberalnemu tisku, ki ga v »tajseljnih« širijo po teh krajih.
V	olivni shodi na Dolenjskem.
Na Trebelnem vršil se je včeraj
zjutraj dobro obiakan shod volivcev, na katerem je razvijal g. dr. Viljem Schweitzer program kat.-nar, stranke. Govorila sta Se gg. župnik dn kapelan. Vsi govorniki pojas-novali so politične domače razmere in kazali volivcem, s kako neumnimi lažmi jih begati skušajo liberalci. V trebelanskih gričih ljt&dstvo odslej ne bo več verjelo takih liberalnih budalosti, kakor n. pr. da so »klerikalci«; upeljali davke, da hočejo desetino i. L d,, ter bode sploh bolj oprezno, kedar mu bo &ak liberalec kje »pridigoval« ali pa razlagal »katekizem«.
Shod volivcev v ŠL Rupert« vršil se je v nedeljo.popoludne. Govorili se gg. domači g. župnik, g. dr. Schweitzer in č. g- Zor«, kateri so v deloma resni, deloma šaljivi obliki kazali zborovalcem liberalni progr-am v pravi luči. Mnogoštevilno zbrani volivci so .govornikom navdušeno pritrjevali. P« nas je zanimanje za volitve veliko in so zavedni Št. Ruprčani na shodu ,z navdušenjem sklenili, držati se hrabro, kakor pri zadnji dcžavnozborski volitvi, da ibo zmaga zopet naša.
V	Za lini je včeraj na shodu poročal g. dr. Žitnik o delovanju deželnega zbora. Vsi zborovalci so se izrekli za kandidate katoliško-narodne stranke.
,Pva nova liberalna kandidata.
Na političnem obzorju na Kranjskem sta so pojavila dva nova liberalna kandidata. Proti ,g. dr. Brejcu namerava za liberalce v kmečkih občinah kranjsko - škofjeloškega okraja kandidovati graščak g. baron Laz-zarini, proti g. županu Mejačti pa hočejo liberalci postaviti kandidatom graščaka g. S t ar et a. Somišljeniki, skrbite, da liberalni kandidatje povsod sijajno pogorel „Kako postava govori.'
Iz Črnega vrha se nam poroča: Pretekli teden so je podraški župan Božič sprehajal po idrijskem sodnem okraju. Začutil je v sebi tisto vsakemu kandidatu prirojeno potrebo, raztresti med ljudi par koSev pametnih in še več nespametnih obljub. Iz Idrije se je prišel vedrit v Črni vrh. Ni nam znano, da bi bil prišel iz kakega dru-zega posebnega vzroka.
V	pondeljek ob 8. je imel menda nekak shod; koliko ljudi so do devete ure spravili skupaj, komu in kaj je Božič govoril, ni znano. Prašali so nekega navzočega liberalca, kaj je Božič govoril, pa se je odrezal: »Kaj bo govoril, saj ni imel komu praviti«.
Ob 10. se je že s svojimi zvestimi spremljevalci peljal v Zadlog, kopat vodovode in vodnjake. Ko sem opazoval njegov odhod, mi je prišel na misel komet, ki naznanja nesrečo. Kakor znano, sestoji komet iz jedra in repa ali metlje. V jedru sem videl blisčati liberalnega župana in Božiča,
v metlji — zdelo se mi je — da gledam liberalnega učitelja. Mimogrede moram omeniti, da se našemu nadučitelju njemu v črnem vrhu odločen delokrog zdi še premajhen. Hodi se kazat, kadit Božiču in ugovarjat župnikom tudi v druge občine. Božiča in njegovih obljub so torej ljudje navajeni, kakor .otroci moža z »lano«, nihče se več ne meni. sanj.
Dobro jo je povedal neki posestnik, ki so ga prišli klicat na shod: >E, nekaj se je privleklo gor v Črni vrh; pravijo, da je Božič prišel«. Mi pa svetujemo našim liberalcem: »Ce se vam gre za pravično in dobro stvar, shodov ne prikrivajte; če so vam gre pa za neresnico, klobuk na oči in «e potuhnite v svoje kotove!«
Naši liberalni starašine so mislili, da je njih zmaga pri deželnozborskih volitvah že pripečatena. Po njihovem volivnem zapisniku bi bilo dve tretjini naših volivcev izključenih od volitev, kakih dvajset je bilo neopravičeno vpisanih v zapisnik, ki bi bili brez vsake pravice volili. Ponižno vprašamo, čakaj niste prepisali lanskega zapisnika, kdo je pisal letošnji imenik in iz kakšnega namena? Je-li dal kdc kaka navodila? Že ste bili veseli svoje zmage. Pa tisti dan, ko se je Božič veselil med vami, je med vae treščilo. Iz razpoloženega imenika niso pustili ne napačnih imen zapisavati ne kacega dru-zega pripomočka zraven rabiti, sploh ne so ganiti. Bii sem sploh(pod hujšim nadzorstvom, kakor pri gimnazijski maturi. »Tukaj ne smete ničesar pisati, ampak samo zapisnik gledati; tako pravi postava«. »Prosim, da mi pokažete tisto postavo, jaz sem radoveden, kakšna je«. »Da, tako postava govori, pa ne,pustim drugače«.
»Dobro, če tako govori postava, bom imenik tukaj gledal, pisal bom pa pred vratmi«. »To pa lahko naredite!« In ree, četrt ure sem hodil pisat 'imena pred vrata, ko se je pa starašini dovolj zdelo »špasov«., je rekel: »Tudi tega več ne pustim, tako govori postava«. A naši starašine niso 6e vsemogočni., zvečer so jim že višji gospodje telegralično razložili, kaj postava govori. Drugi dan je bila vsa druga »postava«. Tako je preprečena prva liberalna nakana, upajmo, da bomo preprečili tudi ostale. Ce ljudstvo spozna Božiča vrednega za poslanca, ni treba sleparij, izvoljen bo po poštenem potu. Ce pa ljudstvo ne mara zanj, vse sleparije ne bodo pomagale. Iz teh sleparij pa lahko sklepamo, da liberalci sami čutite, da ljudstvo zanj ne mara. In zatorej ?
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. avgusta.
Odstop vojnega ministra Krieg-liammerja.
Vesti o odstopu vojnega ministra Ivrieg-hammerja potrjujejo razni listi, mej njimi tudi Banffyjev list »Magyar Sza«. O vzrokih tega odstopa se čujejo najrazličnejšo stvari. Nekateri listi trdijo, da jo Krieghammer žrtva svoje odločbe proti društvu vojaških penzijonistov, mnogo se razpravlja tudi možnost, da je odstop nasledek njegovega stališča napram I lentzijevemu spomeniku. To stališče je bilo preccj nasprotno ogerskim namenom. Sosebno so mu Mažari zamerili, da je spomenik kljub njihovim protestom postavil na dvorišču kadetne šole. »Egyetertes« pravi, da se bo odstop Krieghammerjev naznanil v najbližnjih dneh. „Magyarorszag" pa piše, da so odstopu vojnega ministra
vzrok popolnoma privatne zadeve. Menil je že prej odstopiti, a vsled takratne bolezni bonvednega ministra barona Feyervaryja je še počaka!, da je Feyorvary ozdravel. Čuje se tudi, da bo Krieghammer po svojem odstopu kot vojni minister prevzel poveljstvo v Bosni, ker baron Apel noče dalje ostati v Bosni. O vzrokih odstopa se tudi čuje, da Krieghammer odstopa, kerOgerska noče nič čuti o gradnji neke strategično važne železnice na severu -Ogerske. V političnih krogih ee govori, da bode Krieghammer odstopil po končanih vojaških vajah, govori se pa tudi o spremembi v načelništvu oger-skega domobranskega min is ter-etva. Baron Fejervary bode poklican baje v neko visoko službo na Dunaj, Fejervaryjev naslednik pa postane sekcijski šef v drž. vojnem ministerstvu pl. Jekelfalussy.
Zaupnico JPradeju so izrekli vkljub vsemu hujskanju Wolfov-cev in Schönererjanoev poslanci nemške ljudeke stranke češkega dež. zbora. V svoji tozadevni reeoluciji pravijo ti možje, da so grozno ogorčeni radi brezmejnih napadov vsenemcev proti Pradejevim tovarišem in da zavračajo vse te napade kot izbruhe osebnega sovraštva in brezdajnih eumničenj. Vsi ti izbruhi pa ne bodo omajali zaupanja •čečko-nemških poslancev do njih tovarišev in bodo zastopniki češko-nemških okrajev kot doslej neomajno vztrajali pri načelih te stranke. — S to resolucijo poslanci nemške ljudske stranke Pradeju sicer direktno ne izrekajo zaupnice., pač pa se popolno strinjajo z njegovim in njegove stranke postopanjem, Wolfovci torej ne bodo 6 svojim rovanjem mej češkimi Nemci ničesar dosegli.
lluski car na Francoskem.
