P&Stftina pfaTana v gotovinL Lelo VI., št. 96. V Ljubljani, v 26. spriSa 1922. Posam. it« 75 p. ■flPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 2Va pšeničnih kg, celoletno 80 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Kdo je kriv nereda pri drž. železnicah. Odgovor olankarju v »Slov. Narodu« od 9. aprila in v »Jutru«, članek drž. železnice. Konec: Poglejmo si nekoliko bolj pošteno v oči ter ni treba, da bi zamorec zamorca pral, javnost pa za norca imel. Nismo še pozabili tistih časov, ko se je začelo rekvirirati. Oglejmo si stvar bolj natančno: Vladati so začeli v Jugoslaviji ljudje, ki jih ni nikdo volil. Bilo jim je vse drugo ljubše kot pa blagor revnega ljudstva in promet. Začetek nereda pri drž. žel. se je ?ačel pri zlorabi Protokola sporazuma. Mojster tega zločina je bil nikdar pozabljeni duhovnik dr. Korošec in njegov reakcionarni pomočnik Jelič. Korošec ni znal drž. žel. drugače ceniti kot samo takrat, ko je sedel v salonskem vagonu. To je neodpustljiv greh onih. ki so dali mesto prometnega ministra duhovniku, ki ni bil drugje kot na prižnici strokovnjak in privlačna sila. Gospod člankar v »Jutru« je popolnoma pozabil na Szabo Jeliča, pomagača dr. Korošca, katerega namen je bil, spraviti drž. žel. v propast. Pozabil je člankar tudi, da kar ni bilo Zvezar, je bilo prptidržavni element, in povedal ni. kako so za Zvezo agitirali, namesto da bi se služba opravljala in to celo leto dni. Pozabil je tudi na najboljši cvet strokovne izobrazbe — na radi politike dr. Korošca in Jeliča odpuščene železničarje, j Jelič se je bolj zanimal za privatno podjetje in je bil tudi v družbi onih ki nič ne delajo ter mnogo uživajo. Pozabil je g. Klodič tudi povedati, da promet še toliko časa ne bo v redu, dokler se pravi grešniki in škodljivci drž. žel. in države same ne odstranijo iz službe ter nadomeste s poštenimi silami, in te so vsi odpuščeni železničarji. Te sprejmite nazaj v prvi vrsti, ali jim pa dajte ukradene pravice! Gosp. Klodič je omenil, da je krivda na tem, ker niso gospodje že večkrat avanzirali, t. j., napredovali v plači. Spomnil se pa ni na ubogo nižje usluž-benstvo, za katero ni skoraj ne duha ne sluha o napredovanju, o izboljšanju plače, o obleki in sploh vseh pravicah, katere jim današnji mogotci nudijo, o pravicah, katere so si železničarji v desetletjih pridobili, a so jim bile enostavno ukradene. To se v demokratični državi, kakor je Jugoslavija, zgodi na podlagi demagoštva In denuncianstva! Gosp. Klodič pravi, da so državljani sami krivi žalostnih prometnih razmer, a mi pribijamo, da je to resnica, in sicer so tega vsega krivi le višji gospodje pri drž. žel., ker se pustijo od demmciantov in demagogov, kateri bi morali že zdavnaj iz službe izginiti, za nos voditi, ^ in dokler boste denunciante ščitili, poštenim pa krivico delali, je pa nemogoče, da bi bile boljše prometne razmere na drž. žel. Toraj, gospodje, popravite, kar se še popraviti da in začnite res pri korenini drevo sekati, ne pa z vrha, kakor se jerto dosedaj godilo. Če smo v resnici država v državi, je treba da se uslužbencem v polni meri zadosti. Uslužbenci ne smejo biti sužnji, kakor se sedaj godi; treba je tudi previdnosti pri sprejemu v žel. službo. Znani so slučaji, da so se in se še nanovo sprejemajo kmetski sinovi in kmetje, ki imajo doma. polne hleve živine in sploh ne trpijo pomanjkanja, pač pa gredo k železnici zato, da tam lenuha pasejo na račun jajc in masla, hlapec in dekla pa garata doma celo leto za tako plačo, kakor jo kmet na mesec dobi. To so tudi nezdrave razmere za promet, ter bi bilo dobro, da jih prej kot mogoče odstranijo ter pokličejo v službo po nedolžnem odpuščene železničarje, ki imajo več znanja in tudi veselja, čeprav manj jajc in masla kot pa kmeti. Kar se pa tiče denarja, ki