КагдШдпкпБо^
Verlajr imđ Schrlftleltuog. Ша^епГi^t. Blsmarckrlng 13, Poatfach 115 / Bezugspreis (1ш voraus zahlbar) monatllch RM 1,— frel Haus (elnschliefil'ch KM 0 20 ZuatellgebUhr ADDesteuungen der Zeltimg fUr den nachfolgenden Monat werden nur ichriftllcb und nur bis 25, des laufenden Monata angenommen
Nr. 59.
Kramburg, den 28. Juli 1943.
Soiražni napadi na Sicilijo odbili
Brezuspešni prodorni poskusi Sovietov
Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. julija objavilo:
Sovjeti so tudi včeraj nadaljevali svoje brezuspešne poskuse ob kubanskem дпо-stišču, v prostoru pri Orlu in južno od La-doškega jezera, da bi prodrli skozi nemške obrambne položaje. V celotnem južnem odseku od Azovskega morja do Bjelgoroda so zaradi dosedanjih zgub napram prejšnjim dnevom znatno popustili njihovi napadi.
Posamič se poroča:
Ob kubanskem mostišču smo s protisunki ustavili ali v pripravljanju razbili krajevne, deloma z močno podporo topništva in bojnih letal izvedene napade. Na bojišču okrog Orla so Sovjeti tudi včeraj zopet z močnimi silami pehote in oklopnjakov obnovili svoje briezuspešne napade jugovzhodno in severno od mesta. Bili so odbiti v težkih bojih, deloma v boju od moža do moža, z močno podpora zračnega orožja, pri čemer »o bili uničeni številni sovražni oklopnjaki. Na лгеб mestih so nemške čete prešle v nasprotni napad in vrgle sovražnika nazaj.
Nadaljevanih močnih napadov v odseku južno od Ladoškega jezera smo se ubranili ob visokih sovražnikovih zgubah. Sovjetski bataljon, ki je vdrl v naše položaje, smo s prbtisunkom popolnoma ugonobili. Vsega e^cupaj je bilo včeraj odstreljenih 130 sovjetskih oklopnjakov.
V Črnem morju so lahke nemške pomorske sile napadle sovjetske kraje za izkrca-«j)e ia naprave za iztovarjanje ter potopile dve oskrbovalni ladji s skupno 8000 brt.
Na Siciliji so nemško-italijanske čete zavrnile več proti severnemu in srednjemu odseku fronte izvedenih, po oklopnjakih podprtih sovražnih napadov.
V vodovju pri Sirakuzi so nemška bojna letala potopila tri sovražne trgovske ladje s skupno 20.000 brt. in težko poškodovala 14 nadaljnjih prevoznih ladij.
Skupine sovražnih letal so Izvršile nove težke teroristične napade na nemška mesta. Včeraj so bili napadeni Hamburg in Kiel ter nekaj krajev v severnonemškem obrežju in zasedenih zahodnih ozemljih in v pretekli
noči je bilo znova bombardirano mesto Essen. Pri tem so nastale zopet težke zgube med prebivalstvom in močna opustošenja v stanovanjskih četrtih napadenih mest. Zračne obrambne sile so sestrelile 61 letal iz britansko-severnoameriških napadnih skupin. Pet lastnih lovskih letal smo zgubili.
Odred težkih nemških bojnih letal je v noči na 26. julij napadel z bombami vseh kalibrov mesto in pristanišče Hull. Tri lastna letala se niso vrnila.
Pri bitkah nemških zaščitnih bojnih sil z britanskimi brzimi čolni, o katerih se je včeraj poročalo, so se naši uspehi še zvišali. Vsega skupaj je sovražnik zgubil dva brza čolna, dva druga sta bila z obstreljevanjem zažgana.
Р1шо Piia \11. rimskemu generalnemu vikarju
Papeževa izjava glede brltanslto-amerikansliega kulturnega ziočina v Rimu
Rim, 27. julija. Pod dojmom zločinskega uničevanja tisočletja starih svetišč in kulturnih spomenikov v Večnem mestu Rimu je poslal papež Pij XII. svojemu generalnemu vikarju v Rimu, kardinalu F. M. Sel-vaggianiju pismo, v katerem označuje uvodoma »v uri posebne bridkosti« bombni napad na Rim kot žalosten prizor krvolitja in množečih se razvalin v boju proti nedolžnemu prebivalstvu brez brambe in spominja vojskujoče se, da morajo, če hočejo spoštovati dostojanstvo svoje narodnosti in čast svojih orožij, respektirati nedotakljivost mirnih državljanov in spo-imenikov vere ter kulture.
»Pomislite, tako jim hočemo zaklicati, na strogo obsodbo, ki jo bodo izrekle bodoče generacije o tistih, ki so porušili vse
Sprememba vlade v Ilallii
Benito Mussoiini odstopil" Maršal Badoglio imenovan za naslednika
Rim, 27. julija. Kakor je sporočila agencija Štefani v nedeljo zvečer, je italijanski kralj in cesar sprejel po Benitu Mussoli-nijn predloženo mu demisijo od urada načelnika vlade in ministrskega predsednika. Kot njegovega naslednika v svojstvu načelnika vlade in ministrskega predsednika je postavil maršala Italije Pietra Badoglia.
Domnevajo, da je to spremembo vlade povzročilo zdravstveno stanje duceja, ki je bil v zadnjem času obolel.
Poziv Vil(tor]a Eroanuela italijansitemn narodu
Rim, 26. julija. Italijanski kralj in cesar je o priliki postavitve maršala Badoglia za načelnika vlade izdal sledeči poziv:
»Italijani!
Danes prevzamem poveljstvo nad vsemi deli oborožene sile v svečani uri, ki teži usodo očetnjave. Vsak naj zavzame zopet svoje mesto dolžnosti, vere, boja. Ne more ee trpeti nobene izjeme, ne more se dopustiti nobene obdolžitve. Vsak Italijan naj se ukloni pred velikimi ranami, ki so bile prizadete sveti zemlji domovine. Italija bo na podlagi hrabrosti svoje oborožene sile, na podlagi odločne volje svojih državljanov, v spoštovanju pred napravami, ki so spodbujale k poti navzgor, našla pot do zopetnega podviga.
Italijani!
Bolj kakor kdaj koli sem danes neločljivo združen z Vami v neomajni veri v nesmrtnost očetnjave.
V Rimu. 25. julija 1943.
Viktor Emanuel 1. r., sopodp. Maršal Badoglio
Poziv novega načelnliia vlade
I .
Rim, 27. julija. Na novo imenovani načelnik italijanske vlade maršal Badoglio je
neposredno po prevzemu svojega urada izdal sledeči poziv:
»Po povelju kralja in cesarja prevzamem vojaško vlado države z vsemi pooblastili. Vojna se bo nadaljevala. Italija je hudo zadeta v svojih napadenih provincah, v svojih razdejanih mestih, a ostane kot ljubosumni čuvar svoje tisočletne tradicije mož beseda dani obljubi.
Strnite se okrog kralja in cesarja, živega vzora domovine, zgleda za vse. Podeljeni mi ukaz je jasen in natančen. Izvršili ga bomo brez pomisleka, in vsak se moti, ki misli, da lahko kali njeno normalno javno mnenje, ter bo neizprosno kaznovan.
Živela Italija, živel kralj!
to, kar je bilo treba ljubosumno čuvati in ohraniti, ker je tvorilo bogastvo in sijaj vsega človeštva in napredka narodov«.
Pij XII. označuje v tej zvezi mesto Rim za »dragulj«, ki je vdelan v čudovite spomenike vere in umetnosti, za čuvarja zelo dragocenih spominov in dokumentov, je to isti Rim, čigar obmestje je pozidano s poslopji rimske kurije ter številnih papeževih zavodov in naprav, ki ima mednarodne zavode in šole z neštetimi svetišči, nevštevši naše veličastne patriarhalne cerkve, številne knjižnice in dela velikih duhov likovnih umetnosti, tisti Rim, v katerega roma toliko ljudi iz vsega sveta, he samo, da sporna vero, ampak tudi antično modrost, ljudje, ki smatrajo to mesto za svetilnik prosvete.
Papež nadalje opozarja ha to, da leži mesto Vatikan — neodvisna in nevtralna država — skoro v središču Rima. Poudaril je to jasno in ponovno in po pravici zaščito Rima priporočal čustvu za človeške dostojanstvo in kristjansko prosveto. Videti je bilo — tako pravi v pismu dalje — da je upati, da bodo vojskujoče se stranke tako tehtne in odločilne razloge ugodno uva-ževale v korist Rima.
»Na žalost pa smo se«, tako izjavlja papež Pij XII. dalje, »varali v naših tako pametnih pričakovanjih. Nastopilo je to. Česar smo se bali, in kar smo • pričakovali, je postalo zdaj bridka resnica. Kajti ena izmed najslavnejših rimskih bazilik, ona San I^io-renzo, ki so jo vsi katoličani visoko spoštovali, ker je vzbujala spomin na antiko in ker se nahaja tam nagrobnik Pija IX., leži sedaj večinoma v razvalinah«;
H koncu se papež znova oglaša, da se naj ščitijo najvišje vrednosti, ki sta jih ustvarila človeštvo in kristjanstvo« da se »zavaruje izročeni in zaupani duhovni zaklad pred sodbo bodočih generacij in mnenjem vseh dobromislečih«.
Breziis|№šiii soijelski prodorni poskusi
V dveii dneh odstreljeniii 483 sovjelsltih 0i(l0pn]al(0v - Krajevni boli na Siciliji
Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. julija objavilo:
Ob kubanskem mostišču in na fronti ob Miusu se je izjalovilo več sovražnikovih krajevnih napadov, ki smo se jih ubranili deloma v protisunku. Ob srednjem Doneti je napadno delovanje Sovjetov znatno popustilo. Močne sile sovjetske pehote in oklopnjakov so znova zaman poskušale pre-dreti v prostoru pri Bjelgorodu. Na bojišču pri Orlu so trajali premenijivi boji. Sovjete smo na več krajih vrgli nazaj v uspešnem nasprotnem napadu. Krajevne vdore smo zajezili. Južno od Ladoškega jezera so se tudi včeraj zrušili vsi z močnimi silami vodeni napadi s posebno visokimi zgubami sovražnika.
Sovjeti so v včerajšnjih bojih zgubili 125 oklopnjakov.
Pri zadnjih bojih na fronti ob Miusu se
3. Jahrgang.
Wmfiiede,..
„To nI noben
volaškf
sprehod"
kdaj prej.
Na Vzhodu in Jugu so žarišča vojaških dogodkov, ki ee to poletje razvijajo zopet z vso močjo, mnogokrat silo-viteje in bolj mogočno, kot Če je v enem primeru boljše-vik, ki hoče izsiliti z uporabo -vseh svojih sil odločitev, so v drugem primeru Sever-noamerikanci in Angleži, ki hočejo doseči, kar jim doslej ni bilo mogoče. Sicilija, tako je menil Eisenhower, bi bil najboljši nastavek za njegov vzvod, s katerim hoče dvigniti iz tečajev osovino. Z nadmočnimi silami se je na tem otoku izkrcal. Njegova fronta ni ozka. Na raznih mestih se mu je tudi posrečilo, da je pridobil terena v globini. Ni se mu pa posrečilo, da bi zlomil in razbil ostrost in odpornost ramo ob ramo se borečih nemških in italijanskih čet. Nezlomljiva volja teh borcev, da ne prepuste nasprotniku nobene pedi zemlje brez boja in da mu napravijo njegovo podjetje izkrcanja za akcijo, ki razjeda anglo-ameriške sile, je dobiik svoj poseben poudarek v sestanku Fuhrerja z Ducejem v nekem gor-njeitalijanskem mestu. Dnevni red sestanka so tvorila vojaška vprašanja. V ostalem pa sovražno časopisje nikakor ni več s takim veseljem pozdravilo sedaj razvijajoče se dogodke in jih tako nadmočno odpravilo, kot je bilo to prvi teden. Polagoma so opazili, da ni, kar je že povedal nek sovražni poročevalec, izkrcanje na Siciliji »vojaški sprehod«. Ni to niti za boreče se sovražnikove čete, niti za pripravljeno ladjevje, iz katerega je bilo odstreljenih mnogo stotisoč ton in se š estalno odstreljujejo. Deloma sp napadene prevozne ladje in ladje' z municijo popolnoma uničene, deloma tako težko poškodovane, da pomenijo za Efsenhowerja isto kot potopljene, ker vendar popolnoma izpidejo za njegovo pod-vzetje.
*
je posebno odlikovala rensko-westfalska 16. divizija oklopnjaških grenadirjev.
Na Siciliji so se vršila včeraj le krajevno omejena bojna dejanja, ne da bi mogel sovražnik doseči uspehe. Lovski in rušilni odredi zračnega orožja so posegli v boje na tleh. Protiletalsko topništvo je v morski ožini pri Mesini z obstreljevanjem zažgalo en sovražni brzi čoln.
Pred nizozemsko obalo je prišlo v pretekli noči znova do več bitk med zaščitnimi bojnimi silami nekega nemškega konvoja in britanskimi brzimi čolni. En brzi čoln smo potopili, pet drugih pa z obstreljeva-njeni zažgali ih vfcč čolnov poškodovali. Eno lastno vozilo smo zgubili, dele posadke smo mogli rešiti.
V vodovjih visoko na Severu so nemški loyci v damaanjih dopoldanskih urah odbili, (Nadaljevanj« na 2. »tranl.)
Papež proti
teroristom
Nedavno kot gost pri papežu mudeči se severnoameriški škof Spellmann je v nekem govoru neposredno po barbarskem zračnem napadu na »Večno mesto« imel nagovor v radiu, v katerem se je izrazil o »svojem občudovanju sposobnosti in vrednosti svojih rojakov« in govoril o »božji pomoči«, s katero naj bi se nadaljeval boj za pravičnost in svobodo. Papež, ki je ob istem času obiskal razdejanja rimskih stanovanjskih četrti in božjih hramov zgodovinske vrednosti, je izjavil kot odgovor ameriškemu oboževaleu krvavega terorja, da je bila njegova pot skozi porušenja eno izmed najgrozovitejših doživetij njegovega življenja. S tem si stojita nasproti dva svetova: tam preko samo teror, tam preko vojskovanje, ki govori o pravici in pravičnosti, toda ima za vodilni motiv morjenje, klanje in požiganje, tu zavrnitev takega vojskovanja, tu boj za ohranitev tisoč let stare zapadne kulture, ki jo skušajo uničiti barbari nasprotnega tabora. Da je bil v Moskvi, kjer sicer junaštva Amerikancev in Angležev komaj jemljejo na znanje, ta zločinski napad na Rim prav posebno registriran in pozdravljen, nam zadostuje, da si ponovno napravimo pravilno gliko o duševnem sorodstvu naših sovražnikov. Medtem ko se Amerikanci razkora-čavajo in naznanjajo, da je bil teroristični napad izveden z njihovimi letali, poskušajo Angleži s hinavskimi očmi svetu dopovedati, da so se »skrbno izogibali vsakega nevojaškega objekta«. To je višek laži, to jc postopek, vreden zločina, ki so ga zagrešili Amerikanci. Toda Angleži niso nič boljši. Z dopadenjeni so sprejeli beeedo enega izmed svojih škofov: »Uničite kBlnski dom, bombardirajte Sv. Petra v Rimu!« in so tudi namerjali, da izvedejo to povelje.
Velikanski vtis, ki ga je napravilo bombardiranje »Večnega mesta Rima« in uni-
stran 2. —. Stev. 59.
KARAWANREN BOTE
Sreda, 28. julija 1943.
čenje častitljivih kulturnih spomenikov po vsem kulturnem svetu, je ameriškim gang-Bterjem, četudi so brez sramu in cinični, le nekoliko mučen. Nekateri njihovi organi poskušajo prati zamorca, da nekoliko odvrnejo po receptu »primite tatu« pozornost od lastnega sramotnega dejanja. Med te organe spada časopis »Philadelphia Record«, ki prodaja sledečo modrost: »Nacistične radijske postaje niso v svojih oddajah vpoštevale uničenja cerkva in zgodovinskih spomenikov med bitkami v Franciji in Angliji. Osovina pri teh qapadih ni tako nastopala, kot letalci, ki so bombardirali Rim.« Ta mož je tu res enkrat nevede govoril resnico. Nam ni bilo treba upoštevati uničenja cerkva in zgodovinskih spomenikov, ker smo mi bombardirali samo vojaške cilje, in čuvali cerkve, da omenimo tu samo katedrali v Reimsu in Rotter-damu. Osovina ravno ni nastopala tako kot severnoameriški zračni gangster ji, ki so se v svoji nekulturnosti spravili v glavnem nad cerkve in zgodovinske spomenice.
R3ZkrInk3]I Kakor poročamo na drugem SO S3ni6 'mestu, je eden Izmed najpo-SCbe	membnejših in najuglednej-
ših severnoameriških časopisov »Chicago Daily Tribune« pred nedavnim v načelnem članku priporočal zaveznici Veliki Britaniji, naj zaprosi za sprejem v zvezo Zedinjenih držav. Ne sramujejo se k temu opomniti, da mora Anglija samo ob sebi razumljivo postati republika in odpraviti kralja. Ta poziv je namenjen ne le Angliji, ampak tudi vsem drugim državam, ki imajo veselje, da lahko za židovstvo, ki imajo svojo trdnjavo v Ameriki, žrtvujejo svoje sinove na bojiščih Evrope in morjih sveta.
Tako odkrito še doslej nismo slišali govoriti, čeprav smo vedno opozarjali na to, da bi se razprodaja angleškega Imperija končala nekega dne z likvidacijo Velike Britanije, če bi Roosevelt mogel doseči svoj cilj. Doslej so le moskovski židje tako brez prikrivanja razlagali svoje povojne načrte in flo postavili svarilen zgled že pri baltskih državah, ki so jih bili tudi »povabili«, naj v,stopi jo v zvezo sovjetskih republik. Viharno veselje, s katerim so bile sprejete nemške čete pri začetku boja proti Sovjetski zvezi, in hvaležnost, ki do današnjega-dne niti najmanje ni popustila," dokazujeta zadostno, kakšne so bile blagodati boljševizma.
2e samo ob sebi je sramota, če Amerika, ki se ima za svoj nastanek v glavnem zahvaliti angleški matični deželi, četudi j« imela ž njo vojaški spor v bojih za neod-, visnost, danes Veliko Britanijo poziva, naj se odreče svoji suverenosti. To je torej ostalo od svetovne države Velike Britanije: s prodajo malovrednih starih rušildev ae je začelo, za nje ao zamenjali dragocene otoke, z. razkrojem svetovne države naj bo potegnjena sklepna črta pod zgodovino te dežele.
No, ml smo tak razvoj pričakćvali. Koe za kosom je bil odsekan od britanske države. Njenega ministrskega predsednika so prav dobro imenovali »grobarja Velik* Britanije«. Amerika se danes povsem pripravlja, da si zagotovi po vojni predvladovanje nad Anglijo.
Vgi narodi pa se po tem razvoju zavedajo: Kdbr še do danes ni spoznal, kaj bi se utegnilo pripetiti vsakemu malemu narodu, če bi zmagalo židovstvo, ta ima sedaj črno na belem. Toda napravili so rRčun brez trčmarja: Od vsega, karkoli se dogovarjajo, ne bo ostalo nekoč nič drugega kot kos papir-j a. Najsi tudi danes v Washingtonu pri zeleni mizi še tako lepo razdeljujejo svet in najsi tudi razvijajo najsmelejše programe — zadnja beseda bo izgovorjena stoprav, ko bo v tej borbi padla odločitev z orožjem. Mi se vojskujemo v sveti vojni za samozavestne narode, ki so se odločili, braniti svo-До svobodo. Naš boj za svobodo gre za vse tiste, na katere merijo Stalin in Roosevelt in njihovi židovski tovariši. Na naši strani je pravica, na naši strani so sveti ideali, in na naši strani je moč, ki bo do kraja preprečila vse poskuse ustanoviti židovsko samovlado.	F H
Število žrtev v Rimn
Km, 27. julija. Po uradnih objavah zna la fetevUo žrtav mad dviWm prebivalstvom pri anglo-amerikanskem terorističnemu napadu na Rim dne 19. julija 717 mrtvih In 1599 ranjenih.
Vsi prodorni posltnsl krvavo odbili
Oberkominando der Wehmacht Je dne 24. julija objavilo:
Ob kubanskem nu>*tišču, na fronti ob Miusu in Doncu, pri Bjelgorodu in južno od LadoSkega jezera smo krvavo odbili po Sovjetih nadaljevane prodorne poekuee. Neka udarna skupina sovražnih oklopnja-kov, ki je štela 50 voz in ki je bila vdrla v naš položaj, je bila uničena. Premenljivi boji v prostoru pri Orlu trajajo. Močne napade sovražne pehote in oUopnjakov smo tukaj ustavili po hudih bojih. V nasprotnem napadu nam Je uspelo; da smo popolnoma uničili neko skupino sovražnih sil. Vsega skupaj smo včeraj sestrelili 357 oklopnjakov.