O programu carjevega obiska Francoske se čuje sedaj toliko, ,da se bode na dan carjevega dohoda peljal carju nasproti predsednik republike Loubet, spremljan od severnega brodovja, da pozdravi carja v francoskih vodah. Loubeta bodo spremljali predsednik zbornice in senata in ministri. Takoj po sestanku z ruskim carjem bode revija z severnim brodovjem in odhod v Dünkirchen, kjer bodeta car in carica obedovala, nakar se poda družba v Compiegne, kjer bode car prihodnjega dne prisostvoval koncu velikih vojaških vaj. Četrti dan bode revija, po kateri bode velik vojaški banket na čast ruski carski dvojici, h kateremu bodo povabljeni odseki zbornic in ministri. Razni francoski listi zahtevajo od predsednika Loubeta, naj na dan dohoda ruskega carja po-milosti politične kaznjence, in čuje se že, da bo tedaj mej drugimi pomi-loščen tudi Deroulede. Socijalistiški glavni odbor na Francoskcm jc proti carjevemu obisku podal manifest, ki pravi, da je ta obisk ponižanje demokratskega značaja Francije. Nacijonalistiški listi se vslcd tega manifesta norčujejo iz socijalistiškcga ministra Milleranda, ki je, kakor znano, sprejel veliki ruski red.
Spor mej Turčijo iti Francosko bode v kratkem poravnan. Sultan je pri-poznal francoske zahteve glede carigrajskcga nabrežja, glede poplačanja dolga, katerega ima Turčija pri francoskih bankirjih, pa jc sultan „obljubil" ugodno rešitev v kratkem času. Iz Pariza se poroča, da francoski poslanik Constans oster način svojega postopanja ni imel odobrenega od francoskega ministra zunajnih stvarij Dclcasscja, ampak
je delal v tem oziru popolnoma na svojo roko. Zato je stališče Constansa v Carigradu postalo nemogoče. Posebno zamerijo Fran-cozje Constansu, da je glede turškega dolga barantal in je Turčiji kar na svojo pest obljubil mnogo popusta.
Sestanek nemškega cesar ja in angleškega kralja.
t
Iz \Vilhelmshiihe so poroča, da sta se v petek opoludne na ondotni postaji sešla angleški kralj Edvard in cesar Viljem. Vladarja sta se podala v grad, kjer je bil obed. Ob 4. uri popoldne se je kralj Edvard zopet odpeljal. Cesar Viljem ga je spremil do postaje.
Buri in Angleži.
Angleški prestolonaslednik je došel s svojo soprogo v Kapstadt ter je bil sijajno sprejet od — Angležev. Nizozemsko prebivalstvo se je vedlo uprav demonstrativno proti prestolonasledniku ter je zaprlo vsa okna in vrata svojih hiš, raz katerih tudi ni razobesilo zastav. Angleži doma ne morejo dobiti več prostovoljcev, ki bi hoteli v Afriko. Tudi obljube, da dobe vojaki dobro plačilo, ne izdajo. Na Angleškem se nihče več noče prijaviti za pot v Južno Afriko, zato je angleška vlada ustanovila pod roko v Hamburgu urad, ki nabira brezposelne ljudi pod pretvezo, da jih bo neka športna družba rabila pri lovu na leve, v resnici pa jih nabira za Angleže v Južni Afriki. Nemško časopisje protestuje proti takemu „angleškemu delovanju" na nemških tleh. Iz Kriigerjeve okolice se čuje trdna nada, da bode pot ruskega carja v Pariz pričetek intervencije za Hure in da bode potovanje ruskega zunanjega ministra grofa Lambsdorfia v Pariz, Berolin in na Dunaj v zvezi s to intervencijo. Položaj v Kapski napravlja Angležem resne skrbi. V okraju Ouenstown so Angleži izdali naredbo, vsled katere morajo v tem okraju biti zaprte vse prodajalnice, vse stvari, ki bi Burom in vstašem mogle koristiti, pa se morajo prepeljati v glavna taborišča Angležev. Prebivalci tega okraja smejo imeti na svojih domovih le toliko hrane, kolikor jo potrebujejo za teden dnij.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. avgusta.
Odlikovanje lavantinskegaknezo-
škofa. Lavantinski knezoškof mil. g. dr. Mih. N a p o t n i k je imenovan od sv. očeta hišnim prelatom in asistentom papeževega prestola.
Občinske volitve v Cerkljah na Gorenjskem. Poroča se nam : Voč tednov so se trudili g. Hribar in njegovi prijatelji, da bi dobili občinski zastop v svoje roko. Sprva so tajno, zadnji čas pa tudi javno agitirali z raznimi sredstvi. Izid občinskih volitev 22. in 23. avgusta pa jo bil, da je »preperela slama« pogorela. Pri tej priliki še pripomnimo, da morajo gospodje orožniki po svojih navodilih biti nepristranski, ker občinske in druge volitve zavedni možje opravijo brez orožnikov.
Poročil se jc v Gorici gosp. Ivan V r š č a j, voditelj ljudske šole in učitelj pripravnice v „Šolskem Domu".
Častnim občanom jo imonovala ob-čina Slivnica veleposestnika gosp. Mihaela K u d r a, povodom zlate njegovo poroke.
Umrla jo v Ljubljani vdova po pokojnem dr. Valentinu Zamiku, gospa Ana Zamik, rojena Kosova. — Umrla jc danes
po noči gospa Marija Podrekar roj. Gotzl, tašča dež. sod. svetnika g. Julija Polca. Truplo bode prepeljano v Kamnik. — Naj v miru počivati!
Izlet na Triglav priredi „Kranjska podružnica slov. planinskega društva" med 26. in 30. t. m.
Romarski vlak na Trsat odide iz Ljubljane dne 3. sept. t. 1. ob 9. uri 5 min. dopoldne. In Kranja do Ljubljane ne bo posebnega naj se vozijo s osobnim vlakom, ki odhaja iz Kranja ob 6. uri 26. min. zjutraj in pride v Ljubljano ob 7. uri 12 min. Na poti iz Ljubljane v Reko sprejema vlak romarje na sledečih poslejeh: na Brezovici ob 9. uri 16. min. dopoldne, v Borovnici ob 9. uri 40 min. dopoldne, v Logatcu ob 10. uri 20 min. dopoldne, v Planini ob 10. uri 37. min. dopoldne. Prihod v Reko je ob 1. uri 12. min. popoldne. Notranjski udeleženci, ki vstopijo na postojah od Ljubljane do Planine, plačajo za III. raz. 5 K. SO v. Iz Reke pa odide vlak dne 4. sept. ob 4. uri 50 min. popoldne. Vlak se ustavi na sledečih postojah: V Planini ob 7 uri 50 min zvečer, v Logatcu ob 8. uri 2. min. zvečer, v Borovnici ob 8. uri 25. min. zvečer, na Brezovici ob 8. uri 47. min. zvečer, v Ljubljani ob 9. uri zvečer. Gorenjski romarji se po-služijo vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri zvečer. Udeleženci naj se kmalu oglase. Vožni listki se prodajajo tudi v Ljubljani v trafiki g. M. Brusa (pri Štefetu) pred škofijo št. 13, potem pri podpisanem v Srednji Vasi in pa v župnem uradu St. Jurij pri Kranju. —• Jožef Kristane.
Stavka v Nab rezini Poroča se, da so gospodarjiodpustili|vse stavkujoče delavce in izročili vse delavske knjižice županstvu, kjer jih delavci dobe. Iz nekdanje žive Na-brežine postati more, ako se uniči jedini vir blagostanja, kamnoseška obrt, najslabša vas na Krasu.
Obesil se je v mariborski kaznilnici 451etni kaznjenec Franc Zorko.
Vsled padca z voza umrla. 541etna Frančiška Japelj 'iz Male Ligonje, občina Vrhnika, je padla z voza in se tako poškodovala, da je v bolnici umrla Nesreča se je zgodila v tukajšnjih Streliških ulicah.
Ponesrečena natakarica. Iz Kamnika se nam poroča: Adamič Ivana, natakarica pri Trpincu v Kamniku, 21 let stara, je s svečo tako neprevidno ravnala, da se ji je unela obleka ter se je tako nevarno opekla, da bode težko okrevala.
Velik poboj je bil včeraj v Št. Jurju pri Kranju. Fantje so se stepli. Sedem fantov je bilo ranjenih. Jednega ranjenca so pripeljali v deželno bolnico.
Prijet begunec. Od 17. pešpolka v Celovcu je pred dvema mesecema pobegnil infanterist Franc Ktušek. Te dni je dobil nek vojak Stuška, ko je hodil po Celovcu v civilni obleki. Stušek je na svojem begu zakrivil več tatvin.
Nova slovenska šola v Ameriki. Slovenci v Clevelandu si bodo sezidali novo poslopje za slovensko šolo.
