DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celi e, Delavska ibornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D«l. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In sobolO. Naročnina ra Jugoslavijo znaša m««cčno 10 Din, za ino< z »mrtvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega rnačaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankjrajo, Štev. 78. Sreda, 30. septembra 1931. Leto VI. Francosko-nemški sporazum. Francoska ministra v Berlinu. Predsednik francoske vlade La-val in zunanji minister Briand sta te dni obiskala Berlin. Laval je pred odhodom v Berlin izjavil, da obisk ne zasleduje širših problemov politične nravi, marveč le gospodarsko sodelovanje v posameznih panogah, ki se naj utrdi s skupnimi komisijami. Laval je obenem omenjal politično in socialno nevarnost v Nemčiji. In če se hoče Nemčijo rešiti, je potrebno pričeti uvajati med obema državama prijateljske odnošaje. S temi izjavami je Laval označil svoje politično stališče. V Nemčiji, ki je takorekoč izobčena iz svetovnega gospodarstva, dasi je predvsem industrijska država, morajo postajati vedno slabše socialne razmere. Socialna beda pa se obenem širi po vsej Evropi. Velikega pomena je tudi psihološko razpoloženje med Francijo in Nemčijo. Sovraštvo iz leta 1871 se še ni poleglo. Nemčija v sedanji zadregi ne misli sicer na revanžno vojno. Gotovo je, da je nacionalistična vzgoja tako v Nemčiji kakor v Franciji v šestdesetih letih vzgojila nacionalistično sovraštvo obeh narodov, ki danes sicer mirno ždi v dušah obeh narodov, ki bi pa ob najmanjšem povodu zopet vzplamtelo, Francija, ki se hoče razgovarjati z Nemčijo zaradi posameznih gospodarskih vprašanj, ima torej v vsej svoji koncepciji političen problem. To nam potrjuje tudi dejstvo, da je Briand zopet prevzel predsedstvo evropske komisije. Nedvomno je potrebno in prav, da se Evropa očuva pred popolnim propadom. Francoski in nemški socialisti, ki so že ponovno zahtevali zbližanje med Nemčijo in Francijo, bodo morali biti prav posebno na straži, da ne pride ta val preko mej, ki so mu stavljene z današnjo kulturo in gospodarskim razvojem. Kitajski zunanji minister pretepen. V Pekingu so omladinski nacionalisti priredili dne 27. t. m, velike demonstracije pred zunanjim ministrstvom. Skupina je vdrla v ministrstvo ter pretepla ministra Vanga, ki ga je rešilo osobje ministrstva. Ministra so Prepeljali v bolnico in je nevarno pobit. Demonstranti so zahtevali nadaljevanje vojne z Japonsko. Italija je zopet zvišala carino. V soboto je izdala italijanska vlada kraljev dekret, po katerem splošno Zvišuje carino za inozemsko blago Za 15 odstotkov vrednosti. Zvišanje velja seveda le za blago, kateremu v trgovinskih pogodbah ni carina definitivno določena. Carina za premog le zvišana za deset odstotkov, carina na žito in mineralije s tem dekretom ni zvišana. Zlasti bodo ocarinje-ni nemški proizvodi, kar je nekako svarilo za Nemčijo pred sporazumom s Francijo. Nemčija uvaža zlasti potrebščine za radio, zvočne filme, ra-oiotelefonične stroje itd. Cene se dvignejo tem predmetom petkrat. Stoletnica rojstva Franca Levstika* V pondeljek je minulo sto let, kar je bil rojen pisatelj in slovničar Franc Levstik v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah. Levstik je bil kremenit značaj. Preganjan je končno dobil službo v ljubljanski licejski knjižnici. II. kongres Svobodnih strokovnih organizacij v Zagrebu. II. Kongres Svobodnih strokovnih organizacij URSSJ je bil otvorjen v Zagrebu v nedeljo dne 27. t. m. z ogromnim manifestacijskim zborovanjem v dvorani bivšega Hrvatskega sokola. Delavstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in galerije, da sliši mednarodne predstavnike organiziranega delavstva. Kongres je otvoril s. Bračinac, pevski zbor pa je zapel Internacijonalo. Ob nepopisnem navdušenju zborovalcev so nato nastopali razni govorniki, kot prvi s. Žuo, nato pa po vrsti sekretarji mednarodnih zvez, tako s. Tarnov (Nemčija), Nathans, Johansen (Švedska), Gal (Madžarska) in Prašek za čehoslovaške strokovne organizacije. Vsi govorniki so povdarjali potrebo mednarodnega edinstva delav- skega razreda v boju proti poizkusom mednarodnega kapitala, ki hoče rešiti sebe propasti na račun proletariata. Zlasti odločno so govorniki nastopali proti vojni nevarnosti in se izrekali za najširšo politično svobodo. Otvoritvi kongresa je prisostvoval delegat ministrstva za socijalno politiko, ki je na popoldanskem zasedanju kongresa pozdravil kongres, želeč mu čim najboljši uspeh, po-vdarjajoč, da so delavske strokovne organizacije važen faktor v socijal-nem in gospodarskem življenju države in da stremi ministrstvo za socijalno politiko za tem, da čimbolj podpre delavske težnje. Upa, da more v tem pogledu računati na podporo vsega delavstva. Veličastno zborovanje mariborskih Železničarjev. Ogromna udeležba. — Poročilo tajnika mednarodne federacije transportnih delavcev Nathansa in sekretarja Ujedinjenega Saveza železničarjev Jugoslavije. Maribor, 28. 9. 