Na Siciliji je sovražnik obotavljajoč se zasedel zahodni del otoka z mestom Palermo, ki se je izpraznjeval že od vsega začetka. Ob obrambni fronti nemSko-italijan-
skih odredov se je izjalovilo več sovražnih napadov, uspešen je pa bil nek lastni sunek.
Napadajoč sovražne ladijske cilje pred Augusto, so nemška težka bojna letala poškodovala šest prevoznih ladij in potopila neko tovorno ladjo t 2000 brt. Vozila nemške vojne mornarice so sestrelila na morju severno od Sicilije osem sovražnih letal.
Pri nekem brezuspešnem poskusu sovražnih sil, da bi napadle Kreto, so zračne obrambne sile sestrelile Iz napadajbčlh skupin deset letal in poškodovale številne druge.
V noči na 23. julij so zaščitna vozila nekega nemškega konvoja ujela napad britanskih skupin brzih čolnov in v večurnih bitkah poškodovala štiri šovi*ažne brze Čolne tako težko, da se jih lahko smatra za zgubljene. Konvoj je polhoštevilno dospel v svoje namembno pristanišče.
Senzacija, za Angli|o
Poziv iz DSA, da se trudi za sprejem v Zedinjene države - 2id]e snemajo krinko
Berlin, 27. julija. V daljšem članku, ki je povsem jasen in tako odkrito kaže načrte židovskega svetovnega gospostva kot še nikdar poprej, priporoča severnoameriški časopis »Chicago Tribune« Angliji, naj se potrudi za sprejem v Zedinjene drŽave. V tem senzacionalnem dokumentu, ki ne pokaže samo )iekoč tako ponosni Angliji, kaj bi sc ji zgodilo v primeru »zmag«^«, se glasi med dru^m:
»Dejansko težko uvidimo, zakaj so zanemarjali najbolj razumljive metode tisti, ki trdijo,^ je njihov cilj izpopolnitev svobodnih narodov In da bi to dosegli. To metodo najdemo v ustavi Zedinjenih držav. V členu 4., odstavku 3. se glasi: Po »klepu kongresa se lahko privzame jo nove države v to zvezo.
Ce hočejo biti deležni angleška javnost in narodi mpadne Блторе ožjega sodelovanja % mami in če mi hočemo stopiti z njimi v zvezo, je pot, lu jo je treba ubrati, jas* na. Vse, kar morajo drugi storiti,, je: sprejeti pisano ustavo In zaprositi za članstvo. In vse, kar moramo storiti mi, obstoji v tem, da sprejmemo druge, kot smo svoj čas sprejeli Texas. Velika Britanija bi latiko pristopila k zvezi s štirimi državami: Anglijo, škotsko, Waiesom in Irsko. Kanada bi predstaviji^ia uadaljii^o državo. Avstralija, Nova Zelandija in soseSnjl otoki bi lahko tvorili tudi eno državo. Slednje bi bila zelo lahka sprememba. Kajti Avstralija si je trenutno svesta angleške nezmožnosti, da jo ščiti, nasprotno naše zmožnosti, da to storimo. Praktično govorjeno, se nahaja Avstralija d^es Iz^-en Imperija.
»Za angleško svetovno državo«, tako dela »Chicago Tribune« dalje reklamo za židovski sen, »bi spremeni-tev Anglije v državo USA prinesla s seboj mnggo prednostL Ameriška ljudska moč, ameriška industrija in ameriško bogastvo bi ji bili na razpolago. Vključitev v naše carinske meje bi bila privlačna točka za angleško Industrijo. Nadaljnjo privlačno točko nudi naša zlata rezerva! Članstvo v naši zvezi bi nudilo Angležem priložnost, da se oprosti obremenitve po svojem plemstvu in
aristokratičnega sistema, ki prinaša, s seboj plemstvo. Anglija bi se morala odreči svojemu kralju; ker njegove konstitucionalne pravice obstojajo sicer samo po imenu, bi se lahko izvršila sprememba v republikansko obliko brez težav. Brez dvoma bi poljubovalci rok in strogi konzervativci (torijci) pozdravili ožje odnose, četudi samo radi tega, ker bi s tem pojačali svojo frakcijo v kongresu.
Ce zamude«, grozi končno list, »da uva-žujejo ta časovno preizkušeni, načrt, lahko dvomimo v odkritiarčnost tistih, ki se zavzemajo za di-ugačno rešitev. Zedinjene države so vsekakor danes najmočnejši narod sveta.«
*
S tako predrznostjo so Se enkrat odkrili svoje načrte iidje WallrStreeta, ki stoje za tem člankom. »-Kot Texas«, naj se torej uvrste aftgleSkl imperij ia z njim evropske države v židovsko svetovno republiko, v kateri bi nato vladali židje z vsem tiranstvom svojih hvalisanih »zlatih rezerv«. Tovrstne zahteve za priključitev tujih držav so Izšle doslej samo šele iz Moskve. Poleg židovske boljševiške svetovna diktature z, glavnim mestom Moskvo nastopa sedaj židovsko kapitalistična svetovna republika s centralo v Washingtonu. To so torej organizacije bodočnosti nasprotnikov osi. Zoper to dvojno tiranstvo židovskega sveta, ki za-trži države kot blago, vodijo osovinske sile sedaj svoj boj za svobodo. Anglija v svoji neumni zaslepljenosti in angleški nezmožnosti ni spoznala, kam jo vodi Churchill, uničevalec imperija. Vsi samozavestni narodi sveta pa lahko spoznajo Iz te židovske »ponudbe«, pred čem jih varujejo junaško se boreče čete osi.
IVemška fronla na Vzhoda sloji neomajno
Ogromne lirvave zgnlie boIjševlKov - OdblH siinj sovražni napadj na Sicijiji
Oberkommando dor Webrmacht je dne 23. julija objavilo:
Sovražnik je razširil svoje velike napade na vzhodno fronto na nadaljnje odseke. Pri vsem tem pa so ostali tudi včeraj brez uspeha njegovi poskusi, da bi, ne-oziraje se na zgube, dosegel prodor. Nasproti vsej sovražni propagandi stoje armade nemške vzhodne vojske strnjene in neomajne. Ob najtesnejšem sodelovanju z zračnim orožjem so prizadele sovražniku ogromne krvave zgube. Tako so Sovjeti včeraj zgubili 566 oklopnjakov in 105 letal. Nadaljnje oklopnjake je uničilo zračno orožje.
Ob kubanskem mostišču in južno od La-doškega jezera je sovražnik začel po močni pripravi topništva s pomočjo oklopnjakov in bojnih letal napade, ki jih je nemško vodstvo pričakovalo. Izjalovili so se popolnoma. Na fronti od Azovskega morja do Bjelgoroda so Sovjeti tudi včeraj brez uspeha nadaljevali naval na nemške položaje. Skupino oklopnjakov, ki Je prodrla severozahodno od Kujbišev« smo, odstrelivši Ji 50 oklopnjakov, uničili razen malih ostankov.
V celotnem prostoru pri Orlu so Sovjeti vrgli i boj močne, delom« nor« pehot#
in oklopnjakov. Tudi te smo v premenljivih bojih odbili s težkimi zgubami sovražnika.
Pri obrambi proti skupini sovjetskih bombnikov, ki je poskušala v neposredni bližini severnonorveške obale napasti nek nemški konvoj, so lovci in protiletalsko topništvo mornarice sestreUll 15 sovražnih letal.
V	Siciliji je prišlo včeraj le v srednjem odseku do hudih bojev, med katriml so bili sovražni napadi odbiti z velikimi zgubami sovražnika. V zahodnem odseku smo zavzeli zadaj ležeč obrambni položaj. Sovražnik je tukaj le obstavljajoč se sledil. Pri Cata-niji traja topniški boj.
V	nočnem napadu na sovražnikove nove pošiljke med Malto in Sicilijo je zračno orožje pogodilo s težkimi bombami štiri tovorne ladje srednje velikosti.
Oberst Peltz odlikovan z meči
FUhrerhauptquartier, 27. julija. Fiihrer je podelil 23. julija odlikovanje Eichenlaub mit Schwertera zum Ritterkreuz dee Eiser-nen Kreuzes (hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa) Oberstu Die-trichu Peltzu kot 31. vojaku nemške oborožene sile. To visoko odlikovanje mu Je izročil FUhrer osebno,
(ттшшК)
Za predmednlka nemSko-ltallJanske družb« je bil poklicem mesto umrlega Rolch»sportfUh-rerjti pl. Tschamer und Oetena Staateminieter in Caief der Prttsidlalkanzlei dr- Melssner.
Z naredbo Reichemtniiitra za notranje zadeve je bil poenostavljen poetopek v zadevah vojnih ikod. Naredba predvideva hitrejše izplačilo odškodnine In predujmov-
Bombardiranje Rlnia je povzročilo, kakor javlja EFE, največje ogorčenje med katoliškim prebivalstvom Mehike- V vseh cerkvah so se vršile prošnje službe božje Kardinal-prima* in nadSttof• v Mehiki Lule M«ria Mar-tiner je odpoelal protestno brzojavko Roose-veltu.
Romunski naučnl minister Petroviča in hrvatski državni minister Tortlć sta podpisala hrvateko-romunskl prosvetni dogovor-
Na «4novl uradnih objav cesarskega glavne^ nt ana je Japonska oboroSeha sila v Južnem Pacifiku od avgusta lanskega leta sestrelila alt na tleh uničila 2839 sovražnih letal-
Apanski veleposlanik pri Kvirlnalu se je podal v -sredo na Kapitol, kjer je izrekel guvernerju Rima knezu Borghese sočutje španskega naroda za Italijanski narod o priliki bombav-dlranja-
Slovn^ki minister Maoh je Izjavil pri konferenci tiska o židovskem vprašanju, da so pri preiskavi, listin židov ugotovili ponaredbo številnih krstnih listov in drugih dokumentov tako zvanlh »gospodarsko važnih« žldov; zato bodo Izdani strogi ukrepi.
Za poSIljko živil iz Romunije vseučilišču v Parizu je bil dovoljen romunskemu zunanjemu ministrstvu kredit v iznosu 5 milijonov lejev. .
Okoli 500 mož nizozemske delovne službo se je prostovoljno javilo za tri do Stirlmesečno delo na Vzhodu Evrope. Uporabili jih bodo jugovzhodno od Bialystoka pri izvedbi važnih načrtov za bodočo naselitev ozemlja-
Španski poročevalci iz ibero-amerlSkih držav poročajo, da dan za dnevom izpodrivajo Se-vemoamerikanci Angleže v Južni -Ameriki n& vseh poljih.
Generalni poročiiUc princ Li Gin je bil imenovan za poveljnika zračnih sil cesarske japonsko armade, kot je sporočilo vojno ministrstvo. Princ LI Gin je bil dodeljen armadncmu letalstvu od avgusta lanskega letai, Naaleduje generalnega poročnika Kumalchl Teramota-
V IransUl pokrajini Jcžd je izbruhnil velik upor- Uporniki 80 zasedli vsa javna poslopja v istoimenskem glavnem mestu pokrajine- Ker so zasedli tudi brzojavni urad, so preltlnjene vse zveze-
Nadomcstujočl angleški ministrski predsednik Attlec je po poročilu Reuterja izjavU, ko je v torek govoril o Londonu: »Podmoml5ka nevarnost še nI odstranjena- Iznajdujemo »I-cer vedno znova sredstva za boj proti podmornicam, toda tudi onstran Severnega morja so taavljo možgani z Iznajdbami sredstev, da preprečijo naše metode«.
Po poročilih Iz Kaira go zapretlle angleike oblasti nacionalističnemu poslancu Flkri Abezl z izgnanstvom. Ce ne jenja kritizirati samovoljnosti angleških kolonialnih čet.
Po vesti »Dally Hera Ida« so napadli kanad-gki vojaki v Eastbourneja angleškega poslanca majorja'Taglorja na cesti In ga tako zelo pretepli, da eo gk morali prepeljati v bolnišnico- Vojaki so bili obsojeni na tisemnajst, devet, odn- Sest mesecev zapora- O motivu dejanja ne povedo nlčesar-
Kot porof« po Angležih kontrolirana oddajnut postaja Delhi, je radi povečanih političnih nemirov v kraju D^cca krajevna uprava najstrožje prepovedala, da ;e ne sme ved kot pet Indijcev zbrati ali strnjeno korakati po ulicah.
Vlada Libanona pod vodstvom državnega ministra in ministrskega predsednika Tabeta je odptopiJa- Kot razlog navajajo odpor proti odgodltvi voUtev-
Anclljn Je prenehala biti »Jedro sveta«, ugotavlja sir Archibald Hurd v nekem članku »Daily Sketcha« z dne 23- julija, v katerem se bavl s položajem britanske trgovske plovbo.
Brezuspešni sovjetski proilorni poskusi
(Nadaljevanje e 1. strani.)
napad sovražnih letalskih sil na nek lastni konvoj. Izmed napadajočih letal smo sestrelili 17, med njimi 11 bombnikov.
Po podnevnih napadih severnoameriških bombnikov na norveško ozemlje je imelo prebivalstvo znatne zgube mrtvih in ranjenih. Zlasti v Drontheimu so bile povzročene močne škode na poslopjih v stanovanjskih četrtih.
Močna skupina britanskih bombnikov Je v pretekli noči izvršila ustrahovalni napad na mesto Hamburg, po katerem so nastale težke zgube med prebivalstvom in močna razdejanja v stanovanjskih četrtih, na kulturnih mestih in javnih poslopjih.
Zračne obrambne sile so po dosedanjih ugotovitvah sestrelile na severozahodnem nemškem obrežju in norveškem prostofu 17 izmed napadajočih bombnikov.
Pri že včeraj javljenih brezuspešnih na-padnih poskusih sovražnih letalskih sil пЖ Kreti je bilo nad otokom zbitih vsega skupaj 21 sovražnih letal.
Verlan und Dructi- NS.-Geoverlae und Druckerel KarnlPti.	KliufPiifiirt -- VtrUgjlelter
Dr. Emil Heitlan (Im WBhrdleMt). — H*upl-
л
Mittw^ch, 28. 1943.__KARAWAXKKKBOTl!	Scite 3. — Nr. 59.
Darchbruchsversuche der Sowjets vergeblich
61 Flugzeuge bei erneuten Terrorangriffen abgesdiossen
htb«n nidi ansere Krfelfe nodi erheht. Innge.Htmt verier irr Feind xw(l Sdinellboote, zwci weitere vurden in Brand jeichossen.
Aus dem Fiihrcrnauptquartici, 26. Juli. Das Obcr-loinmando der Wchrmacht gibt bckannt;
Die Sowjets setztcn aucii gcstern ihre vergeblich en Vcrsr.-Jic nm'Kuban-Briickenkopr, im Raum von Orel iind siidlich des Ladoga'sccs, durch die dcutschen Ab-wchrstcllungen durchzubrcchen, fort. Im gcsamten Siidabschnitt vom Asowschcn Meer bis BjelgoTod lieBen ihre Angriffe infclge der bishcrigen Verluste gegentibcr den Vortagen erheblich nach,
Im einzelnen wird gemeidct: Am Kuban-BrQckcn-kopf wurden ortliche, zum Teii mit starker Artil-Icrle- tind Schladitriiegeruntcrstiitzimg vorgetragzne Angriffe durcii GegenstoRe zum Stchen gebratht oder 8chon in der Bercitstellung zerschlagcn. Im Kampf-jebiet um Orel ernciierten die Sowjets audi gestem vieder mit starken Infanterie- und Panzerkraften sudostlidi und nordlidi der Stadt ihre vergeblichen Durchbrudisversuche. Sic wurden in schweren KSmpfen, zum Teii im Nahkampf, mit starker UnterstOtzung der Luftwaffe unter Verniditung zahlreidier Panzer abgesdilagen. An mehreren Stel-len tratcn deutsdie Truppen zum Gegenangriff an und warfen den Feind zuriidt.
Fortgesetzte starke Angriffe im Absdinitt sudlldi des Ladogasees wurden unter hohen feindlidien Ver-lusten abgewehrt. F.in in unsere Stellungen einee-brodienes Sowjetbataillon wurde im Gegenstofi vollig aufgericben, Insgesamt wurden gestem 130 Sowjet-panzer abgesdiossen.
Im Schwarxen Meer griffen leichte deutsdie See-streitkrafte Landcstellen und Verladeeinrichtungen der Sowjets an und versenkten zwei Nadisdiubfahr-teuge mil zusammen 800 Brt.
Auf Sizilien wurden mehrere gegen den Nord- and Nittelabsdinitt der Front gefiihrte, von Panzern un-terstiitzte feindlfdie Angriffe durdh die deutsdi-ita-lienischen Тгцрреп abgewiesen.
In den Gewassern von Syrakus versenkten deutsdie Kampfflugxeuge drei feindliche Handdssdiiffe mit zusammen 20.000 Brt und besdiadigten 14 weitere Transporter sdiwer.
FcindJIdie Fiiegcrverbande fiihrten neue sdiyere Terrotengriffe gegen deutsdie Stadte. Am gestrigen Tage wurden Hamburg und Kiel sowie einige Orte
im norddcutschen Kiistenrtiim and in den bmtr.trn WeMgcbieten angcgriffen und in der rerganjencn Nadit die Stadt Essen emeui bombirdiert tiabei cntstandcn wieder scliwere Veriuste unter der Вет81-kerung ond starlte Verwustungen in den Wohn-gebieten der angcgriffenen Stadte. LuftTerteidigungi. Iiriifte 8chos.<en aiis den britisdi-nordamerikani.idien Angriffsverbiinden 61 Flugzenge ab, FSnf eigene Jagdflugzeuge gingen Terioren.
Ein Verband fdiwerer deutscher KampfflngMuge bekampfle in der Nacht zum 26. Juli Stadt und Hafen Hull mit Romben aller Kaliber. Drei Flug-zeuge kehrten nicht zuriiek.
Bei den gestem gemeldeten Gefediten deutadier Sicherungsstreitkriifte mit britifdien Sdinellbooten
Nene Ritterkreuztrager
Berlin, 27. Juli. Der Fiihrer vfrlieh das Riltcr-kreuz des Eisernen Kreazes an: Oberst Kurt M d h-finj Kommandcur eines G8ttinjcr Grensdicr-rejimentS' Obcrstleutnant Walter Hollander, Kommandcur einet wiirttcmbergisch badischco Gre-nadierregiments und Oberfeldwebel ^lIU Zahn. Zajjfuhrer In einem pommerscben Grenadierre^imeht.
Vora Feindflug nidit zurQd<gekehrt
Helmut P 01 r. dem der Fiihrer in Anerkennung seiner Leistungen und Erfolje am 19 September 1942 d«s RitCerkreuK des Eisernen Krenzes Terlieh kehrtc •Is Staffelfiihrer tn einem Kampfjeschvader von einem Feind flu; an der Ostfront nicht zuriick.
Neutrale Bninneovergiiter suchen Opfer
Bulgarien wieder einmal „aktueir - Ab!ertlgung ladierlldier Zwed(gerilđite
h. Sofia, 27. Juli. (Eigtnbericht.) Die zurzeit in manchen Landern hcrrschrnde Hitze iicheint in den Himen so marcher Leute Vcrwirrong angerichtet zu habcn. Denn in normalen Sdiiideln kann das nicht geboren sein, »ад da zurzeit go durch den Ather schwingt. was in den Kaffcehausern so mancher neu-tralen Lander als ,,Ictzte Heldung" dinkutfert wird und was sojar als Leitartikel aus der Feder eines sojcnannten Politikers in die Spalten dieser odcr jener ncutralen Zeitunj oder. sagen wir besser, in einem neutralen Lande erscheinenden Zeitun; jelangt.
Zurzeit ist gerade Bulgarien wieder rechl aktuell. oachdem die Voraussagen del gleichen Leute liber den Zusammenbrudi des ifalienischen Volkes. wenn ein amerikanischer Soldat italienischen Boden be-treten wiirde. nicht eingetroffen sind Chaotiscfae Zu-stande in Bulgarien. Regierung?nmbildnng, Aus-nahmezustand. Aufstande in den neuen Provinzen usw.. das 'sind die Schlagwortc, n;e in die Welt hinausposaunt werden. AHerdings топ Leuten, die weit von Bulgarien eptfernt wohnin und es deshalb bcsonders gut wissen mussen. Wir. die wir in die-
Der jiidische Weltheirschaflsraum
Rfesenmarlonetten am Bindfaden Judas - Agitatorlsdie Plane ohne
Realltat
rd,- Berlin, 27. Juli. Ein Teii der Welt den USA, den moderen dem Bolschewisrausi Das ist der Wunschtraum. der Verantwortlichen des zweiten Welt-kricges, wabnwitzig wahr. aber mit einer {cwissen Methode. Ein politischcr Zukunftsroman. den Washington und Moskau zu schrciben glauben. wahrend beide in Wirklichkeit nur Handlaiigcr ciner andcrcn, listenreichen Macht sind. namlich des intemationalen Judentums. Dieses gaokelt ■ den Pbantasten im Wei6en Haus die Fata Morgana einer unter nord-amerikanlscher Aglde stehenden Weltrepublik (mit dem Hintcrgedanken einer spatcren Aui^jrung des heutigen roteo Bundcsgenossen) vor, und es ver-fiihrt ebenso den Krcmlgewaltigen zu utopischen Planen eines groBbolschewistischcD Reicbes. dessen blntrote Fluten einmal unjcren ganien Globus iiber-ediwemmen sollen. Die sich hiebei schon fluditig • bzeidinenden Differenzen der beiden vorlSufigen W'eltherrschaftspartner lassi-n die ganze Gerisscn-Jieit des jiidischen Drahtziehers. der вГсћ sdion in der kiinftigen Rolle des lachenden Drittcn und Hcrm ciner jiidischen Weltrepublik fiihit. erkennen.