V brezno padel. 261etni Henrik Žitko iz Debelega Kumna, občina Stari trg, je padel, ko je v gozdu iskal živino svojega očeta, v 18 m globoko brezno in se je tako poškodoval, da je vsled dobljenih poškodb umrl.
Z nožem je 121etni Anton Jenko v Cerkljah sunil 181etnega posestnikovega sina Jožefa Krča iz Grada v desno roko, tako, da je Krč težko poškodovan in je za delo nesposoben.
Ljubljanske novice. Iz bolnice ušel. Včeraj se je neki Ivan Vrhovnik na-lezel vina. V »dobri volji" je padel in si nekoliko odrgnil kožo na glavi. Zdravnik ga je poslal z rešilnim vozom v bolnico, kjer se je Vrhovnik predramil iz svoje »dobre volje" in postal silno slabe volje, da so ga poslali v bolnico. Dokazoval jo, da radi male praske ni vredno človeka pošiljati v bolnico, in res je Vrhovnik ušel iz bolnice, češ, da mu nič ni. — M o č n o o p e k e 1 se je v Vodmatu otrok Ivana Rode vsled nepazljivosti pestunje. — Nesreča na dirkališču. Včeraj se je v največjem diru na dirkališču snela s kolesa balansa 161etnemu Jos. Kovaču. Poškodoval se je jako hudo po obrazu in telesu. Kovač je sedaj v bolnici. — Ponesrečen delavec. Danes Be nam zadeva o zidarju Majonu pojašnjuje
tako, da je g. polir pri justični palači pokazal zidarju Majonu, kako naj dela, in je pribil zaklopnico. Z zaklopnice je kladivo Spodletelo hi po nesreči zadelo po roki Ma-jona, ki je ploh držal. Zloben namen je torej popolnoma izključen. O poškodovanju kaznjenca se nam poroča, da se je nezgoda dogodila vsled neprevidnosti kaznjencev, ki so vrgli konec deske z zidovja. — Vojaški begunec. Od 17. pešpolka je ušel neki Kos, rodom iz Krškega. — Poročila sta se včeraj Matevž V a r š e k , delavec v tobačni tovarni s Cecilijo Mohor-č i č in Janez Janež, delavec z Elizabeto Š e 1 e k a r. — Zaročili so se gg.: Leo Levicki, c. kr. asistent pri dež. vladi z gdč. Marijo Ruech iz Tržiča, I. Pegan, kurjač z gdč. Franjo Osvald, Josip Schrey, nadnatakar pri Lloydu z gdč. Ano Ofner, Vincenc Mirt, tov. kovač z gdč. Ano Grad, Miha Pleš, strojarski pomočnik z gdč. Marijo Bitenc, šiviljo, Ivan Kržič, paznik v prisilni delavnici z g. I Kržič roj. Kolman. — Prestavljen trg. Vsled demoliranja liceal-nega poslopja je trg živil ob zidovju liceal-nega poslopja premeščen na Pogačarjev trg.
—	Društvo davčnih uradnikov se ustanavlja. — Tepež pri Lahu. Pri Lahu v Vegovih ulicah bil je včeraj zopet hud tepež. Čas bi že bil, da se te tepeže na kak način omeji. — Ponesrečil se je danes pri delu v kavarni „Avstrija" J. Sedej. Prepeljati so ga morali v bolnico.
—	Anžič v preiskavi. Anžič je bil že zaslišan na Žabjaku. Anžič pravi, da je z magistrata radi tega ušel, ker mu Kotar ni dal koča in ker je bil g. Toplikar ž njim neprijazen. Orožniku, pravi Anžič, je ušel, „ker je hotel še jedenkrat videti svojo sta-riše". Na Anžičevem domu našlo se je še jedno ukradeno sedlo. Anžič pravi, da se pri skoku iz železniškega voza ni poškodoval, le — v prsih ga nekoliko boli. Na Žabjaku so mnenja, da Anžič to radi tega pravi, da bi prišel v bolnico, od koder bi zopet poskušal uiti. Cuje se, da je v Anži-čevo afero upletenih še več, doslej še ne-aretovanih oseb.— Kavarna »Evropa« dobi nova velika okna. — Z rešilnim vozom so prepeljali v bolnico v soboto Jerneja Janoha. Prijela ga je na sv. Jakoba trgu božjast. Pri padcu se je poškodoval. — V Trnovem si je zlomil nekoliko vinjeni ribič Sedej nogo. — Nesreča na elek-triški železnici. Danes se ni ognil o pravem času voz izvoščeka Leopolda Bobek na Zaloški cesti elektriškemu vozu, ki je izvoščeku voz precej razbil. — Izgubil je včeraj zvečer nekdo palico s srebrnim držajem in monogramom A. M. Kdor bi jo našel, izvoli naj jo izročiti našemu uredništvu. Dobi nagrado.
Prijet tat V Ljubljani so prijeli vojaka rezervista in bivšega barvarja Franc Nadičarja, ki jo v Kranju pokral pri Albinu Rantu in sicer gostilničarju, dalje ondi pre-nočujočemu trgovcu Jožefu Maziju in hlapcu Jenkotu. Pri tatu so še dobili 17 K 40 v.
Na ulici ustrelil se j'e v Gradcu pekovski pomočnik Valentin Šala m on. *
* *
Odvetništvo v Avstriji. Spočetka t. 1. je bilo v Avstriji 24 odvetniških zbornic s 4297 odvetniki. Najstarejši odvetnik je bil imenovan leta 1841. ter živi v Gorici. (To je dr. Bizzaro.) Največ odvetnikov šteje praška zbornica, namreč 1124 odvetnikov, dunajska jih šteje 1116, brnska 369, lvovska 359, krakovska 275, graška 174, tržaška 114, črnoviška 105, linška 86, opavska 81, pfemyslska 69, samoborska 55, inomoška 45, bolzanska in tridentska po 42, spletska 35, celovška in ljubljanska po 36, solnograška in zadrska po 26, goriška 25, roveredska 23, dubrovniška 18 in leldkirchska 16 odvetnikov.
Potne izkaznice za zrakoplovce zahteva odslej ruska vlada od vsakega zra-koplovca, ki se pokaže nad rusko zemljo. To svojo zahtevo so ruski uradi že sporočili raznim državam. Ako kak zrakoplovec take izkaznice ne bo imel, mu bodo ruske ob-lastnije zrakoplov zaplenile in ga aretovale.
Statistika zločinstev. Na antropo-Iogičnem kongresu v Genfu je predložil profesor Cond statistiko zločinstva. Iz statistike posnemamo, da pride na 100.000 ljudij zločincev : advokatov in notarjev 23*3, profesorjev učiteljev 15-8, zdravnikov 18-6, lekarnarjev farmacevtov 37 9, babic 86'9, pisateljev 44-9, umetnikov 40'2, duhovnikov 7-1. Tako statistika; ako se pa bere liberalne liste, se bi domnevalo, da je največ zločincev mej duhovščino.
Amerikanska žaba. Nek ameriški list je prinesel nedavno to-le uprav ameri-kansko novico: »Žaba eksplodirala. V mestu N., v hiši nekega stavbenskega podjetnika, so imeli otroci žabo, s katero so se igrali Včeraj je starejši otrok v kleti našel kos dinamita. On in njegov bratec niBta vedela, kaj da je snov, katera se je dala mečkati, kot bi bila testo. Zvijala sta jo med prsti v podolgaste svalčike, katere Bta žabi jesti dajala. Prav hlastno je žaba te »črvičke« poži rala. Radostno sta otroka okoli žabe skakala, ko eden izmed njih butne v omaro, katera je v sobi stala. Omara pade na žabo, dina-mit v žabi eksplodira in oba otroka ubije. Tudi hiša je bila poškodovana." Ta »raca« pa je zakrivila še drugo „raco«, ker malo dni pozneje je stalo v časnikih, da je sosede proti pisatelju, kateri je dinamitno raco iznašel, taka srd obšla, da so mu hišozdina-mitom razstrelili. Žalibog ga ni bilo doma, ter utekel je zasluženi kazni. — Amerikanci znajo!
Goško „tolovajstvo" pred sodiščem.
Izvirno poročilo izpred deželnega sodišča.
Danes se je pred ljubljanskim deželnim sodiščem začela na tri dni odrejena kazenska razprava zaradi znane goške afere. »Narod" in njegovi vipavski dopisniki so o tej stvari že cele kupe nalagali in zadevo na najostucinejši način zavijali. Sedaj pa se bo v sodni dvorani izkazala resnica.
Sodni dvor je sestavljen iz sledečih gg. sodnikov: predsednik c. kr. sod. svet A n -dolšek, prisedniki c. kr. sod. svet. Wen-ger, VedernjakinHauffen. zapisnikar dr. S ou van. Obtožbo zastopa državni pravd-nik Tr en z.