1931. Sinoči se je vršilo v nabito polni dvorani pivovarne »Union« veliko manifestacijško zborovanje mariborskih železničarjev, ki je jasno pokazalo, da mariborski železničarji po svoji ogromni večini korakajo v vrstah USŽJ. Že ob napovedani uri je bila dvorana zasedena, pa neprestano so prihajali vedno novi udeleženci, ki so zasedli tudi galerijo, tako da je bila dvorana podobna čebelnemu panju. Par minut po 7. uri je s. Mikec v imenu USŽJ otvoril zborovanje, ter pozdravil navzočega tajnika mednarodne transportne federacije iz Amsterdama, s. Nathansa. Dvorana je prekipevala navdušenja, ki so ga izrazili mariborski železničarji predstavniku dveinpolmilijonskc armade mednarodno organiziranih transportnih delavcev. Takoj nato je povzel besedo so-drug Nathans. V svojih uvodnih izvajanjih je prikazal položaj v inter-nacijonali organiziranih transportnih delavcev, ki se je vsled nastopajoče gospodarske krize znatno poslabšal v materijelnem oziru zlasti tam, kjer je moč organiziranega delavstva slaba, vsled česar zadevajo železniška podjetja in vlade v njihovem stremljenju po znižanju plač in poslabšanju delovnih pogojev na neznaten odpor. Kajti stara navada1 je, da se v današnjem gospodarskem redu skuša sanirati vzdrmano gospodarstvo na račun delavstva in nameščencev, do-čim se v časih konjunkture nihče ne spomni na to, da bi z delavstvom delil tudi dobiček. Zlasti sc je s. Nathans pečal z vprašanjem koalicijske svobode in je razinotrivajoč prilike v vseh državah, omenil, da mednarodna delavska federacija transportnih delavcev z budnim očesom zasleduje razvoj prilik tudi v Jugoslaviji in da bo kot doslej, tudi v bodoče vedno skrbela za to, da bo kolikor mogoče pomagala jugoslovanskim železničarjem v boju za njihov obstanek in za osnovne pravice svobodne organizacije. Svoboda koalicije je zajamčena v mednarodnih pogodbah. Seveda se koalicijsko pravo v mnogih državah izigrava. Najslabši je položaj v deželah fašistične reakcije, zlasti pa v Italiji. Ali tudi v tej deželi črne reakcije je začela ponovna akcija organiziranega delavstva, tudi v faši- stični Italiji je bila ponovno ustanov* ljena svobodna strokovna organizacija transportnih delavcev, ki deluje, čeprav ilegalno, v okviru mednarodne transportne federacije. Kapitalistično gospodarstvo na celem svetu se nahaja v težki krizi. Uničujejo se dobrine, medtem ko ljudje stradajo. Kapitalizem pa namesto, da bi dvignil kupno moč širokih slojev, jo slabi z znižavanjem plač. Enodušno prepričanje vlada po celem svetu, ne samo med delavci, ampak tudi med podjetniki, da tako ne more iti več naprej. Človeška družba stoji na razpotju in nahajamo se na predvečeru velikih dogodkov. V tej dobi delavstvo ne sme ostati po strani. Spas njegov leži v organizaciji. Kajti le organizirano delavstvo bo v stanu, po geslu: eden za vse, vsi za enega, v danem momentu obvladati položaj in si ustvariti boljšo bodočnost. Izvajanja s. Nathansa so zborovalci burno aklamirali. Kot drugi govornik je poročal s. Jurak o poteku intervencije USŽJ v Beogradu radi skrajšanja delovnega časa, ki je imela ta uspeh, da se danes dela v delavnicah že po 7 ur dnevno, obljubljeno pa je. da se bo skušalo najti kredite, ki bodo omogočili polno zaposlitev delavstva. Nato je dobil besedo tajnik USŽJ s. Stanko, ki je povzel besedo ob gromovitem1 ploskanju. V svojih izvajanjih je omenil težave železničarjev od leta 1927 pa do danes. Dokazal je s številkami vse ogromne materijelne izgube, ki so jih utrpeli železničarji, zlasti delavci. Težko prizadeti so železničarski delavci s pravilnikom o delovnem razmerju in pa z določili o^ vplačevanju pokojninskega fonda. Govornik je predlagal dve resoluciji, eno naslovljeno na bana. drugo namenjeno Železniškemu direktorju ljubljanske železniške direkcije. V resolucijah se opozarja na izredno težak položaj železničarjev. Progovni delavci se pošiljajo na 14 dnevni brezplačni dopust, mezdne diference iz leta 1923 še vedno niso izplačane in v delavnicah se obratuje s skrajšanim delovnim časom. Železničarjem naj se zasigura dobava premoga za zimo na obroke, nadalje naj se raz-dele med nje izranžirani pragi, da se na ta način preskrbi osobje s cene- nim kurivom. Zlasti pa naj se pri bodočih redukcijah mezd in plač gleda na to, da se zaslužki izpod 2000 Din ne bodo reducirali. Železniški direktor pa se naproša, da ustavi vplačevanje pokojninskega fonda za nazaj, dokler ne bo to vprašanje končnoveljavno rešeno, kajti sedaj se v Beogradu še vedno vodijo razgovori o definitivni ureditvi pokojninskega fonda. H koncu svojega govora se ie s. Stanko pečal z »Zvezarji« in njihovo agitacijo proti USŽJ. V nacijonalni državi pač ni treba še posebej po-vdarjati nacijonalizma. Vsi železničarji se zavedajo, da so Jugoslovani in da je končno njihov položaj v vsakem oziru odvisen od položaja, ki vlada v državi. V ilustracijo razmer, ki vladajo v »Zvezi«, pa je prečital poslovilno pismo bivšega predsednika narodnih železničarjev v Ljubljani, ki pravi, da zapušča svoje mesto, ker ne mara ostati na vodstvu organizacije, kjer je na zadnjem občnem zboru petorica teroristov usilila članom svoje naziranje. Nekateri narod-njakarji, pravi Juh, smatrajo organizacijo za lestvo, po kateri je mogoče plezati navzgor. S. Stanko ie iznesel pozdrave zagrebških železniških delavcev, ki so bili danes popoldne zbrani na enakem manifestacijskem zborovanju, kakor mariborski železničarji, na katerem so ob nepopisnem navdušenju sklenili korporativen pristop v USŽJ. S pozivom na vse navzoče, da se priključijo sklepu zagrebških sodru-gov, je končal s. Stanko svoje izvajanje. Nato je s. Mikec v imenu zborovalcev izjavil svojo zahvalo tajniku s. Nathansu in s. Stankotu za njihova izvajanja ter je s pozivom na vse navzoče, da se zbero okoli USŽJ v boju za svoje pravice, zaključil ob gromovitem ploskanju in vzklikanju veličastno zborovanje, ki bo ostalo vsem železničarjem, pa tudi vsem drugim, ki so imeli priliko, da so se ga udeležili, še dolgo v spominu. ObjEinske volitve v CehoslovaSki. Napredovanje socijalnih demokratov. — Rezultat občinskih volitev v Pragi. V nedeljo so se vršile na Čeho-slovaškem občinske volitve. Volilo se je v štirih petinah občin, kjer so potekli štiriletni mandati. Razpisane so bile volitve v 11.517 občinah, med temi so bile vložene v 4828 občinah enotne liste in ni bilo volitev. Volijo moški in žene od 21. leta starosti.