ga baje ni, priporočamo prometnemu ministrstvu, da si malce ogleda statistiko uradnikov do poloma stare Avstrije ter današnje stanje uradništva. Na kakšen način je prišlo v tako,kratkem času do zlatih ovratnikov? Če se naprosi tukaj poštena remedura ter se odstrani najmanj polovica tistih, ki so po nedolžnem napredovali, pa bo precej mnogo prihranjenega. Takih in enakih izvirkov imamo zelo veliko, samo poiskati jih je potrebno. Kar je pa glavno in tudi zamolčano: Odstraniti je treba takoj Wranglovce, znižati stanje vojaštva, orožnikov in zmanjšati število tajne policije, ker je imamo toliko, da je domalega vsaka tretja moška oseba po večjih mestih tajen policist, tako da če se ne paziš, ga lahko pohodiš. Gospodje pri drž. železnici, kakor, tudi krmarji naše države zapomnite si, da so ravno zgoraj navedena dejstva zdravila za razruvane razmere v naši državi sploli. Dokler se pa ta zdravila ne uporabijo, moramo biti pripravljeni na še hujše zlo. Namen tega članka ni zabavljanje, pač pa so naše besede v resnici potrebne in ravuotako ozdravljene, ki si ga želimo vsi prizadeti in pošteno misleči.* I Železničarji. ZA DELAVSTVO. ZAPOSLENO V VO-JaŠKIH ZAVODIH. Povišanje draginjskih doklad za to delavstvo se še ni izvedlo. Gospodom ministrom, ki imajoo tem še odločevati, se nič ne mudi, ker 'ne čutijo one bede. v katero tira to delavstvo vedpo.iastoča draginja. Še predno ie prišlo do tega, da se je sestala komisija, ki je izdelala protokol sporazuma, je poteklo precej mesecev. Ta protokol sporazuma je bil izdelan že preteklo leto in delavstvo čaka zastonj na uveljavljenje tega protokola, ker ga gospod finančni minister Kuvnanudi odbii'a_z motivacijo, da nima za to potrebnih sredstev. Ponovno se ie sestala komisija. na kateri ie bil tudi finančni minister, ki je protokol v celoti kakoršen je, podpisal. Pretekli so zopet_ meseci, draginja raste in je čisto razumljivo, da to delavstvo s temi nizkimi plačami ne more živeti. Protokol ima sedaj v rokah zakonodajni odbor, ki pa hoče. postavke v tem protokolu zmanišati, in sicer pri vsaki kategoriji za toliko, kolikor znaša temeljna plača pri vsaki kategoriji. Nekvalificiranim delavcem pa sploh ne priznava povišanja. Iz vsega tega je jasno razvidno, da ta gospodjL ^ania tira delavstvo v boi za njegove človeške pravice. Na eni strani š.tedijov na drugi strani pa mečejo težke milijone skozi okno. Medtem ko delavstvo v vojaških podjetjih od gladu peša, hodi razstrgano in boso, se zadolžuje, imajo gospodje ministri in narodni poslanci lepe sestanke in glasujejo v narodni skupščini, naj se jim takoj zvišajo draginjske doklade za 60 dinarjev dnevno. Take sklepe najdejo hitro seveda samo za sebe, kadar se pa govori o zvišanju draginjskih doklad za res gladno delavstvo, takrat pa ne čutijo draginje. ker draginjo čutijo samo oni zase. Kie ie tukaj pravica? Mi pravimo, da ie ni in je tudi ne bo. dokler ne bodo na merodajnih mestih zastopali delavske interese delavski zastopniki. Proti takemu postopanju protestiramo iti zahtevamo, da se odrejeno povišanje takoi izplača. Kovinarje, zlasti one v ljubljans. artilerijskem arzenalu pozivamo v organizacijo, ker samo tako smo v stanju, da se skupno borbo prisilimo to gospodo, da prizna naše pravice. NEZASLIŠANO POSTOPANJE VODITELJEV NARODNIH SOCIALISTOV. Nekako pred tremi meseci je živo lcarakteriziral vaš list pod naslovom »Narodni socialisti v praksi«, kako žalostne razmere vladajo napram delavstvu v premogovniku Ključarovci pri Ormožu, ki ie last gosp. Antona Peska. Le ta velja seveda za vogelni kamen narodnega socializma v Sloveniji. Kmalu nato je 'izšel v »neodvisnem« listu »Jugoslavija« članek, kjer se omenjeni gospod na zvit in nesramen način poveličuje, kako sijajno dobro se godi njegovim rudarjem ter da temelji