G. kurata Josipa Ferjančiča zagovarja dr. Brejc, ostale obtožence odvetnik Ivan Vencaj z.
Goški liberalni župan Žgur si je najel dr. Tavčarja, da bi zastopal njegovih 15 K 50 h, ki jih zahteva za pobite šipe in 100 K za bolečine od male opraskline. In dr. Tavčar bo res tri dni sedel radi teh 115 K. Ali nima dr. Tavčar nobenega druzega dela in v pisarni nobenega posla, da se tri dni hoče boriti za 115 K? Šploh se pa že sedaj vidi, da hoče dati obravnavi politično lice.
Obravnava se prične ob 9. uri. Došlo je vseh 18 obtoženih in okrog 80 prič. Po običajnih splošnih vprašanjih prečita se ob tožnica, ki se glasi:
Obtožnica.
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani dvigne proti
1.	Josipu F e r j a n č i č, 35 let staremu samskemu kuratu v Gočah h. št. 18. dosedaj nekaznovanemu
2.	Viktorju P a n g e r c, 25 let staremu samskemu posestnika sinu v Mančah, h. št. 5, dosedaj nekaznovanemu;
3.	Francetu Debevc sploh Pin-tarjev, 17 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah. h. št. 82, dosedaj nekaznovanemu ;
4.	J a n e z u Požar, 35 let staremu oženjenemu posestniku v Gočah h. št. 66, dosedaj nekaznovanemu;
5.	J o ž e t u M o h o r č i č, 44 let staremu satrskemu posestniku v Gočah, h. št. 67 radi prestopka zoper varnost časti kaznovanemu ;
6.	Andrej Krečič sploh Krekov, 41 let staremu oženjenemu posestniku v Gočah, h. št. 95, dosedaj nekaznovanemu;
7.	Eduardo Ferjančič, sploh Jamškov, 29 let staremu samskemu posestnika sinu v Gočah, h. št. 56, dosedaj nekaznovanemu ;
8.	Antonu Vovk, sploh Matevžkov, 25 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah, h. št. 25, radi prestopka po § 411 kz. z 48urnim zaporom kaznovanemu
9.	Jožetu Vovk sploh Mežnarjev, 20 let staremu samskemu posestnika bratu Gočah št. 40, dosedaj nekaznovanemu ;
10.	Leopoldu Ferjančič, sploh Jožnov 26 let Btaremu samskemu posestnika sinu na Gočah, h. št. 30, dosedaj nekaznovanemu ;
11.	J a n e z u T u n a, 58 let staremu oženjenemu posestniku na Gočah h. št. 107, radi hudodelstva po 140 kz. s 51etno ječo kaznovanemu;
12.	Francetu Jerončič, sploh Ceketev, 36 let staremu oženjenemu posestniku na Gočah, h. št. 68, radi hudodelstva po § 93 kz. s 6tedensko ječo kaznovanemu;
13.	J a n e z u J e r o n č i č, 37 let staremu oženjenemu posestniku na Gočah, h. št. 23, zarodi prestopkov zoper varnost lastnine po § 460 kz. in zoper varnost Časti s 6dnevnim zaporom in globo za 20 K kaznovanemu ;
14.	Janezu Krečič, sploh Krekov, 38 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah, h. št. 21 radi prostopka zoper varnost časti dvakrat kaznovanemu ;
15.	Ludoviku Vovk, sploh Matevžkov, 18 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah, h. št. 25, dosedaj nekaznovanemu ;
16.	Francetu Ferjančič, sploh Brjaški, 40 let staremu oženjenemu posest-
niku na Gočah, h. št. 46, dosedaj nekaznovanemu ;
17.	Franc Pregelj, sploh Tržanov, 17 let kot staremu samskemu posestnika sinu na Gočah h. št. 91, dosedaj nekaznovanemu in
18.	Alojziju Dolenc, Bploh Dolenc, 35 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah, h. št. 96, dosedaj nekaznovanemu
obtožbo:
I. Vsi gori imenovani so s sledečimi, iz hudobije storjenimi dejanji in sicer:
a)	Josip Ferjančič s tem, da je v zadnjem času pred 28. oktobrom 1900 popoldan na Gočah in njih podružnicah v pro-povedih liberalno stranko grdil, zaničeval in zoper njo hujskal; navajal, da so liberalci norci in šeme, in jih primerjal s, osli in pBi; poudarjal, da so liberalci brezverci, da niso ljudje in da se njih otrok še pogledati ne sme, naglašal, da le po tistem, ki govori čez sveto vero, in da kazen plača on, grdil njih časopise in od liberalnega društva »Triglav« prirejeni ples sramotil rekoč, naj si ljudstvo iz melon naredi cilindre in počrni roke, da bode imelo rokovice, da bode pa njegova stranka šla popoludne 28. oktobra 1900 v Manče in se bode tam okrepčala, dalje istega dne kričal čez okno: »Po njih! (liberalcih), ¡strela ubij Bure! Razpodite boksarje in liberalce! Razženite te hudobneže! Nič se ne bojite, mi bomo zmagali! Bog z nami! Bog živi, Nanos«! Naslednje pa s tem, da so zvečer in v noči na 29. okt. 1900 na Gočah in sicer:
b)	Viktor Pangerc udaril Matijo Vidrih po sveči, da je napravil pred nadadom temo in kričal, da so liberalci boksarji, zagnal se na Franceta Stembergar in ga prijel ob jednem s Francetom Dobevcvna eni strani života; dalje udaril Augusta Žgur po hrbtu.
c)	France Debevc prijel Franceta Stembergar objednem z Viktor Pangerc na drugi strani života.
d)	Janez Požar udaril Stembergerja po glavi, da je bil takoj krvav, in napadel v družbi Jožeta Mohorič in Andreja Krečič, Matijo Vidrih, ki je bil od dveh prijet zadej, mej tem, ko mu je jeden skušal izpodnesti nogo ;
ej Jože Mohorčič napadel v družbi Andreja Krečič in Janeza Požar Matijo Vidrih, ki je bil od dveh prijet zadej, mej tem, ko mu je jeden skušal izpodnesti nogo in kričal: Tega liberalca smo prvega v roko dobili, ubijmo ga! Prijel pozneje Ferdinanda Orel za roko in rekel proti zbrani množici: »Pojdite sem, prijel sem liberalca!«
f)	Andrej Krečič napadel v družbi Jožeta Mohorčič in Janeza Požar: Matijo Vidrih, ki je od dveh prijet zadej, mej tem, ko mu je jeden skušal izpodbiti nogo; dalje se udeležil z Janezom Funa napada na Janeza Vidrih iz Goč, h. št. 90.
g)	Eduard Ferjančič planil v družbi Antona Vovk, Jožeta Vovk in Leopolda Ferjančič na Franceta Cešen, ki so ga prijeli za vrat, ga potisnili k zidu, ga tolkli po glavi in poškodovali.
h)	Anton Vovk planil v družbi Edvarda Ferjančič, Jožeta Yovk in Leopolda Ferjančič na Franceta Česen, ki so ga prijeli za vrat, ga potisnili k zidu, ga tolkli in poškodovali, dalje kamene pobiral in lučal v hišo Leopolda Zgur.
i)	Jože Vovk planil v družbi Eduarda Ferjančič, Antona Vovk in Leopolda Ferjančič na Franceta Česen, ki so ga prijeli za vrat, ga potisnili k zidu, ga tolkli po glavi in poškodovali, dalje v družbi Ludo-vika Vovk tolkel Andreja Živic s kamnom po glavi, da je bil krvav.
k) Leopold Ferjančič planil v družbi Eduarda Ferjančič, Antona Vovk in Jožeta Vovk na Franceta oesen, ki so ga prijeli za vrat, ga potisnili k zidu, ga tolkli po glavi in poškodovali, dalje se udeležil z Janezom Krečič napada na Janeza Vidrih z Goč, h. št. 34;
1) Janez Tuna zakričal na Janeza Vidrih z Goč, h. št. 90: »Kdo ima svetlobo«, na kar je bila Vidrihu svetilka takoj izbita iz rok, da je daleč proč odletela, dalje tiščal v hišna vrata Leopolda Žgur, da bi se bila odprla.
m) France Jerončič zgrabil Avgusta Žgur za prsa in potem za vrat, da ga je množica obsula tako, da ga je prisilila, da je slonel na gnojišči čez nek zid, dalje se pridušal in klical na ulici, da doli (pri županu) ne bodo več godli, raje bodo vs« razbili, vrgel skozi odprta vrata Leopold Zgur-jeve hiše kamen na notri zbrano množico in zadel in poškodoval Franceta Stemberge* in Leopolda Žgur; zamahnil tudi s kamnom proti Johani Florjančič.
n) Janez Jerončič prijel na Mohorčičev poziv »Pojdite sem, prijel sem liberalca!« tudi Ferdinand Orel in tiščal pozneje v hišna vrata Loopolda Žgur, da bi se bila odprla.