— V Pragi je izid volitev naslednji: Narodni socialisti 23 mandatov (107.000 glasov), obrtniki 5 mandatov (24.000 glasov), narodni demokrati 15 mandatov (70.000), liga Stribrnega 11 mandatov (48.000), najemniki 2 mandata (7000), fašisti (Gajda) 1 mandat (5000), agrarci 2 mandata (8000 glasov), socialni demokrati 14 mandatov (67.000), komunisti 13 mandatov (58.000), nemške stranke 4 mandate, Židje 2 in klerikalci 6 mandatov. Volitve so se vršile po vsej državi popolnoma mirno. V Pragi se položaj ni bistveno izpremenil. Izgubili so komunisti 4 mandate (12.000 glasov manj). Liga Stribrnega je z uspehom presenetila. Obrtniki so izgubili en mandat, narodni demokrati dva. E11 mandat so izgubili fašisti. Socialni demokrati so pridobili dva mandata. ____________________ Šport ameriških bogatih žena. — Amerikanke so imele kongres, na katerem so sklenile resolucijo, da naj vse žene štrajkajo eno leto s porodi. »Visoke« dame že itak nimajo otrok. Borba proti krizi. (Konec.) Dosedanja izkušnja uči, da se za-stajanju blaga najprej odpomore z znižanjem cen. S tem se poveča vrednost denarja, ki ni brez ugodnih posledic za celotno prebivalstvo. Zvišanje vrednosti denarja z znižanjem cen sicer ne gre brez bolečin. Upirajo se mu kartelirane industrije. S preveliko razliko med svetovno ceno surovin in blaga z vezanimi cenami je pravzaprav razredna borba med surovino in fabrikatom za dolarsko vrednost. Vprašati se torej moramo: Ali naj se poviša vrednost našega denarja in na čigav račun in v koga korist? Kdor hoče to gibanje voditi, pa mora poznati cilj in mejo, do kam sme. Če cilja ne pozna, ga utegne zavesti končni rezultat v razredni boj za dobiček med ceno surovin in produkti. Priporočljive niso padajoče cene, ampak nizke, a stalne cene. Po profesorju Hirschu je torej v tem težkem vprašanju človek tisti element, ki naj nosi stroške s svojo mezdo in delovnim časom. Vprašanja preskrbe dela, skrajšanje delovnega časa in znižanje socialnih bremen se neprestano obravnavajo. Preskrba dela je mogoča izdatno le z velikimi povzetji, predvsem z velikim kapitalom. O skrajšanju delovnega časa pravi Hirsch naslednje: »Skrajšanje delovnega časa je nekaj, kar ni le človeško večno upanje — v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, da, toda tlaka naj ne traja predolgo —, marveč skrajšanje delovnega časa zahteva tudi celotni razvoj kapitalistične dobe. Z neizmerno dolgim delovnim: časom se je pričelo. Toda, ko se je pričela borba, da se skrajša delovni čas pod enajst ur, se je razvil prepir, ki je primoral celo mogočnega nemškega kanclerja, da je moral odstopiti. Osemurnik je bil uveden po vojni bolj šematično v zmislu dogovorov, toda do dejanske uvedbe je prišlo šele po trdih bojih, tako v Evropi kakor v Ameriki. Skrajšanje delovnega časa je naravni ekvivalent (nadomestek) mehanizacije in intenzivnosti dela, ki jo povzroča sedanja industrijska doba.« Velikanski problem delovne mezde in drugih stroškov produkcije tvori po vseh deželah težišče diskusije. Hirsch pravi o tem': »Da visoke mezde pospešujejo gospodarstvo je samoobsebi umljivo; po vseh deželah je razširjena teza tistih, ki žele visoke mezde. Tudi med podjetniki v Zedinjenih državah je v veliki meri to na-ziranje, ki ga niti kriza ni omajala ... Če se cene v enaki meri ali bolj znižajo kakor mezde, ima dobiček kon-zument (s tem tudi delodajalec) in tisti, ki daje denar. Če se cene ne znižajo primerno, tedaj se poslabša le kupna sila in podjetnik in kapitalist imata dobiček. Ta kupna sila omo- Ivan Grahor: ■j/jUgy OMgničdo rrraAk -!hnip yu > ■:>? * goči, da podjetniki izdajajo več de- j narja: gospodarsko pomeni to jako malo. Tudi zbiranje kapitala pri podjetniku nima pomena, če se ne od-teza kapital podjetju. Koristiti pa vse to gospodarstvu ne more, ker se kapital vendarle odteguje gospodarstvu. Mezda in plača pa ostaneta v deželi.« Mezde morajo biti v razmerju z življenskimi prilikami. Umetne viso- Poizkus socijalizaclje v nemški predilnici. V Ratingenu v Nemčiji imajo staro predilnico, ki je nehala poslovati. Delavstvo in meščanstvo se je zedinilo ter prevzelo tovarno in ustanovilo zadružno predilnico. Akcija se je izvedla z ozirom na bedo delavstva skupno. Tovarna prične obratovati dne 1. oktobra in namesti takoj 200 delavcev in delavk. Financiranje podjetja sc bo vršilo tako, da zaposleno delavstvo in nameščenci prepuste eno četrtino svojih prejemkov za ustvarjanje obratnega kapitala-Prebivalstvo in mesto je na razvoju novega podjetja jako interesirano. Na prvem občnem zboru je bil župan izvoljen za predsednika nadzorstva, v katerem so nameščenci tovarne in drugi občani. Prva naloga tega novega podjetja bo, da si pridobi trg za svoje izdelke. Naroiniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stana, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodlnjič..— Uprava. mo še razne sestavke in stavke o njem, toda splošno je vsega manj kot prej in čim dalje se odmikamo od njegove dobe, tem ostrejše postajajo ocene, čeprav globokih spisov o njemu v naši književnosti še nimamo ali nam vsaj še niso objavljeni. Mislim, da bo marsikoga zanimalo, kakšne sodbe podajo o Cankarju sedanji možje in pisatelji, saj je bil ta slovenski pisatelj dolgo časa v žarišču vsega našega skupnega slovenskega življenja. To se je zelo izpremenilo. Katoliški časopis »Dom in svet« ga odločno napada. Zdi se, da je doslej skriti in prikrivani odpor proti Ivanu Cankarju prešel v odločilno fazo, ko izbruhne in se bo skušal kakor vsaka reakcija preliti čezenj, da ga za vedno pokoplje pod razvalinami slovenske književnosti. Najbolj pa opravičuje to prognozo zadnji naskok v mesečni reviji »Dom in svet«. Tu je modemi katoliški pisatelj Ivan Pregelj« ki je tudi že precej slaven in znan, napisal nekako kritiko. Napisal je najostrejšo sodbo, kar smo jih doslej čitali, in tudi v tako visokem tonu, da bo najbolje, njegovo oceno dobesedno prepisati, potem se pa pogovorimo o njej, kolikor se nam bo zdelo potrebno. | ke cene, ki se vzdržujejo skoro v vsem gospodarstvu, so v