omenjeni članek skozinskoz na laži. Vsled omenjenega članka ie gelo gospod Brandner. nar. soc. poslanec in oznanjevalec nar. soc. evangelija ob neki priliki na shodu v.revirjih s povzdignjenim gla- som oznanjeval strmečim rudarjem, da so delavci v omenjenem premogovniku si-iaino plačam, ter da pripravlja gospod Pesek socializacijo svojega podjetja, s čimer daje vzgled kapitalistom celega sveta. Da .ie gospod Pesek v svojem listu javnost varal ter gospod Brandner delavce pošteno farbal in napeljaval vodo na svoi mlin. tega mislim ni potreba še posebej omenjati! Gospodje! Ce vam leži usoda delavstva resnično na srcu, bodite objektivni in priznajte čisto resnico, ki v bengalični luči osvetljuje naš bedni položaj! Pribijemo, da delavci tudi danes v najboljšem slučaju ne zaslužijo več kakor od 35 do 70 K dnevno. Da ob tej neznosni draginji ne pomrjo gladu s svojo ubogo paro vred, so prisiljeni na milost nar. soc. gospodov, delati tudi po 16 ur neprenehoma. Pride pa še hujše, kar bi bilo dobro, da bi si nar. socialistični delavci zabeležili v album ter ob priliki vprašali gosp. Brandnerja, ali zagovarja tako nesramnost in tako izkoriščanje, kakor si je upal na shodu v revirjih trditi, brezplačno?! 22. t. m. je gospod Pesek brez zakonito odpovedanega xj>ka 67-tim delavcem po številu povedal, da jih za nedoločen čas ne more uporabljati, ker je menda nagro-madena prevelika količina premoga ter tudi primanjkuje jamskega lesa. (Odpoved je izvršil njegov delovodja gospod Tomažič). Gospodje! Ker imate dolge jezike tam, kjer bi ne bilo treba, se naprošate, da odkrito poveste, ali ste s tem zahrbtnim udarcem po 67 družinah ravnali socialno?! Ali vas ne oblije rdečica sramu, da s tako hladnim cinizmom pahnete 67 rodbin v naj večjo socialna bedo? Kje imate še čut. poštenja, da take srednjeveške naredbe izdajate v 20. stoletju in tudi vi gospod Brandner. da iste poveličujete?! Merodajne faktorje kličemo na pomoč, da po zakonitih socialnih pridobitvah, katere še imamo, omenjenega samo-oblaštneža prisilijo, da nam izplača zakoniti rok odpustitve ter ne dopuste, da bi 67 rodbin pomrlo od gladu! H koncu bodi omenjeno, da odteguje vodstvo premogovnika rudarjem za vsak »blau« 10 K, ter da živa duša ne ve, kako se ta fond upravlja, ali pa leze kam v nenasiten žep? Drugo bode najbrže resnica! Če še nikdar ni veljal pregovor, ki stoji nekje v sv. pismu: Po njihovih delih jih bodeš spoznal! velja ta v polnem obsegu tukaj! — Delavstvo! Zgoomni si! Več zavednih delavcev. PROSLAVA PRVEGA MAJA. Radeče pri Zidanem mostu. Delavska izobraževalna zveza »Svoboda« za Slovenijo v Radečah bo praznovala skupno s sosednimi bratskimi organizacijami proslavo 1. majnika s sledečim sporedom: V pondeljek zjutraj točno ob 8. odhod od zbirališča pri I. Kržetu, ob pol 9. shod na trgu. po shodu razid. Popoldne točno ob pol 2. odhod na Hotemeš k Čotu, kjer bo prosta zabava s slavnostnim govorom. Ob 7. zvečer odhod nazaj v Radeče. Vse drugo na lepakih. -- Sodrugi! Delavci, delavke in kmetje! Udeležite se v polnem številu tega svetovnega delavskega praznika. — Odbor. Krajevna pol,, org, KDZ v Mislinju naznanja vsem svojim članom, somišljenikom, in prijateljem, da obhajamo letos nrvi m&j, praznik dela, v nedeljo, dne 30. t. m., in sicer na sledeči način: 1. Zjutraj s ob 9. se zberemo pri gostilni Majcen. Nato J odkorakamo v sklenjenih vrstah z godbo na čelu skozi Mislinje in Sv. Lenart na kolodvor, kjer pozdravimo goste, ki pridejo z vlakom. — 2. Ob 1. popoldne se vrši javen ljudski shod v restavraciji Iršiča, na katerem bodo govorili razni tuji in domači sodrugi. — 3. Po shodu se vrši prosta plesna zabava istotam. — 4. Po možnosti se preskrbi tudi oder z igro od šoštanjske »Svobode« ter srečolov. Dobiček ie namenjen za gladujočo Rusijo. Pozivamo tem potoni vse sodruge, da delajo neumorno, da bo udeležba kar največja, in da se proslavi praznik dela kar najlepše. — V pondeljek 1. maia delo seveda počiva. — Obračamo se tem potom do vseh sodrugov, somišljenikov in prijateljev iz bližnje in daljne okolice, ter jih vabimo ta dan v Mislinje. Upamo, da se bodo našemu vabilu v obilnem številu odzvali. — Odbor. Peiifišne vesti. -f Nečuveno postopanje belgrajske vlade. Narodni poslanec sodr. Nedeljko Divac je vložil na ministra za socialno politiko kakor tudi na ministrskega predsednika Pašiča ostro interpelacijo, v kateri zahteva takojšnega poiasnila, zakaj ni vlada še do danes po preteku več mesecev predložila kralju v podpis zakona o zavarovanju delavcev. Obenem zahteva, da mu vlada čimprej odgovori, zakaj še vedno niso podpisani nekateri zakoni, ki jih ie že davno sprejel zakonodajni odbor. Vlada zahteva natančno izpolnjevanje zakonov od svoiih državljanov, sama pa je tista, ki najbolj dela proti ustavnim določilom in zakonom, ki so kakor je videti, veljavni le za nižje sloje. + Raznoterosti v narodni skupščini. V včerajšnji seji narodne skupščine ie za- j hteval narodni poslanec sodr. Golouh, naj j vlada takoj dovoli železniškim delavcem draginjske doklade, ker žive že mesese v največji bedi in so se na račun drag. doklad že do vratu zakopali v dolgove. Obenem je zahteval, naj izplača vlada tudi uradnikom drugi obrok draginjskih doklad, ki zapadejo s prvim majem, in o katerih ne kaže vlada prav nobene pripravljenosti, da bi jih plačaja. Nadalje ie zahteval še za bolnišnice večje podpore, ker bodo sicer prisiljeni ustaviti vsako poslovanje v njih. -I- Oborožen upor 48. hrvaškega pešpolka. Med 48. hrvaškim pešpolkom v Plevlju je izbruhnil oborožen upor. Moštvo ie 25. t. m. udrlo iz vojašnic in se pripravilo za odhod na Hrvaško. Vendar pa so se vrnili deloma na pregovarjanje, deloma pa šiloma. Ob tej priliki je bilo izstreljenih okoli 300 puškinih strelov, vendar ni bilo nobenih žrtev. Moštvo je izjavilo, da ni imelo namena upreti se vojaški službi, pač pa so se hoteli vrniti domov, kjer bi jo nadaljevali. Upor pripisujejo raznim hrvaškim agitatorjem, ki so večkrat prihajalii iz Zagreba in širili med vojaštvom nacionalistični šovinizem. Poznavalci razmer pa trdijo, da je krivo tega upora naravnost bestialno postopanje z voiaštvom. T- Anglija ie vrgla Franclji rokavico. Vsa angleška javnost stoji pod vtisom brezglavosti francoske politike, ki kulmi-nira v Poincarejevem govoru v Bar-le-Ducu. v katerem je povdaril, da je pripravljena Francija na vse slučaje, če ne b_o ruska delegacija sprejela francoskih žalitev.. Listi so priobčili tudi izjavo Lloyd Georgeja. ki pravi, da bo konferenca trajala dalje, četudi jo zapusti francoska de- legacija. Listi poročajo, da Poincarefev govor ni bil samo bojni klic Nemčiji in Rusiji, temveč tudi Angliji. Toda Lloyd George bo dobi sedaj še bolj veličastno zaupnico od parlamenta kakor jo je dobil ob priliki odhoda v Genovo. Tega svečanega trenutka ne more motiti niti najmanj dejstvo, da je ves Pariz v ognju in da kakor blaznež zahteva takojšno vko-rakanje v Nemčijo., ki se je predrznila skleniti s sovjetsko Rusijo gospodarske pogodbo. + Odločen odgovor sovjetske Rusije, V sredo, 26. t. m. je ruska delegacija izročila zavezniškim delegacijam protest sovjetske vlade, ki je naperjen proti noti zaveznikov na nemško delegacijo 18. t m. Protestna nota je pravzaprav naslovljena na Poljsko. Vsebuje svarilni klic naj se Poljska ne udeležuje ve$ razpravljanja o ruskem vprašanju, ker je vendai že sklenila 18. marca 1921 s sovjetska Rusijo pogodbo, ki regulira vsa vpraša-ni.a, o katerih se posvetujejo v Genovi Sovjetski vladi se zdi nerazumljivo postopanje Poljske, ki je že brez pridržkov priznala njeno vlado, pa krši sedaj tudi dogovor, ki ga je sklenila 30. marca t. 1. z Rusijo, Estonsko in Litvansko, Sovjetska vlada energično protestira proti temu, da bi potrebovale njene pogodbe še priznanje katerikoli države,. Duševne ¥©$fi. Nemarno poslovanje. Samo enkrat smo čutili »prijetno dolžnost« ter smo pohvalili točno poslovanje oblasti (takrat, ko je sodišče tako hitro izvršilo vse, kar ie predlagal g. Rukavina proti nam) ter smo izrekli željo, da bi bilo za državo velikega pomena, če bi poslovali uradi V vseh zadevah tako točno. (Mimogrede omenimo, da je tudi sodišče medtem malo popustilo pri svoji naglici: radi bi poročali svojim prijateljem, kako se nam godi kot obtožencem, pa preiskava proti nam je prišla menda tudi na — mrtvo točko?) Danes moramo pa .povedati drug dokaz hitrice. Naša stranka je 13. t. m. zaprosila pri tukajšnji podružnici Narodne banke za odobrenje nakazila na Amsterdam (naši prispevki za gladno Rusijo). Banka nam je odgovorila šele dne 23. t. m., in sicer, da ni kompetentna za rešitev v smislu pravilnika o prometu z devizami in valutami. Pričakovali bi, da Narodna kot priviligirana banka malo hitreje posluje tudi takrat, ko gre za gladno Rusijo in ne samo, če gre za kakšnega kapitalista. Razpis natečaja za plakat V. jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu. Izvršujoči odbor razpisuje natečaj za najboljši načrt umetniškega plakata za V. jugoslovansko razstavo. Načrt ima služiti obenem kot naslovna stran za katalog. Razpisane so tri nagrade: prva 2000. ijru-ga 1000, a tretja 500 Din. Delo naj bo izvršeno črno ali največ v dveh barvah razun črne. Načrt mora biti 14. maja že v rokah odbora. Tekst se glasi: »Jugoslo-venska Umetniška Izložba II. belgradska gimnazija. Poincareova ulica od 31. maja do 1. julija. Vstopnina 10 Din.« Tekst mora biti napisan v latinici ali v cirilici. Velikost poljubna. Izdelana slika naj se odpošlje na adreso Jov, Bijelič, Beograd, Pozorište. Stanovanjski urad in oblasti se ne zganejo! Moje upanje na lojalnost merodajnih oblasti, da bodo v najkrajšem času vendarle enkrat rešili moje vprašanje, se ni uresničilo. Vse spi, nič se ne giblje, vse nozablia. da je moja družina dan za dnem v večji nevarnosti. Dementa ni od nobe-« ne strani! Pomoči sploh ne. Nastane sedaj vprašanje, ali res ni človeka, na svetu, ki bi razrešil vozel, ki je nastal v tem sporu med menoi in stanovanjskim uradom. Kdor more potrditi, da pri nas vlada pravica in enakopravnost, mu hočem do smrti za uslugo biti rob. V Kladezni ulici še ni vse v redu, kljub temu, da bi bilo tamkai za mojo družino stanovanje na razpolago. Kaj naj pomeni ta igra? Ali želi gospoda morebiti mene in družino spraviti v obup. da se lotim skrajnih sredstev, ki bi naj bila za ogledalo brez-srčnežev! Ali ima gospoda morebiti namen, mene, zato ker se odkrito bojujem zoper nastale neprgvde. pod pretvezo komunizma spraviti pod ključ. Stoji vam, gospodje, tudi to sredstvo na razpolago! Zahtevam pa odločno, da mi stanovanjski urad nakaže takoj stanovanje, da spravim družino pod krov. V drugem slučaju naj pa prevzame vso moralno in materialno odgovornost, nastalo radi tega spora nase. Družina in otroci vam stoje na razpolago. — Meznarič Ivo, vojni invalid. Zahvala. Podpisani se najtopleje za-hvfiljujem darovalcem vencev in vsem, kateri so na zadnji poti spremili ir.ojega nepozabnega sina Viktorja. Posebno si osojam izreči najtoplejšo zalivalo pevcem, Strok, društvu ljubljanskih mizarjev, »Svobodi« Vič-Glince ter sodr. Angelu Cerkveniku za iskreni nagrobni govor. — Rožna dolina, dne 26. aprila 1922. Petrovčič Jurij. Ljubljana. Ljubljanske banke prvega maja ne posluiejo. Večer baleta hi klasične ritmike priredi v pondeljek. 1. maja t. 1. v opernem gledališču slovenska plesalka Lidija Wi-siakova. Prireditev obeta biti jako zanimiva. ker ie to prvič, da naša domačinka kot plesalka nastopi v poplnoma samostojnem večeru. Opozariamo občinstvo na izredno prireditev, ki se vrši samo enkrat. Na programu so: Chopin, Delibes, Dvofak, Gounod, Grieg itd. Na klavirju spremlja kapelnik g. A. Balatka. Predprodaja vstopnic ori gledališki blagajni. Društvu »Narodna galerija« v Ljubljani. Klub »Mladih«, sklepom z dne 23. aprila 1922, objavlja sledeče: Narodna galerija je inštitucija vsega naroda in vseh panog njegove umetnosti. Točka 2. društvenih pravil se glasi: »Namen društva je ustanovitev, izpopolnjevanje, vzdrževanje in varstvo slovenske umetnostne galerije t. j. zbirke slikarskih, plastičnih, grafičnih in stavbarskih umotvorov umetnikov slovenskega pokolje-nja, bodisi moderne, bodisi starejše dobe.« Naš pokret si je pridobil tla še le po ustanovitvi galerije, radi tega ni mogel biti soustanovnik tega kulturnega zavoda. Narodna galerija kot taka mora presojati vsak umetniški pokret popolnoma objektivno s stališča dotične dobe. 2. točka pravil se nadalje glasi: »Istotako je društveni namen vzbujanje zanimanja za upodabljajočo umetnost (op.: tudi najnovejšo!) med občinstvom, pospeševanje razvoja domače upodabljajoče umetnosti.« — Tega pa ni zmožna v sedanjem ustroju. — Zato je že pred letom dobila od nekih sedanjih članov kluba nezaupnico, — Ker je v interesu splošnega umetniškega napredka, da dajo od slovenskega naroda v to postavljene osebe upravičenega umetniškega razmaha vsakomur, zahteva klub sledeče: 1. da pridejo takoj v odbor Narodne galerije; 3. člani umetniki »Kluba Mladih«; 2. da prideta v umetniški svet Narodne galerije ravnotako dva člana (2 :2) ali trije (3 :3). — Klub »Mladih«. III. redni občni zbor »Narodne Galerije« se bo vršil v soboto. 29. aprila ob štirih v. magistratni posvetovalnici. felj‘0« Celje, cesta od Voelaiskega mosta! »Nova Doba« štev. 47 z dne 25. aprila 1922 je prinesla notico pod gornjim -naslovom: Kritik stanja omenjene ceste najbrže ni čital raz_glasa »Nove Dobe« štev. 31. z dne IG. marca 1922, drugače bi imel drugo mnenje o delovanju občinskega odbora in županstva okolice Celje. Radevoljno mu pa povemo, da omenjena cesta ni bila popravljena že od leta 1915. Ce bi hotel biti objektiven, bi. naj rajši kritiziral prejšnji odbor, kateri cela leta ni ničesar napravil in’popravil. Sedanji občinski odbor je šele prevzel občino v svojo oblast dne 15. oktobra 1921. Če se pa kritik čuti bolj zmožnega kot je občinski zastop, naj to pove sv. Petru, ki bo imel mogoče kaj več vpliva navzgor. Povemo mu pa še več, če zahteva kritik od nas, da ne spimo spania pravičnega temveč da delamo: Omenjena cesta se ie takrat že začela popravljati, in sicer že 21. aprila. Poprej se je pa popravljala cesta od Sokolskega doma skozi lastni dom. Nadalje se bo uredil že mnogo dolgih, let potreben iavni^ vodovod pri lastnem domu. Cela okoliška občina ni bila razsvetljena dolga leta. čeravno bi takrat vse skupaj stalo bagatelo; priznavamo, da še tudi sedaj ne bo tako hitro vse opravljeno. Sedaj se vsaj kaže dobra volja, poprej na tudi volje ni bilo. Rakek. Južna železnica je suspendirala uradnika Jankota Pipana radi sleparije. Priporočamo, da. se naj ne nastavlja vbodoče takih ljudi na mejo, ki utrjujejo toliko opevano nesem o korupciji v Jugoslaviji pri tujcih in domačih trgovcih, obenem oa izpodkopavajo upliv poštenega uradništva. Trbovlje. Člani občnega Konzumnega društva v Trbovljah r. z .z o. z. zborujoči dne 23. aprila 1922 v dvorani »Delavskega doma« so sprejeli poročilo o združitvi konzumnih društev, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, tej so se striniali v polnem obsegu z združitvijo, zavedajoč se, da ie v močni gospodarski organiza-ciii rešitev delavstva, da se gospodarsko osamosvoji izpod uoliva kapitalistov. KuiSuriti vestnik. Nov ieisi gledališki abonma. Abonmaji letošnje sezone Narodnega gledališča v Ljubljani obsegajo po 45 predstav. — Ker bo za vsak abonma določeno število opernih in dramskih predstav v kratkem odigrano, se podaljša sedanji zimski abonma s kratkim letnim abonmajem. Ta bo obsegal tri dramske novitete (Sardou: »Madame Sans Gene«; Molnar: »Liliom«; Suhovo-Kobilin: »Svatba Krečinskega«; dve ocerni noviteti (Delibes: »Lakme«; Puccini: Plašč, Sestra Angelika in Gianni Schicchi) in nekaj znamenitih gostovanj v operi, tako da odpade na vsakega abonenta še šest predstav, tri dramske in tri operne. Cene ostanejo s or azm e r n o_ena k e sedanjim. Vsi dosedanji abonenti so vljudno vabljeni, da svoj abonma podaljšajo. Ce na nadaljni abonma ne reflektirajo. naj blagovolijo naznaniti z obratno pošto. Če uprava tekom petih dni njihovega ne- gativnega odgovora ne prejme, bo smatrala. da so s podaljšanjem abonmaja zadovoljni. Obenem se vabijo novi abonenti, za katere veljajo iste cene in isti pogoji kakor za dosedanje. Prijave in plačila za letni abonma sprejema vsak dan od 11.—1. knjigovodstvo v dramskem gledališču (pritličje). Egc‘/eni in altruizem. Peto javno predavanje Zvonimirja Bernota. glavnega urednika »Napreja«: »O egoizmu in altruizmu«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 28. aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22, — Sedeži v I. vrsti po 5 Din. v II.—VI. vrsti po 2 Din, v VII.—X. vrsti po 1 Din. Stojišča 50 par. Bs »Majski list« smo razposlali že vsem organizacijam. Obsega 32 strani in velja 3 dinarje. Od tega gre pol dinarja za rusko zbirko. Organizacije, ki so ga prejele premalo, kakor tudi posamezniki, ki ga žele, naj ga takoj naročijo, dokler ne pride zaloga. — Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, pp. 168. Ošinili Vestnik »Svobode« Spodnja Šiška. V soboto, dne 29. t. m. se bo vršil ob pol 20. v »Zadružnem domu« občni zbor DJZ »Svobode« podružnice v Spodnji Šiški. Točna udeležba vseh članov dolžnost. — Predsednik. Radeče ori Zidanem mostu. V nedeljo priredi Del. izobr. zveza »Svoboda« v Radečah ob 3. popoldne v društvenih prostorih »Svobode« igro »Odpuščen« v enem dejanju. Po igri prosta zabava. Vse drugo na lepakih. — Odbor. dospedars!®®. = Naknadno zatrošarinjenše žganja, skuhanega trošarine prosto za domačo potrebo. Kdor mora oddati del žganja, ki ga je skuhal trošarine prosto za domačo potrebo, lastniku žgalne priprave kot plačilo za to, ker mu ie posodil kotel, mora to predhodno prijaviti pri pristojnem oddelku finančne, kontrole in plačati odpadajočo trošarnio. Prijava se mora vložiti pismeno. V njej ie navesti, koliko litrov žganja, se bo lastniku žgalne priprave oddalo. Povprečna jakost te.ga žganja se vzame s 25%. Za vsak liter žganja, ki se da lastniku žgalne priprave, se plača torej ne glede na dejansko množino alkohola v oddanem žganju do 31. maja 1922 po 3 Din 75 para. a od 1. junija 1922 po 5 Din trošarine. Za žganje, ki se ie skuhalo trošarine prosto za domačo potrebo, a se ootem proda, to določilo ne velja, zato se mora plačati trošarina za to žganje vedno le po dejanski jakosti. Repertoar nar. gledališča v Ljublani. D r a m a: Petek, 28. aprila »Revizor«. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob 3. popoldne. Izven. Opera: Petek. 28.^ aprila »Werther«. B. UTRINEK. Ljudje, ki so ponosni na podedovano bogastvo, morejo biti le duševni reveži; če bi imeli normalne možgane, bi morali razumeti, da ne morejo biti s takim ponosom nase ponosni. r pos&nG. ODPRTO PISMO GOSPODU KRALJEVEMU NAMESTNIKU IV. HRIBARJU. Nekako istodobno, ko ste Vi. gospod namestnik, bili imenovani kraljevim namestnikom za Slovenijo, sem bil tudi jaz imenovan z dekretom kr. ministrstva za agrarno reformo državnim upraviteljem na veleposestvu zapuščine Windisch-griitzeve v Planini. Spominjam se Vaših besed ob priliki prihoda na ljubljansko postajo, kakor tudi Vašega proglasa na javnost ob nastopu službe. V obeh slučajih ste obečali, da hočete braniti zakon, čistost uprave, korektno in pravilno uradovanje uradništva ter vobče državnonacionalne interese. In zares .ie v začetku izglodalo tako. Poznano mi je točno Vaše delovanje in nastojanje v svrho obrane državnih interesov v Planini z obzirom na protidržav-no delovanje Windischgratzove rodbnte. Znani so mi Vaši ukazi politično upravnim oblastim, kakor tudi agrarno-reformni oblasti, v katerih ste kategorično zahtevali. da se v svrho obrane državnih interesov obdrži državna uprava na tem posestvu. Nastane vprašanje, kako in zakaj ste Vi kar čez noč spremenili svoje prepričar nje in svoje postopanje napraon mojemu delu in napram Windischgratzovi rodbini. Kolikor je meni znano, ni rodbina Wuidischgratzova nikdar predložila kake pritožbe proti moji upravi na edino kompetentno agrarno oblast; obratno se je sam dr. Windischgriitz pohvalno izjavil o modem delovanju kot državnega upravitelja. Vi ste. gospod namestnik, na podlagi osebnega pogovora z g. Otonom Win-dischgratzom smatrali dovolj utemeljeno, da popolnoma spremenite svoje mnenje o meni, o mojem delu in o delu in nastopanju rodbine Windischgratzove, med tem ko se niste ozirali na mnogoštevilna poročila. o delovanju te rodbine, katero ste imeli v rokah od. edino kompetentnih oblasti. Namesto da ste ostali zvesti svojemu proglasu ob priliki nastopanja službe in izročili pritožbe Windischgratza edino pristojni oblasti agrarne reforme, ste Vi, izrabljajoč Svoj visok položaj vzeli v Danes in iutri dSranb roBbino WIn3fecKgt^Lž<>vo fn Izigrali interese agrarne reforme in naše države. Vi ste, da najdete način kako bi za-mogli postopati proti meni in zadovoljiti zahtevam rodbine VVjndischgnitzove, poslali svetnika dr. Vodopivca z nalogo, da izvede preiskavo in prednese poročilo. O tem poročilu rečem samo to. da je subjektivno tendenciozno, a mestoma namenoma lažnjivo. A tudi io poročilo ni moglo zadostno ustreči Vašim namenom, ker pri vsej subjektivnosti prizna dr. Vodopivec, da sem upravo vodil pošteno in koristno. Zato ste Vi. gospod namestnik, smatrali potrebnim. da v svojem poročilu in predlogu na kr. ministrstvo notranjih del čim bolj podprete poročilo dr. Vodopivca ifi imenujete izrečno moje delo. ukaze in vse korake državnih oblasti, kateri so pod-vzeti proti rodbini Windischgratz enostavno sekattire. Pri tem pa pozabljate, da ste ravno Vi, gospod namestnik, pozivali pismeno in ustmeno iste oblasti na strogo izvaiatije zakona proti rodbini Windischgratz. dn sedaj Vi sami kot kraljevi namestnik in glavni zaščitnik zakona, imenujete to izvajanje sekature! Kateri motiv Vas je torej vodil, gospod namestnik, da ste sc v tem primeru tako spozabili? V interesu ugleda naše države in v interesu ugleda naše kraljevske rodbine, za katero sem kar celili 20 let prelival kri in nosil svoje življenje na trg ter bil obsojen na 101 leto ječe samo zaradi svojega nacionalnega delovanja, izjavljam, da ste to napravili samo radi nakupa vrle Otona Windischgratza na Bledu. Ta vila naj bi predstavljala nacionalni dar Slovenije svojemu kralju ob priliki njegove ženitbe. Vi ste. gospod namestnik, zaradi te vile izigrali popolnoma državni interes za katerega ste se sami pred kratkim borili, s tem da ste izposlovali moje odstranje-nje, Vi ste se radi te vile tako ponižali, da ste osebno in potom svojih somišljenikov, višjih državnih uradnikov, kakor na pr. agrarnega ravnatelja dr. Lukana, prosjačili in izsiljevali pri naših narodnih pro-tivnikih, nemških veleposestnikih, denarne vsote, da plačate to vilo. Ti ste Bi se cfdffe, zafifevt^oc.