Der Jude weiS, warum er dieses gewagte Spiel inszenlert. In vielen Landern durch den wachsenden Antisemitismus in die Enge getrieben. spiirt rr an-derseite wieder bei den Plutokratcn nnd den Sowjets eine willige Gefolgscbaft die e« gleichzeitig mit dem Ziei der Vemichtung der judengcgnerischen Strdmun-gen zu nutzen gilt. Deshalb setzt er mil Hilfe der ihm gehBrenden oder von ihm susgehaltenen Pre.isc lolche phantastische РШпе in die Welt wie sie die .Chikago Daily Tribune" in riihrender Harmlosig-keit ausgeplaudert hat. Der USA-Journalist Raimond Clapper stofit ins gleiche Horn, indem er etwas ge-hcimnisvoller verkiindet. die USA wurden auf die Gestaltung der Dinge nach dem Kriege einen ma6-geblicheren EinfluS ausiiben. als man hcute ahne, vobei man unter den USA die semitischen Kulissen-echieber verstehen muB.
Auch der fiidisdie USA-Schriftsteller Walter Lipp-mann berauscht sich in einem Buch iiber die amerika-uische AuBenpolitik an ahnlichen Gedanken. wobel er gewissen europalschcn Staa'.en eine bezeichnende Rolle znweist. Von Frankreich — da« la doch selbst. znm Teii unbewuBt. fiir den judischen Imperialismus seine Haul zu Narkte getragen bat — sagt er z. B.. dieses Land werde mehrere Cenerationen hindurch eine drittrangige Macht bleiben. Es set fraglich. ob es sich Uberhaupt |e wieder zu einer wirklichen. Weltmacht erhebeli werde. So wird der friihefc groBe Biindesgenosse und damals widitigste Festltindsdegen abgeschrleben. Welche Aussichten eroffnen sich auf Grund dieser Tatsachen fiir d if kleineren Mitlaufer? Lippmann siebt fiir die USA nur noch iwel ernst-hafte europaische (?) Partner: GroBbritannien und SowjetruBland. Die Erwahnung des brltlschen . Belches In diesem Zusammenhang dSrfte doch wohl. wenn ele nicht Ironisch gemeint 1st, hdchstens als Trostpllle gedadit sein.
Dieses England, das „Chikago Daily Tribune" #dion als neuen Bundesstaat in die no.damerika-nische Union eingereiht sieht 1st angstlich. wenn auch nahrscfaeinlich vergeblich. bemiiht, sich auch fiir die Zokunft im weltpolitlschen Kraftespiel eine Rolle zu eichem. Bezeichnend ist die Beroerkung eines Lord^ im Oberhius, bel den Alllierten, den Neutralen und beim Felnd herrsche der Elndruck vor. Ziel der brltlschen Politik sel es. In de, von den Alllierten ken trolllerten Landem den Prlnzlpien der Llnken eine Vorherrschaft zu slchem. Die Londoner Regieruny vrird den Wnnsdb des om die konservatite Reputa tlon Alblone besorgten Lirds. sle mdge diese Mei nnng bel den anderen richtigstellen. fedoch nicht so ohne weiteres befrledlgen. konnen; denn die Tat-eachen beweisen. daB GroBbritannien er^ichtlich Im-aer nlehr ins bolschewlstlschi Fahrwasser gleitet, om bd . 6et erwarteten kfinfti'jen AuselnioienetniDg
zwischen Moskau nnd Washington die ..balance or power" balten zn konnen Eine etwas andere „Gleich-gewichtspolitik", als sit London frubei n betrei-ben pflegte.
(m Verhaltnis des Dreiedu Moskau-Wa.ihlngton-London verspiirt man Immer wieder ein MiBtranen, am deutlichsten vom KremI ansgeben Da ran kstip-fen tchwedische Blatter ihre Knmbinationen iiber den Verbleib Litwinow; and Maiskys. die beidt In di* sowjetische Hanptstadt beordert wnrden det Wa-shlngtoner Botschaftei logai schon vei liingerer Zeit, ohne daB man bisher etwas Bbei Ihre KUckkehr auf ihre Diplomatenposten vemomrnei hittc, Die schwedlschen Blotter woll л wissen Lltwinew babe in den Vereinigten Staaten zn tiefe Wnrzeln ge schlagen. was dtirdiaus nicht in Stalina Politik de# MlBtrauens paBt Ob nun ein sowle^isches Revlre-menl bevorstehi oder nicht erscheint nns nlAt amt-lich. die Auslegnng dutch neatialt Krtii' ledodi symptomatisch. Auch dort kann man das Tauziehen um eine kiinftige Weltherrmcbaft nicht iibersehcn.
London, das ja hiebei immer mehr auf den zweiten Rang verwiesen wird, sucht sich mil dem an-deren in den Hintergrund geschobenen Bundesgenos-sen zu trosten. In den niichsien Tagen wird Tschiangkaischeks AuBenminister Soong in London erwartet. Vernon Bartlett sucht nun diesem Besudi in einem Kommentar in ..News Chronicle" besondere Bedeutung beizumessen. Er sdhreibt dabel u. a. von der ..viertcn groBen Macht unter den Alllierten". Die Briten fUhlen sich also noch als dritte groBe Macht bzw. wollen nicht cchen, daB es elgentlich nur noch um zwei geht. Der britische Imperialismus hat ausgespielt, der nordamerikanische und der mos-kowitische etrccken ihre Fangarmr aus, wShrend der alljiidische im Hintergrund auf das Chaos lanert, um darauf sein jiidische: Wcltreich aufzubauen. Sie ver-gcssen bel ihrem Planen allc' nur eines, was aber schr wichtig ist: die Ihlien gcgeniiberstehende ge-ballte Kraft der Dreierpaktmiichte. die ihre Plane wie Scifenblasen zerplatzen lassen werden. Man kann ja auch nicht verlangen. daB die Achsengegner bei ihren agitatorischen Triiumereien Realitat mit-sprcchen lassen. Ura so stiirker wjrken diese jedoch auf der andcrcn Scite. wo die Macht des Schwertes einen Friedcn schaffen wird, in dem nicht zwei Ricsenmario^ettcn am Bindfaden Judas die Welt zu unterdriicken versuchen. sondern die Volker als sclbstiindigc. frcie Glieder naturgegebener Volker-gcmeinschaften miteinander an dem gewaltigen Werk ciner politischen. wirlschaftlichen und kulturellen Neuordnung der Welt arbciten werden
sem Linde wohnen. merkcn von all dem nichui. Wir «ind schelnbar mit Blindheit geschUjjen Gewifi kommt es hie und da zu Zusamrn^-nstoficn zwischen Polizei und Terroristen. aber das bat weniger seinen Grund In d<r Aktivirat der Terroristen als in der der Polizei. Sie stobert die Gnippen auf. die noch Im Lande vorhanden sind und,In ihren Schlupf-winkeln auf eine neue Gclegenheit wirtca. Diese Gruppen werden vernichtet.
Das sind Vorbeu^unjsmaRrcgeln Dabel kommt es audi bier und da zn Schicfierelrn. die aber wcdcr den Bestand des Staates jjefahrden. noch als Anzeichen fiir einen chaotischen Zustani* zu werten sind Sie zelgen nur, daB eine starke Regie ung die Schwii-dien und Unterlassungsslinden der vorherj'gangencn ausmerzt und die asoziilen Elemente liquidicrt. In Chikago gibt es wohl auch heut» noch an einem Tag mehr Morde als in Bulgarien in einem ganjen Monat. Wenn also die gutcn USA-Biirger, die la in ihrer Mehrzahl kaum wissen diirften. wo Bulgarien iiberhaupt licgt, annchmcn in Bulgarien herrsch-ten diaotisdie Zustande, so kann man nur sagen; „Wie nennt man dann die Zustande bel euch?"
Alle diese Gcriichte werden nu.- mil der Absicht In die Welt gcsetzt dcm amcrikanischen Soldatcn fiir den Fall einer etwa irgendwo vorzunehmcnden Landung In Europe einzureden. eine dcrartige Lan-dnng ware ein Spazlergang Er diirfte sich aber dann gensn so belogen fuhlen wie sein Kamerad auf Sizilien. der dort auf von Ihm vbllig unerwarteten Widerstand etieB.
Bulgpricn hiilt sich an die Worte seines Kriegs-minlsters. der kilrzlich sa^te; ..Wer es aber wagcn solite. Bulgarien anzugreifen der wird sich tiichtig verbrennen: denn Bulgarien '«t heute stark und miichtig nnd verfiigt iiber eine Armee die in bezug auf Ausbildung und Ausriistung den Elitc-Arm?en der Achscnmadite in keiner Wc'se nachsteht."
DIenstgrad OberfShnridi
Berlin, 27. Juli, Das Oberkommando des Hecrts hat angeordnet daB in die Offizlersnachwuchslauf-bahn der Dicnstgrad Oberfahnrich eingefiihrt wird. In Zukunft werden alle FaLneniunker — Feldwebc! vor Einrelchung eines Bcfordcrungsvoftchlages zum Lcutnant — zum Oberfiihnrich bcfordert. Diese Be-fiirderung wird jedoch nur b«i Eignung nm Offizier ausgesprochen.
Die Rnche Judas
rd. Berlin, 27. Juli. Wichtiger lis die Zfr^tortinf von Kunstwerten scien die Krieg.siicle der Alllierten, dis schreibt nicht etwa eine bolschcwistische, nord-emerikenische pdtr britische, sondern ,,GoteborgJ Hendels- und Schiffahrtszeitung". Obwohl sie in einem neutralen Land erscheint, wird sie selbst kaum von irjend jemand in der Welt fiir neutral gehalten werden, daftir ist sie zu sehr bckannt und hundert-fiiltig durch Alt und Form ihres Gcschreib.iels be-kraftigt worden. daB ihr Inhelt stark jiidisch ,.Ver-silbert" ist. Aber gerade darum erscheint uns jene obengenannte Bemcrkung wichtig, eben well das Blatt das Sprachrohr des Judentums beziehungsweise der alliierten Machtc ist und daher die ungcheuerlichen Ausfiihrungcn des ..Daily Skctch" am 6. Juli als authentigche Auffassung dieser Kreise bcstatigt.
Wenn sich die gegen die Dreierpaktmiichte in den Kri eg gehctzten Volker iiber ihre Kriegsziele durch-aus noch nicht cinig sind, so um so mehr Ihre Diri-genten. Diese kennen nur eines. ob <ie nun in Moskau. Washington oder London sitzen. und das heiftt: Weltherrschaft! Wohl sind sie gich noch nicht ganz einig wer einmal — falls eie siegen sollten — diese Beherrschung der Welt ausiiben soil: Vaterchcn Stalin odei Uncle Sam mit John Bull im Schlepptau. Nutzniefier einer solchen, glucklicher-weise rein utopischen, Entwicklung ware auf alio Fiille Israel Das zum mindesten in den Mcthoden durchaus iibereinstimmende Konsortium dieser Welt-herrschaftskandidaten braucht rur Erreichung seines Zicles durchaus keine Kultur. Keiner dieser Gesell-schaft hat etwas mit der schSpfcrischen Kultur der europaischen Vcrgangcnheit zn tun. Sie erscheint ihnen fiir ihr Reich Utopia als Fremdkorper und deshalb eher hinderlich. Und ihre SchluBfolgerung: ..Liquidiercnl". ..Weg mit den fiir Menschen mit Geist und Gemiit geschaffenen edien Werten!". Wejj mit ihren hehren Zcugen In Koln. Aachen, Rom uni anderen StadtenI" Hicrin erblicken die Pluto-Bolschc-wisten ein neues Kriegsziel. und sic streben ihm eifrigst nach. So eifrig, daB ihnen der Kummer des Papstcs. der indesscn mit ..einer bcsonderen Erbltte-rung" an den Gcncralvikar von Rom gcrichtcten Brief zum Ausdruck kommt, unverstandlich er-scheincn mag. Ebensowcnig werden sie es begreifen, daB das Obcrhaupt des katholischen Christentume Waffenchre und Wiirde der Natur mit der Erhaltung von Denkmalern des Glaubens und der Kultur in ursachlichen Zusammenhang bringt. Deutlich wird die Anklage des P^pstee. wenn er an seine mehrfachen Mahnungen. Rom von den Schrecken und Leiden dtr Bombardierung zu verschonen, erinnert, Er hattc der ,,christlichen Zivilisation" empfohlen, den Kriej an-standig zu fiihren. dabel aber nicht erwojen. daS gerade die angeblich fiir christliche Ideale Ins Fell gczogcnen Streiter anglo-emerikanischen . Gebliit: nach alter Erfahrunj in dtr Praxis am wcnijstea nach chrietlichen Grundsiitzen handeln.
Wer die tiefsten Griinde des Barbarentums In der pluto-bolschewistischen Allianz sucht. der wird sia immer leicht und ticher im Judentum flnden. Eine neue Bestatlgung Im Fall Rom bietet die jiidische Paliistina-Presie. die den amerikanlscben Angriff auf die Ewige Stadt mit - gliihenden Worten verteldigt und ihn als groBen Erfolg preist. Das Blatt ..Haboket" lafit dabei in seinem Uebereifer die Katze aue de« Sack. Indem ee erklart der Vcrsuch einer Zer-storung Roms set nur ein • erster Schritt. Kri eg and Zerstorung der Kultur sind daher nichts andere: ale die Rache Judas. Und fiir dieses Phantom Mgce England und die USA zu Felde!
London schweigt zur Ausbootung de Gaulles
Chnrdilll will in Geheimsitzung spreAen - Beweise lUr Wasliingtons Vorherrsdiaft
fk. Stockholm, 27. Juli. (Ei{enbcricht.) Die in WiLshington zwischen Roosevelt und Giraud beschlos-sene Auflosung der I.ondoner Gaullistenorjani-sation. der sich Churchill fiigen muSte, hat offenbar rccht delikate Begleitumstande mit »Ich gebracht. wahr-scheinlich .sogar peinliche Folgen gehabt Diese SchluBfolgerung muB aiis der Tat ache gezogen werden. daB sich der englisdie Prcmicrmimster trot: dem Driingen mehrerer Abgeordncter im Unterhaus rund-weg weigerte. irgendwelche Auskiinfte zu geben. Er hat sich jedenfalls entschlieBcn miissen. elpcm Be-amten und der britisdien Presse genaue Verha'ltungs-maBregeln zn erteilen, vie eie sich in Zukunft gegen-iiber De Gaulle und seinem Anhang einzusiellen haben. Die Londoner Zei'ungen berUhrten seitdem dieses Thema mit keinem Wort mehr. Es 1st ihnen also von Churchill Schwcigen anbefohlen worden.
Dennoch 1st gerade dieses Schweig^ bercdt. Es dokumentiert ebenso wie die merkwiirdige Haltung des Premierministers Im Unterhaus da« ichlrchte Ge-wissen der Briten die bisher Jie Gaullisten mit alien Mittein unter.4tiitzten aber nun Infolge gegentelliger Anweisungen aus Washington gezwungen sind. De Gaulje fallen zu lassen und damit ihre mit so groBen Hoffnunjen clngeleitete Politik in Nordafrika zugunsten der Amerikaner endgUltig zn liquidieren, < Wie peinlich ihnen diese Entwicklung 1st. wird da-
durdi belcgt, daB Churchill ho hstens In einer G*" heimsitzung des Parlament« iiber sie sprcchen will.
Auch in einem anderen Punkt sind die Washing-toner Richtllnien fflr die Briten maBgebcnd gewor-den. Eden erklarte namlich Im Unterhaus. in deil Bcsprediungen zwischen den alllierten Regierungen Uber das Problem einer Anerkennung des Glraud-Regimcs In Algerien babe zwar ein Meinungsaus-tausch stattgefunden, er konne aber hieriiber nidit* welter sagen. Dieses Verhalten entsprldit «enau dem Vorgehen Roosevelts. der allerdings nod) einen Schritt welter gcgangeo war nnd eine soldie Anerkennung briisk abgelehnt hat um Giraud keine Mog-lichkeit zu geben, sich aus der Bevormundunj Washington; zu losen, wozo er Ubrigene echon aus finanzlellen Criinden nicmals imstande sein dfirfte. Das ganze Schauspiel wird dadurch besonders Inter-essant. well es an einem Prazedenzfall bewelst, wie man in den Plutokratlen mlt den Satelliten willkiit-Mch umzuspringen pflegt
Tschmgkings „Funt-Pimkte-Fordenmg"
Olfene Worte der Zeltung „Takungpao" - Anfienminlster Soongs neue Bittrelse
rd. StoAhoIm, .27, Ju8li. (Kijcnbericht.) Die Ictjtcn Jalire habcn dcn bctrojcncn Tschungkingchincscn dcutlich vor Augpn scFiihri ЈаВ dif anglo amcrikani schen Politiker zwar GroRartijes leistcn In besuj auf Beschworungen zum Ausbilten der von ihnen Werkzeu; beniitzten Staaten iedoch n>emal5 um einr Ausrede vcricgcn sind w»nn es darnm geht die Un mSjjlichkeit der Einiosung In Bausch nnd Bogen ge scbener Versprcchungcn zu bcgriinien Es Ist die Auf jabe des zur Zcit in London weilendcn wchungkin; chin'esischen Aufienminisfere Soong wieder einmal dir Rrfultun; der hoch and heillg gegebeneo Hilfsgeliibd' '■a verlangen
Aof welcher Linie die chinesischen Fordcrnngen llegen. jcht aus einer techungkingchines'schen Stimmc hervor. Di» technngkingchinesische Zeitnng ..Takutig-P*o" ttellt nit đeatlichem Vorwtrf sejeo Bn*knd und
die USA in fiinf Funkten zusammen, was fiir China notwendi; sel um sich mil Japan messen zn kSnoen: I. Vermehrte Lnfttransporte om Techungking mit Kriegsmaterial in veraehen: 2. Offnung das helBt Riickeroberung der chinesischen Hafen, damlt rschungkingchina schnellstena die Vorriite erhalte. ile ee unmngangllch brauohe; 3. muBtea Japans See-'erblndnngen abgebrochen werden so daB es an der \usnBtzun; seiner Hilf.imlttel aof den Inseln Im ilidpazlflk and In den besetzten Gebleten Chlnaa iehlndert werde; 4 mOsse eine Offensive Im n8rd-Itchen Patiflk In Gang gesetzt werden. nm die Moral der Japaner herabzosetzen" mid Ihre Offen-slvkraft Im SGdpazlfik zn achwichen; 5. ee) eine Bombardierung der lapanlscheo Verkehrsverbindungen nnd Krfegsmaterlaiverbindongen In Nordchin* nnd der Mtndscherd erfotderlich, '
Newer ungarisđier Aufienminlster
Budapest, 27. Juli. Der Rciclisverweser er-nannte auf Vorschlag des Minlstcrprasidenten und Aufienmlnisters Von Kallay den Gesandten und bevollmachtigten Minister Јепб von Ghyczy zum AuBenminister.
#
Der neue AuBenminister von Ghycry gilt mis einer der erfoigrcichsten und erfahrensten Diplo-maten des ungarischcn AuBcndienstes. Er steht im SO. Lebensjahr, war Teilnehmer des erstea Weltkrieges und begann seine diplomatische Laufbaiin nocli im Aufienministerium der 6ster-reichisch-ungarischen Monarchic in Wien. Gbyczy ist einer der griindiichsten Kenner des Minder-heitsproblems und hatte sich auf seinen Aue-iandsposten nach dem ersten Wcltkriej in Wien, Sofia, Prag und Belgrad vor allem dem elngehen-den Studium dieser Frage gewidmct. Von 1936 bis 1939 war Ghyczy der ungarischen Gesandt-sAaft in Berlin ejs Legatlonsrat und Geschafts-trager zugetellt. Von dort In die ungarisA* Hauptstadt zurfldtversetzt. wurde er zum Leiter der politischen Abteilung des Aufienminist^riums und 1941 zum stiindigen Stellvertreter des AuBenministers ernannt, welche Posten er bis zu seiner nun erfolgten Ernennung zum AuBen-miflister bekleldete.