popolnem nasprotju z normalno gospodarsko politiko. Te razmere se morajo v doglednem času izpremeniti. Profesor Hirsch nujno priporoča, da naj se vrši boj proti krizi, ne pa proti ubogim. Tehnični napredek se mora regulirati, da se bo razvijal brez trenja. Gospodarska tehnika mora poznati človeštvo, ne le človeka. Konec kitajske me-čšanske vojne. Iz Kantona na Kitajskem poročajo, da je Čankaišek poslal Čentsai-tongu brzojavko, v kateri pravi, da namerava odstopiti. Obenem poživlja vlado v Kantonu, da se udeleži sestave nove narodne vlade ter da se pozabijo vse dosedanje neprilike. Sedaj razpravljajo o združitvi obeh vlad. Mirovna konferenca pa se skliče v Šanghai. Knez Starhemberg o avstrijskem puiu. Sokrivec dr. Schober. Na zborovanju v Linzu je knez Starhemberg očital dr. Schobru, da je sodeloval pri sestavi ustavnega oklica, ki ga je razglasil dr. Pfrimer na Gor. Štajerskem. Dalje očita knez dr. Schobru, da je imel dne 13- septembra t. 1. sestanek z voditelji puča v Badnu pri Dunaju ter da ve o razgovorih, ki so se vršili tam v soboto, dne 12. septembra. Tako proklama-cijo so kolportirali že leta 1929, na rokopisu katere so bile Schobrove pripombe. Kaj bo povedal na te očitke dr. Schober? Verjetno je, da diši bivšemu dunajskemu policijskemu šefu režim, kakršnega zagovarjajo fašisti. Proč s svobodo in demokracijo! Tako mislijo! Razmeroma daleč zadaj je £as, ko je bilo slovstveno gradivo, zbrano v tem dvanajstem zvetzJtu celotnega Cankarja še živa novost in književna senzacija. Hočem reči te, da smo zrastli poslej poedinem in v skupnosti, deloma prirodno organski, deloma iz osredja velike zigodovine popolnoma novim duhovnim smerem in življensikim razmeram. Pa se vprašujem, ali v teh in takih položajih res ne smemo še poizkusiti, ikaiko bi veljavno in iprav ovrednotili to, kar je bilo doslej in je morda še le problematično dognano, le ipogojmo veliko in priznano, a morda vendar sporno iglede vitalnosti za čas in dušo zdaj in pozdaj. V enem oziru, bom iprihil, bi mogli govoriti in soditi: razbagnil se je namreč kolikor toliko hipnotično prevzemajoči vonj Cankarjevega ritmičnega sloga, tega zvodnika, ki prav ipri Cankarju more zamračiti ipogled v pravo ibistvo pisateljevega ali splošno veljavnega, ali le historično potrjenega duhovnega jedra. Kratko knjižno oznanilo more le opozoriti na nujnost takega študija, zlasti ker ne poroča o Cankarju ikot celoti, marveč le o tem, kar knjiga vsebuje. Pretežna vsebina te Cankarjeve knjige pa je karikaturna alegorika, namreč tisto do nekake ipoljudnosti znano in tipizirano »Šentflorjanstvo«, namišljeni svet, ki se je izob ličil satiriku Cankarju podčrtano nazorno in najbolj plastično, iker je zrastel zares neposredno in naravnost po čudi in duši tega našega »bolnega genija«, čigar življenski poem je tolikokrat le skrajno subjektivno, včasih kar samo-(pridno vase zaprto, wjko doživljanje užaljenega bohema z ničemurno kretnjo in kričavostjo demokritskega demagoga. Tako je Cankar pač to, kar je mogel in znal biti iz samega sebe in svojega majhnega časovnega, malo važnega, zato vsakdanjega ma- Doma in po svetu. Papirnica v Goričanah je ustavila obrat. V soboto so združene papirnice Vevče, Medvode, Goričane popolnoma ustavile obrat tovarne v Goričanah. Ob delo je z ustavitvijo tega obrata zopet 83 delavcev in delavk. Število nezaposlenih stalno narašča kakor draginja. Pravega pregleda o številu nezaposlenih pa nimamo nikjer. Tako je zadnjič poročal neki list, da je v Ljubljani’ nezaposlenih menda 69 oseb. Take vesti varajo javno mnenje. Treba bi bilo o tem, vprašanju podrobne statistike. Leon Jouhaux, ki vodi te dni posredovalno akcijo v strokovnem gibanju naše države, je bil na kongresu francoskih svobodnih strokovnih organizacij iznova soglasno izvoljen za glavnega tajnika zveze francoskih strokovnih organizacij. Francoske strokovne organizacije izvedejo še pred razorožitveno konferenco leta 1932 v Ženevi veliko razorožitveno akcijo. Isto bodo storile tudi strokovne organizacije v smislu mednarodnih sklepov tudi po drugih državah. Obsojeni zagrebški peki in mesarji. Peki in mesarji tudi v Zagrebu niso popustili s cenami kruhu in mesu, čeprav so cene živini in moki padle. Slučaj mesarja Mokroviča v Zagrebu, ki je nastavil meso po 6, 8 in 10 Din, je dovolj jasen dokaz, zakaj Mokrovič je še vedno lepo zaslužil. Peki pa niso hoteli peči kruha, ko je zagrebška občina določila najvišje cene. Zagreb je ostal brez kruha. Občina pa ni opustila borbe proti draginji. Dne 22. septembra je imelo tržno nadzorstvo sejo, na kateri se je razpravljalo o tej zadevi. Predvsem je tržno nadzorstvo naznanilo kršitev odredbe policijski oblasti in občinski upravi. Policijska in sodna oblast sta izvedli kazensko postopanje proti pekom in mesarjem ter jih obsodili na visoke denarne globe in zapor, ker so kršili zakonite predpise. Imena niso bila objavljena. Vsekakor bi bilo potrebno, da ve zagrebško občinstvo tudi za imena obsojencev. Določevanje cen kruhu. — K odredbi o krušnih cenah je izdal minister za trgovino in industrijo novo dopolnilno odredbo. Nova odredba pooblašča bane, da urejujejo krušne cene na podlagi zakonite cene. Cena kruhu iz mešane moke se uravnava po povprečni kvaliteti moke in se določa po krajevnih razmerah. Podlaga krušni ceni je cena vagonske moke. Redka vest o znižanju stanovanjskih cen, To se ni zgodilo v Dravski banovini. Vest namreč prinaša »Jugoslovanski Lloyd«, po kateri so varaždinski hišni posestniki pričeli ak- lameščamskega osredja v tisti naši polpretekli inteligenci, ki jo je bil že Mahnič ubil: naš resnični in edini Heine doslej, ne pa še slovenski Gogolj, ikamor ,je hodil v šolo in kar je hotel .postati, ne da tel za tolik polet imel duha in dovolj prožno iperot. Cankar, bom sedaj sodil, je bil in bo kot pesnik in stvaritelj »šentflorjanstva« in »tujstva« še vedno k bolj senzacijski, za-strašljivo larsovski, kakor pa' resnično sa-Uriški, velik. Zato pa, ker je velikemu satiriku treba nekaterih lastnosti, .ki jih Cankar ni unel. Ta svojstva so n. pr. a) močna in izvirna stvarna domišljija, b) homersko epično podajanje in široka objektivnost glede prikazovanega, c) splošna izobraženost, č) ipozitivna, sintetično ustaliena duhovnost, d) optimizem, ponazorjen s sočnim humorjem (karakternostil) in s prirodno človečansko ljubeznijo. (Primerjaj, da boš umel in verjel1, kdo pa kaj so Rabelals, Cervantes, Swift, Gogolj, Gončarov, Salti-kov-Šeedrin!) Tako! In zdaj le še naš Čete r,um censeo: . . . da bi bil namreč g. urednik mimo drugega sinel in mogel tudi v tem pravcu kaj več ipovedati, kakor ipa je, ki ni nič povedal. Dr. Iv. Pregelj.