UrednUtvo la npravai Ljubljana Kopitarjeva S. Telefon S3-61-M 64 Meaečna naročnina n Ur. — Cek rsi. Ljubljana 10.6S0 u naročnino ln 19.391 (a Inaerate. Izključno ia «top«tvo ia oglaae 1« Italija 1» Inozemstva: DPI 8. A. Milano
Bokoplaov na vračamo.
SLOVENEC
MARLL • 19«
29
ČETRTEK
Schvvere, aber erfofereiche Abvvehrkampfe im Osten und Westen
Strassenkampfe in Golenliafen und Danzig -- Erfolglose feindliche Durchbruchsversuche am Niederrhein — Die Stadt Geniiinden zuriick-erobert. Feindliche Angriffe an der Bergstrasse zum Stehen gebracht.
Fiihrerhauptquarlier, unsere Jager iiber der Ostlroiil 27 Flug
DNB. Ans dem	. .
28. Marž. Das Oberkominaudo der Wehr-marhl gibt bekannt:
Im Verlaul der grossen Al>wehr-schlacht in Nordwestungarn verhinder-ten unsere Truppen aueh gestern den angestrebten Durchbruch der mit star ken Kralteu angreitenden Bolschevvisten. Ober den M a r c i a I • -K a n a I vorge-drungener Gegner vvurde an der mitilo-ren Raab aulgftlangen. Durch stand halte Abvvehr- und zalilreirhe Cegen-stosse liigten unsere Verbiide dem aus dem Gran-Briickenkopf vorstos-senden Feind hohe hlutige Verluste zu und vemichteten 20 Fanzer.
In Oberschlesien warlcn die Bolsrhovvisten beiderseits L o slau und siidlich Leohschiitz starke Infante-rie-, Fanzer- und Schlachtfliegerverbjinde in den Kampf, ohne jedneh unsere Front durchbrechen zu kiinnen. Mit dem ae-slrieen Abschuss von 86 Panzern siidlich Leobschiitz ivurden in der zvvollliitigen Schlacht iiber 000 Panzer vernichtet.
Die taplere Besatzung der Feitunc K ii s tri u sehlug fortgesetzte Angriiie des Gegners ab. Auch unsere Oder-Brii-rkenkiipfo Z e h d e n und Lan gen-b e r g hielten erneuten Agrillen stand.
Im Siidteil von Gotenhaien und D a n z i a lohen Strassenkiimpfe. Schvvere und leiihte Seestreitkralte zerschlti-gen dic feindlichen Panzeramtrille nnd Bereitstelliingen zvvischen Golenhalen nnd Danzig.
Auch am F r I s c h e n II a 11 vvird mil Susserster Erbitlerunc um den Besitz des Kahlholzer Ilorns gelt.i m pit.
Unsere Schnellhnote. die zur Sicho-rung eines Geleites eingesetzl Tvoren, versenkten im Seegehiet » cstlich M e • m e I 2 sovvjetische Schnellboote. daruntcr das Flottillenliihrerboot und brachten Teile der Besatzung als Gefangene ein. Ein drittes Boot vvurde so schvver bcsrhailist, dass sein Untergang wnhr-scheinlich ist.
Wiihrend sich der Feinil Ssllich L i -b a u aui schvviiehcre Vorsliisse hoteli riinkte. verslarkte er seine Angriiie nordiistlich VrauenburK nnd nord-ivestlirh D o 1)1 en. Sie brachen in harten Kiimpfen am zahon Widerstand unserer Trunpen zusnmmen.
Bei der Abschirmnng von Angrillen unserer Sclilachtllieirer geaen Panzer-Nachsrhul.- und Briickeniielc schossen
Premikalni boji ob spodnjem Renu
zeuge ab.
Am Niederrhein verhinderten unsere tapler kauiplendeu Truppen auch geslern die ieiudlichen Durchoruchver-suehe zvvischen M i 11 i n g e n und Dingden uud verteidigten sich un-erschiitlert io dem Waldgeliiiide ostlich und siidostlich von W e s e I.
Bewegliche amerikanisehe Kralte konnten aus dem Westerwatd in das ohere S i e g I a I vorstosseu. Siidostlich davon vvurden Panzerspilzen zvvischen D i 11 e n b u r g und W e t z -
I	a r aulgelangen. Auch von L i m b u r g aus sind sckvvachere Teile des Gegners nach Siidosten vorgeslossen. Aus dem Khein-BrUckeukopf iw ischeu Bad G m s und K a u b driingt der Feind nach Osten. An vielen Slellen stehen eigene Kamplgruppcii im Angrili gegen dic riirkvvartigeii Verbindungeu der Amerikaner.
Im Kamplgebiete am untercu M a i n wird im Slidwestteil vou Fran k lurl gekamplt. Feindliche Angriiie und eigene Gegenstdsse vveehselten im Raum
II	a n a u , vviihrend Angriiie aui Aschalfenburg ahgeschlagen vvurden. Siidlich Aschaltenburg vorbei vva-ren die Anliiiige der 4. amcrikauisrhcn Panzerdivisioo iiber I, o h r bis iisiAich G e m ii n d e n vorgeslossen. Sie vverden zurzeit von alleu Seiten angegrillen, 13 ostlich Geniiinden helindlirhe Panzer vvurden vernichtct, dic Slsdt zuriick-erobert.
An der Bergstrasse sovvie vor der zvv ischen W e i n li e i m untl Mann-h e i m aulgebnuten Abriegelungslront kamen die leindlichen Angriiie nach schvveren Kiimplen (um Slehen.
In deu W c s t a I p e n zersehlugen unsere Truppeu stiirkere bis zu zehnmal vvicderholle Angriiie gaullislischer Al-peajager und liigten ihucn hohe Verluste an.
Nachtliche Vorstosse des Gegners im adriatischen K ii s t e n a h s c h n i tt vvurden abgevviesen. siidlich Lngo ein britiseher Stiitzpunkt ausgehohen.
Britischo Terrorllieger griHen gestern norddeutsrhes Gebiet und einige Orte in Westfalen an. Schwer hetrollen wurden die Wahnriertel der Stadl P a • derborn. In der Nacht war! ein
schwacherer Berlin.
Verband Bomben aui
Težki toda uspešni obrambni boji na vzhodu in zahodu
Poulični boji v Gotenhafenu in Danzigu — Brezuspešni sovražni probojni poskusi ob spodnjem Renu — Mesto Gemiinden smo zavzeli nazaj — Sovražni napadi ob Bergstrasse zaustavljeni
neomajno branile na gozdnem ozemlju vzhodno in jugovzhodno od Weseli.
Fiihrerjev glavni stan 28. 3. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Med veliko obrambno bitko v sever-nozahodni Madžarski so naše čete tudi včeraj preprečile nameravani prodor z močnimi silami napadajofih bolj-šcvikov. Preko prekopa Marczal pro-drlega nasprotnika smo prestregli ob srednji Rabi. S stanovitno obrambo in številnimi protisunki so zadali naši oddelki iz mostišča oh G r a n u prodira-jočemu sovražniku visoke krvave izgube ter uničili 20 oklepnikov.
V	gornji S1 e z i j i so vrgli boljševiki v borbo na obeh straneh Loslau a in juino od Leobschiitza močne oddelke pehote, oklepnikov in borbenih letal, ne da bi predrli naše bojišče. Z včerajšnjim uničenjem 86 oklepnikov južno od Leobschiitza smo uničili v 12 dnevni bitki čez 600 oklepnikov.
Hrabra posadka trdnjave K ti s t r i n je odbila nadaljnje nasprotnikove napade. Tudi naši mostišči ob Odri Z e h d c u in Langcnberg sta vzdržali ponovne napade.
V	južnem delu G o t e h a f e n a in D a n z i g a divjajo poulični boji. Težke in lahko pomorske sile so razbilo sovražne oklepniške napade in pripravljalne postojanke meti Gotenhafenom in Danzigom.