o) Janez Krečič se je udeležil z Leopoldom Ferjančič napada na Janeza Vidrih z Goč h. št. v34 in tiščal pozneje v hišna vrata Leopolda Žgur, da bi se bila odprla;
p) Ludovik Vovk tolkel v družbi Jožeta Vovk: Andreja Živio a kamnom po glavi, da je bil krvav ;
A
r) France Ferjančič silil v župana Leopolda Žgur, naj gre na ulice; ga v prisotnosti množice zahteval iz hiše vun;
g) France Pregelj pobira! kamne in lučal v hišo Leopolda Žgur ter pozival ljudstvo pred hišo, da s sekiro po vratih in da kar čez zid noter;
t) Alojzij Dolenc pobiral kamne in lučal v hišo Leopolda Žgur v § 85 črk. b k. z. zaznamovane nevarnosti za življenje, zdravje, telesno varnost ljudi in v veči meri za tujo lastnino napravili;
II. Josip Ferjančič je dalje s tem, da je:
A.	dne 30. oktobra 1900 v Gočah razlagal občinskemu tajniku Alojziju Ferjančič, da morejo glede dogodkov gori pod I. delati vsi na to, da še kdo drugi razven teh, ki so uže zaprti, ne pride v preiskavo, da se morejo tudi slednji vleči vun in da to lahko gre; priče mesto da bi tako govorile, naj govore drugače in naj nikogar ne izdado;
B.	dne 5. svečana 1901 naglašal v Gočah v cerkvi, da gorje tistemu, ki zoper svojega dušnega pastirja priča ali ga noter tlačil zoper njega dela, da bo pogubljen ali da je Božja roka že vzdignjena ali da ga bo Bog kaznoval — prizadjal si koga pridobiti, kateri bi pred sodnijo po krivem pričeval — ter so tako zakrivili:
ad I. vsi obdolženci hudodelstvo javne posilnosti po § 87;
ad II. obdolženec JoBip Ferjančič tudi hudodelstvo goljufije po §§ 197, 199 a kaznjivo po § 88 pri Josipu Ferjančič z ozirom na § 34 k. z.
Razlogi.
Na Gočah obstojite dve politični stranki: klerikalna in liberalna. Prva ima svoje pevsko društvo: »Nanos«, druga pa svoje bralno društvo »Triglav«.
Nasprotstvo me] obema strankama se je v zadnjem času silno poostrilo, in sicer, kakor poizvedbe kažejo, posebno vsled tega, ker goški kurat Josip Ferjančič vsako priliko uporablja, da se neprimerno in zanič-Ijivo izraža čez liberalce. Tako se je nasprotstvo udomačilo celo že pri šolski mladini. Kurat napada namreč liberalno stranko v cerkvi pri propovedih, tako da je v slednjem času navajal, da so liberalci norci in šeme in jih primerjal z osli in psi, povdar-jal, da so liberalci brezverci, da niso ljudje in da se njih otrok še pogledati ne sme; naglašal, da le po tistem, ki govori čez sveto vero, in da kazen plača on, grdil njih časopise in dne 28. oktobra govoril o katoliški zavarovalnici, se norčeval o banki »Slaviji«, omenil ples, ki je bil od liberalne stranke odrejen, rekel ljudstvu, naj si iz melon na-Tedi cilindre in počrni roke, da bode potem imelo rokovice, ter pristavil konečno, da bode šla njegova Btranka popoludne v Manče in se bode tam okrepčala.
Z ozirom na vse to res ni bilo treba posebnega dogovora, da se je pri prvi priložnosti nasprotstvo dejanjsko skazalo in da je kler. stranka kakor en mož napadla liberalno. Taka prilika podala se je ravno dne 28. oktobra 1900 popoldan, ko je imela liberalna stranka in nje društvo »Triglav« svoj ples.
Klerikalna Btranka bila je od svojega shoda v Mančah že doma in v številu približno 70 oseb v gostilni Janeza Jamšek v Gočah, ko se je liberalna stranka od plešisča vračala skozi vas večerjat v gostilno župana Leopolda Žgur.
Pred Jamšek ovo gostilno stoječi klicali so tedaj: »Zdaj gredo boksarji!«
Zadnja korakala sta Matija Vidrih, ki je nosil luč, in France Štemberger. Približal se jima je od klerikalne stranke Viktor Pan-gerc in udaril Vidriha po sveči, da je napravil temo. Kričal je Pangerc obenem, da so liberalci »boksarji«, Štemberger velel je Pangercu, naj molči, na to sta se pa zagnala na njega Viktor Pangerc in France Debevc, prijela ga vsak od jedne strani, Štemberger se pa otresel tako, da sta odletela vsak na svoj kraj. Pri tem padel je France Debevc v lužo. To je bilo ravno pred župniščem. Kurat Josip Ferjančič oglasil se jo zdaj pri oknu in vprašal, od katere stranke je bil vržen Debevc v lužo. Štemberger odgovoril je, da ga je on, na kar je kurat kričal: »Po njih! Strela ubij Bure! Razpodite boksarje in liberalce! Ilaz-ženite te hudobneže! Nič se no bojite, mi bomo zmagali! Bog z nami! Bog živi „Nanos"!«
Posledica tega bila je, da je Janez Požar udaril Stembergerja po glavi, da je bil takoj krvav in da so ga vrgli nasprotniki na tla. Zgubil je klobuk, pobral se s tal, skočil čez nek zid in tekel v županovo hišo. Matijo Vidrih, ki je mej tem naprej odšel, napadli so Jože Mohorčič, Andrej Krečič in Janez Požar. Dva prijela sta ga zadej, eden mu je pa skušal izpodnesti nogo. Mohorčič kričal je: »Tega liberalca smo prvega v roko dobili, ubijmo ga!« Vidrih se jih je pa otresel in zbežal k Žgurju.
Ko so k Žgurju prišedši k večerji pogrešali Franceta Štembergerja, šol ga je France Česen iskat. A planili so na vasi Edvard Ferjančič, Anton Vovk, Jože Vovk in Leopold Ferjančič, eden prijel ga je za
vrat in ga potisnil k zidu, drugi ga pa tolkli po glavi z golo roko, tako da je imel na vratu več praBk in na glavi bule. S težavo se jim je iztrgal in stekel nazaj k Žgurju.
Predno se je vrnil, ugibali so gostje pri Žgurju, kaj je s Francetom Česen. Rekli so, da bi bilo dobro iti po njega, in zbrali v to svrho Janeza Vidrih iz Goč hišna štev. 90. Napotil se je ta s svetilko na trg. Komaj pa pride kakih šestdeset korakov od Žgur-jeve gostilne, naleti na tolpo ljudi. Mej istimi zakriči Janez Funa: »Kdo ima svetlobo?« In ko se Vidrih oglasi, da on, izbita mu je bila svetilka iz rok, da je daleč proč odletela. Tudi Andrej Krečič je bil v tolpi. Na to zbežal je Vidrih po ulicah nazaj proti Žgurju in došel ga je pri tem iskani česen.
Matija Vidrih, ki je hodil b Francetom Štembergar s plešišča in bil napadan.v pravil je po svojem prihodu k Žgurju, da Štem-bergarja na ulici tepo. Na to šla sta Avgust, sin gostilničarja Leopolda Žgur, in učitelj France Mercina na ulico, da bi tam ljudi mirila inv preprečila nadaljni pretep. Ko sta prišla do Štembergarja, bil je ta že na nogah in okoli njega vse črno ljudi. Zdaj stopil je pa France Jerončič do Avgusta Žgur, ga zgrabil najprvo za prsa, potem za vrat, druga množica ga pa obsula tako, da ga je prisilila, da je slonel na gnojišči čez neki zid, Viktor Pangerc zamahnil ie z roko in udaril Avgusta Žgur po hrbtu. Rešila sta ga iz tega položaja Andrej Ferjančič in Andrej Blokar, na kar se je vrnil Žgur v domačo hišo.
Ferdinand Orel hotel je do učitelja, ker je imel tamkaj opraviti. Blizo šole ga srečata Jože Mohorčič in Janez Jerončič. Prvi prijel ga je za roko in rekel proti množici, ki je stala na cesti: »Pojdite sem, prijel sem liberalca«, na kar ga je prijel še Janez Jerončič. Pristopil je Alojzij Dojene in velel, da ga puste, ker bo šel spat. Šel je Orel v učiteljevo stanovanje, čez pol ure pa z učiteljem Mercino nazaj k Žgurju.
V Janeza Vidrih iz Goč hišna štev. 34 zaletel se je, ko je šel okoli osme ure po vasi, nek človek in ga z neko trdo stvarjo udaril po glavi, da je bil krvav. Ko se je pobral, videl je poleg sebe Leopolda Ferjan-čiča. Vstal je kviško in šel naprej. Zdaj zaletel se je v njega v drugo n,k človek, ga podrl na tla in ga udaril po glavi. Ko je vstal, videl je v bližini Janeza Krečič.