« Tako torej piše Pregelj v »Dom in svetu«. Novo je, da misli tako o Ivanu Cankarju slovenski pisatelj in sicer v letu 1931 in pa to, da ni na vse to naše splošno časopisje niti jeknilo. Ali pa morda res ni treba odgovora. Kdo ve? Mislim: obrambe Cankarju res ni treba, ako je že tako hudo, da Iva? Pregelj ni mogel napisati bolj reakci* onarne ali bolj zmotne kritike. Za štirideseturni teden. Sklep francoskega strokovnega kon gresa. V petek, dne 19. septembra, je bil zaključen kongres svobodnih strokovnih organizacij po štiridnevnem zborovanju. Popoldne je bilo glasovanje o resolucijah in z ozirom na gospodarsko krizo sprejeta resolucija z naslednjimi zahtevami: Tedenski delovni čas se mora skrajšati na štirideset ur, dovoliti plačan dopust vsem delavcem, razširiti podpora za nezaposlene s ciljem uvedbe zavarovanja za nezaposlene. Znižanje starostne meje za vpokojevanje, boljšo organizacijo delovnega trga in metodično politiko pri izvrševanju večjih javnih del. Da se ta cilj doseže, je neobhodno potrebno, da so zastopani delavski zastopniki v vseh domačih in mednarodnih gospodarskih organizacijah. Koncem kongresa je poročal in predlagal tajnik Jouhaux resolucijo, ki jo je sprejel dunajski mednarodni delavski socialistični kongres glede razorožitve. Resolucija je bila soglasno odobrena. V pojasnjevanju te resolucije je rekel Jouhaux: »Razorožitev se mora ne le izvesti, marveč se mora izvesti nad njo tudi kontrola. Ta kontrola je sicer naloga vlad, toda dejansko se nahaja v rokah delavstva, ki edini bi mogli nezakonito izdelovanje orožja preprečiti. Vsi pomočki, vštevši splošne stavke, se morajo porabiti, da se onemogoči novo klanje. Delavski razred mora prizadetim vladam potrebne sklepe vsiliti.« Izvajanja Jouhauxa je kongres burno pozdravljal. m kot bo Vaše perilo, ako perete pravilno. Pomislite le, kako izdaten je Persil. 1 zavitek Persila zadostuje za 25—30 1 vode. Raztopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat '/4 ure in ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi. Vas bo gotovo vsestransko zadovoljilo. Tako pranje 3KB £ ’ - f* sW.v..A';" m 1 Dve novi važni sodbi o nadurah. Tovarna Westen v II. instanci. — Delovni red, četudi potrjen od Inšpekcije dela, ki se protivi zakonu, je neveljaven. — Tudi »Granitolom« v Breznu obsojen. I. Ta teden je izvojevalo delavsko gibanje za plačevanje nadurnega dela s 50% poviškom zppet dve važni razsodbi okrajnega in okrožnega sodišča, ki bodeta menda delodajalce, posebno pa inozemske labrikan-te, končno izučili in napravili definitiven red po tovarnah, Pri okrožnem sodišču v Celju se je vršila razprava v tožbi preddelavca F. B. iproti tovarni A. Westen d. d. Gaberje pri Celju, ki je bila že pred okrajnim sodiščem obsojena, da mora preddelavcu B-ju plačati za opravljene nadure 3 leta nazaj 50% povišek v znesku 4.611.50 Din. Tovarna Westen se je proti tej sodbi pritožila na okrožno sodišče in trdila, da delavcu ne gre plačilo 50% poviška za nadure, ker jih je opravljal prostovoljno, ker tovarnar sploh ni vedel za delavčevo nadurno delo, ker delavec do izstopa ni nikdar zahteval plačila nadur, ampak baje sprejemal mezdo v zavitkih z nadpisom: »Reklamacije je javiti takoj po prejemu plačila«. S tem se je baje delavec sam pravici po plačilu 50% poviška za nadure molče odrekel. Okrožno sodišče pa je ta priziv tovarne W,esten zavrnilo in potrdilo sodbo okrajnega sodišča, s katero je tovarna We-sten obsojena plačati delavcu za nadure znesek Din 4.611.50 in vse pravdne stroške. Tovarna Westen mora plačati delavcu tudi stroške prizivnega postopanja. Okrožno sodišče je izrecno izjavilo, da tisti zavitki z napisom: »Reklamacije je javiti takoj po prejemu .plačila«, nimajo nobenega pomena glede nadur. S tem se delavec še nikakor ne odreče plačilu zakonitega 50% poviška za nadure. § 10 zakona o zaščiti delavcev, ki zahteva plačilo 50% poviška za nadurno delo v industrijskih obratih, je prisilnega značaja in se delavec tej svoji pravici v službi za naprej sploh ne more odreči. Takšna pogodba bi bila neveljavna. II. Sodba proti kamnolomu »Granitolom« v Hudem kotu pri Ribnici na Pohorju. Hude boje za nadurno delo so imeli Že od letošnje pomladi naprej tudi delavci v Ribnici na Pohorju, iki delajo v tamošnjib kamnolomih ing. Lenarčiča v Josipdolu in »Granitolomu« Anton Res in drug v Hudem kotu. Delavci, ki so tam zahtevali plačilo 50% poviška za nadure, so bili odpuščeni iz službe, a potem, ko so hoteli delodajalca tožiti pri sodišču, jim zopet občina ,ni hotela dati ubožmih spričeval, ter so se morali piritožiti na sresko načelstvo v Prevaljah, ki je nato naročilo občini izdajo ubožnih spričeval. Sedaj je že vloženih več tožb. Ta teden je izšla prva sodlba proti tvrdki »Granitolom« Anton Res in drug, ki si je šla celo po zastopnika v Zagreb, odvetnika dr. Ivo Politeja. Tožečega delavca pa je zastopal odvetnik dr. Reis-man iz Maribora. Tudi v tem slučaju je zahteval delavec M. G. plačilo 50% poviška za nadure, ki jih je izvršil pri »Granito-lomu« v času od 3. avg. 1928 do 10, marca 1931. Tožena tvrdka »Granitolom« se je (branila plačati te nadure s 50% poviškom, češ da je njen obrat sezonski in da smejo vsled tega njeni delavci zahtevati 50% povišek le za preko 10-,urno delo, ne pa za delo, ki so ga opravili preko 8 ur dnevno. Tudi bi morali delavci po delovnem redu, ki je potrjen od Inšpekcije dela v Mariboru, prijaviti svoje ugovore glede izplačila tekom 14 dni po izplačilu. Tega baje tožnik-delavec ni storil in je zato zgubil pravico, sedaj zahtevati naknadno plačilo za nadure. Sodišče pa je vse te ugovore zavrnilo in obsodilo toženo tvrdko »Granitolom« na plačilo zneska Din 1.680.