Seite 4. — Nr. 59.
KARA (TANKEM
вотв
Mittwacb. 38 Julij 1043.
:9tAi€Šiaafe ameeUkanistfker SKČtaiđentmn
Wie Sie endeten... /
Mord imd Eomiptioii von Lincoln bis Harding Von Ellen Aiam
In don Verelnlgten Stoaten von АхпегШа wird der Prilsldent auf vl«* Jahre von dem amerlkaolaohen Volk gewiihlt, so echrelbt e# die Verfamung vor In WlrkUchkeit eplelen eJch bet der VVahl und Im Laufe der Rmglerungszelt Dlnge ab, die dem Volk bewuBt vor-enthalten werden und die ntw den Drahtziehern bekannt elnd. Dunkle Existenzen werden mlt dem In den CJSA aUmachtljren Dollar beetochcn und dleše »Ehrenm&nner« hoben dann dafUr Sorge zu tragen, daJQ die Wahl so ausgeht, wle sie von den Flnanzmagnaten und den Ibuen willtgen Beam ten verlangt werden.
Uat das Volk sich atoer trotz diescn unsauberen WahlmanUvern nlcht beelnflnssen !ae-» ■en, Rondern in esdnom gesundon Instinkt doch einen Pr&sidenten gew&hit, der tatnilchllch fUr dae Wohl und Wohe dee Volke-g und deeliandee regiert, so muissen die Dunkelmanner dafUr Sorge tragen, daQ der Revolver das voUendet, was die imsaubere Wahlagitatlon nlcht vollbrafht hat. EIn paar PistoleeischUsse krachen und der PrWdent, der in irrlgem IdeaUsmus glaubte, Korruption In selnem Kablnett aueachalten zu kdnnen und da# Land von dem egolstlschen Treitten der Dollarhjilnen frel mochMi eu konneo, muBte aeine B«cht-Uchkelt mlt dem Leben bezablen-
Macklnloy ranbt Kuba und die Fhilippinen
Im WelSen Haus In Washington zerbr&ch roan slch Im Jahre 1897 die Kejpfe, wae wohl den Pr&aldenten MacKlnley dazu veranlaSt haben mochte, dieeen wtndlgen Kapitan Sten-ton, dies Ubelbeleuradete Subjekt, in gehel-mer Sltzung zu empfangen: Nlemand wurde vorgelaesen, weim Stenton slch belm Prttslden-ten befand.
Der geheimnlsvolle Besucher
WKhrend die Mitglleder des Senate ibre Kdpfe Uberanstrengten, um dies R&tsel zu lOaen, saS Stenton MacKlnley gegenliber und versucbte von dlesem mdgUchst hohe Prflmlen fUr seine Arbeit beraiusswschlagen.
»Unter humderttauaend Dollar pro Fahrt kann Ich nlchts mehr Ubernehmen, President, das Klslko wlrd Immer griSUer, und wenn Icb Ncbon meinen Kopf rlsklere, dann io teuer wie mOgllch.« •
Mlt ktlbler 'Cberlegenhelt musterte Kinley selnen Besucber; eln lelcbtes Ironieches Lftcheln umsplelte seine ZUge, dann erwlderte er: »Nun, Stenton, dann mUssen Sie es eben laesen. Es gibt noch andere Mfinner, die gern einen gu-tcn Nebenverdienst elnsteoken, ohne glelch an chronlechen GriiQenwahn zu lelden- Sie ver-dlenen durcb Ibren WaXfenschnniggel nacb Kuba genUgend Geld; wenn Ich Ibnen also pro Fahrt 20.000 Dollar bewillige, ist das aius-relcbend genug.«
>J*, wenn em nur dor Waffenscbmuggel wtlre, d&nn Bobon<, lacbte Stenton frech, >da-bel let das RlsUco nlcht allzu groQ. Aber ich habe doch von Ihnen nooh die ehrenvolle Auf-gabe, die BevOlkerung gegen Spanlen mdgllchst so stark aufzuwiegeln, daQ eine offene Rebellion au»brlcht und Sle einen Grand haben, elnzugrelfen- Ich vers tebe ja, đafl es Sle relzt, Kwba zu annektleren, dann dUrfen Sie aber aucb gegen die Mttnner, die Ihnen dazu verhel-len, nlcht kleinilch seln.«
75.(H)0 DoUars Prftmie
»Gut, 60.000 Dollar pro Fahrt, Stenton. Das let meln letztes Wort, sonst suche Ich mlr einen anderen Mann «
»Blnverstanden, Herr President«, grlnste Stenton und relchte Kinley eelne Hand bin.
»Кв gebt auch ohne Handscbiag, Stenton«, warf Kinley kurz bin- '»Ibre Finger slnd mlr zu dreckig.«
»Aber gut zu gebrauchen, Herr PrKsident*, faucbte Stenton.
»Die Unterredung ist beendet«, bestimmte Kinley, und brummend verlieS Stenton den Raum.
Kurz darauf brach der offene Aufstand in Kuba »us. Amerika unterstUtzte jetzt die Re-belien auf Kuba ganz Offentlicb gegen Spanlen, und am 20. April iSfiT erfolgte die Kriegserkl&rung.
Dann sorgte MacKlnley dafUr, d&G Stenton die gleiche Taktik mit den Fhilippinen ver-folgte.
Stenton arbeitete gut Nachdem er belm Pr&sidenten eine Erhbhung seiner PrSmien auf 75000 Dollar durcbgesetzt batte, lodtte er den AnfUhrer des Phillppinenaufstandes gegen die Spanier auf die Seite der Yankees mlt dem Scbwlndel, die Amerikaner filhrten den Krieg gegen Spanlen nur, um die Unab-h&ngig-keit fUr die Phllippinen durcbzusetzen. Der FUhrer der Phllippinen, Aguinaldo, glaubte den EittflUsterungen Stentons, und jetzt br&cb auch auf den Phijlppinen der Aufstand in groQem AusmaQe los.
Am 1. Mai 1898 wurde die spanlsche Flotte bel Cavlte von den Amerikanem vemlchtet; Im Jull Santiago von den Amerikanem ge-nommen, Spanlen sab sich genbtigt, Frieden zu macben.
Wortbruch und Verrat
Aguinaldo nutzte die Gelegenhelt und rief am 8. Juli die Republik auf den Phllippinen auB. Er glaubte sich dazu berecbtigt, denn MacKlnley batte ihm Ja die Unabhtlnglgkelt der Phllippinen zugesichert.
Am 12 August schloB Spanlen mlt Amerika Frieden und Kuba trat Puerto Rico und die Phllippinen an die Verelnlgten Staaten ab
Kinley batte errelcht, was er wollte: die Uberseelschen Besltzungen der Spanier waren in die Httnde der Amerlkaner gefalien.
Aber die Phllippinen dachten gar nlcht daran, ihre Frelhelt aulzugeben, fUr die sle ge-
k&mpft hatten, und Aguinaldo k&mpfte jetzt gegen die Yankee:.
Bis Anfang 1801 tobte der Kampf zwlschen Amerika und den Pbilippinen. Eine Entachel-dung wurde nlcht erzlelt, denn der ЕЧШгег der Phllippinen, Aguinaldo, war ein z&her Kftmp-fer und eln tiichtlger FUhrer- Kinley war verftrgert, daB dieee klelne Insel dem grofien Anierlka solch hartnftckigen Widerstand lel-stete.
Zwei dunkle Ehrenm&nner
Und wieder aaQ einee Tages Im M&rz 1901 Stenton dem Prasldenten gegenliber. >Wie-viel?« fragte Stenton nur lakonisch-
»So geht dae nlcht, Stenton, Sle mUesen die Bedingungen genau einhalten, die Ich Ihnen steUe- Aguinaldo darf awf kelnen Fall ermor-det werden, dag wUrde dem Aufstand nur neue Nahrung geben Aguinaldo muG gefangenge. nommen werden, und zwar anf amerikanlschem Boden. Das weitere 1st dann meine Sorge- Wle Sle Aguinaldo dazu bringen, daQ er hier ge-fangengenommen werden k^nn, i£tlhre Sorge. Oelingt es Ihnen, meine Bedingungen einzu-halten, bekommen Sie eine Million Dollar. Wird Aguinaldo getiitet, let Ihr Kopf verwlrkt-Verstanden?«
»Eine Million Dollar«, flUsterte Stenton bei-nahe and&chtig. »Und wle hoch let der Vor-schuQ?«
»Nlcht einen Cent!«
»Dann mtlasen Sie einen anderen beauftra-gen, PrKsident.«
»Gut, Stenton, und Sie bleiben einetweilen hier in Gefangenschaft, damit Sie nlcht plau-dem.«
»Eine Gemeinheit!« fuhr Stenton hoch.
»Aber die einzig richtige Art, mlt Leuten Ihres Schlages zu verhandeln«, fand Kinley verKchtlich
»Also gut, ich werde die Bedingungen an-nehmen.«
»Aber kelne Zeit verlieren, Stenton —<
Und Stenton verlor keine Zeit-■ Ende Mftrz befand Aguinaldo aich schon in Gefangenschaft der Amerlkaner. Auf den Phllippinen wurde verbreitet, Aguinaldo aei gefangengenommen worden, well er Verrat plane.
Kinley hatte rlchtig spekuiiert. Mlt der Ge-fangennahme war der Freiheitskampf gebro-chen. Mehrere Abteilungen der FreiheitskM,mp-fer kapitulieren und die Phllippinen gerie-teo unter die Oberhoheit der Verelnigten Staaten.
Fortsetzung folgt.
CuiosQ macht Krach / K
Curosa war keln Caruso, aber auch eln Sanger. Dies ma] sang er die Hauptrolle in dem Stuck »Der enterbte Prlnz«. Am SchluB der AuffUhrung gab es reichen Beifall. (Oder waren Sie etwa schon einmal bel elner Theater-auffUhrung, in der es kelnen Beifall gab?) Es gab aber nlcht nur Applaus, es gab auch Lorbeerkrilnze. FUr den Stinger Curosa. Eine stattliche Anzahl LorbeerkrJUize.
Als slch der Stinger Curosa in der Garde-robe abschmlnkte, sohlmpfte er fUrchterllch. Ungeheuerlich. Mlt Lautstftrke dreizehn. Die GarderobefrSji erzittert«. Sie lief sum Ineplzi-enten.
»iHerr Curosa schimpft, daB ee nlcht zium Aushalten 1st«, erzflhit sie. »Er eagt, daQ man ihn ШП den Erfolg und um den Ruhm bringe. Er droht, sein Engagement sofort zu kUndi-gen!«
»Aber«, sagte der Inspizient, »was will denn Curosa ? Er hat doch schlleBlich zehn Lorbeer-iur&nze bekommeinU
Da tuschelte ihm die Garderobefrau elnige Worte ins Ohr.
»Da bin ich , nlcht ssuetfindlg!« rlef darauf der Insplzient Und er lief zum Reg^seeur. Dem
LotbeerktOnze — md nooh zu wenig?
Huffloisske ron Sttiten Slag;
erzUhlte er die SacJie mlt dem Sanger Curosa-»Waa will er deim?« metate der Regfisseur, »er hat doch schlleBlich zehn Lorbeerkranze bekommen!«
Lelae llspeHe daraufhln der Inepizlemt dem Rergfisseur einige Worte lae Ohr-
»Damn 1st frellloh Curosa Im Recht!« er-kl&rte der Regisseur«, Ich werde sofort zur zustandigen Stelle geben!« Und er ging zum Direktor. Dem erzKhlte er, wle sehr Curosa unzufrieden sel und daB er schlmpfead drohe, sofort zu kUndlgen.
>Warum?« fragte der Direktor. »Wo er doch zehn Lorbeerkranze bekommen hat?«
EUnlge letee^Worte kiarten Ihn auf. »Der Zustandlge muB her!« rlef der Gewal-tLge aus. Und er lief schnurstracke zum Re-klamechef.
»Was haben Sle angerichtet!« machte er dlesem VorwUrfe. »Sle bringen unseren Mel-ster Curosa um Ehre imd Ruhm, und er droht una Jetzt zu kUndlgen!«
Der Reklamechef lachelte, »er hat doch keine Ursache! SchlleBlich hat er doch zehn -. « »Sle TrotteJ!« brauste der Direktor auf-»Aber er hat zwSlf bezahlt!«
(Unit, SCHATZKASIXEIW
Spruchweisheifen
Der Mensch muB zur Arbeit gehen wle der Vogel zum Fllegen-
An der Arbeit let noch kelner zugpmde ge-gangen.
Eln Bauer, der nlcht ackert, eine Htone, die nlcht gackert, bleiben nkht lange auf dem. Hof-
Nur der FlelB 1st des GlUckes Bruder. Wer GlUck hat, dem kalbt sogar der Ochse-Die Frau kann In der SchUrze mehr fort« tragen, als der Mann heimbringeo kann mit RoB und Wagen-
Wirtetochter und MUllerhennen passen in kein Bauemhaus-Schrelkind, Gtdelhklnd-Mlt Kindem wird der Hlnunel verdieat. Klelne Kinder, klelne Sorgen; groBe Kinder, groBe Sorgen.
Was sich Uebt, das neckt sich-Bis Abend glKnzt kein Morgenrot, drum spar bei Zelten fUr Alter und Not.
Wlllst du der Vemunft deln Ohr verstopfen, wird sie dlr bald auf die Finger klopfen
Durch Betrug und Spiel, durch Welber und Weln wlrd der Mangel groB und der WoW-stand klein.
Soli dlch der Pflug zum Wohlstand fUhren. so muBt du selbst die Glleder rUhren, eelbst Pflugschar Oder Peltsche fUhren.
Selbst gesponnen, selbst gemacht lat die beste Bauerntracht.
Auch germanlaches Rechtsgut wurde In SprichwOrtem festgehalten.
Ein Zeuge 1st keln Zeuge, er set geschwore-ner Rlchter oder Bischof.
Durch zweler Zeugen Mund wlrd allerwarts die Wahrhelt kund.
Keines Juden Eid geht Uber Christenhelt. JuSen muB man mit Juden Uberzeugen. Hdrensagen ist halb gelogen, was aber die Augen sehen, betrUgt das Herz nlcht.
Ein Augenzeuge gilt mehr ala zehn Ohren-zeugen
Die Augen glauben slch selbst, die Ohrea anderen Leuten-
Wenn die Zeugen sterben, slnd Brlefe Immer elcher.
Zeugen kSnnen vergessen, aber Handschrif-ten nlcht.
Augen auf, Kauf 1st Kauf.
Wer die Augen nlcht auftut, muB den Beu-tel aufmachen.
An der Hunde Hinken, / An der Huren Win-ken, / An der Kramer SchwOren, / Und der Frauen Zahren / Soil nlemand sich kehren. / Denn der Kramer schwdrt um das Geld, / Hunde hinken und Welber welnen / wenn'a Ihnen gefailt.
Das Erbe geht nlcht aus dem Busen, / Daa Gut erbt von Kind auf Kind, eowelt als man Immer reichen kann. / Was Vater und Mutter lassen, das soil die Geburt besltzen, / Wae von Vater- oder Mutterfrucht kommt, / Soil geerbt seln bis Ins neunte GUed.
Wetterregeln gibt es eine Unzahl. Sie slnd sliCher in elner ganz bestlmmten Gegend ent-standen, gelten daher nicht fUr das ganze Reich. Man hat sie aber gedankenlos dahln Ubertragen. Deswegen slnd sle unzuveriassig. Darum sagt der Bauemmund: Wenn der Hahn kraht auf dem Mist, andert slch dae Wetter, Oder ee blelbt, wle es ist- — Aber wenn die Hunde Graa fressen, dann gibt es Regen.
Th. Graue.
Das Schaf im Minenleld /
Wlr batten eln kleines schwarzea Schaf, so wle andere Kompanlen ihren Hund haben Das helBt: Ich hatte das Schaf und betreute es. All ganz kleines Lamm war es пЦг zugelau-fen. Wer welB, wohln slch seine Mutter ver-irrt hatte und In welcher Bratpfanne sie flchmorte. Ich habe das Vertrauen des Tleres nicht enttauscht und ihm das Leben gerettet. Die Kameraden schwelgten namiich, als sie das Tier sahen, In ausschweifenden Phanta-•len, wie man ee am besten zubereiten kCnnte. Ich redete ihnen eln, daB dies unrentabel aei und wlr vlel mehr davon hatten, wenn wir es groB fUtterten. Spater behauptete ich, daB man es noch vorher scheren mllsse, W£il um die WoUe schade sei, wenn wlr cs v&zeitig dchlachteten. Ich bin nicht Uberzeugt, daB die Kameraden meinen AusflUchten besonderen Glauben achenkten Jedenfalls aber lleBen sic inlch und das Schaf ungeschoren, das mlr wie ein Hund treu und anhangllch auf Schrltt und Trltt nachllef.
Gestem hatte ich Feldwache. Gut getarnt lag ich hlnter einem Strauch und blickte auf das auogedehnte Mlnenfeld, daa zwlschen uns und den Felnd einen Rlegel schob.
»Mah!« Langgezogen tdnte es von links her. Mich riB es herum. Daa Blut gefror mir In den Adem: — daa Schaf war mlr gefolgt und tanzelte nun im Minenfeld herum.
Mein erster Gedanke: die Gefahr, In der das Tier sohwebte. Es war eln Wunder, daB es noch nlcht hochgegangen war Lelse lockte Ich ea Daa Schaf antworlete mlt elnem freu-(tlgen GeblOke und blickte slch suchend um. Bel Jedem Schrltt, mlt dem es meinen Rii^:n liachging, wartete Ich auf die Explosion. Und bel jedem Schrltt wiederholte alch dae Wunder: dae Tier wlch imbewuBt den zahllosen l>r(lhtBn шт, <Ив den Tod bedeutetea-
Je naher daa Tier an mlch herankam, dtsto brenzllger wurde die Situation auch fUr mlch port in der Miilde lagen die schweren Brocken betoodera dlcbt. Wenn si« gelSit wurden, be-kam Aueh Mi mWa Tell «*.
Шпв packende FronteratUung m Hsnnann ИаШш;
UnwllUcUrlich griff Ich nach dem Karabiner, um daa Tier abzuschleBen, bevor ee Unheil angerichtet biitte.
Bevor Ich aber den Gedanken noch zu Ende gedacht hatte, war Ich schon In voller Deckung. Hit angehaltenem Ateiu preQte ich mich feet auf den Boden und wartete, daB slch drau-Ben im Minenfeld das Wunder zum hundert-sten Mai wiederholte.
SpiacUstudiea mit Pjotr /
PJotr, dcssen Holzhiite mlr als vorltlufl-gea Quartler dlent, hat nlchts mlt dem Namensvetter zu tun, der, mlt dem Belnamen »der GroBe« geschmUckt, In die Geschlc^te eln-gegangen 1st, alldlewell er unter anderem die Bchweden bei Poltaiwa aufs Haupt schlug. Det Pjotr, dem dlese Zellen gelten, turnt allabend-llch auf die schwlndelnde HChe seines Steln-ofens, steckt In Lumpen und trftgt einen Bart wle Rasputin mlt slch herum, einen Bart, In dem eln SchwalbenpRrchen unauff&lllg nleten kOnnte. Main. Pjotr schlug kelne Schweden aufs Haupt, sondern brachte es mir zur Ver-nlchtung von etllchen FeldmAuaen, Ratten. Wanzeri und FlOhen, wenn sle gar zu auf-drlngllch wurden.
Und doch ragt er aus der sowjetlschen Stumpfslnnsmasse Irgendwle bedoutsam her-vor. Man schfttzt Ihn unter sclnesglelchen. holt slch Rat bel Ihm Auch kann er elnlgp deutsche Brocken akzentfrcl hersngon und sprlcht sogar urwiichsige deutsche FlUche rich-tig aus. Er ist ein gelstlger Llchtblick In dem Nebeldunat der ailgemelnen Unbildusg, die dies«# »modemste Land der Erde« uml&ngt.
Mlt Pjotr dringe lob, aucb dae aprioht fU> .'clnen geistlgen Hochstand, in das Oestrtipp ler russlschen Sprnche eln Mltteh Zolchr'^ und Qeston aller Art ist mein Vokabelschatz schon ganz aneehnllch gewacbeen- Aber wae feblt, Bind die tleferen granunatlkaliacheo Z»
Und wenn es ausblleb? Verflucht! Dann werden die drilben beetlmmt ihren Vortell wahrnehmen und durch die Gasse elnbrecben, die in das Minenfeld gerlssen wurde.
Die ganze Steliung In Gefahr! Die Kameraden mlt Ihr!
BUtzachneil glng ich in Anscblag und feu-orte. Mit elnem Wehlaut, der mir ang Herz griff, brach das Schaf zusammen.
Mlt elner Tr&ne im Auge starrte ich ge-bannt auf den schwarzen Fleck drauBen auf clem grUnen Plan •
On hsitues Eilebolfi Im Ostea. Yon UQz. Wemei Giesekino
sammenhKnge. Mein Sprachatudlum mlt Pjotr 1st wle ein mechanlsches Klavlerspiel ohne Noten und Harmonlelehre- Wean man wenlg-stene eln Lehrbuch htttte!
Sehr oft stent sich In solchen Lagen der rasche Fingerzelg eines gUtlgen Geatims eln. Belm Lesen einer Zcitung atoQe Ich von un-geffthr auf die Anzeige eines »Fremdsprachen-Institut««. Es 1st von Schnellkuitien durch Selbstunterrlcht die Rede, vom mUhelosen Er-lemen fremder Zungen, das geradezu zur Lust anwacbse, wenn man in dem betreffenden Laode weile. Spielend lelcht und schnell blelbe die Ausaprache am Gaumen haften. Dies alles und noch mehr steht In dem Inserat, das mit dem kategorlschen Imperativ schlieflt: Lassen Sle sich von elnem Landesbewohner, dessen Sprache Sie beherrschen wollen, Jedes Kapltel vorlesen! Achten Sie dabei auf die lichtige AuBsprache und priigen Sle sich den t'reindartlgen Tonfali eln!
Den Wink dee Schioksals veratehend, richte Ich ohne Z»gem einen Brief an Jene vlel-spracbige Flrma und bestelle den Lehrgang fUr Riueisch. Dret Wochen amfl Ich mlch bis ;шп Blntreffen der Lemmlttel gedulden- Sle verstrelchen nlcht ungenutzt: In der frelen Zeit, He der Frontdienst lilBt. arbelte Ich mich 'ang-sam, aber unaufhatteam immer weiter Im Dlcklcht der ruasiechen Vokabeln vor. Voa
PJoir кЛ Mcar wiWe Lied
VoMn I Vor en I
Wlr schreiten — Kolonnen.
Voran! Voran!
Wlr haben begonnen.
Packt ал! Packt an!
Die Hfinuner schningen —
Schkigt zu, echlagt zu!
Wlr echaffen — vollbrlngen.
Auch du — auch dta!
Die StraBen haJIen
Von mLsermi Schrltt
Du, elner v(hi alien,
Zleh mlt, zleh mlt!
Wlr schreiten — Kolonnen.
Voran! Voran!
Wlr haben begonnen.
Packt an! Packt an!
Ferdinand Oppenberg
Rfiuberhauptmann bc€B*arKtesflI,*%iin!Knug8 nur den oberfiachlichen Sinn, nicht aber den elgent-lichen Kern der Textzellen erfassend. Aber Jeden Tag muB Ja der beetellte Schnellkui-sua eintreffen!
Und er trifft ein. Schon von weltem wlnkt der Reiter, als er, den Feldpostsack vor slch auf den Battel gelegt, von der H6he auf unser tief geducktes Dorf zugalopplert-
Der Schnellkursus besteht aus elnem Buch, mit dem Ich Pjotr aus der OfenhOhe locke Er stBBt einen unartlkuUerten Schrel aue, der Freude ausdrUokt. Immer leWwfter werden seine Geeten, und Immer lebhafter sprudelt der FluB seiner unveret&ndlichen Rede, Je nfther ich Ihm mein Buch hinhalte. Slcherlkh ist ee die Manifestation der Freude des geistig ge-blldeten Indlviduums an den kulturellen GUtera der Menschelt, ale deren Slnnblld Ihm mein Buch erschelnen muB.
SchlleBlich, als eelne аш beiserer Kehle g*. scUeuderten Wort« slch	za
Uberschlagen #ch einen, Ueee lob den Kempanle-Dolmetscher kcanmen, Wle rln Kartenhaue rant schlagartig das GefUge all meiner Idpnlen VorstelJungen zusammen. Denn Pjotr, so sagt der Dolmetetdier, habe mlr tHigen wollen, dWl Mr вШЛ Шт httam*. № ш AariiitelMUn ^
%
Sreda, 28. julija 1043.
K A B A W A N K L .V B O I E
St; :;n Л. — Ste v. 5P.
FInantno posvetovanje mesla Krainbnrg
Finančni položaj mesta urejen, še dobro razvija - premoženje se je povečalo
FriedriA Veliki obišče Wilhelmsteln
Friedrich Veliki je smatral za hrbte-nico države zdrav kmečki atan. Po ee-demletni vojni, je bila njegova glavna skrb, da odstrani posledice vojne. Vedno je bil dostopen novim pobudam in pripravljen, da se osebno prepriča o vzornih napravah.
Tako je prišel leta 1749. tudi nekoč o priliki večjega potovanja k grolu Wil-helmu Biickeburškemu na grad Hagen-bur g. Ta častnik, ki ae je izkazal kot va-jaški organizator v Španiji in na Portu-galakem, je bil znan predvsem po svoji vojaški in vzgojni Soli, ki se je nahajala v majhni pomorski trdnjavi »Wilhelm-stein< na umetno napravljenem otoku v morju Steinhuder,
Vprvič se je seznanil veliki kralj v tem zavodu s pumperniklom, na poseljen način podolgovato pečenim polnorienim kruhom. Ta iz Vestialskega izhajajoči kruh si je pridobil vedno več prijateljev in je bil 1. 1849. končno uveden tudi na dvoru kralja Fridrika Viljema IV. Pruskega. Ni ga smelo manjkati pri nobenem njegovem zajutrku.
Storimo tudi tako!
Slika v okrožni biši Radmannsdorl
Kot smo nedavno poročali, naj bi krasila novi Landratsamt v Kralnburgu fresko slika
Rolf bennar:	'6
lil ui ивилтлшл
HUMORISTIOBN ROMAN
Gospa konzulova ljubi sprejeme v velikem slogu. Maximilian oskrbi to s posebnim dostojsmstvom.
Drugače pa oskrbuje — če nimajo nikogar v gostih — vrt in kozo. Kozo zaradi trme gospe konzulove. Ima rada presno mleko. Koza ji ga daje zelo točno. To je njena edina življenska naloga.
Kep Werner pozna navade pri Soltman-novih sprejemih, pride na minuto natančno enajst minut pozneje, da lahko pravilne prezentira Schwabeja kot docenta.
Ne boji se, da bi se Schwabeju pripetil kak faux pas. In četudi. Znanstvenikom to spregledajo.
Navadnemu smrtniku ne.
Znanstveniku daje takle majhen spotik-Ijaj tako rekoč še le potrebni nimb. Prej 80 opravile to brade. Dandanes so izumrle ali pa so jih doumeli v njihovem delovanju. Samo ob sebi je razumljivo, da je znanstvenik bolj domač v vedah, ko v galantnem občevalnem načinu. Suum cuique. Vsakemu rvoje.
Ta bojazen glede Schwabeja pa niti najmanj ni bila umestna.
SdJonski izpit položi povsem brezhibno.
V prvi vrsti je temu vzrok njegov elegantno prilegajoči se smoking. Schwabe je v njem v resnici videti tako moder kot kak mlad docent.	'
K temu pride Se, da ga Maximilian a(
V častitljivi mestni dvorani Krainburga se je posvetoval mestni župan Pg- M6rth s svojimi svetovalci: Deckerjem, finančnim inšpektorjem Brettschnelderjem, Schulratom WUstnerjem, Bauratom Ing- Justom, ing. Luckmannom, Hansom Galletom in Helnri-chom Kornom o letnem obračunu 1042 Potem ko se je na kratko spominjal umrlega mestnega uslužbenca Urbasa Franza, je omenil župan zaslužno delovanje pri finančnem razvoju mesta v preteklem računskem letu, ki sta ga vršila oba njegova uradna prednika dr. Markgraf In po njegovem odstopu septembra 1942. njegov namestnik Decker do 19. februarja 1943.
Za preteklo računsko leto se je moral napraviti proračun — prvi pod nemško civilno upravo —, ki ni imel za podlago nobenih uporabnih podlag in skušnje. Postavke so bile da-leko prenizko nastavljene. Ker se je računalo na davčne zaostanke, se lahko označi davčno moralo za dobro Bili so tudi s časom zvezani Izredni izdatki. Dolgovi mesta so se znižali za 33.900 RM, premoženje se je pa povečalo z rezervami in pridobitvijo zemljišč za 200000 RM. Navzlic tem Izrednim razmeram so se ugodno razvijale mestne Mnance pri prvem proračunskem gospodarjenju s sredstvi. Lansko leto doseženi davki se skoro ne bodo v tekočem računskem letu bistveno spremenili- Finančni odkaz se je pomembno znižal, tudi okrožna doklada se bo vprvič pobirala. Obe obremenitvi se bosta pokrili Iz prebitkov preteklega računa. Tako se je izravnalo vkljub
oznanil samo kot docenta, ampak kot docenta profesorja doktorja Schwabeja. '
Spričo take mladosti in tako izredne množine dostojanstev ostrmi seveda družba, in Schwabe bi bil lahko naredil napako za napako, ki bi jih le spoštljivo občudovali. Toda njegovi rokoljubi so povsem eksaktni. Vežbanje glede njih se je zelo splačalo.
Werner spočetka kritično opazuje svojega gojenca kakor kak pedantičen pedagog, kakor kakšna zaskrbljena koklja svoja pi-ščeta — toda kmalu ga pusti samega tekati okrog.
Iz same sramežljivosti Schwabe ne prekliče naslovov profesor in doktor, ker se boji, da ipu potem tudi ne verjamejo docenta. Čeprav si ne more razlagati, kako sta oba nastala.	^
Werner tudi ne.
To ve Maximilian.
Maximilian je seveda vedel od Wernerja, da bo pripeljal s seboj docenta. Kakopak je Maximilian to takoj pripovedoval svoji zakonski drugi polovici.
Da dela docent seveda le z glavo, je bilo MaximJlianu takoj jasno. Toda kaj natančnejšega si pod tem ni mogel predstavljati. Mesar seka, pek mora ob štirih zarana vstati, da pridejo zemlje o pravem času, krojač mora rad sedeti — toda kaj dela docent, mu je bila nerešljiva uganka.
Njegovi zakonski polovici tudi.
* Zateče se k malemu Dudenovemu slovar-!u In izsledi: docent = visokošolski učitelj, metnik stolice.
Imetnik stolice.
Aha. Visokošolski učitelj. Torej tako nekako kot profesor in doktor.
potrebnim gradbam v preccjflnjl viilnl in pri storitvi dolžnostnih rezerv redno gospodarstvo tekočega računskega leta-
Za zgradnjo gasilskih ribnikov v Wartu, >Neue Heimat«, Šolske barake itd. nI na razpolago sredstev, financirana bo z odobrenimi potrebnimi odkazi.
Po sporazumu se je zahvalil župan svetovalcem kot izvoljenim častnim uradnikom mesta, ki vrSe svoje dolžnosti poleg svojega poklicnega dela, za njihovo odgovorno posvetovanje v preteklem računskem letu. Priznal je teta-ve. ki so jih pri tem imeli, da dobe za njegove ukrepe razumevanje pri prebivalstvu- Tudi je priznal pridnost in gorečnost uradnikov, naetavljencev in delavcev.
Posvetovali so se tudi o prodaji zemljišč seliKu >Neue Heimat« in plačilu zemljišča, ki meri okoli 5000 kv. m za otroški vrtec NSV v Wartu. Krainburg bo postal mesto z okoli 20 000 prebivalci. Ta cilj si je postavil Chef der Zivilverwaltung, Gauleiter in Relchsstatt-halter v K&mtnu dr- Rainer z tupasom, ko je ta bil še v vojaški suknji, priSedši od Kubana, kjer je vojaško upravljal 6000 kv. km najrodovitnejše zemlje- Danes prebiva okoli 14 000 ljudi v mestu Kralnburgu, na 2500 ha, to je 560 prebivalcev na kv km, med tem ko nad 2000 ljudi živi v okoliških občinah, ki so zaposleni v mestu in ki radi pomanjkanja stanovanj ne morejo prebivati v mestu. Gradnja selišča >Neue Heimat« odpravlja zaenkrat najhujšo stanovanjsko stisko.
In kratkomalo ga oznani kot takega.
Tako je torej Schwabe naenkrat postal profesor.
Pri Soltmannovih mu je izbomo ugajalo. Samemu sebi se čudi, da se tako dobro znajde v tem miljčju. Anfto, ki je globoko dekoltirana in kaže veliko svoje lepote, še več pa je da slutiti, občuduje skrivši. Ali je ta postala lepa! Njegova soseda pri omizju mu zdaleka ni tako ugajala. Anita bi mu bila ljubša. Ampak tu je seveda sedel Werner poleg nje. Ta je bila njegova.
S svojo sosedo pri mizi se je zabaval o prosveti in o tem, da stonoga nikdar ne zamenja svojih nog. Bil je v resnici dobro razpoložen.
Nekatere jedi je pustil iti mimo, ker mu ni bila znana! točna uporaba vsaki osebi obilno dodeljenih, tesnobno različno oblikovanih nožev in vilic. Izjavil je pri tem, da mu ravno ta jed ne ugaja posebno. Z jokavim očesom je potem gledal za izginja-jočo slaščico.
Werner ga mora brezpogojno poučevati še nekaj ur. Dopustiti, da ti uidejo taki užitki, je prav za prav neodpustljlv greh. Toda — vedno obvladati situacijo! ta nauk mu je bil Werner dal kot talisman na pot. Nikoli pokazati svoje slabe strani- Če ne nogavic — pa dokolenke!
Večer je potekel v lepi harmoniji.
Mladi gospod profesor naj le še večkrat pride
Rad; prav rad; ugaja mu izredno.
Z rokoljubom in z »Milostiva gospa, iskreno sem vam hvaleienr ва miini твбвг«
Qm dironnpuH^i det Tag#*
I/ iartSiu dneva
Unfallverhiltung im Haashalt
Ггврге^спјв mzgod v gospodinjstvu
Der Beauftragte fiir Sozlalversicherung beltn Chef der Zivilverwaltung Mr die besetzten Ge-biete Kilrntens und Krains hat die von der So-zialversidierungskasse In Krainburg ausgearbei-teten Unfallverhiitungsvorschriften filr Haue-haltungen genehmigt und sie mit Wirfcimg vom I. Ju!l 1943 in Kraft gesetzt. Von dieseni Zeit-punkt an sind alle HaushaltnngsvorstSnde, die Hausangestellte (Hausgehilfinnen, Kdchinncn« Bedienerinnen u. i.) beschtiftigen, verpfliditet, fiir eine gefahrlose Gestaltung der Arbeit im Haushalt zu sorgen und haben aile Arbeitsriume, Masdiin.en und GerStsdiaften so einzurlditen und xu erhaiten, dafi die Versidierten gegen Unffille und Berufskrankheiten gesđjtttzt sind; solange die genannten Einriditungen Маме! aufwelsen, die eine Gefahr filr Leben und Gesundheit der Verslcherten bedeuten, sind sie der Beniitzung zu entziehen. Dte Hausangestellten hinwleder haben die Pflidit, die Unfallverhfltungsvorsdirif-ten lu befolgen and unter gewissenhafter Be-achtung der ihnen vom Haushaltungsvorstand Oder seinen Beauftragten zur Verhiitung too UnfSllen und Berufskrankheiten gegebenen be-sonderen Anweisungen und Belehrungen filr Ibre Sidierhelt und die ihrer Mitarbeiter zu sorgen, Wer den Unfallverhiitungsvorsdiriften zuwider-handelt, wird m)t empfindlichcn Ordnungsstrafeo belegt.
Die Sozialversicherungskasse filr die besetzten Gebiete Kamtens und Krains in Krainburg wird dcmnachst mit der Ausgabe dieser iehrreidien Vorschriften beglnnen, die in einer Broschilre unter dem Titel „Unfallverhiitungsvorschriften helfen Gefahren Im Haushalt beseitigen" als Tell C der UnfallverhUtungsvorsdiriften der So-sialverslcherungskasse in Krainburg ersdiienen sind.
Kriegsversehrte werden Volkspfleger
Vojnl pojikodovaiici postanejo ljudski strešniki
Viele Kriegsversehrte wareo in den Glie<U-rungen der Part« poUtisch tiitig, ehe sie Soldac wurden. Ein Berul, der politische Erziehungsarbeit zur Vorausaetzunc hat, konnte da fiir die kiiaftige BerufswaJil besonders naheliegen. Das Hauptamt (Ur Volkswohlfahrt weut in diestm Zusammenhang tuf den Beruf dei natianal-sozialistischen VolkspHegers hin, Dieser Beruf hat im nacionalsoziaUstischen Staat einea neuen Inhalt bekommcn. In der praktischen Soziaiarbeit gilt ** aui weite Sicht planend und vorbcugend zu gestalten. Jugeaderholungspflege, Jugendbilfe, Wohlfahrtspflege, Gesundheitspfle^e, Er-ziehungslchre und MenschenfUhrung sind Teil» gebiete aus dem reichen Arbeitsfeld. Die fach-Rche Ausbildung vermittelt dem kUnftif;en Volkspfleger die nStigen Grundlagen. An ihrem Ende steht die staatiiche Anerkennung als Volks-pfWer. Der Bedarf an solchen Kriiften ist sehr groB. Die Existenzgnindlage ist gesichert und darQber hinaus Vorsorge ^etroffen, dafi in der Ausbildune stehende verheiratete Kriegsvertehrte ihre Familie neben dem Studiom nnterhaltea kdnnen. Dem Umschulungslehrgang _mu6 eine praktische soziale Titigkeit von drei Monatcn vorausgegangcn snn. Dann beginnt di# theoretische Ausbildune an der Reichsfachschuie der NSV filr Volkspfleger. Bewerbungen sind an das Hauptamt fUr Volkswohlfahrt in Berlin zu rich ten.
Poslali Clen der lallonalsoiiallsli-schea lalk^abliahrt IVSK
je	"Schwabeja srečno končana pre-
miera pri Soltraaanovih.
*
Zlagajo reči v kovčege.
13 oblek vzame Anita 9 seboj na potovanje. Werner ji priporoča, da bi vzela Se eno več, ker je 13 nesrečna številka. Toda Anita ni babjevema. Ostane pri 13.
Številke 13 se človek ne bi smel lotiti.
Avtomobil je pripravljen za na pot. Je zelo lep in sama težnja za slavnimi deja-« nji ga je. Anita ima s kožuhom obšit Športni kostum in je videti sladka.
Vsa rodbina s stranskimi koleni je пал stopila pri vozu.
»Dete, vozita se previdno!«
»In piši vsak dan!«
»In, gospod doktor, da nam dekleta n« povozite.«
»Ampak papa!«	'
»Dobro potujta!«
»In pozdravite mladega gospoda profe« sorja!«
»Da, bova. Na svidenje!«
»Mladi gospod profesor« je bil zadnjo ne* deljo poslednjič v gost6h pri Soltmannovih« Ko je bila Anitja v salonu prednašala druk bi nekaj pesmi, je konzul, ne zbujajoč po* zornosti, potegnil Schwabeja v sobo za ka^ dilce. Schwabe je resen Č16vek. Njega j<| prosil konzul, naj pač zelo pazi na Anito, Ona je Se zelo mlada is Se potrebna sad« zorstva.
Schwabe je ganjen spričo tolikšnega za«
upanja, ki mu pa izkazujejo.
(Dalje pcihodnji&ll
profesorja Loblseerja, za katero so kartoni že zgotovljenl. Sedaj zvemo, da hoče tudi Radmannsdorf okrasiti svojo okrožno hišo s stensko Bilko v stopnjlSču- Z Izvršitvijo je poverjen znani akademski slikar Otto B e s t e-r e i m e r. Na obisku v ateljeju hISe umetnikov v Klagenfurtu smo videli 2e precej izgo-tovljen karton. Prikazuje velikopotezno zasnovane skupino, mož In žena, v varstvu mogočnega orla. Pod skupino pridejo besede Goetheja: >Wlr bekennen una zu dem Geschiecht, daa au* dem Dunklen Ins Helle strebt!« (Priznavamo ae k rodu, ki stremi iz teme proti soncu), že te dni bo začel Bcstereimer z delom stenske slike same.
Pridelovanje ajde na Gorenjskem
Važnost ajde za čebelorejo In prebrano
Prav v teh dneh je po Oorenjakem največja setev ajde. Zato ne bo odveč, če spregovo^ rimo nekaj besedi o ajdi, ko je v času nje-nega cvetja vsa Gorenjska tako krasna, zlasti če imamo opazovati priliko to krasoto iz naših gora.