K Andreju Živic priletela sta na vasi Jože in Ludovik Vovk in ga začela b kamni po glavi biti, da je bil krvav. Živic se je pobral in tekel do župana, kjer se je umil in izpral. Vsi ti sovražni napadi so še bolj um-ljivi, ako se upošteva, da je bil o liberalcih in popoldnevnem plesu že zjutraj v cerkvi pri propovedi govor, da se je vsled tega djalo, da bode župnik hud, če se bo plesalo, da je Janez Funa že prej djal, da bo, če bo od njegove stranke kdo k balu prišel, padalo, da so se klerikalci, ko so se Triglavjani s plešiča z godbo večerjat podali, v Jamšekovi gostilni tiho pomenkovali, da so raz svojih sedežev vstajali in nemirno po sobah gori in doli hodili, da je bil slišati glas, da danes ne bo več godbe, iz česar so neprizadeti gostje takoj sklepali, da bo prišlo do kaj hujšega, da je jeden izmed gostov s topil pred gostilno in zakričal: »Nanos doli!«, da se je prej omenjeni klic: »godci ne smejo več nazaj!« raznesel na ulice, da se je posebno France Jerončič pri-dušal zunaj in kričal, da doli (pri županu) ne bojo več godli, raje jim bomo vse razbili, in da se je razlegal glas, da se morajo nocoj vsi brezverci pobiti.
France Ferjančič z Goč hišna štev. 46 je, ko se je pri Jamšeku začulo o izgredih, mesto da bi on kot občinski odbornik in pristaš klerikalne stranke ali sam ali s pomočjo svojih tovarišev, sosebno prvega svetovalca Janeza Jerončič, miril razburjene somišljenike, hitel do župana nasprotne stranke in zahteval od njega, naj gre na ulico mir naredit. Da je bilo to le ščuvanje, je samo ob sebi umevno, kajti akoravno mu je župan razložil, da on pod takimi razmerami ne more vun in da on ni orožnik, prišel je Ferjančič opetovano do njegove hiše in ga zahteval vun. Nasledek temu je bil, da so klerikalci, ki so prišli v ogromnem številu na ulice, jeli kričati: »Župana vun!« in da se je celo raznesel glas, »da ne jenjamo, dokler ne bo prelita županova kri.
Pred županovo Leopold Žgurjevo hišo se je nabralo čedalje več ljudstva. Zičeli so posamezni metati kamenje in to lučanje postalo je tako hudo, da je kamenje padalo kakor dež. Pokale in razletavale so se šipe in napravili so se opetovani navali proti hišnim vratom, da bi so udrla. Za istimi zbrani liberalci so vrata na vso moč tiščali. Zgodilo se je pa vendar opetovano, * da so se vrata nekoliko odprla. Pri takih prilikah so vsled velicega pritiska od zadej isti napadalci, ki so bili prvi pred vratmi, bili v hišo porinjeni in so oziroma noter padli. Na ta način prišli so v Žgurjevo hišo Janez Je rončič, Janez Funa in Janez Krečič, ki so bili doloma tudi noter poškodovani. Kadar bo se vrata odprla, padalo je pa tudi takoj kamenje skozi iBta v množico, ki je bila v vež'. Po tacih kamenjih bili so zadeti in
>oškodovani France Ferjančič iz Goč št. 97 gornjo ustnico, Ivana Žgur v levo roko, 7rance Štembergar na čelo, Leopold Žgur nad desnim očesom, Janez Curk na nos in Valentin Ferjančič v desno roko.
Francetu Štembergar vrgel je 2V, kg. težak kamen v obraz France Jerončič, isti vrgel je kamen tudi v župana Leopolda Žgur, ga zadel v čelo, da je bil takoj ves krvav, in zamahnil s kamnom tudi proti Ivani Florjančič, ki se mu je pa umaknila. Drugače poizvedlo se je še, da sta France Pregelj in Alojzij Dolenc kamne pobirala in jih seveda tudi lučala, enako tako Anton Vovk. Za županovim zidom bila sta opazovana Anton Vovk in Janez Mislej. Prvi vprašal je slednjega: »Ali čemo še kaj podve-zati?« Mislej mu je nekaj po tihem odgovoril. Šla sta oba pred županovo hišo, na kar je takoj začelo zopet kamenje leteti v hišo in okna, tako da je brezdvomno, da sta sedaj ta dva kamenje lučala
Ko se je liberalni stranki posrečilo velik zapah čez vsa vrata na notranji strani položiti, množica od zunaj ni mogla več vrata odpirati. Zahtevali so pa zunaj vedno, da naj se jim vrata odpro. Ker se to ni zgodilo, pozival je France Pregelj zunaj, da s sekiro po vratih in da kar čez zid noter.
Pri Žgurjevi hiši bilo je 21 sip razbitih in sicer pri sobi na desni strani vse šipe razven ene in vse šipe v drugi sobi na levi strani uhoda, v prvi sobi na tej strani je pa ostalo eno okno nepoškodovano. Škode pouzročilo se je na šipah, polknih in vratih 15 K 50 h.
Na notranji strani oken pri Žgurjevi hiši se nahajajo lesena polkna in temu je pripisati, da se večja nesreča ni zgodila, ker bo v sobah nahajajoči se gostje takoj polkna zapirali in jih tiščali, deloma tudi zbežali k zidom mej okna v vežo in prvo nadstropje. Kljub temu priletel je kamen v desno sobo črez glave navzočih in sta prišla dva kamna v drugo sobo na levi strani, od kojih je jeden polkno skoraj odbil. Šipe so 86 kar razletavale po sobah.
Naskoki na Žgurjevo hišo, kričanje in metanje kamnov trajalo so od približno 8. ure zvečer do 1- ure popolnoči. V hiši bilo je okrog 100 pristašev liberalne stranke, ki so večinoma iskali tamkaj zavetja. Razumno, da so bili vsled zunanjih dogodkov v velikem strahu, možje so upili, ženske in otroci stokali in jokali. Ljudje se niso upali domu in tako večinoma do ranega jutra budili pri županu.
Noč je bila temna in napadalci so si kakor iz gornjega razvidno, prizadevali, te-moto ohraniti in posamezne luči nasprotnikom ugasniti. Vsled tega tudi ni bilo moči, natanko poizvedeti, kateri vsi so pri izgredu sodelovali. Vsi tisti pa, ki so zoper liberalno stranko z besedami ali dejanji ščuvali ali k napadu na iste poizvali ali se napadov udeleži, so za to enako po kazenskem zakonu odgovorni. Pri tem je treba uvaževati, da so bila izzivanja splošna, da se niso le glasila na lahka telesna poškodovanja ali pobijanja oken, marveč da se je po propovedih, klicih in početji posameznikov nasproti nedoločeni množici stvarilo razmerje, iz kojega je nevarnost za življenje, zdravje, telesno varnost ljudi in v veči meri za tujo lastnino nastopiti zamogla in je tudi dejansko nastopila. Ravno to pa označuje dejanski obstanek hudodelstva po § 87 kaz. zak. K temu hudodelstvu ni treba, da je dejanje neposredno znamenita nezgoda sledila, velikost nevarnosti bo ima pe § v88 kaz. zak. upoštevati le pri kaznovanji. Že s tem, da kdo svest si, da zamore naBtati kaka nevarnost, započne namenoma kako dejanje, s katerim je v § 85 b kaz. zak. omenjena nevarnost zdru žena, je storjeno to, kar k hudodelstvu po § 87 kaz zak. potrebno. Pod gori navedenimi razmerami zamoglo je vsako še tako neznatno početje posameznikov, kaka javna razžalitev, lahko telesno poškodovanje vznemirjeno množico k silovitim dejanjem raz-draiiti strasti v proti zakoniti razpoložnosti nahajajočega se ljudstva buditi in nevarnost povekšati in zatorej je gorna obtožba proti vsem obdolžencem zaradi javne posilnosti po § 87. kaz. zak. utemeljena.
Da so krivci le težko poizvedovali, je razumno, če so ozira na to, da so imeli še isto noč dogovor o tem, kako morajo vsi tajiti, da se ničesar ne izve, ker bi sicer bila kazen velika. Mej temi krivci bil je sosebno France Ferjančič. Dan po izgredih 29. oktobra 1900 poizvedel jo posestnik in občinski tajnik Alojzij Ferjančič od avoje dekle, da je rekel kurat Josip Ferjančič pri propovedi, naj pride od vsake stranke nekaj mož k njemu, da sklenejo spravo.
bel jo tedaj dne 30. oktobra 1900 do-poludne h kuratu. V svoji sobi razlagal mu je pod štirimi očmi, da morajo delati vsi na to, da še kdo drugi razven teh, ki so vže zaprti, no pride v preiskavo in da se morajo tudi slednji vleči vun. Ko mu jo Alojzij Ferjančič dokazoval, da to ni mogočo, rekol je kurat, da to lahko gre ; priče, mesto da bi tako govorile, naj govore drugače in naj nikogar ne izdado. Ko je prišlo še nekaj mož njegovo stranko zraven, zahteval jo kurat, da se nihčo več nc ovadi in da so
vsi drugi, ki niso že v zapisniku, zamolče Obetal je pri tem vedno, da bode stroške založila in plačala njegova stranka.
Dne 5. februvarija 1901, ko je bil preiskovalni sodnik c. kr. dež. sodišča ljubljanskega v zadevi v Vipavi in ko je na njegov poziv c. kr. orožniška patrola poizvedovala radi kuratove nenravne prepovedi z dne 4. novembra 1900 po Gočah, je kurat Josip Ferjančič zvečer v cerkvi zopet neopravičeno stvar pretresovati začel. Govoril je o stikanju po vasi, o posvetnih sodih, ki so tudi ljudje, od vseh hudičev, kojih se ne bojimo in o izpovedbah pri sodišči. Grozil je, da gorje tistemu, ki zoper svojega dušnega pastirja priča ali ga noter tlači ali zoper njega dela, da bo pogubljen ali da ga bo B ig kaznoval. Naj je pa rabil te ali ono besede, morodajno je, da so sa nanašale na pričevanje pred sodiščem, koje je obdolženec izrečno omenil.
Nedvomno je dalje, da je hotel z istimi uplivati na osebe, ki bodo v zadevi poklicane kot priče pred sodišče, in sicer vplivati tako, da ne bi ničesar zoper njega, za njega neugodnega izpovedale. Sprevračanje resnice se pa zgodi enako tako, kakor v slučaji, če se neresnična dejstva trdijo, tudi v slučaji, če se resnična dejstva namenoma zamolče. Poziv, kako določno dejstvo zamolčati, spada nedvomno pod določilo § 199. a kaz. zak. še bolj pa poziv, naj priča in sir.er sploh vsaka priča vse, kar o gotovem dogodku ve ali vse, kar za obdolženca neugodnega ve, zamolči in ne pove, kar je za pravosodje za trdno še nevarnejše. To izhaja v pred-ležečem slučaji še posebno iz tega, da so si priče po zadevni prepovedi sestavilo neki koncept cerkvenega govora, ga prepisali in nosili k sodišči.
Josip Ferjančič prizadeval si je torej nasproti Alojziju Ferjančič in nasproti zbranemu ljudstvu v cerkvi dobiti koga, kateri bi pred sodnijo po krivem pričeval, ter je torej gorna obtožba, ki so vseskozi opira na izpovedbe predlaganih prič, popolnoma opravičena.
C. kr. državno pravdništvo.
V Ljubljani, dne 27. junija 1901.
Obširneje poročilo o zaslišanju obtožencev podamo jutri. Dopoludne je bila zaslišana samo ena priča, vipavski župan Anton Uro vat in, ki ni nič obtežilnega povedal. Zaslišan je bil, ako vlada ostro razmerie mej strankama ne, Gočah, in je povedal, da je o tem razmerju poučen is — časopisov.
Ob 1. uri se jo obravnava prekinila in se nadaljevala ob uri popoludne.
Odredbe mestnega magistrata glede elektriške železnice v Ljubljani
so izšle. Narcdbe so jako stroge. Naj navedemo glavne določbe.
Vožnja po elektriškem tiru prepovedana.
Vsakršnim vozovom je vožnja po tiru prepovedana, v kolikor ni neobhodno potrebna, oziroma jc vožnja po tirih dovoljena samo ondi, kjer z ozirom na ožino ccstc druge poti ni, ali kjer je to za umikanje, prevoz ceste ali za prehitevanje vsakakor potrebno.
En meter proč od proge!
Takisto je prepovedano, med tir ali poleg proge do razdaljave 1 m. polagati ali metati stvari, ki bi mogle svobodno vožnjo claktričnih vozov ovirati, kakor n. pr. les, opeko, kamenje, premog, orodja ali kaj dru-zega takega.
Vozovi ne smejo biti bre« nadzorstva.
Prav tako je prepovedano puščati vozove brez nadzorstva na tiru, ali neposredno poleg tira. Za vse vozove, v katere so vpre-ženi konji, je na vseh cestah mestnega ozemlja ukazano rabiti dvojne vajeti, oziroma za dvo- ali večuprežne vozove križne vajeti.
S to odredbo so posebno hudo zadeti mlekarice in prodajalci premoga.
Kako se mora ogibati železnioe.
Vsi vozovi, jezdeci in pešci se morajo od spredaj ali od zadaj prihajajočemu vozu cestne železnice umikati žc v primerni oddaljenosti, da more voziti voz ccstnc železnice brez zadržka dalje. Ako sc jc pa bati, da bi se konji splašili, mora voznik stopiti z voza ter držati konje trdno za uzde tako dolgo, da električnega motornega voza n e vidijo več. Sploh se mora vesti občinstvo, ako se bliža železniškemu tiru, ali kadar grepreko njega, kar najprevidnejše ter je tudi pri izstopanju iz hiš, ležečih ob progi želcznice, previdnost ostro zaukazana.
Procesije.
Po cestah, po katerih vozi električna železnica, naj sc procesije, sprevodi, obhodi i. dr. sploh ne vrše; kadar pa je to neizogibno, naj ostane tir kolikor možno prost ter sc je treba cestnim železniškim vozovom naglo umikati, oziroma se treba izogibati vsakemu oviranju prometa želcznice.
K tej točki pravimo: Želeti bi bilo, da bi se elektriška železnica, kakor v drugih mestih tudi v Ljubljani ozirala na verski čut prebivalstva. Drugod elektriška železnica ustavi promet za časa procesij. Ne bilo bi previdno izzivati ob takih prilikah nevolje vernikov!
Težki vozovi.
Vozovi, na katerih je nad 4 m. dolg stavbni les ali hlodi, od 1. sept. 1.1. nadalje ne smejo več voziti po Karlovski cesti in Sv. Florijana ulicah ter po Starem in po Mestnem trgu. Ves takšen promet vozov se mora poslej vršiti od mostu čez Gruberjev kanal po Gruberjevi cesti.
S tem so gostilne in prodajalnice v Florijanskih ulicah in Starem trgu, ki so imele od takega prometa mnogo dobička, zelo prizadete. Kako in kdaj se bo vršila selitev ob cestah pri železnici, kako bodo ljudje dobivali v hiše potrebno kurjavo, ne da bi se sedaj po magistratovem mnenju „ne oviral" promet elektriške železnice ?
Pozor pred žicami!
Nadalje se opozarja, da je dotikanje pretrganih železniških, razsvetijavnih, telefonskih in brzojavnih žic skrajno nevarno in se mora zatorej brezpogojno opuščati. Odstranjati smejo take pretrgane žice le nameščenci cestne železnice, oziroma oni, katere je v tem bodisi podjetje ali mestno varnostno oblastvo podučilo in ki so bili k temu izrecno pozvani.
Kazni.
Te določbe, s katerimi pa za varnost in red pri obratu električne železnice splošno veljavne zakonite naredbe, kakor tudi obratni red, katerega potrdi oblastvo, niso razveljavljene — stopijo v veljavo z dnem, ko se promet otvori (1. septembra) ter se bodo vsi prestopki, v kolikor se ne bodo porabljale še druge stroge kazenske določbe, kaznovali po § 117 cestno-policijskega reda za deželno stolno mesto z globami do 200 K, ali v slučaju da kaznovanec ne more plačati, z zaporom 6 ur do 14 dnij.
K tem določbam omenjamo, da jih občinstvo, ki stanuje ob progah, ni nič veselo. Nekatere teh določb so vzbudile mnogo precej upravičenega ogorčenja.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorica, 26. avgusta. (C. B.) Grof Fran C o r o n i n i umrl.
Dunaj, 26. avgusta. „Fremden-blatt" pravi, da so vse vesti o odstopu vojnega ministra Krieghammerja ne-osnovane. Nek časnikar je gen. Wald-stiidtena izpraševal in izvedel, da je general o zadevi cul še le iz časopisov in da dvomi o istinitosti dotičnih poročil. Na vprašanje časnikarjevo, kaj bi naredil, ako bi ga cesar poklical na Krieg-hammerjevo mesto, odvrnil je general, da na to ne more dati natančnega odgovora, da pa bi izrecna želja cesarjeva zanj bila merodajna.
Praga, 26. avgusta. Listi poročajo, da je dr. Engel voljan sprejeti kandidaturo za vsled smrti dr. Kaizla izpraznjeni mandat.
Litomerioe, 26. avg. Katol. shod se je izvršil včeraj zelo sijajno. Skof Schobel je naglašal, da ima shod le krščanski in ne politiški značaj. Shod se je zaključil z navdušenimi slava klici papežu in cesarju, — Istodobni Wol-fovski protestni shod ¿e moral komisar razpustiti radi surovih napadov na katoliško cerkev. Pozneje so demonstrantje skušali vdreti na zborovališče ka oli-škega shoda, a jih je orožništvo razkropilo.
Kromeriž, 26. avgusta. Češki katoliški shod se je sijajno vršil ob velikanski udeležbi. Navzočnih 15.000 oseb.
Carigrad, 26. avg. Francoski poslanik Oonstans je zapustil danes Carigrad. Dcrbil je „dopust".
Berolin, 26. avg. „Zukunft" jo pred nekaj dnevi objavila senzačno vest, da je bila cesarica Friderika dvakrat omožena. „Volkszeitg." označuje to vest neosnovano in poživlja merodajne kroge, naj zadevo pojasne.
London, 26. avg. „Morningpost" javlja, da ima Rusija sedaj v vzhodni Aziji 180.000 mož. Od teh jih odpade tretjina na Mandžurijo in Port Artur.
Atene, 26. avgusta. Od tu se je vtihotapilo v Albanijo do 10.000 pušk.
Kapstadt, 25. avg. Trije izmej v Camdebo prijetih 13 vstašev so bili obsojeni na smrt in v Graafreinetu ustreljeni, ostalih deset so pregnali na otok Bermuda. — Neki holandski duhovnik se je iz Graafreineta podal k Devvetu, da ga pregovori, naj umakne svoje čete iz kapske kolonije.
Kapstadt, 26. avg. Bari vdirajo proti jugu kapske kolonije, fcchreperjev oddelek preti napasti Anthorn.
Fretorija, 26. avgusta. Nad 800 burskim begunom se je sedaj dovolilo, da se smejo vrniti v domovino.
Umrli so:
23.	avgusta. Frida Dernovšek , rudokopa hči 3'/j meseca, Kolodvorske ulice 24, črevesni katar. — Rozalija Jurkovič. ključavničarja žena, 30 let, Gra-daške ulice 8, jetika.
24.	avgusta. Ana Zarnik, odvetnika vdava, 56 let Pred škofijo 16, myelitis chrotiika.
25.	avgusta. Ivana Košca, nadsprevodnika hči, 6 let, Rimska cesta 14, škarlatica.
V hiralnici:
21.	avgusta. Marija Žagar, delavka, 71 let, vsled raka.
22.	avgusta. Marija Šerjak, delavka, 18 let, canes hrbtenice.
Žitne cene
dnč 24. avgusta 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen......K	8-10	do	811
„ „ pomlad 1902 . . . . ,	8-51	„	8-50
Rž za jesen........„	7-ofi	„	7-('o
„ „ pomlad 1902 .....„	7-34	„	735
Koruza za avgust........5 46	„	5 48
„ „ september-oktober . . „	5-60	„	761
„ maj-junij 1902 . . . „	541	„	542
Oves za jesen.........6-66	,	6 67
» pomlad 1902 . . . „	7 03	„	7 04
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......K	7 95	do	7-96
„ „ pomlad 1902 . . . . „	8 36	„	8-37
Rž za oktober.........6 68	„	6-69
Oves za oktober........633	„	6-34
Koruza za avgust......„	5-20	„	5-21
, „ september.....„	5*24	„	5'25
„ maj 1902 .....„	513	„	5-14
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	785	do	835
južne žel.........8 05	„	8-35
Rž . „......,	7-10	„	7-30
Ječmen „ .......„	700	„	8-75
„ ob Tisi........6-75	„	8-00
Koruza ogerska.......„	5-55	„	5-67
Cinkvant „ .......„	675	„	7-10
Oves srednji........„	680	,	6 90
Fižol............7-75	„	10-00
Meteorologiöno porodilo.
fiSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 m».
5 a	Can opa-lOT&nja	Stanje barometra r mm.	Temperatara po Celziju	VetroTl	Nebo	Je . i«! c« rt Cu
24| 9 zveč. j 736 5			18-6 j si. j¿ab. j jasno			00
26	7. zjutr. 2. popol.	736 2 734-7	13 0 26 8	sl. svzh. si. jzah.	megla del oblač.	
25j 9. zveč. 1 734 5| 18 8 j si. jzah | jasno						
Vozni red
avstrijskih državnih železnlo, veljaven od 1. Junija 1901.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minua naprej,
Odhod iz Ljubljane (ju*, kol.).
Ob 12. uri 24 min. po ««¿i osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bi-egenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reitling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, L>'nc, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 miti., zjutraj mešani vlak v Kočevje
in v Novo mesto Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v
Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri (i min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selz thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Mari jine vare, Heb , Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 5. uri 41 min. popoldne ob nedeljah in
praznikih v Podnart. Ob O. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. 06 10. tiri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Isehla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut n jut,raj u Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani viak iz Kočevja in Norega Mesta. Ob 11. uri IG min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra. Pariza, Geaove, Cariha, Bregenca, Inomosta, Ze'la ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca PontabV., Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 3S min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontab'a. Ob 8. uri 3S rrin. zvečer ob nedeljah in praznikih iz Podnar.a. Ob 8. uri 48 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik, r 2. „ 05 „ popoldne „ „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob (i. uri 4!) min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ Od „ dopoldne „ „ „ 6. „ 10 „ zvečer „ !>. „ 55 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Odhod:
Ob 7-15 zjutraj „ 1-55 popoldne „ 810 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 7-30 zvečer.
priporoča raznovrstne
yizitnice
po nizki ceni.
Dr. Mlljutln Zarnik in Boris Zarnik
naznanjata v imenu vsega Forudstva vest, da je njuna mati blagorodna gospa
Ana Zarnik roj. Kos
odvetnika vdova
v soboto, 24. avgusta zvečer umrla.
Pogreb se vrši v ponedeljek, 26. t. m., ob V,6. uri zvečer iz hiš Stolni trg št. 15.
V Ljubljani, dn6 25. avgusta 1901.
820 1-1
j Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, najboljša mati in tašča, gospa
Marija Podrekar roj. Gotzl
i trgovca vdova in posestnica
danes ob 1. uri ponoči po dolgi bolezni, pre videna s sv. zakramenti za umirajoče, v 89. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki drage pokojnioe bodo v torek, 27. t. m, ob 11. uri dopoldne v hiSi žalosti, Marije Terezije cesta št. 4, svečano blagoslovljeni in potem k večnemu počitku prepeljani v Kamnik, kjer se vrši pogreb ob 5. uri popoldne iz hiše Velika ulica št. 16.
Svete zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dn6 26. avgusta 1901.
Ana Polec roj. Podrekar, hči. — Julij Poleo, c. kr. deželnosodni svčtnik, zet. — Janko in Julij Poleo, vnuka.
Mizarska zadruga $
v Št Vidu pri Ljubljani
se toplo pri- L poroča preč. ti* duhovščini in vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne
hišne oprave!
ter tudi dru-1 ge oprave, i
temne in lika-ne , poljubno ' po želji izvršene. — Raznovrstne oprave iz-vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih V» in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz VV dobro izsušenega lesa po nizkih cenah.
Li V prav obilno naročitev se priporoča
W	J. Arhar,
W 238 27	načelnik.
26
2. popol.j 730-11 26-0 |sr. vsvzh.
dež
Srednja temperatura sobote 181°, normale: 17-9°. Srednja temperatura nedelje 19 6°, normale : l?^".
Zaloga šivalnih strojev
JAN. JAJC v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 17.
iÄk „Dürkopp"- in „Waffenrad"- koles.
D u n a j s k a borz a.
Dni 26. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....98-85
Skupni driavni dolg v »rebru......98-75
Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 85
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 95-70
Ogerska zlata renta 4°/0........118-60
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 92 80
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1665 —
Kreditne delnice, 160 gld....... 630 50
London vista ........... 239-40
Kemiki drž. bankovci xa 100 m. nem.dri.velj 117-12','^
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
23-44 19 03 91 20 11-26
Dn6 24. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . .	188 50
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	170 60
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........208 50
4°/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 20
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......145-—
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	257-30
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	» južne železnice 3°/„
»	» južne železnice 6°/„
>	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4"/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 5 » Budimpešt. bazilika ■ srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld......
105--94-26 430- — 343 — 121 —
393 -510-— 48-— 25 — 16-10 58—
S3'move srečke, 40 gld.......
St Gendis srečke, 40 gld. ......
Waldste>nove sreuke, 20 gld......
Ljubljansse srečke.........
Akcije anglo-av8irijske banko, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t. v. Akcije tržaškega Lioyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska utavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarika družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
222 -238-394 50 60 — 268 50 5750— 868 — 89 50 144 — 416 50 432 — 253 —
Nakup in prodaja vsakovrstnih držav alh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna iivriitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M S3 It C ÍJ K"
i., Wallzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2.
■SJT Pojasulla ~k£i v vseh gospodarskih in Innnčnih stvareh, potem o knrsnih vrednostih vseh ipokulaoljskih vradnoitalh papirja« in vestni 'viti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,