— s 5% obrestmi in pravdnih stroškov. Razlogi sodišča: Podjetje »Granitolom« je industrijsko v smislu § 6 zakona o zaščiti delavcev. Če ima tožena tvrdka »Granitolom« na svojem delovnem redu zapisano pripombo »sezonski obrat«, je to brez pomena, ker ima zaposlenega okoli 120 do 150 delavstva, to-.raj preko 15, kakor predpisuje § 6 zakona o zaščiti delavcev. Tudi je sodno znano, da obratuje tožena stranka pozimi in poleti z več kakor 15 delavci Delovni red je sicer res potrjen od Inšpekcije dela Maribor, vendar tako potrdilo ne more .razveljaviti zakona in preobračati določbe zakona. Zato tožnika iiudi ne veže .določba delovnega reda, češ da je proteste zoper pogrešno izplačane zaslužke prijavljati takoj ob izplačevanju, odnosno proteste zoper nepravilne obračune najkasneje tekom 14 dni pg izplačilu pri polirju. Tožniku torej gre za nesporno ugotovljene nadure 50% povišek. III. Neveljaven dogovor za 25% nadurni povišek. V smislu gornjih jasnih razlogov sodb okrajnega sodišča v Mareiibergu in okrožnega sodišča v Celju kot II. instance, ki temeljijo na določilih zakona o zaščiti delavstva in občega državljanskega zakona, je toraj popolnoma neveljaven dogovor, ki so ga sklenile s svojim delavstvom nekatere tekstilne tovarne v Mariboru, da bodo pla-Sevale za1 nadurno dolo 25% »poviSka. Vsi •delavci, ki dobivajo za nadurno delo -pri tek tovarnah le 25%, imajo .pravico, da vsak hip še iztožijo od tovarn ostalih 25%, Čas imajo za to tri leta, ker zahtevki iz delavskih mezd po treh letih zastarajo. cijo za znižanje stanarin, in sicer za 30 odstotkov, ker se pojavlja splošna tendenca zniževanja cen in znižanja uradniških plač. Ta pojav je prav'ne-kaj posebnega in najbrže ne govori iz akcije socialno čutenje, ampak drugačna spekulacija. Draga stanovanja v Varaždinu so prazna; nihče jih ne mara, ker so predraga. Samo zato je treba znižati stanarino. Kljub temu pa je to pravilno! Morilca Marko Hranilovič in Matija Soldin, ki sta bila obsojena na smrt zaradi umora Toneta Schlegla, sta bila pretekli petek usmrčena v Zagrebu. Resolucija o ustavitvi oboroževanja, V Ženevi so hoteli prvotno uveljaviti ukinitev oboroževanja za tri leta, oziroma eno leto. V Ženevi so sedaj predlagale tak odmor za oboroževanje Danska, Norveška, Holandska, Švedska in Švica za dobo, v kateri se bo vršila razorožitvena konferenca. V tem času naj bi se oboroževalni krediti ne zvišavali. Zaradi predloga je bila ostra debata. Atentata na ekspresni vlak pri Bia Torbagyu na Ogrskem ni bilo? Železniški atentat pri Bia Torbagyu na Ogrskem je vzbudil veliko senzacijo. Poročali so o eksploziji, vedeli so, kje je bil položen peklenski stroj, imenovali so atentatorje in poznali so sled, da je bil atentat organiziran v Berlinu. Toliko »resničnih« okoliščin so našteli v časopisju, da je bil vsakdo prepričan o zločinskem dejanju. Te dni pa poroča inž. Jovan Gjurič, sekcijski šef v prometnem ministrstvu v Beogradu, ki se je vozil v dotičnem vlaku, da ni slišal pri eksploziji nobene detonacije, niti ni bil pokvarjen viadukt. Po njegovem mnenju ni bil izvršen atentat, marveč je bila zveza tračnic prekinjena s tem, da je bil vijak odvit. Zaradi tega nedostatka je skočil stroj s tira in potegnil nekaj vagonov s seboj v prepad. Na kraju nesreče tudi proga ni bila izpodkopana ali tračnice poškodovane, To poročilo je značilno za mnoge senzacije, ki jih razširja današnja publicistika. Avstrijski kancler dr. Buresch se pogaja s socialnimi demokrati. Avstrijska vlada ima svoj štedni program, ki je v zvezi z dovolitvijo kreditov v Ženevi. Socialni demokrati so stavili svoje minimalne zahteve tako status quo glede podpor za nezaposlene. Programu se pa upirajo Vele-nemci. Zato je imel dr. Buresch v soboto peturno konferenco s soc. demokrati Seitzom, dr. Bauerjem, in dr. Dannebergom. — Če bo program sprejet, se bodo upoštevale želje, če pa ne, bo dr. Schiirff odstopil in bo treba sestaviti novo vlado. Dr. Buresch pričakuje, da bodo v skrajnem slučaju soc. demokrati podprli sanacijski program ter obenem pospeševali notranjo razorožitev. — Kancler smatra zadevo za nujno. Novo znižavanje mezd v Nemčiji? Kancler Briining je govoril v petek na banketu, ki je bil prirejen odsto-pivšemu predsedniku nemške industrijske zveze Duisbergu. Briining je povedal gospodom, da bo treba z ozirom na padec angleškega denarja še napraviti dalekosežne korake. Vlada ne misli znižati tečaja marki, tudi ne misli na zvišanje carine, Če tega Anglija ne stori. O tarifni in mezdni politiki kancler sicer ni govoril, znano pa je, da zahtevajo industrialci znižanje tečaja marki ali pa znižanje sedanje povprečne mezde, ki je bila že itak znižana za deset do petnajst odstotkov. Nemško delavstvo čakajo torej še težki boji. Katoliška akcija na Španskem se naslanja na žene. Španski klerikalizem je zbral podpise žen, ki v posebni spomenici protestirajo proti novim ustavnim določbam glede možnosti ločitve zakona, enakopravnosti nezakonskih otrok in lajiškega šolstva. Mnogo večje je pa število žen, ki spomenice niso podpisale. Protest ustavno skupščino najbrže ne bo prestrašil. Pri nas se pa katoliška akcija vrši z drugačnega vidika. Že leto dni velja parola, da je treba pridobiti za katoliško akcijo može in mladeniče, ker žena v javnosti ne šteje mnogo. Ravno te dni se je vršila v tem smislu katoliška akcija za celo ljubljansko okolico. 