Ajda, (Imenovana tudi jeda, jejda, helda; nemško se imenuje ajda daa Heldekom, der Buchweizen), je važna rastlin* za naše kraje, ker raste tako hitro, da jo je mogoče po str-nJSeu sejati kot drugi pridelek, in ker daje zrnje, iz ćegar moke napravljamo izvrsten ia tečen ajdov kruh In Se boljše ajdove žgance. Ajda je prišla v naše kraje 12 jutrovih dežel za časa križarskih vojsk, in sedaj se povsod prideluje v toliki množini, da Je med 15. av-
Mladi železnitarli v laborBtn za $olan|e \ HOiinqn
Iz vseh Banov ravnateljstva državnih železnic - Dr. Zedimann le govoril
Predsednik ravnateljstva državnih železnic Villach, Pg. dr. Zechmann, je te dni obiskal taborišče za šolanje železničarjev v ABHn-gu. V pokrajinsko tako mično, ob stočišču Save in efllinškega prelaza ležečem, lepem taborišču se sedaj nahaja S8 mladih delavcev In pomočnikov nemških državnih železnic, torej del njihovega naraščaja za nižjo in srednjo službo- Tu so se sešli Iz vseh Oauov ravnateljstva Villach na 14 dnevno tovarlSko taborenje.
Mladeniči so zapustili s sv6jlml predavanji, predvsem vežbanjem, petjem In Športnimi vajami pri navzočih gostih najboljši vtis. Po normalnem delovnefn načrtu je govoril predsednik ravnateljstva državnih železnic zelo nav-duSevalno mladeničem.
Nemške državne železnice, največje prevozno podjetje sveta — tako je Izvajal, morajo danes
izpolniti nalogo, ki je največja, kar jih je kdaj-koll imelo kako prevozno podjetje- Za Nemčijo so to. kar Je za Anglijo mornarica- Ravno radi tega pa morajo postati njihovi člani vedno bolj vojaški- Po zmagi bodo šele prišle velike naloge, katere bo morala rešiti današnja mladina. Za nemške Železnice bodo prišli prav silni časi, doba. za katero se že sedaj izdelujejo veliki načrti. Vsakemu mlademu železničarju bo ta doba odprla velike možnosti, odločilna za napredovanje bo pa Izključno stvo-rltev. Zato morate izkoristiti svojo mladost In se učiti — tako se je obrnil govornik do mla-denlčev. Poleg tega si morate pridobiti vodl-teljsko zadržanje in predvsem gojiti tovarištvo. Ml, današnji Nemci ne verujemo več v čudeže, toda v eno pa verujemo: v moč nemškega človeka!
gUBto^ (Vel- šmarnom) In in 10. eeptcmbrom Ш1< Šmarnom) najlepši kras gorenjskih krajev.
V stopah izluSčeno zrnje se rabi za kafio, njeno zrnje je dalje prav izvrstna plCa za kokoši In za mlade pujske- Slama (ajdovlci) le rabi večidel za nastll, za krmo nI dosti vredna kot sama, pač pa nam pride prav spomladi, če jo režemo med mlado svežo travo, v času ko prehodno krmimo živino od suhe na svežo krmo Iz ajdovega zrnja se da pridelovati tudi špirit.
Bogato pašo dobe v ugodnih letih na ajdi tudi pridne čeb«le, in petina medu je po ua.:ih krajih v tesni zvezi z rodovitnostjo ajdf Kjer ni ajde, ondl tudi ni pravega čebelarstva. Mnogo ajde je prvi pogoj čebelarstva- Ni Je rastline pri nas, ki bi dajala toliko In tako okusnega medu, kakor ajda. Zadnja tretjina avgusta in prva tretjina septembra, ako je mirno In toplo vreme, so tisti dnevi, ko čebele največ nanosljo najboljšega medu- Treba Je samo dopoldne Iti v-teh dneh, ko cvete ajda med ajdovimi njivami, pa nas že neizmerno prijeten duh'opominja, da je tukaj tako rekoč tovarna medu. Kakor travniški stroji, tako šume in brenče pridne delavke-čebele po cvetoči ajdi, Izkoriščajoč presladkl vir medu.
Ajda je hitro rastoča rastlina In Je zelo občutljiva proti mrazu In slani. Njeno cvetje se težko oplodi. Za dobro oplodbo Je treba pridnih čebcllc in ugodnega mirnega vremena, čebele nabirajo med (nektar) Iz malih žlezlc, takozvanlh mednlkov«, ki se nahajajo na dnu pestiča tam, kjer so priraščeni prašnlkl- Pri nabiranju prenašajo čebele cvetni prah na pe-stlče In posredujejo na ta način oplodbo V ugodnih letih je ajda medena In rodovitna; ako pa dežuje med cvetjem, tedaj ajda slabo rodi.
' N'Rdfli.lfvan.iP nil « strani (

stran g. — gtov. 39.
kabatt^nken bote
Sreda. 28. Jnlija 194?.
\
1
.

■


dve аШ -dva mta
Nacioimlsocialistična vlada si je od vsega začetka prizadevala, napraviti za nemške delavce zdrava stanovanja. Kdor se danes pelje skozi Nemčijo, vidi, kako obdajajo vsa večja in mala mesta obroči naselbinskih hiS, v katerih doraščajo na svežem zraku otroci, bodočnost naroda. Vojna je prekinila ta ugodni razvoj, ki ga je bila Ostninrka deležna le nekaj več, ko eno leto, toda s tem razvoj še dolgo ni zaključen. Socaalna izgradnja stanovanj, ki je v rokah Reichorganisationsleiterja dra. Leya, bo imela pozneje velik razmah v povojnem delu. Boljševizem, ki je imel ob pričetku vojne z Nemčijo za seboj že skoro 23 letno gospostvo, pa nasprotno na tem polju n i d o s e g 1 a ničesar. Zidali so samo palače komunistične stranke, ki skoroda zadušijo male lesenjače, v katerih morajo životariti sovjetski državljani. Ljudje, ki tam stanujejo, žive bedno, človeka nevredno, in bi noben evropski narod ne hotel biti ž njimi na isti stopnji. Oblastniki v Kremlju pa se ne naveličajo, hvaliti nam tak sistem, v katerem človek nima nobene veljave, kot raj na svetu. Dve tukajšnji sliki pričate, da ležita med boljševizmom in nacionalsocializmom dva sveta, ki jih ne bo nikoli vezal noben most.
(Bilder: Presse-Hoffmann 1, Scherl 1, Klischee: NS.-Gauverlag, Kamten.)'
Tridcloianje ajde na (iorcniskein
iNwluljevanjo s 5 strani)
Njenemu cvetju Škoduje tudi vetrovno vreme, zlaall južni In vzhodni (burja) vetrovi in velika vročina, ki jI cvetje posmodi. Na meden je in s tem tudi na rodovitnost ajde vpliva baje tudi luna. Stari čebelarji zatrjujejo: če je v času cvetja ajde polna luna, tako, da je več noči svetlo, tedaj ajda, kljub lepemu vremenu, nft medi Ajda ni Izbirčna glede zemlje, občutljiva je pa glede podnebja. Na peščeno-ilovnati zemlji nam dobro obrodi. Tudi na osuSenem mahovju, novlščih, in na lazovih dobro obrodi in raste. Za mrzle kraje pa ni, ravno tako tudi za pregorke In preauhe ne. Ajdi je treba bolj vlažnega in ugodnega podnebja- Strniščna ajda obrodi po ječmenu, rži in pšenici. Sejejo jo tudi po ogrščici Ajdo je priporočati sejati med mešanico raznih žit, ki jih sejemo za zeleno krmo v jeseni.
Pri ajdi poznamo tudi več vrst ali sort, med drugimi omenimo samo dve; namreč navadno ajdo In tatarsko ajdo. Po naših krajih se prideluje navadna ajda katero ločimo po barvi zrnja v črno in sivo ajdo
1.	Navadna črna ajda ima črnorjavo gladko zrnje, ki daje prav dobro moko Rasti je bolj nizke V zadnjem času jo je močno izpodrinila siva ajda.
2.	Siva ajda Ima sivo zrnje, po katerem ee nahajajo rjave pegice Siva ajda se bolj razraste, raste bujneje in daje več zrnja. Njeno zrnje je za spoznanje drobnejSe, zato pa bolj napeto, kakor pri črni ajdi, ono daje dosti moke in lepo moko; zato so začeli prav to vrsto vedno bolj sejati. Posebno cenjena vrsta sive ajde je siva francoska ajda, katero je vpeljala po nadih krajih nekdanja c- kr. kranjska kmetijska družba.
(Dalje prihodnjič)
Obnova vzhoda
Kot kaže poročilo o storitvah, ki je bilo predloženo generalnemu guvernerju dr Franku med njegovim sprejemom na krakovskem gradu, se je žitni pridelek v generalnem gouver-nementu v preteklih dveh letih bistveno povečal Tako so je pridelalo 1. 1941. 177% pridelka iz I. 1940, dočim se je pridelek 1. 1942. za več kot 3 krat povečal.
Ukrajinskim rojakom, ki bivajo v okraju Galicija, generalnega gouvernementa, je bilo pred nekaj dnevi dovoljeno, da postavijo SchUtzendivision Gallzien. S tem je bila Ukrajincem dana možnost, da se udeležujejo evropskega boja za svobodo- Pritok prostovoljcev je bil tako velik, da so že sedaj lahko odposlali prve .pripadnike nove divizije strelcev. Na vtisa polni manifestaciji pred opero v Lvovu, katere se je udeležilo 45(XXI ljudi, se ■ je poslovil guverner dr. Wffchter od prvih prostovoljcev. Na desettisoče se jih je razporedilo za mimohod, kot ga Lvov še ni doživel Častniki, podčastniki in moštvo bivše c In kr. vojske so se priključili mlmtfhodu mladih prostovoljcev. Kmetje in meščani so vedno ponovno vstopali v vod in s tem dokazali svojo povezanost s prostovoljci W-SchUtzendlvision Gallzicn-
V okviru načrtne obnove Ukrajine je bilo uvoženo iz Reicha za zboljšanje ukrajinske živinoreje zopet večje število dragocene plemenske živine. Marogasti biki iz nižje Bavarske 80 bil razdeljeni generalnim okrajem Kijevu, Nikolajevu in Vinici, dočim so prišli čr-noplsanl biki iz OldenburSke, beloglavl biki in telice iz sudetskih Gauov v Volhinijo, Podolljo, Zltomlr In na vzorno posestvo Terezino Na-
daljnjlh poSIljk za Krim, Nikolajev in Dnje-propetrovsk Sc pričakujejo.
V	drevesnicah nekega državnega posestva pri Vinici, ki ima 160 ha velik sadni vrt ,sedaj vzgajajo 60.000 divjakov jablan, hruSk in sliv. Mlada drevesa so namenjena deloma za izvoz v Reich, ali pa bodo razdeljena ukrajinskemu prebivalstvu za nasade.
Oetland ima lepo Število vzgojevališč kožu-harjev, ker nudita zmerno hladno morsko podnebje in zelo mokri zrak ugodne pogoje za pridobivanje dragocenih kožuhov. Tako je bilo oddanih preteklo leto 3374 srebrnih lisic, 1455 modrih lisic, 141 podlasic In 420 bobrov, s čimer je bilo doseženo že 30 odstotkov nemškega pridobivanja.
Premogokope doneske kotline cenijo na okri^lo 68 milijard ton 1938 je bilo tu Izkopanih 784 milijonov ton premoga To pomeni okoli 60 odstotkov celokupne sovjetske proizvodnje, s katero je bila USSR na četrtem mestu svetovnega seznama za USA, Anglijo in Nemčijo
V	Južnih ozemljili Ukrajine pričenjajo žeti ječmen, dočim zori pšenica In jo bodo želi po ječmenu. Stanje poletnih sadežev je popolnoma dobro. Izredno dobro kaže letos fižol soja in v srednji Ukrajini tudi sončnica
Z naraščajočim uspehom se opaža obnova rokodelstva v ozemljih za fronto Tako javlja n pr. mesto Opočka v okraju Pleskovo, da je začelo zopet poslovati radi velikopoteznega pospeševanja okrajne uprave sedaj zopet 27 kovačev, 23 krojačev, precej ključavničarjev, sodarjev, urarjev in drugih In da so popolnoma zaposleni.
Besede iz Vzhoda
Lctonskl časopis >Tcvlja< v Rlgl piše: >Prl nas na Letonskem ni mnogo mlinov na veter, in zato tudi nismo vajeni, da se vržemo kot don Qulchotte & nad njihova škripajoča krila. Toda če sedaj v neki meri to moramo storiti, odn zadeve dokazovati, o katerih ne dvomi v naši deželi noben človek, je treba za to iskati vzroka na švedskem, kjer se je porodila v uredništvu Usta >Nya Daglight Allehanda« пч ravno duhovita vest o »bedi na Baltskem t. Švedski časopis ugotavlja z dolgoveznim opisovanjem strahote boljfievlSkega terorja v baltskih državah končno le, da število obsojenih žrtev med »gospostvom« nemške okupacija ' vendarle prekaša boljševiško mero
Ne vemo, iz katerega arhiva je zajemal list >Nya Daglight Allehanda« to svojevrstno snov. Toda končno to tudi ni važno Ce hočete vedeti, kako je sedaj pri nas, pridite sent in si poglejte Ce niste žldje, vam bodo gostoljubno odprta naša vrata — kot vsakemu Evropejcu. Potem boste ugotovili, da si je opomogel naš narod tekom dveh let od hudih ran, da so kmetje zopet gospodarji svojih kmetij, kako se vzbuja In procvita kulturno življenje in skuša zopet doseči onp, kar je odvzelo desetletje. Videli boste, da se bore možje leton-ske legije-ramo ob rami z nemškimi vojaki proti boljševizmu, kako se pretaka neprestano reka daril z dežele na fronto in v bolnišnice. Čutili boste prebujenje naroda po groznih letih In njegovo požrtvovalnost za lastno bodočnost In bodočnost Evrope.
Toda če nočete tega videti, rečemo še enkrat zelo določno: Ne brskajte tega, kar nam jq sveto, ne vzbujajte spominov na žrtve let groze In ne omažlte se z Izmišljenimi bajkami. Bodite tiho, če živi v vas Se človeČanski čut in čast evropskega naroda!«
]%laš knjižni icotičeic
„Tako je propadla Jugoslavija"
o knjigi blvAcga ra>nutelja »Avalc« P Od naslovom >So endcte Jugoslawlen« (»Tako je propadla Jugoslavija«) je Izšla v založbi W. Goldmann v Leipzigu knjiga, ki se bavl s postankom In razpadom bivše Jugoslavije. Spisal jo je v nemščini bclgrajaki odvetnik dr. D. Gregorlč, bivši ravnatelj vladnega Usta »Vreme« ter najožji sodelavec minl-a.trskcga predsednika DragISe CvetUovIča. Gregorlč se je mnogo mudil v Nemčiji v uradnih poslih; zato je dobro poznal namere nemške vladne politike glede jugovzhodnih držav, zlasti je tudi vedel, da želi Nemčija obvarovati Jugoslavijo pred vojno, znana so mu pa bila tudi spletkarjenja nekih belgrajskih krogov, ki jim ni bilo po volji prijateljsko usmerjena politika Stojadlnovlča In Cvetkoviča napram Nemčiji. Kot dober poznavalec vseh okoliščin je bil torej dr Gregorlč res poklican In upravičen, da nam razkrije ozadje In nagibe bel-giajsklh marčnih dogodkov.
Svojo knjigo je razdelil pisatelj v dva dela-V prvem delil, ki nosi naslov »Eln Staat ent-eteht« (Država nastaja), opisuje ustanovitev In razvoj bivše dižave do leta 1939 DrugI del . z naslovom »Eln Staat zerfUllt« (Država razpada) se bavi z vsemi notranjepolitičnimi dogodki v Jugoslaviji, ki so dovedll do žalostnega konca, do poloma.
Nekatera poglavja, od katerih bomo v kratkem nekaj objavili, so izredno zanimiva In polna napetosti, tako n. pr poglavje, v katerem pripoveduje pisatelj, kako jo general Sl-movlč obrazložil prlncregentu staUSČe višjega častniškeg azbbra In Izjavil, da ta pod nobenim pogojem ne bo pristal-na pristop Jugoslavije k trojni zvezi. Prlncregent Pavel je vzel to Izjavo na znanje, ne da bi kaj ukrenil proti predrznemu generalu In drugim zarotnikom. Tudi ministrski predsednik Cvetkovlč ni imel potrebne odločnosti, namesto da bi dal kolovodje zapreti, jih je pustil pri miru in čakal, da »o dne 27. marca uporniki njega zaprli.
GregorlCeva knjiga je nov dokaz, da je nastala bivša Jugoslavija kot plod zarotnlških prizadevanj, da pa so jo tudi zarotniki upro-pastlll Gregorlč Imenuje organizatorje držav« nega udara v marcu 1941. izdajalce in največje Škodljivce, ker so palinlli ljudstvo v nesrečo-Avtor črpa iz neposrednih virov in se opira na najnovejša dognanja; zato so njegova izvajanja vseskozi prepričevalna In neizpodbitna ter potrjujejo in dopolnjujejo to, kar nam je že znano iz govorov in člankov nekaterih uglednih srbskih politikov.
Spominjamo se predvsem besed, ki jih je pred nekaj tedni govoril po radiu ministrski predsednik Nedič srbskemu ljudstvu; dejal je med drugim; »Srbija je marca 1941. bila v nevarnosti, da zabrebe v končni polom, ker sta tako za povedala Ciiurchill in Roosevelt. Danes je sleherni Srb spregledal temne sile, ki so spodbadale državo, da je nastopila proti lastnim koristim In proti volji lastnega ljudstva ter tako sprožile najstrahotnejši napad. Srbsko ljudstvo sc danes docela zaveda svoje politične stvarnosti- Uvidelo je. kdo so njegovi prijatelji In kdo sovražniki- Anglija, ki je vrgla Srbijo v vojno, bi hotela zdaj državo pognati v roke boljševizmu. Kaj je Angležem srbskega ljudstva mar? Mi se moramo opreti na sile, ki so danes zapletene v obrambo Evropo ter odgnati grozečo nevarnost sovjetske pošasti«. — Na koncu govora jo Nedič opomnil ljudstvo, naj ho mirno, naj dela in naj se strne v vedno trdnejši narodni edinosti, navdušeno sodelujoč z Nemčijo in e silami evropskega reda
Ob drugi obletnici belgrajskega prevrata pa je po radiu govoril stari srbski politik In diplomat dr. M- Spalajkovlč. bivši dolgoletni srbski poslanik na carskem dvoru v Rusiji in poznejši diplomatski zastopnik v fivloi in Parizu- Tudi Spalajkovlč je ostro obsodil povzročitelje prevrata nadute srbske generale, ki so menili v svojem samoveličju, da bodo z lahkoto porEzIli nemško vojsko- V svojem govoru je dr Spalajkovlč dobesedno izjavil: »Za Evropo je mogoča ali zmaga Nemčije aH propast Evrope zaradi bofjševizma Zmaga Anglije bi pomenila samo zmago boljševizma. Noben ev-
ropski narod ne računa več na angleški vpliv pri urejevanju povojne Evrope Za srbski narod obstoja, kalcor general Nedič stalno zatrjuje, v sed^jem trenutku samo eno vprašanje, namreč njegov narodni obstoj, Sel je po edino pravilni poti moralne in politične obnove«. — Dr Spalajkovlč je že pred dvema letoma meseca marca napisal za bivšo »Politiko« daljši uvodnik, v katerem je branil in zagovarjal podpis sporazuma, s katerim je Jugoslavija bila pristopila k trojni zvezi.
O tem podpisu oziroma o pristopu bivše Jugoslavije k trojni zvezi je napisal članek za »Novo Vreme« tudi šef srbske državne propagande g Perič, prejšnji glavni ravnatelj bivše časnikarske agencije »Avala«. V članku pravi: »25. marec 1941. (dan podpisa) je bil brez dvoma eden naših največjih diplomatskih uspehov. Ce bi se nam bilo kakor koli posrečilo obdržati v veljavi ta veliki di-žavni akt. bi še danes uživali v miru in blagostanju plodove našega prijateljstva s silami Osi V našo veliko nesrečo • se je pa zgodilo čisto nasprotno. Z državnim prevratom 27. marca se ni zrušil samo režim, kakor je bilo javnosti v prvem trenutku prikazano, temveč tudi velika in dobro premišljena državna politika«.
Številna spričevala bivših srbskih politikov, vojakov in diplomatov, dokazujejo, da se vedno bolj širi spoznanje, da je bil prevrat generala Simoviča pregrešek- Knjiga dr- Gregoriča pojasnjuje ozadje tega prevrata, ki se ne spodobi civilizirane države. Je pa tudi važen prispevek za razčiščenje vseh vprašanj, ki jih je treba pojasniti zaradi izdaje belgrajske klike glede nove ureditve Evrope.
Prof. Kari Miklltsch
Brošura »Dlch ruft die ff« (\Tehe kliče Ut) -41 je postavila za cilj, da opiše bistvo in naloge posebno v vojni- Slike In branje dado nazorno vtis mnogostranske službe Zemlje-vidne skice kažejo pot Waffen-^^ do zmage. Po FUhrerju s Schwertern zum Elchenlaub des Rltterkreuzes (meči k hrastovemu listu viteškega križca) odlikovani ||-Obergruppen-fUhrer Sepp Dietrich kliče nemškemu mlade-
nlću: Cfe si možakar In vratolomen. In FUhrerju zvest, spadaš med nas«. Nove določbe življenja, ki so bile v tako Izčrpni obliki vprvlč objavljene, dajejo mladeničem in staršem vpogled v možnosti, ki jik nudi uspešno odslužena vojna služba v Waffen-vsakemu nemškemu mladeniču Brošura »e dobi pri Erg&nzungsstelle Alpenland der Waf-fen-^i, Salzburg-Parsch, Umsiedlungslager-
Gauverlag Bayreuth izdaja drugo naklado dela s slikami >Reichsautobahn, Mensch und Werk« od Erne Lendvai-Birksen- Ta knjiga, ki obsega 112 strani in 99 slik na celi strani, je pač najlepši dokument. ki je posvečen delavcu državne avtomobilske ceste- Ko je eden izmed njih videl vprvlč te slike na razstavi v DUsseldorfu, je izrazil svoje občudovanje z besedami: »Glej, tu so nas prav zadeli« in je s tem prav za prav vse povedal, kar se naj reče o tej knjigi: prikazuje delavca takega, kot v resnici je in zraven Se njegovo delo, mogočne ceste FUh-rerja, katerih vodi danes že mnogo tisoč kilometrov po Nemčiji in katere se bodo po vojni gradile dalje, da' povežejo Nemčijo od Vzhoda na Zahod, od Juga na Sever in z vsemi pre-deli. Umrli Reichsminister dr. Todt, izgradi-telj državne avtomobilske ceste je napisal knjigi predgovor	Fr Horstmann
JRafe iN»epodanr«fte novice
Glasom odredbe argentinskega poljedelskega ministrstva bodo prodali dva milijona toa stare pšenice drža^-ni petrolejski družbi za kurivo- Nadaljnjih 500-000 ton bo uporabljenih , kot krmilo.	'
Po Dome ju so izročile japonske vojaške oblasti Sanghaja v soboto popoldne nadaljnjih 24 tovarn kitajskim lastnikom. S tem se poveča število prvotno po Japoncih zaseženih in medtem vrnjenih obratov na 130, medtem ko jih ostane samo Se deset v rokah japonskih oblasti.
Sreda, 28. 1943.
K/_R A W A N K E N BOTE
stran 7. — Stev. 59.
Preprečenje nezgod v gospodinjstvo
Zaupnik za godalno zavarovanje pri Chefu der ZivllVerwaltung fUr die besetzten Geblete Karntens und Krains Je odobril predpise za preprečavanje nezgod v gospodinjstvu, katere jfi izdelala soclalnozavarovalna blagajna v Kralnburgu In jo uveljavil z veljavnostjo od 1- 7. 1943. dalje- Od tega časa dalje morajo V3i predstojniki gospodinjstev, ki zaposlujejo hišne uslužbence (hišne pomočnice, kuharice, postrežnice 1. dr ) skrbeti, da bo delo brez nevarnosti In morajo urediti in vzdrževati vse delovne prostore, stroje in orodja, da so zavarovanci zaiCitenl pred nezgodami In poklicnimi boleznimi; dokler so imenovane naprave pomanjkljive, ki pomenijo nevarnost za življenje in zdravje zavarovancev, se jih ne sme uporabljati. Hišni uslužbenci pa zopet morajo Upoštevati predpise za preprečevanje nezgod In skrbeti vestno uvažujoč posebna navodila In poučitev za svojo varnost in varnost svojih sodelavcev, ki jim. jih je dal njihov predstojnik gospodinjstva ali njegov zaupnik v evrho preprečevanja nezgod in poklicnih bolezni. Kdor ne upošteva predpisov za preprečevanje nezgod, bo občutno kaznovan z redovnimi kaznimi.
Socialno zavarovalna blagajna za zasedena ozemlja Kamtna in Kranjske v Kralnburgu bo kmalu začela Izdajati te zelo poučne predpise, ki so Izšli v brošuri z naslovom >Unfall-verhtitungsvorschrlften helfen Cefahren im Haushalt bcseitigen (Predpisi za preprečevanje nezgod pomagajo odstraniti nevarnosti v gospodinjstvu) kot del C predpisov za preprečenje nezgod soclalnozavarovalne blagajne v Kralnburgu. Na posameznosti se Se povrnemo.
Hiels Radiirannuiorf
ABUng. (Družinski prirastek.) Obratni Inženir Relchsbahn- Betriebsamta ABllng techn. Reichsbahn-Oberlnspektor Pg Otto W a 1 d je pred kratkim postal oče četrtega
dečka.
Karner Vellach. (Pogreb) Te dni so pokopali v domači zemlji v Kamer Vellachu Sturvnmanna Aloisa K11 n a r J a. Odposlanstva stranke, častni vod Wa.tfen-ff, odposlanstva civilne U, S A z godbo, gasilstvo so ga ob veliki udeležbi prebivalstva spremili na zadnji poti. Župan Pg. dr. Klein In poveljnik stot-nljo umrlega sta se poslovila ob odprtem grobu od umrlega Aloisa Kllnarja.
Orel - največja obrabna bilka
Razvoj dvajsetdnevnega boja - četrta faza - Kaj je hotel Stalin
£Fb svetu
lUull pomanjkanjih шека n*orajo klati osle In mule v теШкШ pokrajinah Monterry In Torreon, tako Izhaja Iz navodila pristojnih guvernerjev. Delavska organizacija je protestirala proti temu ukrepu, ker se boje, da ne bi prebivalstvo obolelo. Mesarji pa nasprotno objavljajo v časopisih oglase, v katerih opozarjajo, da Ima meso osla in mule več vitaminov 4:ot kako drugo meso in je poleg tega 6e poceni.'
Spanftkl rllitčl so potegnili nedavno pri lovu Tib večjo množino čokolade iz morja, ki je bila iz Hfkega torperdlranega severnoameriškega par-nlka, ki je vozil živila. Ta plen so razdelili mod vaščane, ki so bill zfelo veseli tega darila. Ko 80 hoteli iti zvečer spat, niso mogli prebivalci zaspati. Zdravniki sosednjih mest bo preiskali čokolado in so kmalu naSli, da je ona povzročila nespečnost. Nato so prevedli listke na zavitkih čokolade- Pokazalo ee je, Je bila to čokolada, ki Je bila določena za ameriške letalce na dolge proge In Je iz umljivlh razlogov morala vzbujati In vzdrževati njihovo čuječnost-
Radl hudega naliva, ki se Je razlil nad ozemljem severno od Graza, je bil razdrt velik del z visokimi stroški zgrajene steznate poti v BaemschUtzklamm, ki Ima 2800 stopnic, radi skalnatih plazov, ki Jih Je sprožil naliv-
Na Vzhodu, julija. (PK. Posebno poročilo.) Dvajset dni divja sedaj bitka na Vzhodu in v teh dvajsetih dneh je odstre-Ijenih nad 6000 sovražnih oklopnjakov, to je pet sovjetskih oklopnjaških brigad na dan. Domovina bi morala videti mimo se peljati 6000 oklopnjakov, potem bi vedela, kaj to pomeni. Iz števila samega, si ne moremo predstavljati prave slike. Za nas tu zunaj pomeni skupno število malo, razčlenjeno je na posamezne boje. Za moža pri protioklopnjaškem topništvu ali za oklopnjaške grenadirje je uničenje vsekakor že pomembno in je v večjih delih važna podlaga za operacije bližnjega časa. Toda tudi druge težkoče so, katerih ne smemo pozabiti. Bralec doiha pa naj iz njih spozna vso ostrost boja, boja, M prehaja sedaj v četrti štadij.
Največja materialna bitka zgodovine
Kaj vse ee je dogodilo v teh dvajsetih dnevih?
Prva faza: 5 julij: Krajevni boji pri Orlu in Bjelgorodu, sprožitev boljševiške ofenzive.
Druga faza: 6. in 7. julij: NemSki nasprotni napad v istem prostoru. Od Severa in Juga se zabijajo globoid nemški Idini v sovjetsko fronto.
Tretja faza: 8. do 12. julija: Nasprotni napadi Sovjetov v prostoru Kurska in \'zhodno od Orla. Uspeh: Velikanske sovjetske zgube pri majhnih lastnih, brez o-membe vredne pridobitve ozemlja po sovražniku.
Četrta faza: Sedaj sovjetska veleofenzlva za razbremenitev v prostoru vzhodno in severno od Orla. Izcimila se je materialna bitka, kot je fte ni bilo. V njej se bore normalne nemAke obrambne mile. Razmerje med napadalci In branilci Je enkratno in tudi za vzhodno fronto novo.
Stalinov cilj je Orel
Cilj te sovjetske ofenzive ^e Orel. Med uplenjenimi papirji so našli Stalinovo povelje. V tem je zaukazano, da se Orel na severu obide .in zavzame od zapada, torej od zadaj, d n e 18. j u 11 j a. Orel je nadalje v nemških rokah. Nemške čete, čeprav utrujene v preteklih napadih in obrambnih bojih, vzdržujejo sovražni naskok. Do današnjega dne 23. julija, vzdržujejo, ker se to poročilo daje po stroju na daljavo. Spričo premoči, se zdi to neverjetno. Toda: i tistega, ki je bil navzoč, ni čudno, kajti v tej bitki je vse enkratno, in še ni bilo take: uporabe oklopnjakov, letal, topništva, topov za salve, razteznosti bojišča preko 200 kilometrov širine, tvoritve več težišč obenem, neizmernega masiranja materiala in trajanja. Ravno tako enkratne pa so nemške pro-tioperaclje. Čuvajoč lastne sile, postavljajo
v premočnem bojevanju boljšo izkušnjo in znanje proti topemu bojnemu valjarju Sovjetov in ga premagajo. Premagajo ga v obrambni bitki, ki je ravno tako enkratna kot vse ravnokar našteto.
Tu se moramo zopet ozreti nazaj, da pravilno vidimo stvari in da si predstavimo, kako je vendar prišlo do tega boja. šele potem nam bodo znane posledice, do katerih je prišlo naše vojno vodstvo na podlagi položaja, jasne, in spoznamo značaj bitke, ki trenutno divja.
Velikanska masiranja Sovjetov
Vsako leto vzhodne vojne so Nemci pomladi napadli, torej so pričakovali Sovjeti tudi tokrat ofenzivo, in sicer na stra-tegično ugodni točki, namreč iz balkona pri Orlu. Zato 80 na nasprotni strani že pripravili neizmerno mnogo obrambnega orožja in divizij. Potemjeprišlopre-senečenje: nemške pomladanske ofenzive ni bilo. Sovjeti so bili najprej popolnoma negotovi in so se šele po dolgem obotavljanju odločili, da sami ukrenejo priprave za veliko ofenzivo. Cilj je bil prostor pri Orlu. Pripravili so se, premikali so čete, osredotočili so zaloge, ki so bili sredi veselega dela, kosopredčas-no sprožile nemške operacijo 5. julijatoofenzi v o.
Najboljše ofenzivne čete v predor
Z nemškimi napadnimi operacijami je bil hipno prisiljen nasprotnik, ki še ni bil gotov a svojim zbiranjem, da povleče velike dele svojih ofenzivnih moČi sedaj za obrambo v prostor Kurska. Tu so bile v hudih bojih od 5. do 20. julija med Orlom in Bjel-gorodom razbite, decimirane in izrabljene. V prostoru zapadno od Kurska je bilo navzlic temu nevarno, ker sta dva napadna klina iz Severa In Juga prodirala vedno dalje, da bodo sovražne armade odrezane. Boljševiki so poskušali odpraviti to nevarnost z razbremenilno ofenzivo. Začeli so svojo veleofenzivo v izraziti stiski, decimirani in negotovi. Veliki deli dejansko pripravljenih čet so bili okoli Kurska že izrajjljenl, kar je ostalo, je bila Se zmerom zelo pomembna bojna moč.
Okretna obramba triumfira
Kar se pri obrambni boljševiške nasprotne ofenzive tedaj tu odigrava, ni nič drugega kot velikanska obrambna bitka. Z okretnostjo kot še nikdar prej se zaustavi vsak boljševlški velenapad z uporabo naj-skromnejših sredstev po nemškem vojnem vodstvu ravno v pravem trenutku. Z odrezan jem, nasprotnimi sunki se doseže dnevno znova edini cilj tega boja: uničenje nelz-mernil\ množic sovražnih sil vseh vrst. Že sedaj morajo metati boljševiki svoje najbolj
dragocene divizije gardnih strelcev v bitko, ker oklopnjaške divizije že zdavnaj ne zadostujejo več.
Valolom železne trdote
Nemški granadir je podal v tej obrambni bitki nadaljnji dokaz svoje mnogostranistL Kaj vse ne zna: napad ponesti dalje, napad odbiti, držati postojanko, pustiti, da se vale oklopnjaki preko njih ter jih nato od zadaj uničiti, s protisunkom vreči sovražnika na« zaj, hiteti v brezkrajnih pohodih Iz eneg< prostora v drugega in pred vsem sovražnika vznemirjati. To je umetnost nemškega vodstva: kot požarna bramba so čete vedno pravočasno tam, kjer začne goreti Primer* šepa samo v toliko, da se ne gasi z vodo.
Opozarjamo naše bralce na serijo člankov: »Wie sle endeten . . .« (»Kakšen je bil njihov konec . . .), ki smo jih začeli da- ' nes objavljati. (Glej na 4. strani.) Na zanimiv način se v njih poroča o usodi ameriških predsednikov, od katerih ni malo Ste« vilo vzelo konec po umoru. »Mord und Kor« ruption von Lincoln bis Harding« (»Umor in korupcija od LIncolna do Hardinga«) je podnaslov te objave, lu že kaže na brezvestne metode v tisti državi, ki si tako ra« da vzdeva ime »gods own countrj'« (prava božja dežela).
temveč z oklopnjaškimi granatami, bojnimi letalci in uničevalnimi naboji, ki jih pošiljajo grenadirji T 34, Kw 1 ali Shemanu na: stolp, da se tam razpočijo,
V prostoru Orla se premikajo sedaj л-ав za ofenzivo pripravljeno sovjetski sile in vse se obrabijo. NemSki grenadirji opravljajo nilin, v katerem se bodo zmleli nasprotniki, število sovjetskih mrtvih znaSa najmanj sedemkrat toliko kot je ujetnikov. Ni še splahnelo boljševiško razburkano valovje« toda razbilo se jo ob valolomu, ki ga drle naši grenadirji pred veliko nemško vzhodne fronto v prostoru Orla v največjem izpol« njevanju dolžnosti in železni trdoti.
Kriegsberichter Cornelius Pfeifer.
Japonski uspehi pri Rendovi
Tokio, 27. julija. Odkar so se izkrcal! Severnoamerikanci na otoku Rendovi, so dosegli Japonci v razdobju od 30. junij* do 20 julija, kakor sporoča cesarsld glavni stan, sledeče uspehe:
Sestreljenih je bilo 263 sovražnih letal in potopljenih 23 vojnih in prevoznih ladij ter težko poškodmane ena križarka in StirI prevozne ladje. Med potopljenimi ladjami je pet križark, pet velikih rušilcev, en* specialna ladja, dve ladji, ki nista bili identificirani, štiri prevozne ladje, en torpedn! čoln in ena križarM, ki je zletela v zrak.
V istem razdobju je bilo sestreljenih ali poškodovanih 65 lastnih letal.
Dr. P. J. 1лАаж
AnMchneideiil Anfbewahrenl
Weid&eh metltodiSeh and pmkUseh
193. Stujide.
Wichtige Wort«r in gebrauchiichen Satzverbindimgen.
1.	Da sie nicht einig werden konnten, beschossen sie, die Entscheidung durch Losen herbeizufUhren.
2.	Gehen Sie zum Schalter und 18sen Sie eine Fahrkarte 2. Klasse nach Krain-burg.
3.	Helfen Sie mir, ich kann dieses Ratsel nicht allein losen.
4.	Durch ungeschicktes Hantieren mit dem Gewehr loste sich plStzlich ein SchuS. (Ging ein SchuB los.)
5.	Unsere Soldaten gingen mit Todesver-achtung auf den Gegner los.
8. Entschuldigen Sie bitte, wenn ich nicht rechtzeitig eintreffe, aber man hat mich nicht frliher losgelassen.
7.	Salz ist im Wasser losllch.
8.	Alle verniinftfgen Menschen, die dei^ Kommuniamus richtig erkannt haben, haben sich vn ihm losgesagt.
9.	Die Losung war nur wenigen bekannt. (Losungswort.)
10. Benzin 1st ein ausgezeichnetes LSsungs-mittel fUr Fette.
It Da ich den Hund nicht loswerden konnte, behielt ich ihn.
12. Durch ein Lot wurde die tiefste Stelle
des Sees mit 40 m ermittelt 18,- Am bwtep w.&re as, кгшш man diest
beiden Eisen telle aneinander loten kdnnte.
14.	Die Felsen stiirzen nahezu lotrecht ge-gen den See ab.
15.	Wen^ man kein Los hat, kann man auch in der Lotted« nicht gewlnnen.
16.	Der Tod der Mutter rifl eine tiefe Liicke in der Familie.
17.	Machen Sie Ihrem Arger durch ein paar Starke Worte Luft, dann wird es gleich besser werden.
18.	Ein groGer Teil aller Gerlichte ist v81-lig aus der Luft gegriffen,
19.	Dieses Gef&G ist luftdicht verschloseen.
20.	DerLuftdruck wird mit dem Barometer gemessen.
21.	Ein Schlafzimmer mufi immer gut gelUftet sein.
22.	In einem luftleeren Raum k8nnte der Mensch nicht leben.
23.	Die Luftrohre und die SpeiserShre lau-fen nebeneinander.
24.	Das deutsche Luftschlff »Graf Zeppelin« fuhr von Europa nach Amerika und zurlick.
25.	Man muB mit beiden FiiBen auf der Erde leben und nicht LuftschlSsser bauen.
26.	Gegen Keuchhusten let eine Luftver-ftnderung sehr vorteilhaft,
27.	Sagen Sie mir lieber die Wahrheit und
" binden Sie mix; keine Lttgen auf.
28.	LUgen haben kurze Beine! (Sprich-wort.)
29.	Wer einnial liigt, dem glaubt man nicht! (Sprichwort.)
30.	Durch eine Liicke des Dachbodens konnte er unbemerkt alles beobachten.
Sprichworter und Redensarten
1.	Man soli den Teufel nicht an die Wand malen.
2.	Stille Wasser Bind tief.
3.	Was man nicht im Kopfe hat, muB man in den Beinen haben.
4.	Wer hoch steigt, fiillt tief.
5.	Der gerade Weg ist der kUrzeste.
6.	Einigkeit macht stark.
7.	Wer die Wahl hat, hat die Qual.
8.	Geiche Rechte, gleiche Pflichten.
9.	Gleiches Recht fur alle.
10.	Wer einmal Itigt, dem glaubt man nicht und wenn er auch die Wahrheit spricht.
11.	Ein Mann, ein Wort. (Eine Frau, ein Worterbucn.)
12.	Wo kein Kl&ger ist, ist auch kein Richter.
13.	Lieber den Spatz in der Hand, als die Taube auf dem Dach.
14.	Lieber eine Stunde zu friih, als 5 Minuten zu spat,
15.	Eile mit Welle!
Worter
leaen (eine Fahrkarte) — kupiti (vozovnico)
16sen (ein Ratsel) — rešiti (uganko)
losllch — raztopljiv
LoBUBg (w), j^LoBungeworti i— jgeglq
Losung (w) (FlUssigkeit) — raztopine Losungsmittel (s) — raztopilo, topilo loten — variti, spajkati losen (um etwas) — žrebati, izžrebati, re# Sevati
losgehen (auf jemanden) — lotiti se (Sesal loslassen, ich lieB los, ich habe losgelaesen(
spustiti, oprostiti lossagen (sich) — odreči se loswerden (etwas) — znebiti se, oprostiti
se, znebiti se (česa)
Lot (s) — spajka, svinčnica, grezilo, lot lotrecht — jfavpično Lotterie (w) — loterija Liicke (w) — luknja, odprtina; Skrbinaj
presledek, vrzel liiften — zračiti, vetriti luftdicht — neprodušen Luftdruck (m) — zračni pritisk', zračni tlak
luftleer — brezzračen Luftrohre (w) —- sapnik, dušnik Luftschiff (s) — zrakoplov Luftveranderung (w) — prememba zraki
Redensarten.
ein SchuB lost sich (geht los)' — atrel (na#«
boj) se sproži durch ungeschicktes Hantieren — radi neokretnega (nespretnega) ravnanja etwas ermitteln — nekaj dognati, zvedeti etwas reiBt eine Liicke — zabiti, napraviti vrzel
sich Luft machen — dati đuSka, olajšati M
aus der Luft gegriffen — iz trte zvit jemandem eine Liige aufbinden — nalagati kog[a* ,lagati komu
stran 8. — štev. 59.
KABAWANKEN BOTE
Sreda, 28. julija
AMTLiCHE BEKjlNNTMAiCHtNGEN Reslimmnngen
fiber die Selbstversor^ung In Brot, bcxw. Brotgetreide.
Nachđem die bisbcrigc Rcichsraahl- und Brotkarte mit dem 25. Juli 1943 infolje Zcitablaufs ihre Giiltigkcit verliert, hat der Herr Rcichsminister fur Ernahrung und landwlrtschaft fUr da; Ge-treidewirtschaftsjahr 1943/44 durch Einfiihrung einer .,Reich*brotktrte fUr Selbstversorger" fiir den Kauf von Mahkrzcugnisscn und Back-*aren eowie einer ..Reichsmahlkarte" fiir daa Lohn- odcr UmtauscJi^ vcrfahren einc ncuc Rcgelung gctroffcn:
Untcr Zugrundclcgung cines Selbstversorgcr-ZuteilungssatEes von 12,5 kg Brotgetreide oder 15,3 kg Brot jc Kopf und Periode in Kirntcn und Oberkrain hat das Landesernahrungsamt vcrfiigt, dafi im hitisigcn Gcbietc in Anbetracht des vornchmiichen Gebirgs-Charakters und der zum iiberwicgcndcn Teil vcrkchrsungiinstigen Lage der land-■wirtschaftlichen Erzcugerbetricbc beidc Verfahren zultissig sind, naeh-dem ein Brot- bzw. Mehlkauf haufig nicht durehfiihrbar ist und теве Betricbe daher auf die Lohn- odcr Umtauschmiillerei angewiesen sind.
Durch die Zulafis'gkeit bcider Vcrsorgungsmoglichkeiten eind fiir die einzclnen Selbstver.sorgcrjruppcn folgendc Regelungen vorgesehcn;
Landwirtschaftlicho Sclbstversorger.der Gruppc A, die sich nor-malerweise das ganze Jahr iibcr mit sclbstgeerntetera Getreide ver-sorgen konnen, ihre Ablicfcrungspl'licht bishcr ordnungsgcmafi erfiillt baten und sich keinc VerstoBc gegen die Vermahlungsvorschriften zu Sdiulden kommen licfien. erhalten zur Anwendung des Lohn- oder Umtauschverfahrens grundsatzlich die Reichsmahlkarte, Wenn hin-jegen Verstofie gegen die Ablicferungs- und Vcrmahlungsver?chriften vorliegen, dann wird dicsen ausnahmslos nur die Rcichsbrotkarte fiir Selbetversorgcr ausgefolgt, mit der gleichreitigcn Aufiagc der Ab-lieferung des gesamten gcerntetcn Brotgetreide: mit Ausnahme des Saatgutbedarfes.
Bel Inhabern einer Hausmiihle, deren Inbetriebnahme vom Er-n^rungsamt Abt. A nur dann bewillijt wird, wenn aueh hier keine Virstofie der angefiihrten Art vorliegen, werden die Mahlabschnitte der Rdchsmahlkarten allcr Haushaltsangehdrigen von der Kartenstelle durch Anbringen eines Vermerkcs „Hausmiihle" gekennzeichnet und sind dies: vom Hausmuhleninhaber zu Kontroilzwecken aufzubewahren.
Den Selbstversorgern, die nicht iiber geniigende Mengen selbst-geernteten Getreidca verfiigen, wird fiir die Zeit der Vcrsorgung mit diesetn Getreide anheim gcstcllt. ob sie sich fiir das Lohn- cider Umtauschverfahren bei der Mimic oder den Kauf von Brot W.w. Mehl beim Backer entscheiden wollen. Falls sie die erste Mbglichkelt wiihlen, werden ihnen fiir die Zeit, der zur Vermahlung verfiigbaren selbst-geerntcten Getrcidemengen die Reichsmahlkarten, fiir die iibrige Zeit die Relchsbrotkarten fiir Selbstversorger ausgefolgt, Untcr der Vor-aussetzung des Entschcides fiir die zweite Mdglichkeit erhalten sie fiir die ganze Zeit die Relchsbrotkarten fiir Sclbstversorger mit der sinn-gemifien gleichzeitJgcn Auflage der Brotgetreidcablieferung.
Nichtlandwirtschaftliche Selbstversorger der Gruppe B werden nur eolange mit Reichsmahlkarten ausgestatiet, als ihnen Getreide a us eigener Ernte fiir die Vermahlung zur Verfiigung steht, Nach Aufbrauch ihrer Mahlgetreidevorriite erhalten sie dem Alter entspredicnde Brot-karten fiir Normalverbraucher.
Urn den landwirtschaftlichen Vollselbstvcrsorgem der Gruppc A die Mdglichkeit des Mchlbezuges einer diescn nicht zuf Verfiigung etehenden Getreideart zu geben. wurde die Regelung dahingehcnd ge-troffen, daG ein Antrag uber die Kartenstelle beim zustandigen Ernah-rungsamt Abt. B unter Einrelchung samtlicher Reichsmahlkirten des Betriebes und unter gleicbzeitlger Vorlage einer Bescheinigung dee Ortsbauemfiihrers iiber den Niditanban der betreffenden Getreideart 2U etellen ift......
Das Emahrungsamt Abt. B verfieht die entsprechenden Mahlabschnitte der Reich.imahlkarten mit einem Stempelaufdruck . .
„Berechtigt zum Kauf von Weizen-. Roggen-Mehl".
Gegen Abgabe diescr Mahlabschnitte kann das Mehl bei einem Klelnvfrteller oder einer zum Mehlhandel zugela»senen MiihJe bezogen »trden.
Nachdem diese Antragstellang nur einmalig fiir daa laufende Getreidewirtschaftsiahr vorgesehen ist. werden die Ernahrungsiimter Abt. B bei der Verteilung von Reichsmahlkarten in den spatercn Zn-teilnngsperioden den einzelnen Kartenstellen die entsprechende Anzahl bereits abgcstcmpclter Reichsmahlkarten zur Verfiigung stellen.
In diesem Zosammenhang wird bcsonders bekannt gcgtben, dafi TOD den Mahlabschnitten der eingereichten Reichsmahlkarten hochstens eih Drittel zum Weizenmehlbezug giiltig gestempelt werden. nahrend bd RoggenmcU die beim Wcizcnmehl vorgesehene mengenmafiige Bezugsbcscbrankung nicht bestcht.
Die Rcichsbrotkarte fiir Selbstversorger lautet nur iiber 1 Person, »it einer Auftcilung von 60% Roggen- und 40% Weizenmehl ond wird jede Zuteilungspcriode neue ausgegeben, wiihrend die Rcichsmahl-ktrte iibcr 1. 5 und 10 Personen, jeweils fiir cintn Zeitraum von 3" Zuteilungsperloden zur Verteilung gelangt, wobei jeder der drei Mahlabschnitte zwar iiber die fiir eine Periode freigegebene Brot-gttreidemcnge lautet, fiir alle drei Zuteilungsperioden jedoch Giil-tigkeit bat.
Die Kartenstellen sind beauftragt weitere Auskiinfte iiber die Handhabung der neuen Bestimmungen %n erteilen, um auftretende Unklarheiten zu beseitigen.
Klagenfurt, den 23. Juli 1943.
Stabslelter Dipl.-Ing. Graeffe.
Ausgabe von SpelsefrUhkartoffeln
Dae Landesern&hrungaamt KSmten gibt fUr den Relehs-gau K&rnten und als Referat Ernahrung und Landwlrtschaft des' CdZ. fUr die besetzten Gebiete Ktlmtene und Krains be-kaunt: .	'
In der ersten Woche der 52. Zuteilungspcriode, das 1st vom 26- 7. bis 1. 8. 1943, kOnnen auf den Abschnitt 1 — 52 des Kartoffelbezugsauswelses, welcher den veraorgungsberech-tlgten Personen bereits zugestellt wurde, 2'2 kg Spelsekartof-feln ausgegeben werden- Die Inhaber des Kartoffelbezugsauswelses geben den gen&nnten Abschnitt beim Bezug der SpelsefrUhkartoffeln bel einem Kartoffelklelnverteller ab. Der Klein-verteller erkennt die tJbernnhme der Belieferung durch Auf-(truck seines Firmensstcmpels an. Soweit der Bezug der SpelsefrUhkartoffeln direkt Vom Erzeuger gestattet 1st, 1st dieaer Abschnitt dem Erzeuger zu Ubergeben. Groliverbraucher allcr Art erhalten auch in dieser Zeit fUr den Bezug von SpelsefrUhkartoffeln von Ihrem zustandigen Ernfthrungsamte Abt B auf Antrag Bezugscheine B, welche sle jedoch ausnahmslos an (fcroflverteller zur Belleferung einreichen mUsscn Die Wochon-ration betr&gt fUr Gaststfttten hSchstens 2% kg je Verpflegs-yrson und fUr die sonstlgen GroBverbraucher, wie Gemeln-schaftelager, WerkskUchen, Helme u- dgl hBchstens 5 kg Je person vnd Woche.
Klagenfurt, den 23 Juli 1943.
T^iinđen^rnMhrttngeamt KitrntMi
Ausgabe von Speisefrtihkartoffeln
Das Landesernahrungsamt K&rnten gibt fUr den Reichs-gau K&rnten und als Referat Ernahrung und Landwlrtschaft des CdZ fUr die besetzten Gebiete Karntens und Krains, in ErgSnzung und teilwelser AbKnderung der amtllchen Verlaut-barung im >Karawanken-Boten« vom 24 7. 1943 liber die Ausgabe von SpelsefrUhkartoffeln folgendes bekannt:
Die Wochenratlonsatze fUr SpelsefrUhkartoffeln werden fUr die unten bezeichneten GroSverbauchergruppen folgend festgesetzt:
Gemelnschaftslager hSchstens 5 kg Je Verpflegsperson WerkkUchen und Kantinen 2'з kg Je Verpflegsperson Anstalten, Heime u- dgl. 2\з kg je Verpflegsperson In besonders berUckslchtigungswUrdlgen Ffillen konnen bei bestimmten Anstalten, wle: Nationalpolitische Erziehungs-anstalten. Internate, Erholungsheime und Strafanstalten, auf Antrag die Wochenrationen Je Verpflegspersonen bis zu 5 kg erhoht werden.
Im Ubrigen bieiben die in der Presae bereits verlaut-barten Bestimmungen aufrecht
Klagenfurt, den 26- T. 1943.
Lande«emiihrungRamt Kiimten
Eieraufruf In der 52. Zutcilungsperiode
Das Landesernahrungsamt K&tnten gibt fiir den Reichs-gau Kfirnten und als Referat ErnS,hrung und Landwirtscliaft des CdZ. ftir die besetzten Gebiete K&rntens und Krains bekannt:
In der 52. Zuteiiungsperiode, das 1st in der Zeit vom 26. Juli bis 22- August 1943, wird an die Inhaber der Reichseier-karten 1 El ausgegeben, und zwar auf den in der 52. Zuteilungspcriode geltenden Abschnitt a der Relchseierkarte. Die Inhaber der Relchseierkarte mtissen den Bestellschcin fUr die 5t2. Zuteliungaperiode unverzUgllch bei einem Kielnverteiler abgeben, welcher dieselben auf die Ubliche Art gegen Bezugscheine umtauscht und damit die Eier vom GroBverteiler be-zieht. Die Ausgabe der Eler an die bezugsberechtlgten Personen wird erst in der 2 H&lfte der 52- Zuteiiungsperiode er-fo! gen konnen.
Klagenfurt, den 23 Juli 1943
iJindMiorniihrungSBmt Kiimtm
Der .Chef der Zh-llverwaltung fUr die beeetT/ten Gebiete Kamtens und Kraine Beauflragter fiir dae Rfcht#wpsen In ABUng
~~	! A 183,42
Edikt:
8
čUld.i^L^iJtMSluxa^
v. MAJDITSCH
KRAIl^IBIJRG
LichtI, Schiller-strafie Krainburg
__	76S.1
Sprejmemo takoj več mizarskih pomočnikov in vajencev,
Josef S^jjrereehmied, Pfa.rer in Hart Nr. 5. ist mm 26. November 1942 gestorben und hat eine letztwillige Verfiigung nicht hinterlaesen. Hinslchtllch des nach den gcsct/Iichen Vor-»chrlften den Verwandten zufallenden Drittels ist dem Ge-richte nicht bekannt, ob anspruchsberechtigte Personen vor-handen sind.
Zum, Kurator am gesamten Nachlasse hat das Gericht Herrn Blasius Rasinger, Kirchenkfimmerer in Hart Nr. 2, bestellt-
Wer auf das fragllche Drittel Anspruch erheben will, hat dies binnen 6 Monaten von heute ab dem Gericht* mitmteilen und sein Krbrecht nachzuweisen. Nach Ablauf der Frist wird die Verlaseenschaft, soweit die AnsprUche naciigewlesen werden. herausgegeben. soweit dies nicht geschehen iet, zugun-sten des Staatea elngezogen werden.
A B I i n g, am 16. Juli 1943» -
MAI: o® I AS I
^гш dam "..VIT;
ГЧ I 1 y. . . |smrekovcga, jel-Delavkc, Mviljc	borove-
I ve ali ločenke
МбПЈЗШ ibrez otrok. Ce-z. "ГЛ
ali začetnice zaiga |«а, IH. iii m . ,„^01
K- '	-- cc cn 18X^4 cm
najsibodc kar ho-;
notranie delo inj^H mm, H do 17 sivilje za pre-cm, parareino tli vzem dela uajkonično, iz žage ali trgovine v
domu sprejmemo! Industrija moikega perila Franz Crobath, Krainburg.
7S8-t
№seh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nuinosci. Ponudbe na Hans ITraninger, Hol/-grolihandel, Kla genturt, Volker-markter Strafie,
Prodajalka aH trg. pomočnica,
ki zna tudi nemško dobi takoj Bahnubersetzung mesto pri: trgo-	1083-/
vina z čevlji, Fr.
Slamorcznico, rabljeno, a dobro ohranjeno, ročno, kupim ali dam zanjo les, žganje ali kaj drugega. Naslov pri K. B. Krain-
Andreas Kregar, kurg pod 795-7 Mobckisdifterci, 1^'
St. Vcit-Sawe.
vsako
fotoaparat, štiri
dopelkascte z vložkom 6XU, 9X12, 10X15 in 18X24, prima Doppcl-anastig-mat, sistem'Go-erz 18X24, stojala, kopirni okvir, pritikli-
na K. B. Krainburg pod „Vzorna gospodinja 812-21".
Poznanstvo samostojne gospodične ali vdove iSče 45 letni bivši uradnik. Dopise s sliko na K. B. Krainburg pod »Žena
ne po dogovoru,
Delavec, srednjih Edlmgen 182 | ^ državni
_liiihi^jslužbi žcir. spo-
Zamcnivn clc-gospodično gantne damskc vdovo enakih obleke za srcd-i'''^- Le resne po-njo kromatičnoi^udbe in pravo ali klavir har- srcc do bodoč-moniko. Razlika."®*'' P® Bose izravna po do-Л® Krainburg pod govoru. Naslov pS, V., Pliberk'
v uredništvu K. Bote št. 4441-15
813-21.
Organist, Bo let.
Zamenjam Itiri-^ _r_ ohranjenih bu-Г л>Ка«п„п1Р9 zenitve z de-
Dve natakarici ikovih in hrasto-(scrvirki) dobita;vih sodov 300 takoj mesto v jg 350 kg vse-
hotelu na Gorenjskem. — Ponudbe na K. B. Krainburg pod
šifro „Nastop takoj ali pozneje 820-1",
bine. Tannin-fabrik Zwisdicn-
vassern Josef Mahler & Co., Zwisdienwassern Oberkrain.
4454-7
tonsko Lubasovo
harmoniko za in,oško kolo. — Razlika se izravna po dogovoru. Josef Gintar, Falkendorf 43, Krainburg.
794-15
Laak-škornje št zamenjam za dobro moško o-blcko za postavo 175 cm. Kupim tudi dobro ha-
Izgubljeno
Vajenca za ce-Kupim dobro o-mentne izde kc Ur»njene ali no-Ш umetni ka-1 ^	ra-
men takoj sprej- mofonske plošče., g aooro na
vso oskrbo v hi-jbur^ pod
ši. Anton ploščer®"'''^ Cenjene horitsch. Ze- 1^19.7" P'°^^«|Ponudbe na K. mentwarenerzeu.ll—-
5ung Althof 16, Zdravilne rastli-jP^"	ir, primerni na-
Laak-Z. 807-1 ne vsake vrste, Br/oparilnik dam gradi na naslov;
armkovo cvetje, фо; zaprav- Ana Supan, Neu-
marktl, Radezky Strafie 15.
799-22
kletom 20 do it5 let. Pevsko na-obražcne ali šivilje imajo prednost. — Cenjene ponudbe s sliko poslati na K. B. Krainburg pcxl
„Harmonija 808-21".
Okrogla zlata zaponka (broška) zgubljena dne 18.
VII. zvečer v Ncumarktlu od
kolodvora do polte naj se blagovoli vrniti pro-
,	voz zaprav-
Prodam	, Mezgovo	Razliko
kakor tudi cioplačam. Dopise na K. Bote
В1акајпе, varne suhe gobe, stalno pred ognjem in j vsako količino vlomom, omare kupim. Ponudbe za spise in кпјј-јпа K. B. Krbg. ge: Hans Wernigipod „Takojšnje Klagenfurt Hei-jplačilo" 766-7 drichstralJe Hd
Krainburg b21.15.
pod
Zamenjam lep,
nov, globok o-.	troški voziček za
НЖ1Ч.Н Kupim vadnico'moško ali žensko, —|-r— za francoščino, kolo. Maria Wil- letno 'deklico, . , .	italijanščino in fan, Ober Feidi-
tmsko .m.. P°l°-angleščino. Vpo-ting 12, Wart.
..........809-15
Prodam
И	P"'*."
• v T3 v ' ;Knjige za zacct-pn K. B. Kram-Lm; ^	v__
hurg pod
2enitve
g . "Irazlago. Ponud-Posestnik in tr-KUPlin i be na K. Bote.igovec v dobro
Dne 12. VII. sem pozabila v jutranjem vlaku od Krainburga do Steina novo rjavo jopico za 10
Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne na K. B. Krainburg. pod 817-22.
Razno
r J 1 .Krainburg podsituiranem polo- »Solidarnost"
pi.™
Posestva
, :'81б-7.
šivalni:
v prijaznem spodnjeJtajer- ,
skem trgu, tiklP®®*'''^ Oberingcnieur, železniške posta-
„Sivalni 5troj	'"R;,	if. «4 dobiti
,,	' ali se udeleži s pridno m spret-
WI.OOO RM pri; no ženko v
hranjen
stroj ali dam zanj kako drugo protivrednost. — Ponudbe pod
81
!pri K. B. 'Bote, Krainburg ali
Gesdi. Stelle Krainburg.
8->2--2,4
--- - г -- ......- , I Zlat poročni
Kupim moško j industriji ali | svrho vodstva | damski prstan kolo in gramo- stavbenem pod-! gospodinjstva; najden v Krain-fon s ploščami.I jetju. — Dopise evcntuclna ženi-iburgu na Sdiil-Arpad Csellak, I pod „št. T0.84(j" tcv, ki je га-itcr strafie sc do-Eichtal, Unter-jna Ala Klagen-jželcna, ni izklju-jbi v upravi K. stciermark. Ifurt, Altcr-Platz čcna. V poštev Bote Krainburg.
818-Tjl.	44-14-1."ipridejo tudi vdo-j	816-22
KAFFEE
E»AI2
• a t) r i. C.Wen^er Kliqentun
ESSIG
-abrik C.Wcnger Klagenturi
WirKauicn lanfend
eus naRhweisllchem Privat be«it» eut erlinltene Unifor men ieilweder Art. MtintH Wi'lterkrSiTfn. Bliisen. Uosimi Uniformkam>en. Pelzinilnlel Pelzrrtoke. PelzwMten. Le'ier u. Fllzsfiefel moilerne ScliiiCl waffBn. Kontrolluhren earn' ZuhehSr Kahrrttder. lelphtf
Motorryder. Siitloeideiilitclirr Wnrhdicnxl. Klnaenturl Pel Imnr^chnli Conrad PIatj Nr 9 Riif tO-Sd
SENF
• a b гГ( C-Wenqer Klagentur
Hauf^au*
HGRBST
Hiaqenfuti
Kinderbetten

Ifsektiudike tMtek yfuioiaU!
1» more.lakoi isc.kl se zanimaj« 1Л Vaše ponudbe ali prošnie. UyiasailevKaraHanken Hole! Splača se!
Oglas« sprajemata do ponedeljka in srede: NS.-GauverUg Karnfen, Klagenfurt, 8lsmarct(rtng 13 in NS.'Gauverlag Karnten, Zweigverleg Krainburg, Veldesersir. 6