Tudi ob' zalivu Frisehes Haff se borimo s skrajno ogorčenostjo za posest Kahlholzer Bom«.
Naši hitri bojni čolni, ki so varovali neko spremljavo, so potopili na morskem področju zahodno od Memela dva sovjetska hitra bojna čolna, med tema foveljniški čoln flotilje ter zajeli dele posadk. Nek tretji čoln jo bil tako težko poškodovan, da se je verjetno potopil.
Medtem ko se je omejeval sovražnik vzhodno od L i b a u a na šibkejše sunke, je ojačil svoje napade severnovzhodno od Frauenburga in severnoza-hodno od D o b 1 e n a. Napadi so so zrušili v trdih bojih ob žilavem odporn nalili čet.
Pri zaščiti napadov naših borbenih letalcev na sovražnikove oklepnike, oskrbo in mostove, so sestrelili naši lovri nad vzhodnim bojiščem 27 letal.
Oh spodnjem Renu so našo hrabro se boreče čete tudi včeraj preprečilo sovražne probojne poskuse med M i 11 i n -genom in D i n g d e n o m ter se se
Premakljive ameriško skupine so prodrle iz Wcsterwalda v gonijo dolino Siege. Jugovzhodno od tod smo med Dillenburgom in W e t z 1 a r -jem prestregli oklepniške osti. Tudi iz Limburga so prodrle šibkejše nasprotno sile proti jugovzhodu. Iz mostišča ob Renu med Bad Bmsom in K a u b o m pritiska sovražnik proti vzhodu. Na mnogih mestih napadajo naše bojne skupine ameriške zveze z zaledjem.
Na bojnem področju ob spodnjem M a i n n so borimo v jugozahodnem delu Franklurta. Sovražni napadi in lastni protisunki so se menjaval na področju H a n a u a , medtem ku smo napade na Aschalfenburg odbili. Južno od Aschalfenhurga so prodrlo osti četrte ameriške oklepniške divizije preko L o h r a do vzhodno od G e m ii n d c -na. Sovražnika z vseh strani napadamo. Vzhodno od Geintindena smo uničili 13 sovražnih oklepnikov ter zavzeli mesto uazaj.
Ob Bergstrasse ter pred zapornimi postojankami med W e i n h e i -nt o m in M a n n h e i ni o m smo sovražno napade po težkih bojih zaustavili.
V zahodnih Alpah so razbile naše čete močnejše do desetkrat ponovljene napade ganllističuih alpskih lovcev ter jim zadale visoke izgube.
Na jadranskem obalnem odseku smo odbili nočne sovražne sunke, južno od L u g a pa razbili neko britansko oporišče.
Britanski strahovalni letalci so napadli včeraj severno nemško področje ter nekatere kraje v W e s 11 a -1 i j i. Težko so bili prizadeti stanovanjski okraji mesta Paderborn. Ponoči je vrgel nek šibkejši oddelek bombe na Berlin.
Revizija Montreuxa
Ženeva. Medtem ko se turško časopisje v splošnem vzdržuje komentarjev glodo odpovedi dogovora s strrnni Sovjetske zveze, razpravlja list »VaklU o dogovoru glede morskih ožin iz Montreuxa ter ugotavlja, da bodo sedaj »zainteresirane države razpravljalo o dogovoru iz Montreuxa '
Berlin, 28. 3. Na zahodu so ojačili Angloamerikanei v ponedeljek svoje napade ob Renu v Weslerwaldu ter ob Mainu. Zaradi odločnega odpora nemških padalskih lovcev in grenadirjev so mogli dospeti ob spodnjem Renu napadajoči Britanci samo do črte \Vesel—Em-mericb. Severnoameriškim oddelkom, na-padajočim pri VVeselu, se je posrečilo ob izlivu reke Issel z vključitvijo gozda pri Hllnxu ustvarili globlje mostišče. Z izredno močnimi silami nameravani prodor proti BochoUu. in Dornsteinu |>a se je zaradi nemških protinapadov izjalovil. Dosedanji nasprotnikovi uspehi ob spodnjem Renu niso v nobenem razmerju' z njegovimi izgubami. Ob srednjem Renu je dosegla obrambna bitka v \Vester-vvaldu svoj višek. Z neprestanimi oklep-liiškimi sunki in letalskimi napadi je napadal sovražili nemške postojanke med Siego in spodnjo Lahno. Nemške čete so le korakoma popuščale ter so prvotno prestregle močno napade. Podnevi pa je sovražnik z novimi močnimi oklepniškimi sunki in z osredotočenimi letalskimi napadi vdrl v nunško obrambo ob avtomobilski cesli. Skozi vrzel so nato prodrle premakljive sile, ki so se zaustavile šele oh razrušenih viaduktih severno od Limburga. Tretje težišče je bilo ob spodnjem Mainu S sovražnimi oddelki, napadajočimi iz mostišča pri Oppenbeimu proli severu, so se razplamteli ob južnem robu Frankfurta težki boji. Proti vzhodu so prodi li severnoameriški oklepniki preko Asrhaffenburga v gorovje Spessart. Severnoameriški poskus, da bi z napadi pioti jugu ter Iz svojih mostišč pri \Vormsu in Mannheiinu odprl proli severu tudi nemške zaporne postojanke ob Odenvvsldu ter oh gornje-renski ravnini, sc je izjalovil v oliramb-nem ognju in s protinapadi. Ostali boji na zahodu in tudi številni sovražni poskusi prekoračenja so imeli samo krajeven pomen.
Na vzhodu so težišča trenutno na Madžarskem, na goril ješlezijsketn področju in na obeh straneh G danskega zaliva. Pod neprestanim močnim sovražnim pritiskom so se premestili boji med Blatnim jezerom in južnim robom slovaškega rudogorja na vzhodno obrežje prekopa Marezal ter do spodnje Rabe, medtem ko so bili boljševiki, napada/joči ob spodnjem Grami iz svojega mostišča Leva po majhnem napredovanju zajezeni. V nasprotju s premikalno vojno na Madžarskem imajo težji boji v gornji šleziji, kjer so boljševiki zaman poskušali prodreti do Moravske ravnine in na Obeh straneh Gdanskega zaliva, kjer sc je sovražna nad moč zlomila ob zglednem obnašanju nemških čet, značaj krajevno vezanih materialnih bitk. Na obeh odsekih so prestregli nemški oddelki močne napade z visokimi izgubami za sovražnika. Tudi v Kurlandiji, pred Bres-laiuom ter ob spodnji Odri ao izvojevale nemške čete nove obrambne uspehe.
Druga laza angloameriške pomladne ofenzive je trenutno označena s poskusom preiti od pozicijskega boja v premikalno vojno. Med Mainoiri in Openvval-dom je nasprotnik žo spravil bojišče v gibanje. V Westerwaldu si jo z neprestanimi težkima oklepniškimi sunki in množičnimi letalskmr napadi na obeh straneh avtomobilske ceste Kiiln—Frank-furt odprl nadaljnja vrata, skozi katera so prodrli premakljivi oddelki do področja Limburga. Nasprotno pa potekajo
boji na obeh straneh vdoia, predvsem ob spodmjein Renu, še vedno za vsak korak zemlje, vsak odsek reko ln vsako skupino hiš. Nemške čete so dosegle tudi tam izredne uspehe, kjer se je posrečilo sovražniku z močno letalsko podporo in z njegovo materialno nadmočjo doseči globlje vdore. Posebno dosedanji potek bitke ob spodnjem Renu pomenjn novo stran slave za nemške padalsko lovce in grenadirjo. Neglede na sovražne čele, ki so se izkrcale i/ zraka za njihovim hrbtom, so se zoperstarili na obrežju Rena sovražnemu navalu ter potolkli pri Roesu in Xantenu napadnjočegu nasprotnika še pred črto Weael—Emmerich. Iz zraka izkrcane čete p» napudujo tuinkai pripravljene rezerve. Samo pri NVeselu, čigar poveljnik je padel v Ih>)u iz bližino, je lahko sovražnik z dvojnim napadom od Ren« in izza hrbta razširil svojo 1110-stiščo na obeh struneh cest, ki vodijo proli Bocholtu in Dornsteiuu ter prodrl do izvira Isselc in gozda pri HQnxu. S protinapadi pa so nemške čele tudi tu preprečilo prodoi ter potisnile sovružni-ka ob vzhodnem in jugovzhodnem robu gozda pri Hllnxu v obrambo. Ker je nasprotnik spoznal moč nemško obrambe ob spodnjem Renu, je skušal spraviti pri Diisseldorlu in severno od Kiibia preko Rena nadaljnje silo, da bi vezal nemške rezerve. Toda tudi ta podvig se je zrušil v obrambnem ognju.
Boji ob srednjem Renu kažejo isto operativno sliko. Tudi tu neprestano napadajo med Siegbuigom in Koblenzom močne sovražne sile proM vzhodu in jugovzhodu, medtem ko bi naj poskusi prekoračenja med Koblenzom in llinge-nom vezali nemške obrambne sile. V \Vesterwaldu pa se jo posrečilo Amerikancem, ki so jih nemške čele ob Siegu, na področju Altenkircha in severno od Koblenza presliegle v težkih krajevnih in gozdnih bojih, prodreti z oklepniki preko lijakastega ozemlja južno od Dier-dorfa do Limburga. Medlem ko se vršijo za razrušene cestno mostove severno od mesta še ogorčeni lioji, so nemške zaščitnice oh Itenu napadle sovražne sile. ki so med Koblenzom in Bingenom na več mestih prekoračile reko. Južno od Oberlahnsteina pri Kaubti in pri SL Goarshaiisenu so proprečili Nemci pomembnejše sovražno napredovanje in pri Obervvesclii so vrgli severnoameriške napadalne skupino nazaj na zahodno o-breije.
Severnoamerikanci so podprli svoje napade med Maino in Odenvvnldom « sunki iz novo ustvarjenih mostišč pri \Vornvsu in Mannheimu. Toda tudi tukaj se nasprotnik zaTadi nemških protimer ni mogel razviti. Po h Kri dovedbl nadaljnjih oddelkov preko vojnih tnoslov pri Oppenbeimu so se premestili boji po izgub polnih spopadih za nemško zaporne postojanke pri Gross-Gerau in gozdove severnovzhodno od mesta, do južnih predmestij Franklurta. V Nieder-radu in Sachseiihaaisenu divjajo sedaj trdi poulični in hišni boji. Tudi oklepniški kklin, ki je prejšnji dan prodrl do Aschaffenburga, je polem, ko je nadomestil izgubo 150 oklepnikov, nadaljeval s svojimi napadi proti vzhodu ter prodrl v pogorje Spessairt. V teku so protiukrepi za zajezitev naprej posm-nih hitrih oddelkov. Ob osteh in !>okih posameznih oklepniških klirov so so razplamteli trdi boji.
Nezlomljiva nemška borbenost
Ženeva, 27. marca Angleški list >News Chroniclec ponovno |K»iidaria nemško borbenost, o kateri poročajo vojni dopisniki, ki se nahajajo v zasedenem ozemlju ob Renu. List piše meti drugim: Nemška vojska In nemški narod sla kljub težkemu trpljenju zaradi zračnega terorja neomajno odločena nadaljevali l>oj. Nemci so prepričani, dn se bodo našle vse možnosti /a uspešno nadaljevanje boja.
»Nevvs Chroniclec priporoča, naj bi zavezniki pričeli psihološko ofenzivo v »večjem olmegur ler s tem Se enkrat poskusili z agitatorskimi Iriki pregovoriti nemški narod k predaji.
Angleški listi 1>I si moral biti na jasnem, da eo ti grobi prealapitveni |Hi-skusi danes ravno tako brezizgledni kol dosedaj.
Berlinsko časopisje o položaju
Berlin, 28. marea. Berlinsko čaaopisje poudarja naraščajočo obrambno pripravljenost, ki jo nastala vsled poostritve vojaškega položaja na zapadu. Prav tako kot so je posrečilo v poslednji uri zaustaviti naval na Berlin, tudi tokrat sovražnik prezgodaj triumHra. Slabotni narodi lahko izgubijo v takšnih dnevih aivce, keine verujejo več v svojo zvezdo, ugotavlja »Vttlkischer Beobachter« pod naslovom »Zakon ure: boriti so in vzdržali.« Narod pa kot je nemški, tako nadalpijc list« •»! je v tej vojni izvršil nadčloveške stvari ter so neupogljivo zo|wr»vtavil sovražnikom, ee Ik> vsled grozeče nevarnosti še bolj združil ter odločno vzdržal ler dosegel na ta način preokret u.<ode.
»12 Uhr Blatk piše: »Ne l>onio popustili- Ostanemo trdi tor se borimo s fanatično voljo za naše življenje. Mora so nam posrečiti izailiti preokret. Kljub vsem grozovitim nasilnostim stojimo trdno na svojih nogah, ter bojujemo, naslonjeni s hrbti na naše žene in otroke, neizprosen l>oj za naš obstoj, za svobodo ter za našo Nemčijo!«
»Značaj sovjetskega človeka«
Stockholm, 28. marca. Sovjetski list »Pravda« posveča Sovjetom izven Sovjetske zveze dole članek, ki je pač eno izmed največjih nesramnosti in prevar, ki so jih kdaj koli storili Sovjeti. Medtem ko boljševiško horde iz step povsod tam, kjer vderejo na tujo zemljo, ropajo, morijo, požigajo, posiljujejo ženske, koljejo otroke ter streljajo prebivalstvo v tilnik, se drzne »Pravda« hvaliti -značaj sovjetskega človeka«. »Narodi Evrope so spoznali privlačen značaj sovjetskega človeka, kakovost njegove narave, njegovo velikodušnost in preprostost v občevanju«, je dobesedno rečeno v tam članku, ki ga je 26. marca razširila moskovska poročevalska služba. Ta hvalnica sovjetskega človeka je za sramovanje vsega človečanstva, kullute in civilizacije. Kje je »privlačen značaj« leh sovjetskih ljudi, ki niti niuiajo več pravice
imenovati se ljudi, ter se obnašajo kot divje živali? Kje je njihova »velikodušnost« njihova »preprostost v občevanju«, kje. je »kakovost njihove narave«? Svet je spoznal boljševiške podljudi, ki se ravnajo jx) svojih najnižjih instinktih, čim vderejo v tuje državo. Vsako gibanje, ki ga boljševiški sistem v lastni deželi [K>-tiači s knuto, sme proste divjati v tuji deželi. Ali ni sovjetski general Zukov snm v nekem armadnem povelju dovolil svojim četam ro, anja in pobijanja, ko so prekoračili nemško vzhodno mejo? In te zverine, čijih pot je označena s potoki krvi, imenuje »Pravda« gojitelje enake upravičenosti narodov, sodelovanja in prijateljstva? Tako cinično lahko ravna samo židovska agitacija, ki ima na vsak način v Sovjetski zvezi v Ilji Ehrenburgu svojega neposnemljivega zastopnika.
Vznemirjajoči predznaki
Lizbona, 27. marca. Zunanjepolitični sodelavec lisLa iSecula« piše, da je od-poved lurško-sovjetske pogodbe in enostransko postopanje Sovjetske zveze v Bukarešti predznak, da bo postal problem turških morskih ožin v bližnji bodočnosti močno aktualen. Sovjetska tendenca, rešiti vse probleme na radikalen način, kakršno je bilo postopanje v Poljski, Finski, Romuniji in v Baltiku, jo vznemirjajoč predznak. Svojevoljno postopanje Moskve je čer, na kateri so 6e do-6edaj razbile vse koalicije. Medtem ko re.igira I-on doti šo z razumljivim začudenjem, kaže, da smatra Washington sovjetski korak kot neizbežno posledico novega pojmovanja svetovne varnosti in da je s tem sporazumen.
Zunanjepolitični komentator lista »Diatro de Lizl>oa< piše: nervozne predpriprave za San Francisco dokazujejo, da se diplomatski dogodki prenaglo vrstijo. Z odpovedjo turško-sovjetpke pogodbe je uaia Sovjetska iVria pobudo za pospe-
šitev rešitve vprašanja Dardanel, enega najl)olj perečih evropskih problemov.
Ženeva. V listu >News Clironicle« je izjavil Cummlngs, da jo ogorčen nad novimi znaki skepse, ki se pojavlja no le v zvezi s konlerenco v San Franciscu, marveč tudi glede izgledov za trajen mir. Takšno mnenje prevladuje predvsem med pripadniki britanskih Čet. Ce pa na tako velike stvari gledajo s takšnim cinizmom, potem mora to v bodočnosti dovesti do katastrofo.
Berlin, 27. marca. Pošiljanje poš(..lli paketov v Hrvaško je bilo do nadaljnjega ukinjeno.
Amsterdam. Reuter poroča iz Pariza, da nameravajo velesile povabiti tudi Sirijo ln Libanon h konferenci v San Franciscu.
Madrid. General Franco je imenoval zu poslanika prvega razreda pri španskem veleposlaništvu v \Vashingtomi španskega vojaškega kritika in pisatelja Manueia Aznerta
Pesek
27. marca
v oči
Madrid, 27. marca. »Iz psiholoških iz-liahnitev, s katerimi pripravljajo zavezniki konferenro v San Franciscu, je razvidno, da l)o ta konferenca politična čarovnija, s katero naj bi nasuli svetovni javnosti peska v oči gledo obstoja mednarodnega svetovnega požara,« piše nevv-yor»ki dopisnik agencije EFE Lucientes. Čeprav poljski, baltski in balkanski problemi io danes trkajo na vrata San Francisca, so tri odgovorno velesile nadalje odločene ohraniti svoje obžalovanja vredno stališče v tem vprašanju.
Švici
Titovci rovarijo v
Bern. V švicarskem narodnem svelu jo odgovoril zvezni svetnik Kohelt na interpelacijo o nemirih v taboriščih jugoslovanskih interoirancev. Zvezni svetnik Kobelt je izjavil, da je vršilo 17 Titovih pristašev intenzivno komunistično in protinevtralno propagmxk>, ter da so iskali stike z italijanskimi komunisti. Jugoslovansko poslaništvo se je zavzelo r.a vrnitev Titovih pristašev v domovino in so že pred nekaj tedni zapustili Švico.
K dogodkom v Grčiji
Ženeva. Uradni turški list »Ulus« j>o-novno močno napada grške komuniste. List z zadovoljstvom opozarja, da je po ELAS-ovem terorju močno oživelo roja-listično razpoloženje v Grčiji. Grčija je prestala veliko nevarnost. Ce nc bi izključili ELASA, bi so nahajala Grčija sedaj v peklu brezpravnosti. ELAS je označil h komunizmu ncprlpadajoče osebe ali skupine kot »begunske Grke« ler jo uvedel ol»dobjo nasilja. Turčija se veseli, da je Grčija premagala to krizo.
V Bolgariji se klanje nadaljuje
Madrid, 28. marca. V Madrid so prispela poročila iz. Sofije, da so izrcklu bolgarska krvava sodišča zopet 298 smrtnih obsodb. Kaizni so bilo lakoj izvršene. Nadalje je. bilo izrečenih 81 smrtnih obsodb proti vojaškim osebam, med katerimi je 9 generalov. Tudi lo kazni so bile takoj izvršene. Skupno je bilo doslej izrečenih po uradnih j>oročilili iz. Sofijo 1.027 smrtnih obsodb. Poročilo izrecno poudarja, da delujejo odvisno od leh sodišč po vsej deželi številna sodišča »privatnega značaja«, o čijih krvavem ravnanju pa ni nobenih točnih podatkov.
Francija je doigrala
Ženeva, 28. marea. Pariška de Goul-lova vlada je protestirala pri britansko-ameriških silah ker na l>odoči konferenci v San Franciscu ne bodo uporabljali francoščine kot nradni jezik. S francoske strani so opozorili, da jo francoščina že stoletje In pol konferenčni jezik j>ri mednarodnih pogajanjih. Z ameriške in britansko strani pa so opozorili, da so se razmere v tem času pač spremenile ter da bo tokrat saiuo po sebi razumljivo angleščina konferenčni jezik.
Ladje za Sovjete
Stockholm. Britanci so izročili po dogovoru o naijemu in posojilu sovjetski mornarici britansko bojno ladjo >Royal Sovereign« (29.000 ton) istočasno z nekaterimi rušilcl in podmornicami. Amerikanci so prepustili lioljševikom križar-ko »Milvvaukeet. Očividno je to izravnava za to, ker je bilu prepuščen« italijanska mornarica popolnoma Angležem iu Amerikancem kljub Rooseveltovi napovedi, da bo izročena tretjina italijanske mornarice Moskvi
»SLOVENEC«, Četrtek, 29. sušea 1945 - št. 7i
Literarne nagrade Pokrajinske uprave
Prezident general Rupnik j« dal priznanj« slovenskim
leposlovcem
Svoj čas so slovenske oblasti podeljevale vsakoletnim odličnim delom le-(K>slovnega značaja literarne nagrade in sicer bivša banska uprava tor županstvo občine ljubljanske. Ta tradicija se je vzdržala do zadnjega časa: nagrade bivše uprave Ljubljanske pokrajine so bile podeljene samo še za leto 1942, mestna občina pa je podelila Prešernovo nagrado še lani! Letos pa je ljubljanska nagrada nepričakovano in čisto po nepotrebnem prenehala, kajti ne vidimo razloga, zakaj naj bi denarna štednja zadela prav slovenske, v tem težkem času ustvarjajoče leposlovce. Prezident general Rupnik pa je čutil zato še bolj |x>-trebo, obnoviti skrb za kulturno delo ler je naročil J. Peterlinu, naj sestavi razsodišče, ki naj izbere tri najboljša dela zadnjega leta in jih predlaga zu nagrado, ki znaša za prvi dve deli po 10.000 iir, za tretje 8000 tir. O rezultatu razsodišča smo io včeraj poročali. V sredo ob 9. je bilo podeljevanje nagrad. V delovni pisarni prezidenta generala Rupnika so se zbrali odlikovanci gg. pesnik dr. Alojzij Gradnik in pisatelja dr. Stanko Majcen in Emilijan Cpve, urednik F. Kremžar za pokojnega nagrajenca pos-nika F. Balantiča, ter člani razsodišča uredniki B. Borko, dr. Tine Debeljak, dr. F'. Karlin in prof. Moder, kakor tudi predstavniki oblasti: načelnik upravn. oddelka dr. Hnbad, načelnik Frosvetnega oddelka dr. L. Sušnik in načelnik Informacijskega oddelka 1. Cergol.
Predsednik oddelka za kulturo prof. Peterlin je g. Prezidentu še enkrat poroča) o sklepih razsodišča, ki je iz razmeroma lepega števila kvalitetnih del lega leta izbralo imenovane pesnike in pisatelje, ter mu predstavil nagrajence. Nato je Prezident general Rupnik imel na zbrane nagrajence naslednji nagovor:
Spoštovani gospodjel
Z zadovoljstvom sem osvojil sklepe, 1<1 nam jih je pravkar prečital predsednik komisije za podelitev literarnih nagrad za leto 1944. Srečen sem, da lahko gospodom, katerim je komisija prisodila najboljše ocene, izročim kot znak priznanja skromno nagrade za njihova dela, ki -o obogatila slovensko kulturo in postala skupna last slovenskega naroda.
Vsako pošteno delo zasluži pošteno plačilo. Bolj velja to za duševna dela naših odlikovancev, storjena v času, ko ie na slovenski zemlji in okrog nje govorilo orožje in imela smrt svojo bogato žetev. »Inter arma silent musae*, se je glasilo, staro rimsko pravilo. Naši odlikovanci so šli preko njega, oni so odklonili propagirani kulturni molk in dali iz bogatih zakladnic svojega duha svojemu narodu najboljše, kar so premogli. Prav
Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani
SSSSSSSSSŠ.....
Urška kuha « plinom. Izpod ozkega
in odkritega lonca sikajo jezički plinskega plamena: šššššžš6. Para polni kuhinjo.
zato bo njihovo delo deležno zahvale in hvaležnosti vsega uašega naroda.
Izredno mi je drago, da lahko odlikujem dr. Alojzija Gradnika, našega velikega in globokega lirika, ki je prav zadnji dve leti izdal močni in za današnji usodni čas pomembni zbirki »Majat iu »Pojoča kri« s krepkimi podobami trpljenja naših izgnancev v savojskih ta-l>oriščib.
Srečen sem. da vidim med odlikovanci dr. Stanka Majona, svojega bivšega požrtvovalnega sodelavca, mojstra slovensko besede Ln globokega misleca.
V krogu najboljših stoji eden izmed najmlajših naših piscev, Emilijan Cevc, ki je na svojstven način zajel življenje v slovenskem domu in ki v mehkem, izpiljenem slogu razmišlja o preprostih stvareh, ki obdajajo slovenskega človeka.
Enega, ki bi sodil v vaš krog, gospodje, danes ni več med nami. V cvetu mladosti je France Balantič, nadebudni pesnik in glasnik našega mladega poko-ljenja, položil svoje življenje na žrtve-nik slovenskega naroda. Njemu žal no morem izročiti odlikovanja, pač pa sem odredil, da se v njegov spomin osnujo >Balanličeva ustanova«, iz katere so bo vsako leto izplačala literarna nagrada pesniškemu prvencu.
Prijetna dolžnost mi je, gospodje, da se Vam kot prezident ljubljanske pokrajine za Vaše plodno, slovenskemu narodu in vsemu kulturnemu človeštvu posvečeno delo od vsega srca zahvalim in Vam k priznanju, ki Vam ga je prisodila komisija, iskreno čestitam. Slovenski narod ne bo pozabil, da ste ga v času njegove Kalvarije ogrevali s toplimi žarki večne resnice, plemenitosti in lepote. Temu svojemu poslanstvu ostanite zvesti tudi v bodoče. Iz bogatih zakladov, ki Vam jih je naklonil Bog, črpajte nove sile in ustvarjajte nova dela, da bo večna stavba slovenske Kulture čim mogočnejša in veličastnejša.
Po govoru je nagrajencem izročil g. Prezidejit lepo izdelane diplome, ki so /ase umetnine tor zelo reprezentativne in jih je ročno izrisal ter načrte zanje napravil arh. Gajšek.
G. Prezidentu se je v imenu nagrajencev zahvalil najmlajši g. Emilijan Cevc, ki mu je izrekel hvalo za priznanje ter obljubo, da se bodo pisatelji zavedali vedno svoje dolžnosti do naroda in kulture in mu po svojih močeh ustvarjali književnost.
Tako jc g. Prezident počastil ustvarjalce slovenskega duha in besede v tem času ter tako z lepo geslo potrdil nešo kulturno samobitnost
Delitev trdega sira in prekajenega
' mesa
1. Potrotoikttp Ljubljani ln ob«inah Je. žica 1« Polj® prejmejo za mareo pri eni »podaj naštetih mlekarnic 15» % trdega sira na odrezek »Mar 12« brez pretlakanib trt aH i
eno pretiskauo modro vodoravno Črto:
Vodnik Alojzija (Tržaška 26), Cveblar Neža (Sv. Petra 8), Dollnšek Antonija (1*0. ljanska 77), Hosta Marija (Tavčarjeva 4), JUo Ana (Bleiwoisova SI), Lovšin Amalija (Strossinajerjeva 4), Peček Francka (Praža-kova 15). Režek Minka (Janševa 2). Rozman Josipi na (Kolodvorska 15). Rupena Rozalija (Jernejeva 2), Senlčar Frano — Leajak (Stari trg 30). Vidmar Ljudmila (Clglarjeva 13). Vo-1 Roža (Breg 8), Mabovič Breda (TržnAkn 48), Gr- - - Jakob (Celovška), mlekarske stojnloo na Pogačarjevom trgu: Kovačič Alojzij, Gornik Marija, Pustavrh Frano, Knez Ivan, Dol6 DJnro. Staro Frančiška ln DimlO'Jernej. Samo svojim članom: Gospo.
kruh. Naročilnica za moko ee mora drla ti naročilnice sa sladkor, sol ln milo
Prejem aaročilnlo za razna živila potrdi trgoveo s žigom na sato označenem mestu v
glavi nakaznice, prejem naročilnioe za moko pa le posebej, z ilgom, ki ga pritisne poševno čez arodino glave nakaznice.
Tisti potrošniki pa, ki ao ae odločili za nakup kruba pri Izbranem peku, naj predlo, žljo oanovno livllako nakaznico temu peku, ki naj sam odreže zgoraj navelena irafirana odrezka. Prejem te naročilnioe sa kruh potrdi pek a svojim žigom, ki ga pritisne poševno čez arodino glav« nakaznice Ce ae na tem mestu že nahaja kakSen žig, pek ne sme eprejetl naročilnioe.
Potrošniki, ki se hranijo v gostinskih obratih, naj predložijo naroči,nioe temu obratu kot doalej, naročllnloo ia kruh pa aa-tno, če bodo nabavljali kruh stalno pri njem. V tem primeru potrdi gostinski obrat a avojlm ilgom prejem naročilnice za krnb
1 Bog ne želi naše krvi, ampak terja vero. (So. Ciprijan.)
Prispevajte za velikonočno zbirko Socialne pomoči!
Lajšajte bedo siromakom!
damka zadruga. Konsutnno druStvo VIČ, Konsumna zadruga, Prvo delavsko konsum-no društvo, Zadruga mestnih uslužbencev, 2eleznlčarska nabavna zadruga.
Cena 38 lir sa kilogram.
Delitev aira ee zaključi 7. aprila. Nalep. ljene odrezke prodložijo prodajidoi 8 aprila Provodu, Gospoaka 12, soba 10.
2.) Potrošniki v Ljubljani prejmejo pri svojem »talnem mesarju v potek 100 g prekajenega svinjskega mesa proti odrezka »Mar 22« osnovno živilske naSaaiice MUP brez pretiskanib črt ali s euo pretiskano modro | vodoravno črto. Cena 90 lir za kg.
Nalepljene odreiko predložijo mesarji v torek 3. aprila Prevodu, Gosposka 12, eoba 10.
Zamudniki nabavijo meso pri mesarja Slamičn.
Mesarji dvignejo m<*o na klavnloi v četrtek 29. t m. od »—19 ure.
Navodila za oddajo naročilnic za april
Potrošnik predloži osnovno živilsko nakaznico za meseo april takoj, najpozneje pa do sobote, 7. aprila, svojemu stalnemu trgovcu ali zadrugi (za razna živila), ali peku (za kruh) ali gostinskemu obratu (ako »o tam celodnevno hrani). Družine naj predložijo vse nakaznice naenkrat.
Trgovec odreže naročilnioe za razna živila istočasno s naročilnico za moko pri vseh tistih potrošnikih, ki so se v mesecu aprila odločili na nakup moko. Kot naročilnica za moko veljata 32. in 31. prazni Srafiranl odre-jick v zgornjem levem vogalu odrezkov za
KOLEDAH: Četrtek, 29. aniea: Ve'lkl četrtek; Ciril, mučenoc; Bertold, opat In ustanovitelj
reda; Ivana, vdova. Petek. 3«. sušca: Veliki pelek; Janez Klimak, »poznavalec; Amadej, »pozna, valeo.
LEKARNIŠKA SLUŽBA. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva costa 1: mr Bahoveo, Kongresni
trg 12; mr. Komotar. Vič — T.žaška cesta.
ZATEMNITEV OO 19.15 DO 5.J5
n*	i	|	,,	-----*
&AOJ&M JAJOViCA
POTRATA porogljivo: »Da, da, Vrika je moja zaveznica. V Ljubljani imam dosti znank in prijateljic, loda Urška mi je najbolj pri srcu. Če bi vseh 5000 Ljubljančank, ki imajo plinske kuhalnike, kuhalo s plinom po njenem vzorcu, bi »prisifcalo« izpod dna lonca v mojo nenasitno malho na leto vet kot 00.000 L. Gospodinje, posnemajte UrikoU Boj POTRATI!
KULTURNI OBZORNIK Jože Dular: »Trepetajoča luč«
Pisatolj velikega romana »Krka umira«, « katerim »e je predstavil kot epik nošo Dolenjske, zlasti še epik vode, je tndi pesnik. ki je doslej Izdal ie dve zbirki pesmi: Zvesto raonjavo ter sedaj Trepetajoča luč (založba Jože Žužek). Knkor so bilo odlike prve zbirko lopa razpoloženja, dolenjski »pesjall«, tako eo srčika te nove zbirke razpoloženjske pesmi — našega časa. ki Jih je pesnik naslovil prav tako s slikarskim Izrazom Žalostni p as teli. Ta olklus. katerega bom še oznanil. J« pesnik postavil v »TediSče vse zbirko, ki vsebuje tri oddelke: Tiha svetloba, Žalostni pastell ln Črne sence. Zo samo ti naslovi ciklov označujejo tisto trepetajo, čo luč. ki jo je pesnik postavil kot oznako celotno zbirko ter torej v nekom pogledu pomeni iato kot prva: Zveste mejavo, me-njava razpoloženj, ki ao pesilku glaven umetniški navdih.	_ .
Prvi del Tiha svetloba Je Dularjeva ljubezenska lirika, ki jo lačenja s Svatovsko pesmijo, tako značilno za mirno ln toplo pripovedovanje, čeprav J« Gradnlkovska pri-godnica, pa je lepa, kar o naslednji V spominsko knjigo ne hI rekel, ker je že provnč didaktična. V naslednjih pesmih Izraža svojo srčno bolečino in odmiranje ljubezni, ki no najdo pravega »ozvoka
in vendar zvenela oba na skupne sva rime in vondar ti veS za nemir, ki noino duši met Ta trepetajoča ljnbezen, ki gori in ne sveti, ki Je topla v spominih. J« našla dobre vorzo v tem ciklu (v katerega nikakor ne bi vzel posml J,w. nisem bogajt) in se je zaključila v najlepši izmed njih, v zadnji, ko si bo na zavrženo srce
navezal le rožmarina ln trpki močvirski oslad. Iz utripajoče ljubezni nas popolje pesnik v Žalostne pastele našoga časa, ki nas je ujel kot v past v samoatrino Teh dvanajst pesmi spada med najboljše razpoloženjsko
peaml naših težkih dni ter »e z njimi Dular vredno postavlja ob atran Gradnlkn in fia-11 ju. Včasih Je nekaj podobnega napisal samo Hardenko v Nebo iari v dveh treh primerih, dočim pri Dularju vzdrži visoko eono vra ciklus, zlasti prclena Mlin, ki iz razpoloženja stoječega mlina preide v perspektivo kozmične cone:
Sfiri leta pozneje
Pod gornjim na.lovom je govoril v ljubljanski radijski ljudski oddaji ob četrti obletnici za nas tako usodnega Simovičevega puča urednik »Slovenskega domobranstva« Ljeaiko Urbančič. V naslednjem podajamo glavne misli iz ust mladega glasnika slovenske domobranske ideje: BiJo je na današnji dan pred štirimi leti. Takrat smo izgubili Jugoslavijo, ki smo jo ljubili. Izgubili smo svojo državo, ker je izvršila žalosten samomor za tuje koristi na veliko --veselje naših proti-državnih elementov in še raznih drugih zunanjih sil. 27. marec 1941 prav za prav ni točen datum razpada Jugoslavije. Saj so prav na ta dan na6i neodgovorni in zanesemjaški politiki rizbili pakt z Nemčijo, govoreč, da bodo pred vsem svetom pokazali, da se »Balkanei ne pustijo tem Švabom«, posebno še, ker stojijo z Jugoslavijo tisti. veliki in nepremagljivi takozvani zavezniki, katerim smo mi dolžni zvestobo za zvestobo, ker so nam jo tudi oni izkazali v preteklosti«. Najhujskali so ulico i domagoškim geslom »bolje rat nego pakt« in tako izzvali močno Nemčijo ter jo prisilili, da je udarila po nas. Žalostno je pri tem dejstvo, da je uspelo Simoviču prevarati tudi precej neoporečnih nacionalistov in dobrih častnikov, ki so mu pomagali pri pučii z dobro vero, da se borijo »Z vero v Boga za kralja in domovino«. Vsi napori onih treznih in poštenih naciona-
naslednika Slovenca dr. Kulovca ter se mnogih drugih mož, ki so jasno videli, kam drči državni voz, pa bo imeli pn tem popolnoma zvezame roke.
Nato govori Ljenko Urbančič o slogi zapeljane mladine, nakar preoide na sa-vojsko okupacijo in nastop komunistične OF, nadaljujoč:
Ko je komunistično jabolko OF že malo dozorelo, pa so začeli komunisti polagoma pripravljati tla za protikra-Ijevsko borbo, blateč mladega Petra, češ, da podpira izdajalca Mihajloviča, in obsojajoč kraljev beg k Angležem, ki mu dajejo zavetje, medtem ko se oni morajo boriti proti okupatorju v domovini. In zopet so ustvarili ti rdeči prevaranti čudno logiko, ko so vse proti-komuniste, ki se nikoli niso drznili reči kaj žaljivega o našem kralju, proglasili za izdajalce. Bili smo izdajalci, čeprav ni nikomur nas nikoli niti na kraj pameti padlo, da bi se zavalil na kraljevo posteljo, tako kot je to storil pred časom .cerkveni tat in poglavar komunistične partijo Jugoslavije samozvani maršal Tito.
Z 8. septembrom 1943 je prišel za naš narod, zbran v Ljubljanski pokrajini nov čas, ko smo 6e oddahnili od savoj-skega okupatorja in dobili možnost, da se organiziramo' pod slovensko zastavo v domobranstvu. Bil je tudi dan 10. X. istega leta, ko je dobršen del tiste mladine, ki je prijela prostovoljno za puške leta 1941, ne zavedajoč »e takrat, da gre v boj za tuje koristi, stopila sedaj
ifatov so bili zaman. Prav nič niso za- ponovno na ljubljanske ulice In P©*«*"-eglT napori Hrvatov dr. Mačka, Srbov J la, da je našla pravo pot, ko se je od-generala Nediča in Ljotiča, KoroSčevoga I zvaJa pozivu svojega g«*erala, mn ob-
Zlvali gredo na nočni lov In topol, ta meč, skozi zemljo gre, ln topol, ta moč. m! prebsda arce.
Zadnji del vsebuje noksi Črnih sen«, notranje nadaljevanje žalostnega tona prej*, njih razpoloženj, toda ie bolj anovno eplčno zajetih podob. Tako Spomenik padlim. Zapuščen dom, ki me najbolj spominja na omenjene Sardonkovo pesmi zlasti pa epična balada o Materi, k1 je viano nastala ob Slovvackega Očetu okuženlt ln js bila napisana ie ob priliki abeainske vojske. In prav zato bo morda marsikomu man- razum Ijiva, daal bi to nejasnost pesnik lahko odpravil na ta način, da bi naslovu dodal samo pri. devnik Primorska mati: tako postane jasno
Srvo begunstvo ln očetova žrtev v prvi sve. >vnl vojni ter sinova sm: v letalu na »vroči sovražni obali«, v abesinsV vojaki. Pesem sama je donesek novi slovensk1 epiki, kt jo ntegns ustvariti ob Gradnlkn piav novi rod slovenskih pesnikov, mrrt nJim) morda prav Dular, ki ima najvoč epičnega prijema, kot jo pokazal v ViteSki ljubezni " prvi zbirki. Nekaj pristnih kolodnlc nas pripelje v zadnjo Zdravico, kjor trepetajoča luč. ki je v žalosti dni že skoraj ugasnila, znova zapla-pola v npu na nove, lepe dni?
Zdaj v novo stopimo življenje in svetlo živimo naprej 1 Ne moremo podrobneje označevati te lepe zbirko priznanega književnika (30 pesmi), ki jih jo s celostranskimi vinjetseni k ciklom opremil akad. slikar Makslm SedeJ. Zbirka ima ceno kot močna razpoloženjska lirika naših dni, individualna jo n« izražanju, bar-vltoatl in zlasti resnično pastelni pokrajini obkrške domačijo, k' jo zdaj pogorišče ln mir prod smrtjo. — Pesnik nam jc o njej dal ne. kaj svojih zrelih pesmi.	w
ljubila zvestobo ter nudila vse svoje mlade sile za zbor vseh Slovencev.
Ob koncu govora se je ozrl govornik še na našo preteklost, spominjajoč se velikega Jugoslovana pokojnega kralja Aleksandra, ki je padel od maščevalne prostozidarske roke. Svoj govor zaključuje z naslednjimi odstavki:
Komunisti sami danes odkrito priznavajo v svojem beograjskem tisku, da so pahnili Jugoslavijo v vojno ljudje, ki so delali po njihovih ukazih. Priznavaj, da je bil propad Jugoslavije ugoden teren za izvrševanje komunistične revolucije.
Danes Štiri leta pozneje pregledujemo dogodke v preteklosti in čedalje bolj se nam odpirajo oči v spoznanju, da smo takrat nasedli protinarodnim silam, ko smo šli v vojno za tuje koristi.
Domobranci smo tisti, ki nobenega naroda ne sovražimo, ampak je vprav zaradi tega ter najbolj ljubimo 6vojo domovino, zgrajenih nad toliko protinarod-nih sil. Z vso svojo borbo, z vsem svojim dopovedovanjem, rotenjem, govorjenjem in pisanjem hočemo doseči, da bi štiri leta pozneje postal našim rojakom naš narod najbližji in da bi znali vsi vodno ločiti med tujimi in lastnimi koristmi.
Pred vsemi tistimi, ki gledajo od strani na naše najboljše sinove, zbrane v slovenskem domobranstvu, kličemo svojemu generalu Rupniku:
Slovenska domobranska mladina je z Vami. Dobro se oprite na naša mlada in močna ramena, ne bomo popustili, zaikaj predobro se zavedamo, da gre za bodočnost vsega našega naroda 1
enako kakor pek. Odrezke za kmh, ki jih rože goetinskl obrat med meseoem, oddaja sproti naravnost peku.
Trgovci, zadruge in poki, ki ao pobrali naročilnice pri svojih stalnih odjemalcih do 7. aprila, bodo oddnli naročilnioe Prevodu, •Novi trg 401. soba 14 do dne 10. aprila t. I.
Kdor naročilnic no bo odda do 7. aprila t 1. kot je to določeno v zgornlh odstavkih, ni opravičen zahtevati racioniranih živil od dobavitelja, čeprav Je vpisan pri njem kot reden odjemaleo. Provod, Novi trg 4/11, »oba fttov. 12 bo prejemal po 7. aprlu naročilnice za mesoo april samo od onih potrošnikov, ki ee bodo izkazali z žigom Mostnega preskr-bovalnega urada, da so živilske nakaznico prejeli po tem dnevu.
Trgovoi, zadruge in peki se ponovno opo. zarjajo, la so pri ureditvi ln oddaji naročil-nlo strogo drže vseh dosedanjih Prevodovih navodil.
Za Socialno pomoč
so darovali: Uradniki zavoda za Socialno zavarovanje 500 lir — Slovensko domobranstvo 2 četi, 7142 lir — G. Prelssnik Jože, les. trg.. Janšora 2, 1000 lir za 2vlrče. - Vsem darovalcem iskrena zahvala.
Iz Velikih Lašč
Zlobna roka JI Je zaigala hišico. Marija Kaatetlčeva ja stara 80 let. Tam v Malih Laščab, občina Velike Lašče, je stanovala v svoji hišici in z ljubeznijo skrbela sa svojsga slepega brata. Pozno ponoči pa je nedavno zlobna roka podtaknila ogenj, ki je nnifiil prijazno hišleo in vse ienlno imetja. Domobranci, ki ao prvi capazlli požar, so revi rešili nskaj imetja, kolikor ao mogli. Kastellčevt je ogenj uničil hI. šico, obleko, nekaj zlatnina in gotovine. Hišica je bila zavarovana za 18.000 lir, Skoda pa je cenjena na 40.000 ilr. Kastellčevi je zgorelo 2500 iir in 20 dolarjev.
Vodstvo zdravstvene protiletalske zaščite
poziva vse svoje razporejene člane, moške In žensko (zdravnike, pomožno aanitetno osohje — tudi ono zadnjega tečaja Rdečega kriia) ter voznike na konjsko vprego, da predlože takoj danea do 11. ure dopoldne vodstvu zdravstvene protiletalske zaščite — mestni fizikat naslednje oeebne podatke, napisane povsem razločno (po moža os ti s strojem): priimek, ime, rojstni datum, rojstni kraj, kraj bivališča, nllca, poklic, zaposlen pri, samski — poročen, število otrok.
Operno gledališče
Vel. četrtek, 29. marca ob 17: Velikonočni
koncert v unlonsk! dvorani Izven. Vel. petek, 39. marca ob 17: Velikonočni koncert v unionski dvorani. Izven. Vel. sobota, 31. marca: Zaprto.
2ENE IN MATERE. Naša molitvena ura jo danos. na Veliki četrtek ol štirih popoldne v stolnici pri Mariji Pomagaj. Molitveni namen: za vreden prtjtm velikonočnih zakramentov. Molile bomo lz knjižic »Ure <;aSčonja«: V časi prosvetomu Rošn^omn To-losn. knjižice prinesite e seboj. Prodajale so bodo pa tudi pri cerkvenih vratih. Napol, nimo danes našo vellčaa^o stolnico do sad-ujega kotička, ds bomo • tej »veti url združen« z božjim OdroSenlkom izprosilo svojim družinam tn našemu narode boije varstvo In mir.
Zahvala Vsom prijateljem ln znancem, ki ao počastili rajn. Janeza Omerzu na njegovi zadnji poti ln vson; k: ae njegovim dragim v stiski priskoči1 n» pomoč, iskren Bog plačaj I
Strojepisni tečaji s« nemoteno vršijo zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali svečsr. Učne ure dogovorno po Zel.it. Nov' tečaji I., 4., 5., 6. aprila. Intormaolje: Trgovsko uMUšče »Cbrlstofov učni zavod Domobranska 15.
I Službe Ilj)
doba B I pA
Kupimo
PISARNIŠKE MOČI -dobre, tudi mlajše — sprejme urad v Ljub-Ijani. Naslov r upravi »Slov.« pod it. 2157. FANTA, mladega, ia pomoč v Špecerijski trgovini sprejmem, A. Anko, pajeva 5.
I V najem 1
j odda H
NJIVO — za saditev krompirja dam po dogovora. Drnvlje, Kovaška nI. 5.
I Sobe i
oddalo g
Sostanovalko,- katora bi mi pomagala nekoliko v gospodinjstvu, sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod it. 2168.
|Prodamo|
NOV SMOK1NG - iz najfinejšega predvojnega blaga . ugodno prodam. Povšetova 33 a
(Kodeljevo).
KOLO svetovne znam-ko prodnm. Sninik -trg. Legat, Miklošičeva cesta 28-1. _____
rRODAMO: otomane, visoke omare, preproge, posteljnino in otro. ško perilo, predsobno garnituro, zložljive in lesene postelje, bruSc-no ogledalo, moSke suknjiče, damske čevlje in drugo. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 5.
LIMONO v čaju do bro nadomešča llmo. nin ekstrnkt »Citrol«. Stekleničko prinesite a seboj. DrogeVija A nt. Kane. Židovska nI. I. Klavir. ' HARMONIKO, predvojno blago, 120 Laso« « registre.- prodam. Naslov t upravi »Slov.« pod St. 2012. (g
PARCELO, »tavbeno -kupim. Plačam deloma t živilih, deloma v denarju ali po dogovoru. Rome Jože, Povšetova ul. 96, Kodeljevo.
VRTNICE kupim. Na-slov v upravi »Slov.« pod št. 2167.
Dve OTOMANI, čisti, kupim. Plačam komad do 4000 lir. Ponudbe na upravo »Slov.« pod >4000 lir« št. 2176.
Tri 2IMNICE žimnole kupim. - Lanko tudi blogo slabo. Plačam do 2500 lir komad. Ponudbe na upf. »Slov.« pod »Žimnica« 2174.
Izamenjamf |
ZAMENJAM dva lepa spomladanska plaščka, klobučke, nogavice — čevlje, vse z« deklice S do 7 let — ženske hlačke iz batista, mo-derce, moške nove srajce in smoking ■ kurjo hrano ali drugo protivrednost. Povšeto-va 33 a. Kodeljevo. KOKOŠ, nesnico, ali ženske čevlje št. 37 dam za dobre moške hlače, dolžina 115 cm. Ponudbe na upr, »SI.« pod »Kokoš« št. 2164 ("EVLJE, moške, črne, št. 43 prodam ali zamenjam za št. 41—42 Pavšičeva «1. 6, Šiška. LU2NI KAMKN~r~za^ meno za oves v dro-geriji Iv. Kane, nebo-tičnik.
I Poizvedbe f
Modra "DENARNICA z manjšo vsoto denarja ter zlato verižico in obeskom ln nikljasta ura je bila zgubljena v vlaku od Škofljice do glav. kolodvora. Najditelj js naprašen. da odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
Izšla je
dr. Danila Gregoriča knjiga
»Samomor Jugoslavije'
Kupite jo lahko v vsaki knjigami in trafiki ali pa v upravi založbe »LuČ«, Bleiweisova cesta 13-111. — Cena 50 lir.
Nam vsem za veliki teden
Te dal »e vesoljna Cerkev poglablja v skrivnost Jezusovega trp'Jeiija In suirU. Napačno In brezobzirno do trpečega Odrešenlka lil bilo od nas. ki smo udje te vesoljne Cerkve. če hI a« ne zmenili za obrede, ki ao vrše te dni po cerkvah. Ce kdaj. ie »edaj čas da se zamislimo, globoko zainisl-mo. Sodelujmo te dni pri v»eh pohpioostlh. Od velikega četrtka do vstajenja Je m. v»eb cerkvah Izpostavljeno »v. Rešnje Telo v češčenje. Ne pustimo, da M Gospod sameval po eerkvan. Kdor le more. naj te dn' dernjc uro češčenja Gospodu, od kateregi. smo ln h kateremu enkrut pojdeino. Nikdar mu n, bo žal te are.
Spomnimo »e tud1 pro ečera poziva našega škofa, ko nas proal. da s* na veliki potok postimo v namen, da bi v« vzljubili Gospoda ln da hi se med sebo- ljubili.
V tem duh" naj potekalo dnevi tega velikega tedna, da bomo v »vetei-i miro pričakali vstajenja, predvsem vstajenja v dušah.
Obreda nmivanja nog
se udeleže na veliki četrtok. 29. m aro« 1M5. v ljubljanski stolnici alodeči starčki, vsi iz LJubljana:
Tomaž Seliikar, star 88 let; Jurij Štefan, star 87 let; Alojzij Lukner, star 84 let; Rndolt SoklU, star 84 let; Ivan Petai, star 82 lot; Frano hloHna, »tar 82 let; Jožef Sušterile. star 80 let; Tomaž Kalan, star 80 let; Janez Kastelic, star 80 let; Anton Brandstiiter, star 77 let; Mihael Predanii, star 76 let in Radi-voj Pire, etar 73 let. Skupna starost starčkov znaša 973 let.
Obredi velikega tedna Župnija sv. Cirila in Metoda Veliki četrtek: Slovesu/. a> maša ob 8. Molitvene uro od 11 napre' za posamezne stanove do 18, ko bo skupta ura molitve. Volllk petek: Ob pol 6 sv. križev pot. ob 6 sv. obredi. Poleg molitvenih ur. kakor prejš. nji dan, bo zvečer ob pot 7 zadnja postna pridiga. Velika sobotai Ob ' začetek blago-slavljanja ognja, okrog pol • bo slovesna sv. maša in po sv. maši obhajilo vernikov. Blagoslavljanje velikonočnih Jedil od 13 do 16. Velikonočna nedelja: Ob f tiha av. maša. ob pol 6-Vet-ajenje v cerkvi tn nato slovesna sv. maša.	...
Pri sv. Jožefu Na veliki četrtek le slovesna sv. maša ob 7. — Zvečer ob V48. bo Sveta nra a petjem in molitvami. — Na veliki petek cerkveno opravilo ob H7. — Na veliko soboto se izpostavi Najsvetejšo v božjem grobu ob %6. Blagoslov ognja Je ob 6. prod cerkvijo. Okrog 7. se začne slovesna sv. maža. Popol. dne blagoslov velikonočnih Jedil od 3. (oz. od alarma) naprej do vsake V* Ure. Slovesno vstajenje bo ob 6. zvečer. — Na veliko nedeljo bo ob 8 slovesna sv. maša z orkestrom. Zvečer ob « jo zaobljubljena potresna po-božnost vseh ljubljanskih župnij. Ker Je letos ravno 50 letnica potresa, bo lmol prevzvl-šcnl g. škof pridigo, nato bodo pot« litantje, prošnje za odvrnitev potresa ln slovesen škofov blagoslov z Najsvetejšim.
Opozorilo
Pravica kino_0hisK0vate*\ ob prekinitvi filmske predstave zaradi aisrma:
1.)	odredba i dn«- 2fi oktobra 1944 ee ukinja;	., ,
2.)	če jo filmska p*eds'»va ukinjena zaradi alarma, se vstopnina ne vi-db;
3.)	obiskovalec kina nim« nobene pravice do drugo predstave:	.
4.)	ta odredba »topi v veljuvo z dnevom objave. , — ,. ,
Der Dontsche Berater In Lalbacb. Amt Propaganda. Presse nnd Kultur
Kinematografi
KINO UNION - N« veliki četrtek	In veliki
petek v • e predstave zarodi	koncertov odpadejo.
KINO MATICA - »Germsnln. -	Predstave
ob 17 in 19.	Tel. 22-41
Dotrpel je v 70. letu starosti naš ljubljeni mož, oče, stari ofe itd., gospod
Bevc Anton
torbnr
llagega pokojnika 29. t. m. ob 11 z 2al, kapela sv. Antona, aa pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. marca 194S. Nežkn, žena: Toni. sin: Minil por. Merlak, hči z družino — in ostalo sorodstvo.
snaaBnHHOHHnnRHMi
Za »Ljudsko tiskarno«: lot! Kramar!« -Izdajatelj: Jožko Krošell - Urednik: Janko Hafner
Blagega pokojnika bomo pokopali T čelrtck