85 usmrtitev v Mehiki. V mestu Vincente so prebivalci linčali župana. Obsojenih je bilo na smrt 85 oseb in zaradi tega nad njimi izvršena smrtna kazen dne 23. septembra. V Ameriki je linčanje tako, da se zberejo ljudje in na kratko obsodijo obdolženca, ga mučijo ali umore navadno na grozovit način. To je še v nekaterih krajih zelo v navadi, dasi se je običaj že precej iztrebil. Cankarjeva družba. Letos izidejo 4 krasne knjige Cankarjeve družbe, in sicer: 1. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1932. Potopisi in poljudne znanstvene razprave, lepe povesti in drugi spisi, vse z mnogimi slikami. 2. Angelo Cerkvenik: »Orači.« — Znamenita povest iz delavskega življenja, še lepša od povesti »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. 3. Liam 0’Flaherty: »Zver se je prebudila.« Krasna povest iz vojne, kakršnih še v slovenščini nimamo. 4. A. Nexo: »Po solnčni Španiji.« Mičen potopis z mnogimi zanimivimi slikami. Oprema knjig in platnice bodo lepe. Knjige vezane v karton. In to vse za članarino 20 Din. So-drugi in sodružice! Če še niste člani Cankarjeve družbe, vpišite se takoj. 20 Din za 4 knjige ni žrtev, nego poceni nakup lepih knjig. Knjige Cankarjeve družbe morajo biti ponos vseh sodrugov in sodružic. Zato naj postane vsakdo član. Maribor. Uspešna intervencija USŽJ. Minuli teden je intervenirala deputa-cija Ujedinjenega Saveza železničarjev Jugoslavije v Beogradu, radi skrajšanja delovnega casa v delavni* cah državnih železnic. Deputacija je obrazložila na merodajnih mestih obupen položaj železničarskih delavcev, ki so bili že svojčas, ko je bil uveden novi pravilnik,' prikrajšani na premijah, sedaj pa se je skrajšal še delavni čas na 6 ur dnevno, kar zna-či, da so delavci zgubili povprečno okrog 40% na dosedanjih plačah. Položaj železničarjev je torej skrajno obupen in to tik pred zimo. Ujed. sav. žel. Jug. je takoj podvzel potrebne korake, ter tudi poslal v Beograd deputacijo, kateri se je posrečilo, da je vsaj delno uspela glede skrajšanega delovnega časa in sicer tako, da se od minulega pondeljka zopet obratuje po 7 ur dnevno. Beda med železničarskimi delavci Še seveda s tem ni odpravljena, njihove plače bi ne zadostovale niti takrat, če bi delali polnih 8 ur, vendar pa je s tem, da se je delovni čas podaljšal od 6 na 7 ur dnevno, vsaj ne- koliko popravljeno, kar je zadelo železničarje vsled redukcije delovnega časa. USŽJ je torej kot strokovna organizacija kot že vedno poprej tudi to pot pokazala, da se vedno bori za izboljšanje položaja železničarjev. Železničarji pa se morajo zavedati, da je le v organizaciji moč, zato naj nikdo, ki je za zboljšanje svojega gmotnega stanja, ne stoji ob strani, temveč vsi v svobodno organizacijo USŽJ. Tržne cene slanine poskočile. Te dni so tržne cene slanine, ki se ]e dosedaj prodajala kg po Din 13. , poskočile na 14—15 Din. Vzrok za to podražitev je baje iskati v tem, ker je sedaj takozvana mrtva sezo- na, ko se prodaja manj klavne živine, odnosno svinj, kot pa v poletnem času. Zanimivo je, da cene tako hitro poskočijo, medtem ko se znižanje cen ne da zlahka doseči. Kakor znano, kupujejo mesarji n. pr* klavno živino za neverjetno nizke cene. So gotovi kraji, ki so nekoliko bolj oddaljeni od večjih mest, kjer se mesarje naravnost prosi, da kupijo klavno živino po Din 1.— za kg. Cene mesu pa seveda niso padle, vsaj ne sorazmerno s cenami klavne živine. V Mariboru je moral priti znani proces proti 42 mesarjem, ki je poučil posameznike, da se ne sme z živili uganjati verižništva. Da bi bile pa cene mesu padle, pa tudi ta proces ni dosegel. Naj bi se temu vprašanju s strani merodajnih oblasti posvetila vsa pažnja, ker vendar ne gre, da bi se v teh težkih časih naravnost odiralo kmeta kot tudi prodajalca, še v mnogo večji meri pa konzumenta, ki danes komaj izhajata, medtem ko si nekateri mesarji kupičijo blagostanje in dobiček. Zlasti naj mestni tržni odsek podvzame potrebne korake za zaščito konzu-mentov. Agende okrožnega inšpektorja vodi začasno namesto dosedanjega inšpektorja g. dr. Schaubacha, ki je premeščen k notranjemu ministrstvu v Beograd, banski svetnik dr. Ivo Poljanec. Invalidska tombola. Kakor smo že poročali, priredi krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru v nedeljo, dne 4. oktobra 1931 ob 14. uri na Trgu svobode veliko dobrodelno tombolo v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. — Ker bo za to tombolo posebno zanimanje, priporočamo občinstvu, da si karte za tombolo pravočasno preskrbi. Dobe se v vseh tobačnih tra-ikah. Cena Din 2.50 za komad. Manuiaktura, kožuhovina, trench-•'oati, Hubertus-plašči, suknje iz usnja, drobnarija. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave. Opozorilo staršem! Kupujte za svojo deco seda) za šolo samo pri nas na Slomškovem trgu 6! Celje. Ustanovni občni zbor »Prijatelja prirode«, podružnica Celje, se bo vr- šil v soboto, 3. oktobra, ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice v Celju. Vabimo vse člane in sploh vse prijatelje prirode, da se ustanovnega občnega zbora gotovo udeleže. Na ustanovnem občnem zboru se bodo vpisovali tudi novi člani. Članarina znaša letno Din 25.—, ki se jo lahko plača tudi v obrokih. Naslednji dan, v nedeljo, 4. okt., se pa vrši skupni izlet novoustanovljene podružnice na Lisco. Vožnja je polovična. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri blagajni Javne kuhinje, dobile se bodo pa tudi na ustanovnem občnem1 zboru. Ker se bodo izleta na Lisco udeležile tudi druge podružnice »Prijatelja prirode«, tako iz Hrastnika, Trbovelj, Zagreba itd., upamo, da se ga bodo tudi Celjani udeležili v polnem številu. Pri ekspozituri OUZD v Celju se vsled odloka SUZOR-a in OUZD-a uvede deljeni delovni čas. Uradne ure so vsak delavnik od 8. do 13. in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih delo počiva, a za nujne slučaje vrši samo en nameščenec dežurno službo od 9. do 11. ure. Za sprejemanje strank je odrejen čas od 8. do 13. ure, ostali čas pa za interno uradovanje. Hrastnik. Bedno življenje naših steklarjev. Že celo leto živijo steklarski delavci v težkem in negotovem položaju. Skozi celo leto se je obratovalo v močno skrčenem obsegu, poleg tega pa so bili delavci težko prizadeti, bodisi vsled odpovedi ali pa vsled znižanja mezd. Vse redukcije je tovarni narekovala kriza, katero pa morajo vedno nositi delavci. Beda MALA NAZNANILA. zastonj Vsi letni naročniki dobe 14 karatno originalno amerikansko zlato nalivno pero ali pa KOrschnerJev ročni leksikon, (900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cov. Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „RadioM welt“. Naroča se Administration der „Radlo-welt“ Wlen I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike In ima lepo urejene poučne tehnične članke. šolske torbice, aktovke, kovčeki, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-jenl torbami JOSIP KARLO, MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2 (Scherbaumov paviljon). CLEKTROMEHANliNA DELAVNICA M. TRABI Maribor, Vodnikov Irg 3, Tol. 2703 Popravila vseli vrst električnlH strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnlca, točna ln ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev In dynamo-strojev. 99 Pristopajte k zadrugi DELAVSKI DOM“ r. z. z o. z. r Maribora. Pristopnina znala 5 Din, delež 125 Din. V«ak delavec, delavka naj smatra za avojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge. V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica St. 15 Maribor se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8-—, 10-—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom. Tudi Ti pridobivaj naši »Delavski politiki" nove naroinike. Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika. Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le delavski tisk, zato čim več na* ročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas. Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«. delavstva je sedaj dosegla svoj višek. Delavstvo ni le gladno, ampak tudi raztrgano in razcapano kot še nikoli. Kaj to pomeni v sedanjih časih, tik pred zimo, si lahko vsak sam misli. Junija meseca nas je podjetje razveselilo z novico, da se bo pričelo zopet normalno obratovati. Res je tudi, da je nastopilo trenutno izboljšanje, vendar pa je delavstvo porabilo svoj odvišni zaslužek predvsem za plačilo dolgov, v katere je zabredlo vsled krize. Toda normalno obratovanje ni trajalo dolgo, komaj par mesecev; pred mesecem dni pa je podjetje ponovno reduciralo obrat, tako da odpade na delavca samo 6 razvrstitev (šihtov) na 14 dni. Kdo ve, koliko časa bo to stanje sedaj trajalo? Nihče ne vpraša delavstvo, kako in. s čim se bo preživljalo, ali bo v stanu si nabaviti obleko in obutev ali ne. Poleg tega je bilo 50 zunanjih delavcev odpuščenih. Le-ti bodo izročeni težki bedi, ker so brez vsake brezposelne podpore. Vremenoslovci nam napovedujejo dolgo in hudo zimo. Upravičeno gleda delavstvo s strahom v bodočnost, ker bo moralo zmrzovati s praznini želodcem. Steklarji, kako dolgo naj še traja beda, ki nas muči že leta in leta? Ali naj res prekrižanih rok, udani v svojo usodo, čakamo, kaj se bo z nami zgodilo? To bi bilo gotovo najbolj nespametno, kar si lahko mislimo. — Podajmo si roke, združimo se, kakor so združeni naši delodajalci, ki racionalizirajo svoje obrate v njihov prid in nam v škodo. Mi pa stremimo za tem, da bo to, kar nam je danes v škodo, postalo nam v korist. To doseči zavednemu delavstvu — seveda le z močno organizacijo — ne bi bilo težko. Jesenice. Nogometaši »Svobode« so obenem z našimi hazenašicami gostovali v nedeljo v Tržiču ter tekmovali proti SK Tržič. Obe edinici sta tam zma-gali-____________________________ Razno. Tovarniški ravnatelj obsojen radi komunizma. Pred dvema letoma v Budimpešti aretirani ravnatelj Fol-des je bil te dni obsojen na 3 leta ječe radi tega, ker se je aktivno udejstvoval kot komunist. Od ostalih štirih soobtoženih je dobil Rona, privatni uradnik, 11 mesecev ter Avstrijka Fink, ki je 20 let mlajšega Foldesa hotela v ječi poročiti, 6 mesecev ječe. Ostala obtoženca sta bila oproščena. Moderne lastovke. Nagloma nastali mraz je lastovke letos presenetil. Društvo za varstvo živali v Avstriji je sklenilo, odpeljati lastovke z aeroplani v Italijo. Prvi transport je bil odposlan v soboto, drugi v nedeljo (25.000 lastovk). Ker pa sedaj nekaj dni ni letel aeroplan v Italijo, bodo tretjo kopo lastovk (okoli 30 tisoč) poslali v železniških kurjenih tovornih vlakih. Iz Inomosta so prevažali lastovke v kletkah čez Bren-ner v Italijo. V Benetkah je lepo vreme in okoli 28 stopinj toplote. Šolske torbice aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravo*! Maribor, Aleksandrova 13 Nabirajte nove naročnike Za in zimo Velika izbira trikotaže, klobukov, Čevljev, copat Itd. po solidnih cenah pri JAKOB LAH, Marmor, Glavni tri Z. M dalmatinski vinski mošt liter Din Josip Povodnik Maribor, Rotovikltrg8 Za iolo kupujemo samo na SlomSkovem trgu Stev. 6. Ljudska tiskarna Maribor. n iti) ii HalasoJte sooie prihranite v Štajerski hranilnici In posolilnici v Mariboru, RotovSkl trg Stev. 6. Posolila dajemo po ugodnih pogojih! Plože obrestujemo pa 67».. proti trimesečni odpovedi. el liifiiiiaiiisi Tiska: Lludska tiskarna 'A 'd. v Mariboru, predstavite!! Joštp OšlaK v Mariboru. — Za konzorcil Izdala ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru.