pisri
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO VI	24. APRIL 1961	ST. 19
V S E
OBCINSKI LJUDSKI ODBOR LASKO
147.	Odlok o sprcmcmbi odloka o sistemizaciji delovnih mest i upravaiili organih Obtinskega Ijudskega odbora LaSko.
148.	Odlok o proradunu obtine Laiko za leto 196.1.
149.	Pcrspcklivni program razvoja obtine LaSko za obdobje 1961-1965.
150.	Druzbeni plan obtine LaSko za leto 1961.
151.	Odlok o ustanovitvi druzbenega sklada za iolslvo obtine
LnSko.	...,v
152.	Odlok o zatetku Lzplatcvanja povisanih polozajmh piat uslu^bencev prosvetnih zavodov.
BINA
155. Odlok o zatetku izplatevanja posebncga dohodka za utnu in vzgojno oscbje, honoraTjev in posebncga dodatka za utno oseb-jc dolotenc specialnosli na slrokovnih Solah, na osnovnih solah in drugih obiimsKili vzgojnih in izobrazevalnih zavodih.
154. Odilotba o osamosvojitvi Zobnc ambulante v LaSkem kot samostojen zdravstveni zavod.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREStTVE
Obtinski Ijudski odbor LaSko
REGISTER SAMOSTOJNIH ZAVODOV
147
Obcinslti Ijudiski odbor LaSko je po 25. tienu za-kona o javnih usluzbeinc.ih (Uraidmi list FLRJ, St. 53-664/57, 44-748/58, 1-5/59, 52-849/59, 27-379/60 in 53-689/60),	16. eienu zalkona o organizaciji uprave
Ijudskih odborov (Uradni liat LRS, st. 22-119/59) in 50. Slenu zakona o obcinskih Ijudskih odlborih (Uradni list LRS, st. 19-88/52) na seji obtinskega Zbora in na sejii zbora proizvajakev dne 30. marca 1961 sprejel
ODLOK
o sprcmcmbi odloka o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih ObCinskega Ijudskega odbora Lasko
•	1. clen
V odloku o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Obiinskega Ijudskega odbora LaSko (Uradni vestnik okraja Celje, St. 45-488/60) se spremeni v ipo-glavju A. REDNA DELOVNA RAZMERJA USLUZ-BENCEV I. Tajnik v 1. Eienu besedilo tako, da se glasi
I.	Tajnik	referent prve vrste	1
2.	c!en
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vest-niku okraja Celje.
St. 01/1-01-25/1-1960 Lasko, dne 30. marca 1961
Predsednik
ObEinskega Ijudskega odbora Lasko
Sta ne Brinovec 1. r.
148
Obci.nski Ijudski odbor Lasko je po 14. Eienu zakona o proraEunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, §t. 52-847/59) in 50. Eienu zakona o obfiinskih Ijudskih odborih (Uradni list LRS. §t. 19-88/52) na seji obEinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1961 sprejel
ODLOK
o proracunu obcine Lasko za leto 1961
1.	clen
Proradun obEine LaSko za leto 1961 obsega:
a)	dohodke v zmesku	146,088.000 din
b)	izdatke v znesku	146,088.000 din
2.	Elen
Namestitve pri obEinskih organih so dopustne samo v skladu z odflokam o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Obcimskega Ijudskega odbora LaSko in Ee so za to zagotovljena proradunska sredstva.
3.	clen
Svet za druzbeni pilan in finance sme raepolagati s proraEunsko rezervo do zneska 1,000.000 din.
4.	clen
V primeru neeoakiamomega -dotoka proraEunskih dohodikov sme ObEinsiki Ijudski odbor Lasko za redno kritje prora Eu nskih izdatkov najeti posojilo do visine 15 mUijoniov «Unarjev.
5. Elen
Ta odlok velja od 1. januarja 1961. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 03/9-31-29/1-1961
LaSko, dne 30. marca 1961
Predsednik
ObEinskega Ijudskega odbora LaSko
Stane Brinovec 1. r.
1‘REGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORACUNA OBClNE LASKO ZA LETO 1961 (PO DELIH)
D o h o d 'k i	dm	I z d a t k i	din
1.	dei	—• Skupni dohodki	110,088.000	1.	dei	—	Prosveta in kulitura	1,080.000
2.	dei	—	Posebni dohodki	33,400.000	2.	dei	—	Socialno varstvo	9,590.000
3.	dei	—	Dohodki uradov	in zavodov	600.000	3.	dei	—	Zdravstvena zasiiita	6,934.000
4.	dei	—	Ostali prora6unski dohodki	2,000.0000	5.	dei	—	Driavna uprava	44,350.000
6.	dei	—	Romunalna	dejavnost	3,500.000
8.	dei	—	Dotacije	55,750.000
9.	dei	—	Anuitete in	garancije	7,000.000
10.	dei	—	Proratunska rezerva	14,884.000
13. dei — Sredstva za poveSanje plac in
prispevkov	3,000.000
Skupaj dohodki
146,088.000	Skupaj izdatiki
146,088.000
149
Obdimski Ijudski 'odbor Lasko je po 4. clenu zakona o pristojinoati obcinskih in akrajinih Ijudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FL.RJ, st. 52-644/57 in 27-492/59) iin 50. clenu zakona o obcinskih Ijudiskih odborth (Uradni list LRS, st. 19-88/52) na seji obfciniskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. mare a 1961 spne-jel
PERSPEKTIVNI PROGRAM RAZVOJA OBClNE LASKO ZA OBDOBJE 1961-1965
PRV'1 DEL
PERSPEKTIVNI RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBDOBJU OD 1961. DO 1965. LETA
I.	TEMELJNA NACELA PERSPEKTIVNEGA PROGRAM A
V povojnem obdobju se je gospodarstvo tudi v las-ki obdini dokaj hitro razvijalo, zato so bili dosezeni na vseh podrocjih goapodarstva pomembni uspehi. Razvoj proizvajalnih sil je vplival tako na stmkturo gospo-darstva katoox tudi na soc ialn o- ekonomslko strukturo prebivalstva.
Znatno so se okrepile proizvajalne sile druzbenega sektorja, pa tudi socialistidni druzbemi odnosi.
Poslednja Stiri leta so bila se zlasti dejavna v iz-vajanju petletnega plana v proizvodnji, investicijah. za. poslenosti in ;budi v osnovni delitvi narodnega dohodka.
Za uispeSen in skladen razvoj gospodarstva v laski obdini v nadaljnjih ipetih letih bo zlasti treba:
1.	Skrbeti za pospesen razvoj proizvodnje, pi-ed-vsem bistih dejaivnosti, !kl imajo v obdini ugodnc po-goje:
2.	Se nadalje razvijati vse panoge industrijske proizvodnje z boljisim izkorisdanjem, rekonstrukcijami in modemizacijo obstojedih kapacibet.
Tudi kmetijska proizvodnja bi se morala se naprej pospesono razvijati ter se -usmerjati prcdvsem v de-javnosti, ki najibolj ustrezajo potrebam trga.
3.	V trgovini, gostinstvu in obrti bo treba povedati kapacitete ter jih modemizirati skladno z narasCajocimi potrebami prebivalstva in gospodarstva. V obrti bo treba pospesevati predvsem usluznasino obrt z vedjo me-hanazacijo in sodobno organizacijo dela v obrtnih eent-rih.
4.	Posebno pozornost bi bilo treba posveiati hi-trejsemu raavoju domadega in imozemskega turizma.
5.	Vsa bodoca investicijska vlaganja bo usmeriti tako, da bo dosezen skladen razvoj proizvodnje in druzbenega standa iri a .in pravilno razmerje med goapodar-skimi investio i jaml in inve&ticijami druzbenega stan-darda.
Gospoda-rski razvoj bo terjal v bodooem obdobju hitro povedanje prcduktivnosti dela. Zato bo ti"eba po-speSeno mehantzirati in avbomatiz,irati protevodne pro-cese.
Pogoj za povecainje osebne potroSnje, zviSanje druz, benega standarda in zviSanje osebniih dobodlkov je .povedanje produktivnosti dela. iPnedvtidieno (povedainje proizvodnje in narodnega dohodka bo omogocilo tudi h iter porast osebne potrosnje in druzbenega standarda. Zato bo uporabiti razpolozljiva sredstva predvsem za razvoj stanovamjske in komunalne dejavnosti ter sol-stva iin zdravsitva.
V gospodartskih dejavnostih, kjer sodelujejo v proizvodnji tudi zasebni proizvajalci, je treba te naveao-vati na druzbeni sektor, posebno v kmetijstvu ter*s tem razvijati druzbeno proiizvodmjo in soeialistidne druz-bene odnose.
Iz gospodarsiko nerazvitega obmodja obdine (J-ur-kloster) bo nujno organizirati prevoz delovne sile k se-dezem industrije ter talko izboljSati Standard tudi temu delu prebivalstva.
II.	DRU2BENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
Doslcj dosezeni uspehi in v skladu z razvoj em, ki ga predvideva perspektivni proigram, se predvideva na-slodnje povedanje druzbenega bruto proizvoda iin narodnega dohodka:
lf5
co
O)
4
<b
T3
C
O ut CD «O O) O
l-H f—I
p-i1
^ S.2
Druzbeni bruto
proizvod	3,749.160	7,473.374	199,3	14,8
Druzbeni proizvod	1,871.999	3,503.636	187,1	13,3
Narodni dohodek	1,681.778	3,274.434	194,7	14,2
Tako povedanje skupne proizvodnje je mogode predvidevati na podlagi ze desezene materi alne o.-nove ter stopnje xazvoja druzbenih odnosov. S poveCanjem produktivnosti dela, z izkorisdanjem proizvodnih zmog-
Ijivostii in z vzpodbudmm ,nacinam nagrajevanja bo mogoce doseci in iapolniti iprogram iprihodnjih petih let.
Brav takio pa basta obseg in strultotuira dnvesticij pripomogla k poveianju proizvodnje. V bodocem ob-dabju se bo se nadalje fcrepil dmzbeni sektor itako, da bi se od leta 1960 do 1965 njegov delez v sikupnem bmto proizvodu in narodnem dohodltou ,pove6al od 83 % na 88 % oziroma od 81 % na nekaj vei kot 86 %.
v 000 Struiktura
	1960	1965	-	1965	1960 <	% S
			1960		05
D rui boni bmto proizvod «skupaj	3,749.160	7,473.374	199,3	100	100
Druibeni sektor	3,113.207	6,621.185	212,6	83	88,6
Zasebni sektor	635.953	852.189	134,0	17	11,4
Nanodni dohodek skupaj	1,681.778	3,274.434	194,7	100	100
Druibeni sekitor	1,366.990	2,854.020	208,7	81,2 87,2	
Zasebni sektor	314.788	420.414	133,5	18,8	12,8
Na poveca-n delez dmibenega sektorja gospodar-stva bo vipliival1 predvsem porast industrije kot najmoi-nejse goapodanske ipanoge v obdini, v veliki meri pa tudl bitrejgl razvoj dmibenega sektorja v obrbniStw z motinim uveljavljanjem komunalnega podjetja ter lesnega obrata.
III.	INVESTICIJE
V obdabju -preteklega persipektivnega plana sita struiktura in obseg investieij anatnio vplivali na od-Pravo neskladnosti v gospodarskem in dmibenem raz-Voju. Vse giospodanske dejavnosti se v zadmjiih letih skladneje razvijajo in se s tem tudi ve6ajo materialne osnove za izboljvsanj e diruibeneiga standarda.
Sam sistem 'dejitve dahoditoa gosipodanskih organi--'•acij ter vse vedji vpliiv onganiov delavslkega samo-Upravljanja na gospodairstoi razvoj sta ugodno vpldvala na obseg in stnukturo investieij.
Pretiiviideni razvoj gospodarstva in dmibenega standarda v obdobju 1961-1965 nareikiuje nadalljmje poveda-nje investieij, vendar v razmerju, ki ustreza akladnemu raavoju proizvodnje in dmibenega standarda.
Investieij e v gospodarstvu bo treba usmerjati tako, da zaostajanje posamezmiih panog ne bo negativno vpli-Valo na razvoj dmgih dejavnosti in iivljeniske ravni delovnega dloveka, Investicije za dmibenl Standard treba tudi v bodode usmerjati predvsem v podro-dja, ki odlodujoie vplivajo na iivljenjiske pogoje pre-“ivalstva, to je v stanovanjsko in kamunalno izigrad-njo, Solstvo in zdravstvo.
Struktura
1960	1965	1960	1965
Skppne investicije	410.724	535.449	100	100
investicije v gospo-
darske dejavnosti	240.750	'321629	58,6	60,8
Investicije v negospo-
darske dejavnosti	169.974	209.820	41,3	39,2
V tnduistriji bi se razipoloiljiva sredstva uporabila Predvsem za rekonstrukcije in modernizacijo oziroma obnovo obstojeiiih zmoigljivosti,
Glede na to, da so lapadla za leto 1961 vsa tuja tlnan&na sredstva, so morala posamezna podjetja pri-1&1o Skriiti svoje planske programe.
1.	Industrija
Tovarna »Volna« bo v naslednjih letiih investirala razpolozljiva sredstva predvsem v rekonistmkcijo sta-rega obrata in v prliprave za gradnjo nove tovame v nizinskem predelu.
Pivovarna LaSko je sicer irnela v planu gradnjo sladarne in varillnice, vendar bo iz zgoraj omenjenih razlogov izvajala program v okvliim danih moinosti, ker mora deil sredstev parafoiti tudi za obnovo strojev in notranjih rekonistmkcij.
Tovarna lesne galantenije Rimske Toplice bo na-daljevala z modemizaoijo obrata in ima za prihodnje obdobje v programu prvenstveno gradnjo nove lakimi-ce in naibavo potrebnih strojev. S sodelovanjem tovarne bi se ustanovil v RimSkih Toplicah strugarsici obrat kot obrtno-galanterijski obrat z lofcacijo ob .nekdanji zagi.
Rudniik r.javega premoga LaSko bo s sredstvi, namenjenimi za investicije, opravil notranje in ziunan-je gradnje.
2.	Kmetijstvo	1
Predvideno pove6ainje kmetiijske proizvodnje in spi-emembe, ki nastopajo v njeni struklturi, zahtevajo znatno povecanje nalozb v kmetijstvu. Zato so investi-cije predvidene ziasti za objekte, ki so vazmi za preSkr-bo potrosniskih srediSi s kmetijskimi pridelki.
Investicijiska sredstva bi znasaila v naslednjih pe-bih letih okrog 150 miiijonoiv din in bi se vlagal^i v naslednje namene: nakup opreme, zivine in gradnje.
KZ Lasko namerava zgraditi in ureldiiti slldadiSca in hlev na prdizvodnem dkoliiSu Jurklloster, adaptirati hleve na Marofu in Smohorju ter vrsiti gradnje silosov in dmge manjSe adaptaoije in uneditve.
Za dopolniitev opreme namerava naltoupiti se trak-tor Ferguson, enoosne kosLlnice, vec prikljuckov $kro-pilnic za sadno drevje in dmge stroje.
V Okviru dmibenega sektorja bo za povefcanje staleza potreben nakup 120 plemenic ter 70 plemen-skih merjascev in sviinj za izboljSanje pa.semske stmk-ture praSiSev.
Predvidena so sredstva za izvajanje malih meli-oracij v druzbenem sektorju in za nakup 150 ha zem-lji§6 za poveCanje kmetijtikih povrSin gospodarstev druibenega 'sektorja.
Kmetijslko gospodarstvo Rimske Toplice bo reno-viralo poslopje, uredilo sadovnjalke, zgradillo vodovod in poiveealo skladiSdne kapaoitete obstojece hmeljske suSilnice.
Razsirjena bodo hmeljd&Ca za 7 ha, urejeni pa bodo tudi nasadi 5mega rfibeza.
3.	Trgovina
Obstojefia trgovska mreza na obmocju obdine LaS-ko je sicer zadovoljiva, vendar bo potrebna nadaljna modemizaciija posameznih poslovalmic in ureditev sa-mopostreine trgovine v LaSkem, ker bo s tem potrosni-kom omogo6em'0, da v enii trgovini nafeupijo vse iivilske artikle od Specerije, mesa, jaje in kmha do mleka. Tako bo potrodniku prihranjen 6as, nerenitabilne poslo-valnice za pmodajo mleka, kmha in zeienjave pa bi s rcSitvijo tega problema odpadle.
Predvideno je, da bi se v LaSkem unedila samo-postrezna trgovina bodiai v sddanjiih prOstorih kovas-ko-kolarske delavnice alii pa bi se preuredilo za te namene eno od dosedanjih poslovalnic »Izbire«, Vse-kakor se bo z adaptaoijo priSelo ze v letu 1961.
Trenutno obstojeie trgovske poslovalnice so tehnd-cno opremljene in na dostojni viSiini, razen nekaterih ki bodo dokon£no urejene ze leta 1961.
Delo potroSniiSkih svetov na obmoCju obdime do leta 1961 ni bilo zadovoljivo.
Z uspeSnim driuzibenim upiravljanjem v 'ttfgovini bodo potrosniSki sveti vazen 6in.i-tejj in inioiator za dobro rpaslovanje v tngovimd. na malo. V zvezi s tem bo omogodena tudi veCja izbira bolj kvalitetnega blaga.
4.	Gostlnstvo In turizem
V	gostinstvu bo treba nadaljevati z rekonstmk-eijo in modemiizacijo obsitoj edih obratw, predvsem pa uresnidiiti na6rt za gradnjo motela v Rimskih Toplicah, ker so sedanje nofritvene kapacitete pri ze obstojecih turistiinih miaznostih odlodno prenizke. Hotel »Savin-ja« ibo s isredistvi za investicije opnemil in uredil vrt in keglj iS6e ter nalbavill opremo za kavamo. GostiSde »Hrum« bo unedilo gostiilniSki vrt z novo vrtno opremo ter tujske sabe. Gositinisko podjetje »Stara posta« v Rimskih Taplioah bo uredito vodovodno napeljavo v celotni zgradbi, abnovilo gostinsko opremo in nabavilo opremo 'za kavamo. Predvudeva pa se tudi namestitev kopalnih kadi s termalno vodo.
Za poveEanje hotelskih kapacitet v Rimskih Toplicah bi bilo nujno pove&ati 6tevilo weekend hisic. Zajeti pa bi kazalo tudi ivsa razpolozljiva privaitna leziSCa, da se tako omogo6i v najvedji meni dvig doma-6ega iin tujega turizma.
Vso pozomost je posvetiti ureditivi komuinalnih naprav in dejevmosti v dbdinii talkio za dvig turizma kot za domaoe prebivalstvo.
'	5. Obrt	i
V	obrti bo treba urediti sodobne obrtne obrate, ne samo v mestu, ampak tuidi v kraj-ih, kjer so ie ob-stojati ali Se obstojajo, vendar ne ustrezajo sodobnim potrebam prebivalcev. Zaradi pocemtve in ekonomie-no&tii obraitov bi Ibik) treba posamezne sorodne obraite zdruSeva-ti in z botjSo mchaniizacijo poveiatj storilnost.
Na ureditev obrtnih obratov ne bi smeli pozabiiti pri novogradnjah, ker bi z gradnjo lokalov bile poda-ne mozn'osti ustanavljanja prepotrebnih usluanositnih dbratorv.
Na obmodju celotne oibdine primanjkuje storitvenlh obrti, zlasti bi bilo poslcrbeti za urarja, zlatarja in fotografa. Kazalo bi ustanoviiti tudi moCan atoritveni obrat Siviljske stroke, kjer bi se podeg strokovnega kadra lahko zapaslila tuidi vsa odviSna zenska delov-na sila in to v rednem delownem razmerju ali pa z defkxm doma. S tem bi bilo usitrezeno predvisem tistim zenam, ki se iz utemeljenih vzrokov ne morejo vklju-61 ti v redno delovno razmerje.
Zlasti perede je vpraSanje storitev Siviljske stroke in 6evljaiiSke obrti v Rimdkdh Toplicah, kjer ni niti enega obrtnika teh strok.
IV.	OSEBNA POTROSNJA IN DRU2BENI STANDARD
Osebna potrosnja
V	skladu s predvidenim poveCanjem druzbenega proiizvoda in narodnega dohodka se bo vedala itudi osebna potroSnja in druztbeni Standard. Tenidenca hiit-rega naraS6anja osebne potroSnje bo tako postala traj-na zna6iilnost na-Seg druzibenega razvoja.
Redni osebni dohodki zaposlenlh v gospodarstvu se bodo pove6ali Skladno s sploSnim porastom produlk-tivnosti dela. Gospodarske onganizacije bodo morale zagotoviti tako delitov ustvarjenih doihodkov, da bo osebni dohodek vsakega posameznika odvisen nepo-sredno od njegovega u6inka pri delu. Tako bo razde-Ijevanje osebnih dohodkov vzpodbujalo proizvajalce k vedji produiktivnosti dela in boljSi strokovnosti, kar bo pogoj za predviden porast osebnih dohodkov.
Vzporedno z naraSdanjem osebne pobrosnje se bo spreminjala tudi njena struktura. V bodoce bo sknbeiti za-razvoj tistih dejavnosti, ki bcdo neposradno vplivale na zMjenske pogoje prebivalsitva, kot so predvsem trgoviina, go-stinstvo, mnozicna prehrana ter ko-munalna, prometna in poddbne dejavnosti.
Pomembno vlogo pri izboIjSamju zivljenjske rav-ni bodo odiigrale tudi stanovanjslke stoupnosti, ki naj z usltanavljiamjem stori.tvenih obraitov omagodijo racio-nailnejSe opravljanje razinih gospodinjskih dei ter s tem pomembno razbremenijo delovne zene.
Komunalna in stanovanjska dejavnost
Vzporedno s sploSnim razvojem bo vpraSanje ure-jenih cest vse bolj perece. Skromna snedsitva sicer ne dopruS6ajo ve6jih investicij, vendar pa bo treba kljufo vsemu nujno papraviti vsaj najbolj okvarjene dele cest, to je predvsem skozi mesto LaSko, k 6emur bi dei sred-stev prlspeval tuidi dkrajni Ijuidski odbor. Za redno vzdrzevanje bo namestiti obdinske cestarje, zlasti pa bo nujno izvrSiti kategorizacijo in popis cest ter na tej osnovi poskrbeti za njihovo sistemationo vzdrzevanje in obnavljanje.
Sredstva za ceate bi se dala na razpolago obmjo6-ruim kirajemim odbocom za namensko upombo in bi jih odbori troSili samostojno v okviru najmijnejlSih potreb po predhodno izdelanem in odobrenem pnoigramu. Sred-atva za najnujmejse uiredliitve so sicer ipredvitiena, vendar bo za ta dela nujno zaaniteresirati prizadebe Se s prostovoljnim delom.
VpraiSanja tehitnic bo v letu 1961 resevala KZ Lasko za obmo6je LaSkega, Rimslkih Toplic, Vrha nad LaSkim in skrbela, da bodo tehtnice usposobljene za nonmalno poslovanje.	'	! i
Mrtvasnice so v slaibem stanju, najslabSa pa je v LaSkem, ker je dotrajana In grajena na nestabilnih tleh ter zaradi tega razpada. Niujna bo zaCasna ureditev mtitvaSnic vsaj z dvema mrliSkima vezama.
Ze Ictos je po programu treba izvesti javno raz-svetljavo od postaje Rimslke Toplice do Stare poste, v LaSkem pa od StraSeka do Zdravi!liS6a.
2e v letu 1961 bo treba zaSeti z gradnjo vodovoda na obmocju Henine, Vrha nad Ladkim, pa tudi vodovoda za JuHkloSter. Cevi za vodovod so zagotovljene iz mednarodne pomoii, ostala potrebna sredstva pa bl predvidoma kril obeinski ijudstoi odbor. Potrebm bi bilo pri6eti tudi z gradnjo vodovoda na Blatnem vrhiu, Dolu, Tmovem, Sedrazu, Belovem in Tmovem hribu. Z napeljavo vode v n astet e vasi bi bil -reSen pere6 pro-blem oskrbe okoliSkih vasi z dobro in zdravo pitrio vodo.
Za posta vi tev bencimslke drpaJike so podani vsi P°' goji, zainteresirati pa bo Se treba »Petrol«, ker bi trije najvaznejSi potraSniki to je Rudniik, Volna’ in Pivovar-na zagotoviill potreben minimalni odjem.
Za komunalno dejavnost v obiini so predvidena sredstva v viSini 196 milijonov dim ali lotno okoli 40 miilijonov diiin. Iz teh sredlstev bi se zgraidilli mvliSki v LaSkem, uredila javna razsvetljava v Rimslkih Toplicah in delno Se v LaSkem ter uredili parki in na' sadii na obme6j'u mesta ter ceste in mositovi.
Za sltanovanjtiko izgradnjo bi bilo na razpolago 00 milijonov iz stanovanjskega sklada za gradnjo 32-9ta-novanjskega bloka v LaSkim ter 9-sitanovanjskega zelc-zni6anSkega bloka v Rimskih Toplicah.
Nova stanovanjska reforma je znatno pozivila interes posameznika za gradinje in nakupe lastnih stz1' novanj, zato je pmLCakoviaitl, da bodo posamezniki v prihcdinjih petih letih Se ve6 lastnih sredsltev vlozili v stanovanjisko izgradnjo, bodi&i z lastno gradnjo ali z gradnjo preko zdruzevanja imvestitorjev ali stano-vanjsikega sklada,
Vse bolj pa ibo propaglrati gradinjo s tiplziranimi in istandairdiairanimi igraidheniiimi elementi, kar ibi znat-no posipeSilo in pocenilo gradnje.
Za obdobje 1961-1965 so predvidena sredstva za gradnjo atanovanj v viSiini 495,000.000 din, tor pomeni letno povpreCno 26 novih atanovanj. To ,bodo pred-vsem investicije gospodanslkih organizacij, do6im bi privatniki letno dogradili povpre6no 10 atanovanj, aku-paj torej po 36 stanovanj letno.
Za razsiritev Zdraviliaca Lasko ima predvidena sredstva v svojem proradunu zdravilis6e samo m bi se s tem kapaciteta znaltno poveiala.
Posebno 3krb naj bi posvetile Sole tudi telesni vzgoji. Za uspeSno iavajanje te nailoge ibo nujno 6im-prej pri vseh Sol ah zgraidi'ti telovadiSia in igrfsia ozi-roma Sportne prostore.
i	Solstvo
Na podrocju Solstva se postavlja kot najbolj perede vpraSanje zgraidiitev novih atavb osnovndh Sol v RimSkih Toplicah in Brezah.
V Soli Breze je trenutno treba reSiti vpraSanje sainitairij dn iu6ilni.ee.
Na Rekii je posebno peneie vpraSanje Stanovanj e za uditelja, do6im je v Rimskih Toplicah prdblem u6il-niica za osmi razred, ker bo.v Soliskem letu 1961/62 ze popolna osemletka.
Za solarje v Ldkavcu bi bilo itreba .uirediiti avtdbus-ni prevoz do Rimskih Tqplic, SolsQco stavbo v Ldkavcu pa bi uporabila za svoje namene Tavarna lesne galan-terije Rimake Toplice, ki bo v letu 1961 oskrbela po-trebne nadrte za preuredii.tev Sole.
Problem shranjevanja koles Sotekih otrdk v LaS-kem bo treba resiti z usitrezno javno koiesairnico. Najti bo treba Se primeren prostor in sredistva.
RazmiSljati bo treba tudi o ustanavljanju vzgoj -no-varstvenih zavodov, kar naj bo predvsem sfcrb sta-novanjstoih sflcuipnasiti. V .zrveZi z .gradinjo otroskih ig-riS6 bo treba zainteresirati hiiSne avete, mladinsiko organizacij o in druzbene organizacijc.
.	Zdravstvo
Na obmoSju ob6ine LaSko obstoja Zdravsitveni dom LaSko z obratno ambulanto v Huidi jam i in po-mozno ambulanto v Brezi, iter Zdravstvema postaja Rimake Toplice z ambulanto na Breznem in JurkloStru. Poleg sploSnih ambulant deluje pri obeh zavodih tudi zobozdravstvena sluiba.
Zdravstvena sluzba na obmodju obSine naj bi v bodoie usmerila svojo dejavnost prvenstveno v .pneventi vno delo.
Palronazna sluzba je v razvoju in je na obm.ocj u Zdravstvenega doma Lasko pridela z delom v januar-ju 1961. V Zdravstveni postaji Rimske Toplice pa je medioinska sestra zaenkrat Se vezana na delo pri zdravniku v ambulanti.
Pri Zdravstvenem domu LaSko deluje tudi dispan-zer za zene s konitracepcijsko sluzbo, ki se bo kasneje uredila tudi pri Zdravstveni postaji Rimake Toplitce. Ve6jo skrb bo treba posvetiti razSiritvi posvetovalnic za matere v ze obstojecih ambulantah in pomozniih ambulanitah. Babisiko sluzbo ovira pomanjtoanje Sta-novanja na sedeSu sluzbe.
Problem novih prostorov Lekarne v Ladkem postaja vse bolj pered in bo nujno treba reSiti tudi to vpraSanje.
S predvideno rdkonstruikcijo glavnega objdkta Zdravili56a LaSko se bo zdravstveni tuniizem standardno bolj e razvijal, 6eprav rekonstrukcija ne bo predstav-Ijala ,pove6anja kapacitet. Z gradnjo glavnega objekta bo v glavnem odpravljeno oziko grlo kuhinje in cbed-nice, priddbljeni bodo klubaki in kavarniski prosiori ter sodobno urejen bife.
Na dosedanjem objelktu ibo zgrajen nov zaprt bazen, v pnvem nadsitropju pa bo telovadnica in dedovina te-rapija.
Razan tega bodo v drugi faai izgrajena gospodar-Ska poalopja s skladi-Scnimi prostari.
V	kondni-treitji fazi je predvdidena obnova hotela »Savinje«, kjer bo povecano Stevilo lezii§6 in urejena garafia.
Gradnjo odprtega bazena v Laiskem bo treba od-loziti vse dotlej, dokler ne bodo reseni najnujnejSi ko-munalni problemi v obdini in dokler ne bodo za zgra-ditev bazena zagatoviljena tolikSaa finan&na sredatva, da bo gradnja mogoca brez Udelezbe drazbeniih inve-sticijiakih skladov.
Kondno je uredltev telavadnega doma za Sportnike kot todi za Solsko mladino vazna naloga, ki bo mora-la biti reSena ze v letoSnjem letu. Na6rti in sredstva za novo ostreSje so ze pripravljoni.
Druzbeni Standard
V	razdobju 1961-1965 se bo druzbeni Standard Se hitreje razvijal v slkladu s isploSnim gospodarakim raz-vojem. Zaito bi bilo nujno, da bi prav 'tiste dejavnoeti, pri ikaterih so najbolj pere6i problemi (stanovanja), bile delezne majveCje pozornasti in financnih sredstev.
V.	ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST
Po prediVidenem porastu proizvodnje in produk-tivnosrti dela ibi se Stevilo zaposlenlih v dmuzbenem sek-torju v letih 1961-1965 ipovedalo skupno za okoli 400 ali po.vpre6no za 80 na leto.
Talko bi se letno poveialo skupno Stevilo zaposle-nih za 4,2 %. Po posameznih dejavnoatih bi se divigni-lo Stevilo delavcev takole:
letno %
industrija	3,1
kmetijsfcvo	17,3
trgovina	3,7
gostiinstvo	3,7
obrt	10,6
komunala	13,7
Prodiuktivnost sic er narastia, vendar bi morafla na-raS6ati hitreje iglede na poveianje Stevilo zapoSlenih. V bodo6e naj bi predvideno povedanje idrazbenega pro-izvada in narodnega dohodlka temeljdlo na pavodani produkti vnosti dela.
Predvideno pove6anje produiktivnosti dela ibo do-sezeno predvsem .z boljSo tehnicno opremo, z uporabo novih tehnolosikih postopkov in z iZboljSanjem strokov-nih kadrov ter njihovim izpopalnjevanjem.
Nadaljnje izboljiSanje zlivljenakih pogojev delov-nih (Ijudi, doslledno dlzvaljanlje na6ela razdefljevanja osebndh dohodkov po delu in ipove6anje rodinih osebnih dhodkov bo prav talko osnovna vzpodbuda za nara-Scanje storilnosti.
DRUGI DEL
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH
VI.	INDUSTRIJA
Za nadaljnji uspeSni razvoj indiuistrije so dani vsi pogoji in je pri6akovati, 'da se bo Se vnaprej raizvijala s tako visdko stopnjo porasta kot idoslej,
Fizidni obseg proizvodnje celokupne industrije bi se v .nadaljnjih letih pove6al pavpredno za 200,7 %. Najbolj se bo pove6ala proiizvodnja v Tovami »Volna« in Sic er za 245,4 % ali povpredno letno 19,6 %, do&im Rudinik ne predvideva nikakega povecanja proizvod-nje.
Pivovama in Tovama lesne galanterije Rimskf Toplice ipredviidevata le 6,5 %, oziroma 9,5 % ziviSan-je lelno.
Znatno pa bi bili iti iprocenti prekora6eni, ce bj bila dosegljiva iprvotno predvidena finandna snedstva za investicije, toi bi omogotila povecano proizvodnjo.
VII.	KMETIJSTVO
Stalno naraSianje nekmetijskega preblvalstva, iz-boljSanje prehrane in zivljenjske raivni iprebwalstiva in v zrvezi s tem naraScajoie potrebe na tm.s£u zahtevajo, da se bo kmetijstvo uspeSno razvijalo ttidj v nasled-njem abdidbju. Glede na dosedanje zabsitajanje se mora zagotoviti Ikmetijstvu ,z ustreznimi ukrepi stabilnejSi in hrtrejSi dvig. S poveianim vlaganjem za razvoj dritibenega sektorja kmetijstva, z razSirrtvijo eko-nomskih octoosov med sociialistifrnimi proiizvodnimi or-ganizacijami in zasebnimi kme6kimi gospodarstvi, ter pospeSenim uvajanjem sodobnih agrotchnicnih ukre-pov se bo kmetijisika proizvodnja nenehno ve6ala. Pred-videva se povpredni letni porast proizvodmje za okrog 9 %.
Kmetijsko posestvo in zadruzne ekonomije naj se razvijajo v sipeeialiizliirane -oblike proizvodnje, ikd iboido postale nosilec napredka v kmetijstvu. Zato ibo itreba z invesitieijslko politilko in drugimi ukrepi zagotoviti tak razvoj 'Sooialisti'6niih obratov, da bo mozno Cimibolj ra-racionalno izkoristiti vse rezerve za povedanje proiiz-vodnje.
Dru5foenj kmetij<ski obrati naj postanejo srediSca za zbiranje zemljiSd, fci pnihajajo v promet zaradi spremlljanja sociailno-ekonomsike 'strukture na vasi.
Celofcupne fcm-etijske investicije bodo znasale okrog 150 mlEjonoiv dinarjev. Ta vlaganja bodo omogo-6iia izgraldnjo in krepitev druzbenega sektorja kmetijstva in nadaljmje usposabljanje kmetijslke zadruge za siritev in poglabljanje proizvodnega sodelovanja.
Kmete proizvajalce je potrebno mo&ieje zaintere-s i rati za trzno proizvodnjo in jih 6vrsteje vezati na pogadbeno proiizvodnjo. Ta proizvodnja naj bo stimu-lativna za Obe pogodbeni stranki.
Nagrajevanje po ufrinku bo treba razvijati v vsalki kmetijskii orgatiizaciji. Vezano naj bo na dosezene do-nose in uspeh poslovanja, ker bo na ta nafiin mozno dosedi, da 'se bo nirvo osebnih dohodkov kmetijskih de-laveev izena6il z osebnimi dohadki v drugih gosipodar-skih dejavniostih. Skrbeti je potrebno za izobrazevanje kmetijskih kadirov ter jih prilagajati zahtevam speci-aMzirane proiizvodnje.
Socialisticna preobrazba v kmetijstvu
Postopno uvajanje sbdobne tehnologije v kmebij-ski proizvodnji, zasnovane na podlagi znanstveniih do-gnainj, je mozno le v okvaru vedjih zdru&enih povrsin, organiziraniih v enoten proizvodni proces.
Zato potekajo vzporedno s teznjama za dvig in modernizaeijo kmetijske proizvodnje napori za zdru-zevanje zemlji56.
Ta proces zdruzevanja bo potekal v dveh smereh:
—	z ve6anjem povrsin druzbenega sektorja ikmetiij-
stva, ki se bo Sirii v okviru ie bbstojeiih obraitov;
—	z nadaljnjim uvajanjem in razvijanjem proizvodnega sodelovanja, predvsem v kooperaclje med kme-
tijskimd organizacljami in kme&kimi gospodarstvi.
Povrsine druzbenega sdktorja se bodo poveiale v primerjavi z letom 1960 za 302 %, Pri tem pove6anju bo te2iSCe na Sirjenju ze obstojeiih obratov v Rimskih Toplicah, na Marofu in Smohorju, ter nadaijnjem dir-jenju nasadoiv jagodiCervja.
Najve6 povniin se bo pnidobilo z dolgoletnlim za-kupom, do6im bi se nakupila le taka zemljiSea, s ka-terimi bi se arondirala posestva ali pa tista, ki bi tvo-rila zatetek d rui bene proizvodnje.
Na vseh teh zemljiScih, ki bodo se deloma razdrob-ijena, ne bo v prvi fazi dmibene proizrvodnje mozno or-ganizirati intenzivne proizvodnje, temveC bo itu eksten-zi-vna proizvodnja, ki bo v danih pogojih rentabilna. Tu so miSljena predvsem zemljLSda v viiSjih legah, na-menjena zivinonejd.
Vendar se bo s takinimi povecamji zemljiSd dru-zbenih obratov povecala proizvodnja napram letu 1960 za 501 %,
Proizvodno sodelovanje med kmetijskimi organi-zacijami in kmetom bo doprineslo znaten delez k d/vi-gu proizvodnje. V kooperacijBko proizvodnjo se bodo Vkljucili predvsem tisti fcmetovalci, fci so se v proiizvod-nji ze specaliziraM za doloieno smer in bodo positali s tem trini proizvajalci. Vkljuiujejo naj se z ,vso obde-lovalno zemljo. Zato naj bddo 'vsi tehnoio6ki procesi pod strokovnim nadzorstvom in vodstvom zadrag.
Uvajajo naj se razMbne oblike kooperacije, Pri tem je stremeti za viSjim; oblikaml na osnovi deMitve dohodka. Pavra6ilo vlaganj naj se realizira s pnidelki vedje trine ivredmosti, zlasti z iivino.
Bredvidevamo, da bo do leta 1965 vkljuceno v -pro-izvOdno isodielovanije 1108 ha povrsin napram 609 ha v letu 1960, kar znasa 21,9 % obdelovalne zemlje.
V druzbeno 'organiziiranio iproizvodnjo, to je proiz-vodnjo na druzbenem sektorju in v kooperacijd, bo v letul 1965 izajetih 27|j8 % obdelovalne zemlje in je predvideno naslednje pavei6anije proizvodnje:
1960	1965
Zita	100	269
Inidustrijiske rastiiine	100	330
Vrtnine	100	196
Krmske rastline	100	268
Poljedelstvo skupaj	100	250
Sadjarstvo	100	398
Zivinoreja	100	306
Kmetijstvo skupaj	100	288
S perspektivnim planom bi bila	dosezena osnovna	
smemica, to je povecanje trine proizvodnje, saj bi v letu 1965 proiavajali v dnuibeno organizi-ranii proizvod-njii 45,5 % trinih viSkov obtine.
Razvoj kmetijske proizvodnje
V primerjavi z letom 1960 bo doseien naslednji porast kmetijske proizvodnje po strokah (v indeksih):
	1960	1965
Poljcdelstvo	100	138,8
zita	100	118,5
imdustrijske rastline	100	243,8
vrtnine	100	144,9
krmske rastiiine	100	145,1
Sadjarstvo	100	263,5
Vinogradnidtvo	100	192,4
Zivinoreja	100	163,6
Predelava	100	176,7
Kmetijstvo skupaj	100	157,7
TeiiSfie plana je na poveCanju zivinorejske proizvodnje, eemuv bo sluzilo tudi povedanje proizvodnje v poljedelstvu.
Poljcdelstvo
Intenziviranje zivinorejsike proizvodnje zahteva, da se poljedelska proizvodnja preusmeri v prideloVa-nje ve6jih kolitin voluminomie krme in krmsikega zita. Predvideno je tudi poveCanje povrSin imdusitrijsMh ra-stlin.
Struktura povrsin v letu 1965 bo naslednja:
(1960 = 100) druzbena kmetijsbvo prdizvadnja akupaj
Zita	364,1	90,1
Iindustrijske rastline	88,2	166,7
Vrtnine	127,0	98,8
Krmske rastline	384,8	131,1
PowrSiine poti krmskiimi raistlinaimi se bodo pove-cale, zato pa zmanjsale iporvrSine zit in koruze. Priide-lovanje vritnin bo os talo na pniiblizno istih povrSin ah.
V kooperacijslkii iproizvodinjii bodo povedane powsi-ne pad zitom, krmskimi rastHnami lia vnbninaimi, d()6im prehaj a pridelovanje jinldusitrijsitoih rastlin, predvsem hmelja, v 'druzbeni iseklor.
RazSLrilo se bo pridelovanje 'visdkorodnih sort pSe-nice in hibriidne koruze, donosnejsih sort je&mena in se bo itudi pri teh posevkih uveljavil middernejdi tehno-loSki proces ipritielovanja.
Industrijske rastline se bodo sirile v druzbenem se-ktorjiu (hmelj) in na zasebnem sektorju, kjer se bo sej alo vei lanu.
Vrtnine se bodo pridelovale na priblizno enakih povnSinah. Pweian ibo obseg koopeiraoij ipri pritielo-vanju Ikromipirja, kjer ibo itreba posvetiti vso pazornost redni zamenjaivi semenskega blaga in optimalmi za-SCiti krompiiriiSe.
Krmske rastline se bodo sejale na 29 % njivskih povrSim in se bodo zlasti pove6ale povrSine deteljiSii in stlazne ikonuize.
Tudi pri podsevkih in strni56nih posevkih ne bo
vedjdh sprememb pri povrsinah, vendar se bo povecal podsevek detelj in pitnika, zmanjSale pa povrsin e krmslkih ckcpavin in ajtie.
Za ipredvideno proizvodnjo poljSCin bo potrebno za-gotoviti zadostne koiidine kakovosbnega semena vseh pomembnejsih rastlin. Izmenjava psenice naj bi po-tekala vsako cetrto leto, izmenjava jeimena in ovsa vsako peto leto, lizmenjava hibridne koruze pa vsako leto. Vsako tretje Leto naj bi se zamenjal semmsiki krompir.
Pri poljsdmah bo v druzbenem sektorju in koope-racijii treba uvajati tutii ostale agrotehnidne ukrepe, predvsem pravi Ino in globoko obdelavo zemlje, po-veCano uporabo gnojil in zaSiitnih sredstev ter strojno obdelavo na vseh mehanizaciji dostopnih zemlji$6ih in strojno koSnjo na vedjem delu povrsin pod detelj am i in travniiki.
Na druzbenem sektorju se bo uporabilo 1200 kg guojiil na ha, v kooperaeiji 600 kg in na ostalih zaseb-nih zemljiSiih . na hektar obdelovaline zemlje 80 kg.
Za realizaoijo 6im vedjih 'pritielkov bo treba izpo-polniti varstvene ukrepe, da bi iprepredili vefrje gospo-darske Skode, ki so jih tioslej povzrodale rastlinske bo-lezni in Skodljivci. Varstvo krompirja pred krompir-jevo plesndjo in koloradskim hroSdem bo leta 1965 zajelo 80 % krompiriSC. S herbioidi se bo zatiral plevel na 70 % povrdim posejanih z iirtom. Celotna kolidina semena ziita, ki se bo sejalo, naj se raizikuzi in oCisti.
Znatno bo potrebno povefiati mehanizacijo, predvsem Stevilo traiktorjev z razlidniim-i prikijuflki, stroje za obdelavo, setev in zaSfiitna Skropljenja in prasenja, stroje za spravilo in enoosne traktorje za koSnje.
Zivinoreja
Razvoj kmetijstva se bo v bodoie se bolj kot do-slej usmerjal v zivinorejo in se predvideva, da bi se skupni prLrastek divine pove6al v pnimerjavi z letom 1960 za 42,9 %. Najmo6nejSi porast proizvodnje je
predviden pri govedoreji za 55 %, prasi6ih pa za 29 %. Proizvodnj a mleka se bo povedala za 56 % in iprolz-vodnja jajc za 48 %.
Govedoreja temeiji na povedanih pridetkih volu-minozne krme. Stevilo govedi se bo povedaio na 7.120 glav napram 5.li5 v letu 1960, kar znasa 39 %. Stalez govedi v druzbenem sektorju ibi se ipovcdal za 507 %.
Prirast govedi v privatnem sektorju s kooperacijo bi anaSal 881 ton, v druzbenem sektorju pa 48 ton.
Proizvodnja mleka na kravo v dmzibenem sektorju bi 'Znasala 3.500 litrov, v privatnem pa 1.550 litrov letno.	'
Pri proizvodnjii klavne zivine se ibo menjala struktura tako, da bi se proizvedlo 42 % mlaide izpitane divine od celotnega Stevila zivine.
Pasemska struktura goveda se bo spreminjala tako, 'da ise bo ve6aLo Stevilo sivorjave in svetioiisaste zivine, ker so to najprodiuktivnejSe damaie pasme go-
veda.
Za razplod bodo uporabljeni kvalitetni plemen-jaki, izbrani v postopku testiranja.
Strdkovna pospeSevalna sluzba, ki ibo zajela go-vedorejo, se bo oslanjala na Zivinorejsko-veterinarski
zavod v Celju.
V	prasiiereji temeiji povecanje proizvodnje na po-vecanj.u iproizvodnje krme, predvsem krmskega zita.
Prirast na zivi teai praSidev bi znaSal leta 1965 647 ton, od tega 167 ton trznih viiStoov. V kooperaoijiSki proizvodnji se bo zredilo 1.300 prasiCev v teii 140 ton. 'Teziisce itrzne proizvodnije bo v mesnatiih prasiiih tipa 120 kg tezkega persutarja in v reji bekonov.
Kmetijska zadruga naj preakrbi dovolj plemen-skih merjascev SvedSke iin holandSke pasme.
V	perutninarstvu obstoji moznost madaljmjega po-rasta proizvodnje, ki temeiji na ipoveianih pridelkiih zita. Stevilo perutniine bi se ipoveCalo za 28 % iter bi se poleg proizvodnje jajc uveljavila tudi vzreja piSdancev za ovrtje.
Za uspeSen razvoj sadjarstva in oplodnjo rastlin se bo ipoveCalo stevilo panjev, ter ise bo Cebelarstvo razvijalo predvsem v okviru druzbenega in zadruz-nega sektorja kmetijstva.
Zdravstvena zascita zivali
Bodofii razvoj zivinoreje v druzbenem sektorju kmetijstva zahteva meposredno vkljuditev veterinarske sluzbe v zivinorejsko proizvodnjo. Organlzacijo zdrav-stvene zaSdite zivali, predvsem preventivnih akcij, vrSi obolngki Ijutiski Odbor in se bodo izvajale naslednje prevenitivne akcije:
—	redno razpoznavno cepljenje vseh zivali druzbenega in privatnega sektorja za odkrivanje in zatiran-je goveje tuberfculoze. Na ,ta nadin se bodo izloCale obolele iivali ter se bo organiziralo 'po potrebi odkri-vanje tuberkuloze pri svinjah in kdkosih.
—	vsa goveja divina druzbenega sektorja bo vsako leto zajeta v prevenitivne akcije zatiranja bruceloze govedi;
—	krave molznice druzbenega sektorja bodo vklju-cene v zatiranje vnetja vimena.
Z vsakoletnimi zaSiitnimi cepljenji, ki bodo zajela 90 % pra&idev, se bo omejila svinjiska rdeCica na minimum.
Poleg navedenih stalnih akcij se bo vrdilo se zatiranje metljavosti, svinjsikc kuge, Cebelnih kuznih bo-lezni in druge alkcije.
V alkcije zatiranja kuznih bolezni bo neposredno vklju6en Zivinorejsko -veteri na rski zavod v Celju.
Veterinarska sluzba bo redno vrsila zdravljenje plodnostnih motenj v obmoCjiu osemenjevalne proge.
Pristopiti bo treba k ureditvi nove veterinarske posta je, ker sedanja tako po lokaoiji kot kaipaoiteti prcstorov ne ustreza urbamistidnemu razvoju LaSkega in potrebam veterinarske sluibe.
Sadjarstvo
V	letu 1965 je ip-lanlran znaten poraist sadjamslke proizvQdnje, ki gre na ra6un slaibih sadnih letin v pre-tekliih letih.
Predvidena je as an ac ij a zasebnih sadovmjalkov v najvaznejsih sadjainskih 'OkoliSiih, kjer se bo na podlagi kooperacije urvedla intenziivnejsa pnai.zrviadnja. Ti sa-dovnjaki bodo zajeti v vse zaScitne akoije.
V	okviru druSibenega isektorja se bo vrSila postopna ureditev sodobnih nasadov na zerriljisou, pridobljenem z dolgoletnim nafcupom ali v dolgoletni kooperaciji.
Zimsko Skrapljenje saidnega drevja se bo dizvajailo na 80.% z mehamizacijo dostopnih sadovinjakov. Piraiv tako se bo v lintenizivinejSiih nasadih uvedlo poletno skropljenjje saidnega drevja.
Vinogradnistvo
Vinogradnidtvo mima pogojev za nadaljnoi irazvoj in je pripiisaiti dvig proiizwdnje v letu 1961 islahi letimi v letu 1960. PovrSime ob&tojedih vimogradov se bodo postopoma krdile.
Crni ribez
Nasadi crnega ribeza se bodo razsirili v okviiru druSbenega sektorja in je predvidena nadaljnja obnova 10 ha v blizimi obstojeiih nasadov.
VIII.	TRGOVINA
Porast prometa v trgovimii se predvideva v viSimi 3,1 % letnio. Promet bi dosegel v letu 1965 532 milVjonov din
Z ureditvijo samoipostreznih trgovin in moderni-zacijo lokalov pa se ibo nedvomino promet Se dvignil ker bo boljSa to vecja liabira.
IX.	GOSTINSTVO IN TURIZEIM
(
Z nadailtjnjo urediibvijo 'Obstorjefiiih igotittinidkiih pro-storov in razsiriitviijo prehramibenih kapacitet se bo promet tudii v gostimstvu nedvomno dvignil mad doslej planiiiranega.
Stevilo noiEnin iz /leta v leto naglo naraisca, obdutno pa primanjlkuje ze Ob sedanjem iprometu noditveniih kapaeiitet, (kar vseikakor zavira nemoten razvoj turi-zna. Zato bo v bodode nitjno usmeriti razpolaziljliwa sredstva za uisposdbiitev 'veijega stevila iuijisikih sob tudi pri pmivatmlkih. Pni razrvijanju turiizma 'bo itreba poskrbeti posebmo Se 'tudi za razvedriilo ituxistov in 5e v veCji meri pa poskrbeti za CimviSji nivo kulturnih priroditev.
Po merilih dosedanjega dosezenega ipnometa in tre-nutno razpolozljivih kapacitet v gostinstvu se bo v naslednjih petili 'letih dviignil pncmeit poivpreCno letno za 7 %. Promet pa se bo dviignil tudi v pniivatruih gos-tiS6ih, katerih je trenutno 14 na obmotiju obiine.
Sodei po dosedanjem narascanju Stevila notiniin v zadnjih letih bi se v bodoce dvignilo Stevilo noonin povprein:) letno za 6 %.
Nenehno naraSianje ipirometa in noCnin bo v bodoSc narekovalo povedanje Stevila tujskih solb.
Razen tega pa bo treba:
—	poveiati obstoje^e stevilo obratov druibene prehrane;
—	skrbeti za kuditumo poatrezbo v gostinstvu;
—	posveSati vso pozomost razvoju domaCega in tujega turizma;
—	sikrbeti za kulturno raizvedrilo gostov s koncerti. gledaiiSikiimi piredsitavami, izleti v otoolieo, Sportn imi in drugimi prireditvamii.
X.	OBRT
Med najuspeSmejsa podjebja v zadnjem letu se je vsekalkor uvrstilo Komiunakio podjetje Lasko. Z raz-Siritvijo delovnega podrocja na ve6 panog obrti je v Staniju zadovoljiti poitrebe v obcini in Se iziven meja obdinc.
Dosedaj vkljucuje podjetje elektro-dnstalacijsko delavnico, MijtodavnicairBtvo, vodovodno-instala ters,ko delavnico, ikovaSko delavnico, kinoipodjetje, tehtnico, ciscenje cest in dmgo.
S predvideno izdnuzitvijo delavnic mizarske strokc dmzibenega sektorja in strugarstiva privatnega sektorja pa bi se razvii drug moidan obrat kamune.
Po kancani dognaditvi in ureditvd »Kamenita« se bo Komunalnemu podjetju priklju6ilo Se gradfoeno podjetje, cementninarski obrat in kleparstvo in se tako s svojo Sirbko dejavnostjo -usposobilo za vse vrste ob-ratnih storitev.
Investicijska sredstva so pred,videna za obdobje 1961 — 1965 v viSini 40 milijonov dimairjev.
Ta sredStva boldo uporabljena predvsem za nadalj-nje moderno urejanje obrata v celoti, za pcsamezne delavmce pa bodo nabavljeni lUlstrezni stroji in oxodje.
XI.	GOZDARSTVO Gozdnl fond v osnovnih gozdovih
Povr-iina gozdov v obdini znasa:
diruzbeni gozldovi (SLP)	1.834 ha
zaisefoni gozdovi	7.384 ha
S k u p a j	9.218 ha
Lesne zaloge v iteh gozdovih znaSajo 1.142.300 m'1 lesa ali 124 m8 po ha. V goedavih SLP znaSa masa po ha 169 m3, v zasebnih gozdovih pa 112 m3 po ha in dose-ga 50 % inionmalne lesne zaloge.
V gozdovih so zastopaml iglavci z 28 % in listaivci z 72 %, -od toga v SLP gozdovih iglavci z 49 % in Iiistav-ci z 51 %. V zasebnih gozdovih pa so zastopani iglav-oi z 21 % in liistavci z 79 %.
Letni 'priirastek v oanovnih gozdovih anaSa 31.050 m3 ali po ha 3,4 m3.
Seinja lesa v osnovnih gozdovih
V obdobju 1961-1965 bi se gifoala letna sefrnj a po posameznih vrstah lesa lin sektorjih lastnnstva takole (v bruto m3):	,	,
	1960	1960	Indeks
Skupna seinja	24.400	25.900	106
— iglavci	6.500	7.400	113
— listavci	17.900	18.500	103
Druzbeni gozdovi	6.060	5.800	97
— iglavoi	3.000	2.900	97
— -listavci	3.000	2.900	97
Zasebni gozdovi	18.400	20.100	109
— iglavci	3.500	4.500	128
— listavci	14.900	15.600	105
Na ipodlagi take sednje bi sefkali v osnovnih gozdovih v letu 1965 povpredno 83 % prirastka, od tega pri iglavcih 84 % in pri listavcih 83 %. Pri SLP gozdovih znaSa seirija 80 % prirastka, pri zasebnih pa 84 %. To bo omogodilo izboljSanje gozdnega fonda in pove-canje njihove proizvodne zmogljivasti zlasti pri iglavcih.
Proiizvodinija glavnih gozdnih proizvodiov bd se gi-bala takole:
	1960	1965	Indefcs
Hlodovina iglavcev	2.900	3.200	110
Hlodovina listavcev	2.000	2.700	135
Jamski in celulozni les	2.500	2.900	116
Pri povefianju .proizvodnje hlodovine listavcev za 35 % je upoStevano, da bodo gozdini posestraki preuismeriili proizvodnjo zelezrriSkih ipragov v izdelavo hlodovime.
Obnova in pospcsevanje gozdov
Obnova goedov ima za osmovino naliogo, da se do-seze v gozdovih takSno stanje, da bo omogoden naj-vedji domos gozidnega zemljisda po tooliidimii, krvallteti in vrsti drevja. To se predvideva dose6i z naslednjiimi ukrepi :
—	v obdcbju 1961 ido 1962 je jxweiati vlaganje sredstev za abnovo gozdov in to predvisem v obnovo obstojefiih gozdov;
—	pri odkazavamjiu je treba gozdanslki 'kadei- Se na-dalje strakovno iizpopolnljevati za sodobno odlkazovanje po na^eliih pozi.tivne seldkcije v vseh gozdoviih;
—	v letu 1960 so bili urejeni vsi gozdovi, s kateri-mj gospodami Gozdno gospodarstvo Celje. Neurejeni so bili:
—	gozdovi zasebnega sektorja. V naslednjem ob-dobju 1961-1965 bodo urejeni tu di vsi zasebni gozdovi in sicer v skupni povrsind 7.967 ha;
—	z iintenzivmiim razvojem lesnega gospodarstva je potrebno na novo osnovane gozdne masatie in kultiure za§6ititi od divjadi;
—	pri vseh goednogojitvenih delih je treba uvajati Simbolj strokovne in sodobne metode dela. Na ta nafin Je povedati strokovnost teh dei in njihovo pocenitev.
Za dosego boljSe kvalitete in pocenitev gozdnogo-jitvenih dei je treba posvetiti najvedjo pozornost stro-kovnemu izobrazevanju gozdiniih delavcev in strokov-nemu -izpopolnjovanju gozdarskih kadrov;
—	za dosego ciljev v obnovi gozdov bo potrebno v obdobju 1961-1965 letna gozdnogojitvena dela izvrsiti v naslednjem fiziCnem dbsegu:
Vrsta dejavnosti	1960 ha	1965	Indeks
Obnova gozdov	7.3	18.1	245
Nega gozdov	197.0	226.0	114
Melioracije	2,5	—	—
Urejanje	—	7.967	—
Varstvo gozdov	—	60	—
Za izvrSitev predvidenih gozdn og o j i t v en i h dei bo potrebno za goto viti povpredno letno okrog 6,690.000 din. Nego gozdov je treba izvajati s 6is6onjem kul-tur, z reddenji 'ter z dmgimii dei i. Z nadrtnim rectee-njem, pnedvsem v gozdovih listavcev, bo treba prido-biti tudi dodatne koliiine lesa listavcev.
— za vzdrzevanje 'in popravilo gozdnih komunika-cij je predvideno povpredno letno v fizidnem obsegu 30 km, po vrednosti pa 3 milijone dinarjev.
Varstvo gozdov
Varstvo gozdov je modno povezano s praviinim Sojenjem gozdov. Vzgajati je treba zdrave, mesane go-zdove na ustreenih rastiSdih, se dosledno drzati sedne-6a reda in pravodas.no odstranjevati vsa poskodovana dreveisa s tem, da ne postanejo legi a za razvoj raznih 6ozdnih Skotiljtvoev.
Organizacija gozdarstva
IJBPWBBBKItoifc.	|
V tbododem obdobju je shnemeti za podruzablj an j em proizvodnje v zasebnih gozdovih in za krepiitvijo gozd-nogospodarskih organiizaoij za gospodarjenje z dru2be-nimii in zasebnimi gozdovi. Gozdnogospiodanslke orga-nizacije, pnedvsem kmetijske zadruge, je okrepiiti s strokovnimi kadri, izobraizevainju gozdnih delavcev pa je posrvetiiti najvecjo pozornost.
TRETJIDEL
XII.	PERSPEKTIVNI IN TEKOCl PLANI ZA IZVA-JANJE TEGA PROGRAMA
1.	Za dosego dilja tega penspektivnega programa bo obdinski iljudski odbor iizdai poleg ustnezndh odlbkov in predpisov vsako leto tudi dmzbeni plan, pni demer bo upoSteval cilje in smemice, postavljone v perspdktivnih programih in letnlh druzbeniih plani h federacije, re-publike in 'Olkraja.
2.	Pristojni upravni organi morajo statae sprem-Ijati izvajanje perspektivnega programa ta predlagati pnistojnim svetam oziroma obdtaskemu ijudiskemu od-boru uikrepe, ki so potrebni eza iepotaitev penspektivnega programa.
3.	Gosipodanstoe organizacije so dolrzne pni sesftav-Ijianju svojih penspektivnilh in investioijskih pnogramov kakar tudi pni svojih letnih planih, upodtevati osnovne smemice ta cilje, postavljene v tem penspektivnem programu in letnih druzbeniih planih obdine LaSko.
* CETRTIDEL
XIII.	KONCNE DOLOCBE
1.	Dokumen t aci j a z dokumen taci jskim elaboratom k perspekbivnemu iprogramu gospodarskega razvoja ob-dine LaSko za obdobje 1061-1965 je sestavni dei tega-pnognaima.
2.	Ta pnogram velja od 1. januarja 1961. Objavi se v Uradnem vestniku Okraja Celje.
St. 01/2-39-6/1-61 Lasko, dne 30. manca 1961
Predsednik
Obdinskega Ijudskega odbora LaSko
Stane Brinovec 1. r.
150
Obdinski Ijudski odbor Lasko je po 4. dlenu zako-na o pristojnosti obdinskih jn okraljn.ih Ijudskih odborov in njihovih orgamov (Uradni list FLRJ, Sit. 52-644/57 in 27-492/59) na seji obdinSkega ztoona in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1961 sprejel
DRUZBENI PLAN OBClNE LASKO ZA LETO 1961
Sprejme se druzibeni plan obdine LaSko za leto 1961, ki ise glasi:
DRUZBENI PLAN OBClNE LASKO ZA LETO 1961
PRVI DEL
SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVO.T V LETU 1961
I.	poglavje
OSNOVNA NACELA IN NALOGE DRUZBENEGA PLANA ZA LETO 1961
Druzbeno ekonomski razvoij v minulih letih, zlast: pa 5e v letu 1960 ta pnogram penspektivnega razvoja obdine Lasko v razdobju 1961-1965, postavljata ob-dtai za leto 1961 naslednje naloge:
1.	Povecati obseg proizivodnje in stanitev v vseh gaspodarskih panogah, da se 6imprej dosezc malksimal-na stiopnrja izlkoirliisdanija obetojecih proizvodnih zmog-Ijivosti.
2.	Ustvariti pogoije za nadaljnje nairaScanje pro-duktivnosti dela, ki je osnova za poveiamo iproizvodnjo in za izlboljSanje zrvijenjskih pogojev delovnih Ijiudi. Zato je treba temeljilto izpopoilniti dosedainji nafiin de-litve osebnah dobadkov po lucinku iter 'uvajati vzpod-budnajise oblike naigraijevainja. Poleg tega je treba uiva-jati v proizvodne procese sodobne naiprave in metode dela, izboljsevati organizacijo dela, slkribeti za racianal-no zapaslovanije delovne sile m za poispeSeno izobraize-vanje kadrov.
3.	Skladino s povecanjem praduktivnosti dela in proi zvodnje je treba zagotoviti marascanje osebne po-troSnje in druzbenoga standarda, zlasti idelavcev in usluzbencev. Poveianjc dobadkov posameznikov iin ko-lektivov naj bo ddvisno lad nenebinega naraSianja pro-duiktivmosti dela.
4.	Da se zagotovi nadaijnjd razvoj osebne potros-nje, je treba slkrbeti za idvi-g kmetijiske proizvodnje, za izboljsanje preskrbe z dndustrijskimi proizvodi in po-spesevati raizvoj storitveraih abrlmih obratov in ser-visov za spravljanije storitev v gospodinjsitvu ter raz-vijati obraite za dmzbeno prehrano. Raizvoj druzbenega standarda zahteva Se nadaljnje povebanje vlaganj za stanovanjsko in fcomunalno izgradnjo, za gradnjo Sol
in drugih zavodov za izobraievanje, za razsiritev zdrav-stvene sluzbe in drugih dejavnosti druzbenega stan-darda, ki vplivajo na izlboljSanje Zrvijenjskih raamer prebirvalstva.
5.	Pni linivestiicijislki gradnji je treba 'pospeSiti do-vrSitev zaCetih adaptacij in izvnSiti rekonstrukcijo na obstoje&ih objektih in napravah, da se doseze dimvecji proizvodni uidnek ze v letu 1961 in v naslednjih letih. Za smiotmejSe izlkoriiSianje investioijislkih sredstev pa je potrebno zdmzevati sredstva gospodarskih organi-zaeij.
6.	V dkvinu splosne ekanomske politike ter gospo-darsikega sistema je treba sikrbeti za nadaljnje razvi-janje isocialistiCndih druzbenih lodinosov, tako v goapo-darslkih organizaoijah kafcor na vaisi, krepiiti ikomunaini sistem in pove6ati ilnterese igospodarskiih organizaoij in kolektivov, da ibi tako dosegli hitrejSi razvoj proizvod-nje, osebne patroSnje dn druzbenega standarda.
II.	poglavje
DRU2BBNI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
Razvoj prdizvajalnih sil in dosezeni uspehi v druz-benem sektorjiu .gospcdarstva obcine v minulih letih, posebno pa Se v letu 1960, Ikazejo, da bo letos porast druzbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka na-slednji:
Indeksi v 000 din
	1959	1960	1961	1960	1961	
				1959	1960	
Vsi sektoirji druzbeni bruto praizvod narodni dohodek	3,102.823 1,247.290	3,781.191 1,687.682	4,218.049 1,876.646	121,8 135,3	111,5 111,1	
Druzbeni sektor						
druzbenii bruto proizvod naroidni dohodek	2,460.976 939.738	3,106.445 1,366.441	3,502.820 1,536.982	126,2 145,4	112,7 112,5	
Iz gomjega je razvidno, da se bosta druzbenii bruto prorzvod in na.rodni dohodek druzbenega sektorja v letu 1961 dvignila za nadaljnjih 12,5 %, doCim se je v zadnjih dveh letih dvignil marodni dohodek druiibe-nega sektorja za 63,5 %, narodni dohodek gospodarstva sploh pa za 50,4 %.
Porast naradnega dohodka iin druzbenega bruto proizvoda je predviden v vseh paniogah gospodarstva, razen v dbrti. V penspektivnem planu za leto 1957/61 je bilo predvddenio, da bo v letu 1961 dosezen narodni dohodek 1,168,706.000 diin, po druzbenem planu za leto 1961 pa bo prese2en za 707.940.000 din ali za 60,6 %.
Predvideni porast druzbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v letu 1961 temelji na realnih moznostih, dosezen pa bo., 6e bodo gospodargke orga-nizacije izkoristile yse moznositi ki rezerve.
III.	poglavje
INVESTICIJE
Fizifini obseg investicijskih vlaganj v gospodarske investicije se bo v letu 1961 sicer zmanjSal za 9,9 %, ker ni pnifrakovati sredstev iz zveznih, republtskih in okrajnih stoladov, vendar pa bodo podjetja in organi-zacije z lastnimi sredstvi iin s Ikrediti iz dbbinskih skla-dov v enakem obsegu kot v letu 1960 izvedla svoje plansike naloge. Za vlaganje v negospodarske investicije pa se nasprotno predvideva pove6anje v letu 1961 za 15,1 %, dodim bodo celotna vlaganja v gospodarske in negospodarske investicije neznatno Za 0,4 % presegla raven investicLjskih vlaganj leta 1960.
V druZbenem sektorju so za Investicijske nalozbe v osnovna sredstva predvidena naslednja sredstva:
	1960	V 1961	000 din 1961 1960
gospodarske investicije	240.750	216.958	90,1
negospodarske investicije	169.974	195.500	115,1
	410.724	412.458	i 00,4
Industrija
Po posameznih panogah bi se razpoloZljiva sredstva za leto 1961 investirala predvsem v industrijo in to:
din
Rudnik LaSko za aunanje in jamsike
gradnje ter opremo	100,000.000
»Volna« LaSko za nabavo 25 tkalskih strojev 58,000.000 Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice
za nabavo strojev	4,150.000
Pivovarna LaSko ibo postopoma gnadila sladarno in varilnico in nabavila hla-dilne naprave.
Za nabavo strojev bo potrebno,	37,000.000
za gradnjo objekta pa	14,000.000
Laistna sredstva v yismi 15,108.000 din bo Pivo-varna uporaibila predvsem za nabavo bladiilniih na-prav in obnovo strojeiv, dooim foi lostala potrebna sred-stva crpala iz druzbeni'h sredstev goapodarsikiih orga-nizacij.
Po posameznih gospadarskiih ipanoigah bodo ipred-videna v letu 1961 naslednja vlaganja v goapodarske investioije v primerjavi s preteklim letom:
v 000 din
	1960	1961	1961
			1960
Industrijia	207.400	179.258	86,4
Kmetijstvo	9.250	7.000	75,7
Trgovina	6.460	4.500	69,7
Gostinstvo	11.060	4.200	38,0
Obrt	6.580	12.000	182,6
Komunala	—	10.000	—
Gospodarske investicije	240.750	216.958	90,1
Kmetijstvo
Za potrebe Kmetijske zadruge LaSko in v cxkviru moznosti bo v letu 1961 iz sredstev za investioije pr-venstveno nabaviti traktor Ferguson s pri'klju6ki v vrednosti 4,000.000 din.
Upravne prostare, kii so ze zelo patrehni popravila, bodo z odobrenimi sredstvi v viSini 3 milijonov din popravili v letosnjem letu.
Za gradnjo skladiS6a in hleva v JunkloStru je predvideno 3 milijone din in sicer za sklad is6e 2,000.000 din, za blev pa 1 milijom din. Raizsiritev obstojeiih hmeljiSC za 3 ha bo terjala 4,5 milijone din sredstev.
Kimetdjsfko goapadarstvo Rimske Toplice pa bo z razpctozljivimi sredsitvi napeljalo vodovod, za kar so planiurani stroSkii v visini 600.000 din, popravilo zgradb
800.000	din in poveianje oziroma dckcnianje su-Silndce 400.000 din, za nakup posestva na Smohorju pa
2.500.000	din. Del potrebnih sredstev bo prispeval Okra jni Ijudski odbor Celje.
Trgovina
S povecanim obsegom poslovanja sio se ze v lan-skem letu, Se bolj pa se bodo v letu 1961 poveSala tudi ^ sredstva za in vestiti j e, kar bo omogoiilo timprejsnjo realizatijo investioijisikega plana, ki predvidava predvsem adaiptaoijo in opremo delikatesne itrgovine in na-bavo prevoznih sredstev ter ureditev samopostrezne trgovine v Laskem in poslovalnice v Brezi.
Gostinstvo in turizem
Turistitiii znaiaj obdine LaSko, tako mesta sa-mega, kot sosedmjih krajev Rimske Toplice in Jur-kloStra ikazejo potrebo po cimvedjih investltijah v ite svrhe. Gostinske kapacitete, zlasti pa Se -hotelske, zda-leka vefi ne zadasCajo potrebam turistov, posebno v poletnih mesecih.
Vsa zbrana sredstva za investicije v gositinstvu ne bodo krila celotnih potreb za obnovo dotrajanih ob-jetotov. Zato bodo v letu 1961 razpolozljiva sredstva uporabljena predvsem za opremo din ureditev gostil-niSkih vrtov.
Hotel »Savinija« namerava r, sredstvi v viSini
2.200.000	din urediti gostinski vrt.
Gastinsiko padjetje Rimske Tophce bo uredilo in apremilo tujske sabe s itaplio -in mrzlo vado, predvidava pa se tudi lureditev vsaj 2 kopalnih kadi.
Gostis6e »HLim« iza leto 1961 ne predvideva veCjdih investioij.
Predvideva se, da bo znasal eelotni bmito dohodek, skupno s iprivatnim in druabenim sektarjem gastin-stva 103,271.000 din alii za 9.6 % ve6 kot v letu 1960.
Vzporedno s porastom celotnega 'dohodka se bo po-vedal enako tudi naradnj diahaddk za 9.6 % v primer-javii z letom 1960. Stevilo zapoSlenlh pa se bo dvigniilo le za 5.8 %>.
Znatnio pa bi se povedal druzibani proizvod in na-rodni dohddeik, ce bi se vsaj delno realiziirale vse planske nal-oge gostinistoih padijetij in turistimih idru-stev v obdini, saj je praiv na obmiodju naSe obtine za-vidljivo Stevilo neizkoriSceraih virov iturizma. Predvsem bo treba resiti vpraSanje notitvenih kapacitet za goste same, kakor tudi za njiihova motorna vozila.
Z resiitvijo tega problema bodo vse ostale investicije v te svrhe laze izvedljive, ker se bo s Stevilom gostov dvignil tudi dotok sredstev.
Obrt
Z ustanowtvijio Karnunalmega padjetja LaSko so se poveSale tudi potrebe po investicijski izgradnji pod-jetya. V letu 1961 bo padjetje abnavilo abrat »Kame-m:t«, nabavilo ramo onadje in straje za opremo de-lavnic ter lopremilo upravne prostore.
Skupna sredstva za gospodarske investioije v obrti so predvidena v viSini 12,000.000 diinanjev.
Sedanje stamje pekame terja nujno graditev nove. Zato je gradnja pekarne vnesena ze v letosnji pro-gram, potrebna sredstva pa je priipravljen oskirbeti z najetjem posojila »Velezitar« iz Celja. Z igradnjo bi se zafielo ze v letoSnjem letu. Lokaoija za gradnjo je ze odobrena, docim so naitilti v izdelavi.
Razpolozljiva sredstvia obdinskega investicijslkega sklada za leto 1961 bodo znasala 18,464.000 idinarjev.
Skupna sredstva za niegaspodarske investitije v letu 1961 bodo znasala 195,500.000 din. Crpala se bodo iz naslednjih virov:
v 000 din
obdinski investicijski sklad	6.000 ali 3.00 %
obtimski stanovanjigki sklad	41.000 ali 20.97 %
obtinaki cestni sklad	1.500 ali 0.77 %
proratiinska sredstva	3.000 ali 1.53 %
lastna sredstva gospodarskih orgainizatij	99.000 ali 50.63 %
ostali viri	45.000 ali 23.10 %
skuipaj 195.500 ali 100	%
IV.	poglavje
ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA
V letu 1961 bo iporast zaposlovanja nove delovne sile le neznaten. Skupno Stevilo na novo zaposlenih se bo zvisalo predvidoma za 82 ali 4.7 % v celotnem gospodarstvu druzbenega sektorja. V privatnem sek-torju pa bi se zaposlenost celo neznatno znizala. Od leta 1955 do konea leta 1960 se je Stevilo zaposlenih v industriji obdine LaSko povedalo za 240 na novo zaposlenih ali povpre&no za 19 %. Najve6je po've6anje izkazujeta:
Volna za 136 ali 36 %,
Pivovarna za 70 ali 106 %.
Ruidinik Laisko in Tovama lesne galanterije Rim-ske Taplice sta v tem casu le meznatno dvignila stevilo zaposlenih.
Kljiub inezinaitinemu poveCainjiu zapolsliitev v teh dveh ipamogah industrije pa se je koiidinski obseg pro-izvo<^nje povecal iv mudiniiku Lasko za 16.4 %, v Tovarni lesne galanterije pa za 9 %, 6eprav se je v minui em letu izvrsila rdkonstrukoija glaivne strojne 'hale. Na znaten porast proizvodnje v »Volni« iln Pivovarni La-Sko je v dioloieni meri vplivalo tudi povefianje Stevila delaivcev. V mdndiku LaSko se v bodoCe proizvod-nja ne ibo ibiistveno zvisala, dokler ne bodo zaijeta nova nahajalisda in bi se eksiploatacija teh izpla6ala. Po dosedanjih raziskovanjih je premmog v okolioi Jur-kloStra kvalitetno nekoliko slabSi in za metailurSke potrebe ne ustreza, uporaben pa bi bil za 'siroko po-troSnjo.	_
Po konianiih rekomstrukcijah v Pivovarni Lasko, Tovarni Lesne galanterije Rimske TopMce ter obnovi strojev v Voini se bo proizvodnja znatno dvignila ko-litinsko dn tuidi kvalitetno, ker se boido hkrati delovni pogojii zboljsali.
GHede na povecano delovno storilnost in Stevilo zaposlenih je priCakovati, da bo znaSal druzbend bruto proizvod in narodnd dohodek na zaposlenega v in-dustriji:
Indeks
1961
1960	1961	-------
Druibeni bruito produkt	179.892	194.562	108,1
Narodni dohodek	811.391	870.726	107,4
Se bodj kot doslej si bo treba prizadevati, da se se v vecji meri znizujejo materiatoi strodki in doseze ugodnejse razmerje med poveianjem druzbenega bruto proizvoda iin narodnega dohodka. Zato bo treba ob omejevanju novih zaposlitev se nadalje sikrbeti za smo-trnejdo raizporeditev ze zaposlenih v okviru posamez-nega podjetja.
Dvig delovne 9toniln:osti bo treba pospesevati pred-vsem z ustreznim nadinom magrajevanja, z izbdljsa-njem, delovnih m zivljenjskih pogojev zaposlenih, z dvigom delovne discipline iter s strokovnim -uaposab-ijanjem zaposlenih.
V.	poglavje
OSEBNA POTROSNJA IN DRUZBENI STANDARD
Gospodarski dvig in napredek izadnjih let nare-kujeta poveiano sknb za 6im hitrejdi dvig druzbenega Standard a in losebne ipdtrosnje 'prebivalstva, predwem pa:
—	izgradnjo stamovanj in kamunalnih naprav,
—	izbolijiai5.anjie pogojev za isplosno in strokovno iz-obraabo delavcev in lusluzibencev,
—	iabodjSanje pogojev zdravstvene zastite.
Za boljSo pretikrbo prebivalstva s prehranben im i artiikli se predvudeva preureditev vefi zastareUh obra-tov in poslovalnic. Ocitna je potreba .po moderno ure-jeni samopostrezni trgovini, za katero je iokaoija ze podana.
DovrSiitev dveh stanovanjskiih biotoov je sicer znatno omilUa stanovanjsko stisko, vendar je potreba po gradnji stanovanj 6e vedmo obdutna, tako v mestu kot v vefijih naseljih.
V letu 1960 je biio dograjenih s sredstvi obdin-skega in repubMSkega stanovanjskega sklada ter s
sredstvi podjetij 56 stanovanj. Razen tega so zasebni investitorji v lastni reziji dokancali gradnjo 14 stano-vanjskih hisic. V ned-ovnsene hii§e pa se je vselilo 10 druzin. Konec leta je bilo v gradnji 6e 72 hisic. V ipo-gledu stanovanjtike izgra.dnje bi bilo leto® na razpolago 50 milijonov din iz sitaniovanjiskega sklada za gradnjo 32-stanovanjSkega bloka v Laskem ter 9Hstanovanj-skega zeleznicanskega bloka v Rimskih Toplicah. Pred-videne investicije privatnikov ibodo anasale v letu 1961 dkoli 40 milijonov dinarjev.
K reSevanju stamja cest ibo kljiub minimalnim fi-nadnim sredstvom itreba pristopiti z vso resnostjo in temeljiiitim naortom.
Stanje dbeinskih in krajevnih cest iterja naglo in-tervencijo ze zaradi koristnosti same, poleg tega pa slabe ceste povzrofiajo ogromno skodo razvoju motori-zacije in naradnemu premozenjiu.
Z nadrtnim urejanjiem in zainteresiranjem priza-detih Ibo tudi ob 'slkrcmnih finan&nih aredstvih moi urediti nekaj ikilometrov cest. S tem v zvezi pa bo nujno tudi obstojece ceste popisati, ugotoviti dolzkio, ddlofiiti odlstdtek uporabnosUa in dolodiiti priaritetni vir— stni red za popravilo oziroma obnovo. Za vzdrzevanje cest pa bo nujmo radunati z nastavitvijo obcinskih ce-starjev.
Vprasanja tehitnic bo v letu 1961 reSevala KZ Lasko iza obmodje LaSkega, Rimskih T.oplic, Vrha nad LaSkim in sikrbela, da bodo usposobljene za normalno poslovanje.
Ze letos je po programu treba Azvesti javno raz-sveitijavo ad postaje Rimske Taplice do Stare poSte, v Ladkem pa od StraSeka do Zdravilisda.
V letu 1961 bo treba zadeti z gradnjo vodovoda na obmocju Henine, Vrha nad LaSkim, vzporedno pa tudi vodavod za JurkloSter. Cevi za vodovod so zagotovljene iz mednarodne pomoci, ostaia potrebna 'sredistva pa bi predvidoma krtil obcinski Ijudski odbor.
DRUGIDEL
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH
VI.	poglavje INDUSTRIJA
Pridakovati je, da db koncu leta 1960 znaSal ce-lotni dohodiek v industriji 2669 milijonov din, kar je za 14,5 % vei kot predvidieva druzibeni plan za’ leto 1960, saj je bil ze v iprvih devetih mesecih realiiziran 89 %.
K zvisanii realiizaciji plana sita pripomogla pred-vsem tudi baljsa organizacija proizvodnega postapka v podjetjih, kakor tudi dobra organizacija komercial-nega poslovanja in ne nazadnje poveiana produktiv-nost.
Vzporedno s povecanjem celotnega dohodika se je proizvodnja od 1959 na 1960 kolidinsko povedala v Rudniku za 16,4%, v Pivovarni pa za 11,6%.
PoveSanje tizifrnega obsega proizvodnje Izkazujeta po posameznih sortimentih tudi Vtilna in Tovama lesne galanterije.
VII.	poglavje
KMETIJSTVO
V letu 1961 pridakujemio povecanje fizidnega obsega kmetijske proizvodnje za skuipno 7,7 %.
V posameznih kmetijskih stnakah se pridaikuje na-slednji porast proiavodinje (v indeksih):
1960	1961	1961
	1959	1960	1959
Poljedelstvo	98,7	106,4	105,0
— zita	112,4	102,4	115,2
— industrijske rastline	112,1	144,2	161,5
— vrtnine	101,3	112,7	114,2
— krmne rastline	90,2	104,7	94,2
Sadjarstvo	80,0	143,6	117,1
Vinog-radniStvo	42,5	146,8	62,3
Zivinoreja	115,1	105,4	121,3
Domaia -predelava	91,7	130,0	119,2
Kmetijska -proizvodnja sk-upaj	104,9	107,7	112,9
Za dvig trzn-ih presezkov ho najpomembnejSi porast proizvodnje v zavinorejii in sadjarstvu, zlasti pro-izvcdnja klavne ziivine in namiznega sadja.
Poljedelsika proizvodmja se bo skupno povecaila za 6,4 %, Ta dvig temeljd na povecanem obsegu organizi-rane prcizvodnje piredvsem prti pridelovanju zita, kr-mnih rastlin in krompirja.
Kooperacijska proizvodnja bo predvidoma zajela naslednje poljSdine in povrSine:
% povrSin v
	ha	q. ha	organizirani proizvo-d-nji
pSenica	110	32	17,4
krmna 2ita	60	26	24,0
koruza	40	35	15,0
hmelj	9	16,5	100
krompir	70	150	20,6
-pitnik	10	450	67,7
krmil-na pesa	40	300	57,1
detelje	150	64	45,2
ribez	18	10	100,1
travniki	500	46	17,4
Pridelek pSenice se bo poveial kljuib zelo dobri le-tini v preteklem letu in nekoliko zmanjSani povrsini. ker je v kooperaciji in izven kooperacije zasejanih ok-rog 60 % povrSin z visokorodnirni sortami psenice.
Na porast proizvodnje industrijskiih rastlin bo vpli-vaila povesana proizvodnja hmelja na obstojeiih hmelj-skih nasadih, ki bodo dali v letodnjem letu tretji in 6e-trti pridelek.
Ceprav se v zadmijih letih postopoma zmanjSujejo povnsljne zasejame z vrtninami, pnidalkuijemo letos pove-6»nje p.roizvodnje piredvsem ,pri krompirju, -na kar bo bistveno vplivailo -pnoizvodno sodelovamje. Na povefia-nie pridelkov krmskih rastlin bo poleg kocperacijske Proizvodnje vplival tudi odlok o agrominimumu, ki vkljufcuje 317 ha travnikov.
Za pniddlovainje kvaliitetne krme na travnikih je osnovni pogoj pravoiasna ikoSnja, zato bo mca-aila kme-tijska zadruga uvesti sfcrojno koSnjo na ve6jem delu PovrSin v kc-operaoiji.
Zivinoreja
V iiwn-oreji se pricakuje poveianje fizidnega ob-sega proizvodnje za 5,3 %. Pri tem se bo proizvodnja
v gcvedoreji poveiala -za 8,6 %, v tpraSiiereji pa za 1,2 %. Vzparedno se ibo tuidi poveiala pog-odbena vzre-ja zivine, ki bo v letu 1961 izajemala:
Kategorija	Stevilo -glav	ton
Odstavljena teleta	60	8
Pita-na baby beef	120	48
Pitano govedo do 2 -let	200	90
Mesnati praSi-ii	400	40
Za iizbcijiSanje g-ovedoreje bo trdba Se na-dalje na-6rtno -uvajatii iplemensko govedo sim-entalske in sivo-rjave pa-sme, ki bo siasoma izamenjalo doma-de pomur-sko goved-o. Pravtalko bo itreba priieti z u-vajanjem iistopasemskih plememsk-ih prasicev Sved-ske in holand-ske paisme, ker bo sam-o na ta naii-n mozno dvugniti trzno -proiizvodlnjio mesmatih prasi-iev.
V	perotninarstvu se -pricakuje porast proizvodnje jajc in pisiancev na podlagi poveianja proizvodnje iita.
Zdravstvena z ascita zivine
V	pogledu Kdravstvene zascite bodo -izvedene na-slddnje -preventi-vine akoije:
—	otbvezma tuibehkuli-n izaci j a govej e zivine, stare nad enio leto,
—	zaecitno cepljenje psov -proti steklini,
—	dvafcratn-o cepljenje svimj proti rdedici,
—	preiskava vse idviine idruzbenega sektorja na meUjavosit in Bang-ovo -bdlezen,
—	represi-vno cepljenje kokosi proti kokosji kugi.
S cenitralizacijo 'osemenjevallne sluzibe pri Ziivino-
rejsko-veterina,rskem izavodu -v Gelju in uitoimitvijo osemenj evalne proge preko V-rha bo lodstotelk umetn-o osemenjenih plemenic pad-el na 60 %, vendar bo Vete-rinarska -pos-taja Lasko nedno vrsila Zdravljenje jalo-vesti na obmoiju obstojeie osemenjevaine proge.
Sadjarstvo
Vrednost -proizvodnje v sadjarstvu se bo dvtignila za 143,6 %o, ker je priiakova-ti vsaj povipredno rodno letinio sadja. Proizvodnja jabolk in hruik bj dosegla 1655 tom, od tega 200 ton trznih viS-kov. Znatno se bo poveiala tudi proizvodnja jagodiievja, ker je letos priiakovati iprvo veijo rodnost na obstojeiih nasadih. Nadaljnja Siritev ribezovih nasadov v leto&njem letu ni planirana.
Vinogradnistvo
Povrsine vinogradov -se postopoma kriij-o, vendar je piii-iakovaiti 'veigi pridelek grozdja zaradi lans-ke slabe letine.
Investicije
Predvidoma |bodo skupne kmetijske inVestliicije znaSale 17,100.000 di-n. Investicijska sredstva bodo vlo-2ena v izgradnjo skladiS-ia v Jurkl-ostru, lizgradnjo plantaze jablan in breskev na KG Rimiske Toplice, na-bavo kmetij-skih strojev, opreme in na-kup -posestev ter uneditev paiSn-ega obrata na Smohorju.
Druzbeno gospodarstvo
V	letu 1961 se bo ponovmo osamosvojilo KG Rim-ske toplice. Letos bo wzvrSena na tem gospodarstvu po-polna sanaoija sad-ovnjakov na povrSini 10 ha ter bo zgrajen sodoben nasad breskev veliik 0.60 ha in imten-zivni pritliini nasad jablan na -povrS-ini 4,60 ha. Ostal bo srednjedebeln-i travniSki nasad jablan. Poveiana bo kapacite-ta hmeljske suSiinice z ureditvijo novih pro-storov za vskladiSienje hmelja.
Kmetijska zadruga
Konec pretcMega leta je ibiia izvrsena zdruzitev kmefcLjisikih izadrug na obmoiju obdine tako, da sedaj posluje samo ena ‘kmetijska zadiraga s sedezem v La-Skem in proizvodnimi okoliSi Lasko, Rimske Toplice in JuntolioSter.
Zdnuzvbev zadmg je bila nujna v ipogojib, ki so naistaE z dkinitvijo ikmebijske in gozdarske -poslovne zveze. Le modna zadnuzna organizacija, ki nastoipa na trziis6u z veCjo kolidino proizvoidorv, je lahko koniku-renono sposobna.
Zdruzitev je narekovata itudi potreba po vecji aku-mulativnosti kmetijdkih zaidirug in ,pa move naloge, ki se postavljajo pred kmetijsko zadmgo s pirevzemom gozdarske sluzbe, okrepitvijo kmetio'ske strokovne isQiuzbe ter eetailiih sliuzb.
Pni tem pa ta zdruzitev ne sme zavreti dejavnosti zadmge pri izvajanju alkci jskiih programiov. Slej ko tprej ostane najvaznejSa natoga kmetijske izadruge nadaLj-nja krepitev proizvodnega sodelovanja z inidividual-nimi proizvajalci, ki naj temelji na abojestranski go-spodairski koristi in vzpostavitev ilastne kmetijske pro-izvodnje v okviru zadruzndh kmetiiijstoih -obratov.
VIII.	poglavje
GOZDARSTVO
V primerjavi z letom 1960 se predvideva poveianje proizvodnje gozdnih sortimeintov v naslednjem obsegu:
hlodovina iglavcev	za 12 % (za 130 m3)
hlodovuna listavcev	—
celulozni in jamski
les iglavcev	za 15 % (za 120 m3)
Proizvodmja gozdnih sortimentov se bo povecala zaradi absega se6enj v asn-cvnih gozdovih (za 3.6 %) in povedane blagovne proizvodnije v Skodo podezelske po-troSnje.
Kljucni sentimeniti iglavcev (hlodovina, jamski in celulozni les) so za proizvajalce (Gozdno gospodarstvc — GO Lasko in KZ Lasko) idbvezini, piroiizvodnja hlo-dovine listavcev pa je samo orientacijska.
Kotoine za posek stojefioga idrevja so doloiene na podlagi secentj, predpisanih iz uredntvenimi nairti in ostalimi nadrti za sednjo.
Vzdrzcvanje gozdov
Da bi se zagotovil poveian obseg sefrnje in ustrezno okrepila proizvodna Emogljivost gozidov, bo treba iiz-vrSiti v letu 1961 naslednja gozdno-gojitvena dela:
a) Druzbeni gozdovi
Vrsta dejavnosti	Hektarji 1960	1961		Intieks 1961 1960
Priprava tal	3.15	5.222	166
Obnova gozdov	1.72	8.57	498
Nega gozdov	124.91	133.34	107
b) Zasebni sektor			
Obnova gozdov	2.42	1.50	61
Melioracija grmiSd	2.50	4.15	165
Nega gozdov	73.73	55.65	75
Za popravilo in vzdrzevanje gozdnih komuniikacij bo v letu 1961 porabljenih 1,700.000 idin.
V letu 1961 urejanje zaselbniih gozdov v obmodju obcinc ni predvideno.
Pri vseh gozdnogojitvenih delih je treba uvajati cimbolj strokovne in isoddbne metode dela iter na ta nacin desedi poceniitev teh dei.
Da bi dosegli CimboljSo kvaliteto in pocenitev gozdnogojitveniih dei, je treba posvetiti najvecjo po-zomost strokovnemu izobrazevanju goedimh delavoev.
G-oz dnogospod arsk e organiizaicije imoirajio iizdelati 5-letni proigram za proiizvodnjo sadiitvenega blaga, da bi tako zagotoviMi p-otrebne sadike iza obnovo gozdov.
Gozdarski kader je treba Se nadalje 'Stirokovno izpo-polnjevati, predvsem za sodobno odikazovanje gozdov.
Ker lahko po sMepu Okrajnega Ijuidskega odbora Celje prevzamejo kmetijske zadmge gozdnogojitvena dela v zasebnih gozdovih le; 6e se za ta dela strdkovno usposobijo, naj se kmetijska izadruga bimprej osikrhi s potrebnim gozdarskim strdkovnim ikadrom.
Ce z druzbenim planom predvidena sredsifcva za vzdrzevanje zasebnih gozdov ne bi zadostovala za stroske odkazovanja pri kmetijstoih zadrugah, mora kmetijska zadruga kriti razliko iz dohodkov od pro-daje lesa.
Organizacija gozdnc proizvodnjc
Zaradi likvLdacije gozdarsko-poslovnih zvez je treba posvetiti posebno sfcrfo organrzaciji gozdarske sluzbe v zasebnih gozdovih. Gozdna proizvodnja v zasebnih gozdovih se bo organizirala po maslednjih nadelih:
Nosillec dmzbenih obveznosti goizdairstva v zasebnih gozdovih postane kmetijska izadruga, ki izpolnjuje tehni&ne in kadrovske pogoje za prevzem in izvrSe-vanje teh obvemosti. Njene naloge iz tega podroija so obnova, gojenje in varstvo gozdov, vzdrzevanje gozdnih 'fcomunikadij ter oskrba lesne industrije iter osta-lih potroSniikov z lesno surovino, predvsem s kljudnimi sorbim-emti iglavcev.
Izdelane gozdne sortimente odkupuje od zasebnih lastnlkov gozdov le kmetijska zadruga, ki je obvezana oskrbovati z gozdnimi sortimenti lesno inidustrijo.
Zadruga je torej nosilec dmzibenih obveznosti v zasebnih gazdovih in adgovorna za realizacijo oddaje kljuinih sortimentov lesni inidustriji in ostalim potroS-nikom po doloCilih dnuzbenega plana za gozdarstvo.
Les na painju lahko odkupuje od zasebnih gozdnlih posestnikov kmetijska zadruga in gozdno gospodar-stvo.
Gozdne fcamiunikacije v zasebnih gazdovih vzdriu-je kmetijska zadruga na podlagi katastra gozdnih ko-munikaeij v zasebnlilh gozdovih iz leta 1959.
Da bi se zagoitovila 6im intenzivnejSa gozdna proizvodnja v vseh gozdovih obCine LaSko, je treba:
—	doseia poitom lokrajne in obtinske gozdarske in-Spekcije, da bo G'Ozdno gospodarstvo — GO LaSko, dnuzibeno posestvo in Ikmetijiska zadruga izvrSevali predpise uredlbe o sednjah gozdnega drevja in pravil-nika o gozdnem redu;
—	doloditi normative o minimalnem racionalnem izkor,i86anju stojcce lesne mase.
Pri iglaivcih mora znaSati odstotek iz.koris6anja vsaj 86 %, pri ilistarvoih pa 88 %>.
Za posek v gozdovih v letu 1961 se dolo&ijo na-slednje maksimalne kolidine stojecega lesa v bruto m3:
Sektor lastnidtva	Iglavci Listavc-i Skupaj
SLP I — Gozdn; obrat LaSko	3.257	3.160	6.417
SLP II — Druzbena posestva	7	26	33
Skupaj druzbeni gozdovi	3.264	3.186	6.450
Zasebni gozdovi	4.000	15.200	19.200
Skupaj se6nja v obeini	7.264	18.386	< 25.650
Zgoraj doloCene sednje zajemajo v druzbenih goz-dovih 88 % prirastka, v zasebnih gozdovih 81 %, sltouip-na seonja pa 84 % prirastka. Predvidena sednja iglav-cev zajema v vseh goadaviih 78 % prirastka, seonja M-stavcev v druzbenih gozdovih 103 % prirastka, v zasebnih gozdovih pa 78 % prirastka. Dolo feni obseg secnje stojeoega lesa za leto 1961 je wedji od take secli je vletu 1960
pri iglavcih za i11j5 %| pri OMavcih za 2.1 % stoupno za	3.6	%
S predvidenimi secnjami v osnovnih gozdovih in s sednjamii na negozdnih povrsinah bodo napadle na-slednje kolibine kljudnih sortiimentov iglavcev v neto kubidnih metrih:
a) Za blagovno proizvodnjo:
Sektor lastniStva	Hlodovina	Jamski les	\ o!	Skupaj
SLP I — GO LaSko	1.588	1.034	582	3.204
Zasebnd gozdovi — KZ LaSko	1.100	400	400	1.900
Skupaj vsi gozdovi	2.688	1.434	982	5.104
b) Podezelska potrosnja SLP I — GO LaSko	30		20		50
Zasabni gozdovi — KZ Laisko	1.100	400	—	1.500
Skupaj vsi gozdovi	1.130	420	—	1.550
Razen kljucnlh sortimentov iglavcev se predvi-deva proiavodnja naslednjih kolidin hlodovine listav-
cev v neto m3:
Sektor lastnistva	Kolicina
SLP I — GO LaSko	491
— KZ LaSko	2.200
Skupaj vsi gozdovi	2.691
IX.	poglavjc
TRGOVINA
V trgovini je dosezen mo6an poraist prometa, saj je celoitni dohodek ze v prvih devetih meseoih realizi-ran s 107 % in bo do konca leta dosegel 456 millijonov ali za 31,2 % ved kot lani, Stevilo zaposlenih pa se v glavnem mi spremenilo. Za leto 1961 bo promet le me-koliko wiiSji, v glavnem glede na zviSanje cen.
Poleg zvisanja cen In poveianih osebnih dohodkov prebivalstva so na porast prometa nedvomno vplivale tudi nanovo urejene poslovalnice v Rimskih Toplicah in JurklaStru, dober izbor Maga in konbno 'tudi ddber trgovski kader.
X.	poglavjc
____	GOSTINSTVO IN TURIZEM
S splosnim razvojem gospodarstva se je promet v gostinstvu .in turizmu znatno povefial. Zlasti se je po-ve5alo Stevilo domaiih in tujih turistov in v zvezi s tem Stevilo noSnin.
V obdobju 1955 do 1960 se je Stevilo mo&nin do-maGih turistov zvisalo od 46.304 na 138.296, noGmine tujih turistov pa so ise zviSale od 817 na 2.926.
K uspesnajsemu razvioju gostinstva in turizma v
I.aSkem so v znatni meri pripomogli v zadnjih letih preurejeni gostinski olbraiti gostiSGa »Hum«, hotela »Sa-vmja« in gostilne Dernovsek, docim v Rimskih Toplicah ni bilo veCjih dnvesticij. Za 'uspesno in donosno usposobitev turisticnih objektov bi bile v prihodnjih letih potrebne vedje investicije, ki pa jih posamezna podjetja s svojimi sredstvi ne bodo zmogla.
Za vednio stevilnejSe obiskovalce Smohorja in Vrha nad LaSkim ter ostalih MetniSkih tofik v dkolici LaSke-ga Ibi bilo treba obnoviti oziroma ustanoviti majhna go-stiSGa, ki bi mudila okrepGila dbiskovalcem na poti do turistidnih toik.
Za nadaljnji razvoj iturizma bo treba ze letos:
—	priGeti z investioijami, da ®e poveta Stevilo leziSG in izboljSa oprema gostinskih obratov,
—	podaloSati predsezono in posezono,
—	omoigociti gostom veG razvedrila s koncerti, predavanji in razninni Sportnimi prireditvami,
—	zagotoviti sreidstva za vzdrzevanje ktiltumo-zgodoviniskih spomemfcov NOV in drogo.
Razen teh dnvesticij bo treba dokonGmo urediti hotel »Savinja«, izvrSiiti rekonstruikoijo vil »Re6ica« in »Savinja«, adaptacdjo ZdraviliSGa ter kultumeje urediti obrate Gostinskega podjetja v Rimskih Toplicah.
Med itunistiGmoprometne dinvesticiije bo treba uvr-stiti tuireditev ceste Rimslke Toplice—Ziidand miost s pri-kljiudkom na avtocesto Ljubljana—Zagi-eb, gozdnotu-riistiGno cesto LaSko—Smohor ter v neposredni bliiini tudi cesto na Stari grad v LaSkem.
XI.	poglavjc OBRT
K povecanju obrtne dejavnosti v obGini, predvsem v socialistiGnem sektorju, je pripomogla vedja ureje-rwist obrtnih delavnic poleg poveCane storilnosti dela.
V privatnem sektorju ni ibilo bistvenih sprememb.
Na obmioGju celotne obGine primanjkuje usluinost-nih obtriti, zlasti bi bilo poskrbeti za .urar j a, zlatarja in fotografa. Kazalo ibi ustanoviti moGan usluznostni obrat Siviijske stroke, kjer bi se poleg istrokovnega kadra lahko zaposlila tudi visa odviSna zenska delovna sila in to v rednem delovnem razmerju ali pa z delom doma. S tem bi bilo iustrezeno predvsem tistim zenam, ki se iz utemeljenth vzrotoov ne morejo vkljuGitj v redno delovno razmerje.
Zlasti perede ije vpraSanje lusluig Siviijske stroke in Gevljainslke obrti v RimSkih Toplicah, kjer ni niti enega obrtnika teh strok. NajusipeSneje je poslovalo lanii ustanovljeno Komunailno podjetje, kd je lahiko ze po enoletnem poslovanju ponosno na dosezene gospo-darske uspehe.
To podjetje zdruzuje kljuGavniGarsko, vodovodno-instalatersko, elektroinstalatersko delavnico, kovaSko delavnico, kinopodjetje, tehtnico, GiSGenje cest, poko-pailiSGe lin drugo. NajiveGji uspeh v prvem letu obstoja podjetja pa je nedvomno novo zgrajeni 7.000 m dolg vodovod OgeGe—LaSko in Smohor—Debro.
Podjetje se bo po konGanih investicijah v obrat »Kamenit«, ko se mu bo prikljuGilo se gradbeno podjetje, comentninarski obrat in 'kleparstivo dokonGno konsolidiralo ter se s svojo Siroko dejavnostjo Se ma-dalje usposobilo za vse vrste instalacij na obmoGju ob-cine LaSko.
Za investicije v zvezi z ureditvijo avojih obratov bo v letu 1961 vlozenih 12,000.000 dinarjev.
TRETJI DEL
PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH
XII.	poglavje AMORTIZACIJA
Amortizaciijo platujejo vse goapiodarsike organiza-cije vklju&no tudi pavSadisti po pollnih stapnjah iz od-loka o spreraembah in dopalnitvah adLoka o stapnjah amorfcizacije osnovniih sredstev gospodarskah orgaiti-zacij.
Izjemoma plafcujejo podjetja, ki izdelujejo opeko, streSno opeko in apnio ter podjetja, ki eksploatirajo kamnoloane, amortizacijo le po stopndi 5,6 %. Ta stap-nja veilja te za podjetja, 6e se dizklj'u6no ukvarjajo s ka-t&rokoli od navedenih dejarviniosti.
Za podjetja, ki se poleg drugih dejavnosti tikvar-jajo 5e s kaitenokoli !dejaivn'Oistj'o iz prejsnjega odstavka, velja znizana stopnja le za tist.i dei osnovnih sredstev, ki se pretezno uporaibljajio v dejaimostih, za katene velja znizana stopnja amortizaciije.
Pivovami Lasko se zaradi sezon'Sikega znacaja nje-nega obratovanja lahko s posebno odlodbo dOloiijio pogoji am dovoli placevanje amortizacije v neenakiiih obrokih.
XIII.	poglavje
PRISPEVEK IZ DOHODKA
Prispevek iz dohodka gospodarskih organizaoij ob-radunavajo in plaoujejo vse gospodarsike organizadije razen pavsailiistov po stopnjah iz odloka o stopnjah pri-spevka iz dohiodka gospodarskih organiizacij.
Prispevek iz dohodka gospodarskih crgan izacij je dahodek federaoije, doiim je pavsalni prispevek iz dohodka, kj ga. plaoujejo gostiniske, sboritvene, obrtne in kamuinalne gaspodarske orlganiizacije ter manjse trgowine, Ce trgujejo pretezno s pcisameznimi vrstami zivil, razen z alkoholnimi pijaeami, dohodek ObCinsikega proraCuna oziroma obCinskih druibenih skladov.
Gospodarske organizacije s pavSalnim obracunom odvajajo prispevelk iz dohodka v proradun obCine po klju&u doloCenem v XVII. poglavju tega druzbenega plana.
XIV.	poglavje
PRISPEVEK V DRUZBENE INVESTICIJSKE SKLADE
Vse gospodarske organizacije razen 'pavsalistov plaCiijejo kot prispevek v investicijski sklad obCine 10 % od Cis tega dohodka, ki ga je gospodarska organd-zaoiija namenila v poislavni sklad in sklad 'skuipne psicvbe.
Tiste gospodarske organizaorje, ki imajo svoj sedez v drugi dbCini, na obmoCju obCine Lasko pa poslujeljo njihove paslovne enote ali obrati, obraCunavajo in placa jo ta prispoveik v investicijski <sfklad obCine Lasko v sorazmerju z wednostjo sredsitev, iki jih limaljo vlozene v poSlovnih enotah oziroma obratih na obmoCju obCine Lasko.
Gaspodarske organizacije s pavSalniim obraCunom odvajajo prispevek v dru^bene investioijske sklade po kljnCu doloCenem v XVII. poglavju tega druzbenega plana.
XV.	poglavje
OBClNSKI rezervni sklad
Vse gospodarske organizaciije na ObmoCju obCine La&ko razen pavSalistov in tistih gospodarskih argani-
zacij, ki so zdruzene v skupnostiih, Ce ni v predpisu o ustanovitvi Skuipnosti predjvidena zanje lustanovitev skupnega rezervnega Sklada, iter za elektrogospcidarske organiizacije, ki so zdruzene v eleikbrogospodarske skup-nosti, plaCujejo v letu 1961 v skupne reaerve gospodar-skiih organizaoij prispevek po stopnjl 3 % od doseze-nega Cis tega dohodka, zmanjiSanega za lizplaCane osebne dohadlke dn za znesek, ki ga mora gospodarska organi-zaeija advajati v isvoj rezervni slklad.
Po stopnji 3 % obraCunani prispevek za skupne rezerve gospodarskih organizaoij se odvaja v rezervni sklad Ijudske republlke tolitasen dei, kblikrSnega bo doloCila RepubliSka Ijudska SkupSCina, razilika pa pred-stavlja dohodelk dbcinskega rezervnega skilada gospodarskih organizaoij.
Gospodarske organizacije s pavSalnim obraCunom odvajajo prispevek v ta sklad po iklijuCu, doloCenem v XVII. poglavju tega druzbenega plana.
Od sredsitev plaCanih v skupne rezerve gospodar-skih investicij, se prispevek v druzbene investieijske sklade ne plaCuje.
Uporafoa sredstev skupne rezerve gospodarskih or-gan.izacij (obCinski rezervni sklad) je doloCena z za-konom.
XVI.	poglavje
OBRESTI OD GOSPODARSKIH SKLADOV
■ .iL
Obresti od gospodarskih skladov so praviiloma u-hodek sploinega investicijiSkega isklada ter jih plaCu-jcjo gospodarske 'organizacije po stopnjah doloCenih z odlokom o obnestniih merah za obresti od gospodarskih skladov.
Komunalne gospodarske organizacije in gospoaai -ske organizacije storitvenih obrti razen gradbenih obr-ti, Ce niso pavsalirane, plaiCuijejo obresti od poslovnega sklada po cbrestm meri 6 % od sredstev posilovnih Skladov oziroma od tistega dela sredstev druzbenih in-vesticijiskih skladov in kreditnih skladov bank, ki so ga debile v obldkii kredita.
Obresti od poslovnih skladov teh gospodarsKin organizaoij so dohodek obCinskega investicijskega skilada.
Gospodarske organizacije s pavSalnim obraCunom odvajajo obresti od gospodarslkih skladov po kljuCu, doloCenem v XVII. poglavju tega druzbenega plana.
XVII.	poglavje
DOLOCITEV PAVSALNIM OBVEZNOSTI
1.	Gostinskim storitvenim obrtnim in komuuainim gospodarstoim organizaciijam ter manjSim Irgovinam, ki trgujejo pretezno s posameznimi vrstami zivil, razen z alkoholnimi pijaCami, se dolocijo obveznosti do druzbene skupnosti v pavSalnem znesku.
2.	PaviSatein znesek, ki ga plaiCuijejo te gospodarske organizaoije kot prispevek iz svojega dohodka, obsega:
a)	prispevek iz dohodka
b)	prispevek v druzbene investieijske sklade
c)	prispevek v skupne rezervne sklade
C) obresti od gospodarskih skladov.
3.	Podjetja s pavSalnim obraCunom odvajajo od pavSalno doloCenega zneska:
40 % kot prispevek iz dohodka v proraCun obCine
30 % kot prispevek v druzbene investieijske sklade v obCinski investicijski sklad
10 % kot prispevek v skupni rezervni sklad — v obCinski rezervni sklad
20 % kot obresti od gospodarskih skladov — v obCinski investicijski sklad.
4.	Viiiina pavSalnega zneska se dolofii s rpogodbo, ikii jo sklene uprarmi organ priatojen za gospodaratvo in fi-nance obcinskega Ijudskega odtoora z naslednjimi or-ganizaeijami:
Konaunalno podjetije, LaSko
Stmgarstvo, Laako
Miizanafcvio, LaSko
Goslisce »Hum«, LaSko
Obrtno podjetje »Me»o«, LaSko
Obrtno gradbeno podjeitje «Gradhenilk®, Ladko
Pekairna LaSko
Gostimisko turisticn-o ,podjetje, Riimske Toplice GosbiS6e »Savinja« LaSko
Goepodarske orgainizacije s pavsalnim obra^unom, ki imajo svaj sediez v dragi obdimi, na obmiocjiu ob&ine LaSko pa poslujejo nijihove posilovne enote ali obrati, so ddlzne po odredbi o ugotaviljanju vrednosti sredstev gospodarske organizacije vlozenih na obmo6jih ob6in, na fcatenih se nahaja sedez podjetja in sedaz posilovine enote, same obracunaiti ustrezni dei pavSalmega pnispev-ka iz dohodika 'ter ga vipla6ati v 'kordisit prorabuna in dmzibenjih akfladov Obdime LaSko.
V vsem ostalem veljajo glede pavSalnega prispevka iz dohodka dioia&iila izakona o pnispevku iz dohodka gio-spoidarsikiih organizacij.
XVIII. poglavje
OBCINSKI SKLADI
1.
Obcinski investicijski sklad
Sredatva obdinskega invesbicijskega sklada, ki ise .po predpisih dalhko uporabijo v letu 1961, bodo znaSala 18,464.000 din.
Ta sredsitva so namenjena predvsem za posojila gospodarskim 'organizacijam tistih panog, za katene se po druzbenem planu predvideva vecjd razvoj, uporabila pa se bodo:
din
za posojila za abratna	sredatva	8,000.000
za inivesticijska posojiila
Trgovina	1,000.000
Gcstinstvo	2,000.000
Obnt	3,000.000
Komunailna dejavnost	3,000.000
Ostale negospodairske investicije 1,464.000
2.
Obcinski cestni sklad
Skupna sredstva obcinskega eestnega sklada, ki se bodo po obstoijecih predpisih laihiko uporabijala v letu 1961, bodo znaSaila 6,688.000 dinarjev. V teh sredstvih je zajeta ituidi dotacija iz oboinskega proraduna v zne-sku 5,000.000 dinarjev. Ta sredstva bodo uporabljena predvsem za vzdrzevanje in rekonstrukcijo obCinskih cest.
3.
Obcinski sklad za zidanje stanovanjskih his
Razpalozljiva sredstva obCimskega Sklada za zidanje stanovanjskih MS bodo v letu 1961 an-aSaia 65,792.000 dinarjev.	♦
4.
Solski sklad
S 1. januarjem 1961 se ustanovi Solski sklad, ki bo v letu 1961 razpolagal s 54,500.000 dinarjev sredstev. Sredstva tega sklada se bodo formirala:
din
a)	z dotacijo iz proracuna obtine 38,000.000
b)	iz sredstev placanega pnoracun-skega prispevka iz osebnega
dohodka po s-topnji 10 %	16,500.000
54,500.000
S sredstvi tega isklada, katerega bo uipravljal po-seben upravni odbor, se ilxido finansirale oeloibne po-trebe Solstva in prosvete na bbmocju obdine LaSko.
5.
Sklad za stipendijc
V	letu 1961 bo sklad za stipendije razpolagal stou-paj z 1,600.000 dnm, ki se dotirajo iz proraCunskih sredstev obCine. Ta isrodstva bodo uporabljena za stipendi-ranje kadrov na snedinjiih in visokih solah predvsem za stroke s podrocja adravsitva, prosvete,. ikmetijstva, fi-nanc in ij-avne uiprave ter drugih strbk, za katere bi se pokazala potreba po strokovnih kadirih.
XIX,	poglavje
SREDSTVA OBCINSKEGA PRORACUNA
1.
V	letu 1961 bodo znasala sredstva proratiuna ob-cine Lasko 146,088.000 dinarjev. Ta sredstva bodo za-gotovljena iz naislednjih virov:
v 000 din
A)	44 % udelezba na deljiivih dohodkih:
1.	Dohodniina bd kmetijiStva	9.372
2.	Obdinska doklaida od kmebijstva	5.060
3.	Ostali proraeunski prispevki iz	2.000
4.	Dopolnilni proraeunski prispevek iz
dohodka v gospodarstvu	59.400
5.	Proraeunski prispevek iz osebnega
dohodka izven gospodarstva	13.200
6.	ObCinski prometmi 'da'vek od malo-
pradaje lindiustiijskega blaga	4.576
7.	ObCinski prometni davek od malo-
prodaje ailkoholnih pijaC	1.188
8.	Administraitivne	tafcse	1.452
9.	Prometni davek	od vrednotnic	44
10.	Prometni davek	od zasebnikov	8.932
11.	Proraounsiki prispevek iz 'sklada
skupne porabe	792
12.	10 % zvezni prometni davek na
alkohoine piijaCe	razen vina	1.232
Skupaj	110.088
|
B)	Nedeljivi dohodki obeine:
1.	ObCinSke takse	300
2.	Dohodki uradov in ustanov	600
3.	Ostali pirora&unski dohodki	2.600
4.	Dopolnilni proraCunsfci sprispevek iz
osebnega dohodka	6.700
5.	Doklade na ostalo dohiodnino	4.400
6.	KmeCka doklada (nedeljivi dei)	10.300
7.	Oboimski prometni davek — splasni	5.800
8.	Davek od osebnega dohodka drzavljanov 200
9.	ObCimsfci prometni davek od maloprodaje
in alkoholnih pijaC nad stopnjo	5.700
Skupaj	36.000
Skupaj proraCunski dohodki A in B	146.088
2.
Sredstva obcinskega proracuna v vis ini 146,088.000 dinarjev bodo po proracunu uporabljena takole:
1.	Prosveta in kultura	1.080
2.	Sooiailmo varstvo .	9.590
3.	Zdravsitvena zaSdita	6.934
4.	Drzawna uprava	44.350
5.	Koammaina dejavnost	3.500
6.	Dotacije:
samoatojnim zavodom	2.200
siklaldom	44.600
oistaie dotaciije	8.950	55.750
Obveze za garancije in anuitete	7.000
8.	Obvezniasiti iz preteklih let	7.500
9.	^Proradunska rozerva	7.384
10.	‘Sredsitva za povoSanje plaC in prispevkav 3.000
Skupaj proraiGunsiki izdatki	146.088
XX.	poglavje
UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO PREDVIDEVANJIH DRUZBENEGA PLANA
1.	Pristojini upravni organi morajo sitalno sprem-Ijati izvaijanje oboiinakega druzbenega plana in predla-gati obcinskomu Ijudskemu odiboru ukrope, ki so po-trebni za izpolnitev obSinskega druzbenega plana.
2.	Da se zagctov-i pravilno razparejanje sredstev gospodavskih orgaoizaeij, naij zbor proizvajalcev ob-Cinakega Ijudsikega odbora obcaano razpravlja o tem vpraisanijiu ter -na piodlagi teh razprav, mnenj simidi-ka-tov, zborn-ic in poalovmih zdruzenj daje priporocila za smotmo up-orabo -teh sredlstev, 6e ibi se ugotovilo, da jih goBipodarstoe organizacije ne uporabljajo v sMadu s smemieami druzbenega plana.
3.	S ciijem, da se smotmo uporabijo sredstva ob-Cinskih sklaldov, labko obcinski Ijudsk; odbor doLoci, da je itreba predloziti programe za uporabo sredstev in predra6uine pred njifhovo patrditvijio v mroenje obfiin-skemu Ij-udslkemu odboru oziroma organ-u, ki ga -ta do-lodi.
4.	Obdinsiki Ijudsiki odbor naj v sodelovanju z zbornicami in zadruzno zvezo spremlja izvajanja in-vesticijskih nadrtov za trgovtino, gostinstvo, obrt in kmetijstvo, da s-e zagotovi tak razvoj, kiot ga -pi’edvide-va druzbeni plan.
5.	Za delo priistojni organi morajo sitalno sprem-Ijaiti zaposlenos-t v gospicdarstvu. Ce se ugotovi. -da za-radi pretiranega zaposlovanja trpi del-ovna storilnost, naj ito obravnava zbo-r proizvajalcev Obcinskega Ijud-skega odbora in da gospcdarski arganizacdji ustrezna pri-porodila.
CETRTIDEL
XXI.	poglavje KONCNE dolocbe
1.	Svet za drufbeni plan in finance obcinskega ijud-skega odbora je pooblaSCen tolmaditi ta druzbeni plan.
2.	Ta druzbeni plan velja od 1. januarja 1961. Ob-javi se v Uraldnem vestniku okraja Cel je.
•V
St. 01/2-39-7/1-61 LaSko, dne 30. marca 1961
Predsednik
Obcinskega Ijudskega odbora LaSko
Stane Brinovec 1. r.
151
Obdinski Ijiudski odbor LaSko je po 39. dlenu te-meljnega zakona o finansiranju salsbva (Uradni Mst FLRJ, St. 53-687/60) in 50. clenu zakona o -obdindkih Ijudskih odborih (Uradni list LRS, St. 19-88/52) na seji obdinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1961 sprejel
ODLOK
ttr" '---
0	ustanovitvi druzbenega sklada za solstvo obline
LaSko
1.	61en
1
Ustanovi se druzbeni sklad za Solstvo obcine LaSiko (v nadaljmjem besedilu »sklad«).
2.	clen
Sredstva sklada so namenjena:
1.	Za zagotovitev sredstev za osnovne dejavnosti Sol ki jih je uisitanovdi ali jih pomaga finanslrati dbCinski Ijudsiki odbor;
2.	za gradnjo, razSiritev in opremo Sol ter njthovih delavnic in domov ter -drugiih izobrazevalnih tn vzgoj-mh zavodo-v, ki jih ustanovi ali je njihov s-ousitanovi-telj obbinSki ijiutislti odbor;
3.	za dodeljevanje pomoci ali posojil za gradnjo in opremo sol ter drugih izobrazevalnih in vzgoijniih za-vodov, ki jii-h ustanovljo druge politiCn-o-teritorialne enote, gospodarslke organizacije, samostojni zavodi ter druge druzbene pravne osebe, za katere ima oboina interes.
Upravni odbor lahko odioci v so-glasju z obCiin-skim Ijudskim odborom, da odsitopi dei sredstev iz sklada Okrajnemu Ijudakemu odboru Celje za gradnjo in opremo izobrazevalnih in vzgojnih zavcdov, ki so skupnega pomena za vec obdin.
3.	clen
(
Sklad upravlja upravni odbor, M Steje 11 clanov.
Sestavljaj-o ga:
a)	dva 61 ana, ki ju izvoli obCinski Ij.udski odbor iz vrst odbornikov obeh zborov;
b)	en elan, 'ki ga delegira obCinski odbor SZDL LaSko;
c)	en Clan, ki ga delegira obCinski komite LMS LaSko;
C)	dva Ciana, ki ju delegira ObSS Lasko iz vrst clanov sindiikalnih podruzmc prosvetnih delavcev;
d)	en Clan, ki ga delegira delavslki svet Rivovarne LaSko;
e)	en clan, ki ga delegira delavdki svet podjetja »Volna« LaSko;
f)	en Clan, ki ga delegira delavski avet Rudnika LaSko;
g)	dva Ciana, ki ju delegira Svet za Solstvo obCine Ladko.
Mandatna doba Clanov upravnega odbora je dve
leti.
4.	Clen
Skled ima pravila, ki jih siprejme upravnii odbor, potrdi pa oboinski Ijudsiki cd>boa’. Pravila podrobneje doloCajo naCin upravljanja sklada, piravice upravnega odbora sklada in predisednika upravnega adbora ter vsebujejo ostale dcloCbe v zvezi z upravljanijem.
Pravila spreminja in dcpolnjuje upravni odbor. Spremembe in dopolniitve postanejo veljavne Sele, ko jih potrdi obCinski Ijud-ski odbor.
5.	clen
Upravni odbor mora delati po smwnicah obcinske-ga Ijudsikega odbora.
6.	clen
Srodstiva sklada so:
1.	dei dohodlkov obcine, ki ga dolo6i obcinski Ijud-ski od.bor s posebnim odlokom;
2.	dei iprlapevlka, ki ga placujejo po temeiljnem za-konu o finansiranju Sdlstva v sklad gospodarsike orga-nizacije in samostajni zavodi po posebnih predpisih;
3.	dei dopolnilnega prora6unskoga prispevka iz osebnega dohodika dedarvcev, ki ga doloii obiimski Ijud-ski odbor s pasehnim odloikom;
4.	dei obiimsike ddkladie, ki jo plai6ujejo zavezanoi za dohodnino, pio stopniji, ki bo predipisana s posebnim odloikom obcinskega Ijudakega odbora;
5.	druigi dohddki (ddtaoije, pomoSi, dairila, obresti od sredstev slklada in drugo).
7.	clen
Sredstva sklada so nalozena pri Komunalni banki Celje — podruznica Lasko.
8.	61en
Upravne in administrativne zadeve sklada opravlja oddelek za goapodarstvo in finance.
9.	61 en
Sredstva sklada se razporejajo z letnim financnim naortom. Fimanftnii nacxit in zaikljucni racun sklada spreijme upravni odbor sklada v soglasju z obdinskim Ijudskim odborom.
10.	Clen
Ta odilok veija od dneva cbjave v Uradnem vest-niku okraja Colje.
St. 01/1-31-18/1-1961 LaSko, dne 30. manca 1961
Predsednik
ObCinskega Ijud&kega odbora Lasko
Stane Brinovec 1. r.
152
Po drugem cdstavku 1. tocke odloka o zacetku izpla-cevanja poviSanih pclozajnih plaC usluzbenoev pro-svetnih zavodov (Uradlni list LRS, St. 1-8/61) in 50. 61«;-na zalkona o obCinStoih Ijudskih odborih (Uraidini list LRS, st. 19-88/52) je ObCinaki Ijudski odbor Lasiko na ,sejii obCimskega zbora in na seji zbova proizvajalcev tine 30. ma.rca 1961 sprejol
ODLOK
0 zacetku izplacevanja povisanih polozajnih plac usluz-bcncev prosvetnih zavodov
1.	clen
Povisane polioiajne jylaCe po uredbi o spremembah uvedbe o poloiaijnih placah usluzbencev prosvetnih za-vodav (Uradrai list FLRJ, St. 50-642/60) se izplabujejo inr.svetniim ualuzbencem, ki so plaCarni iz obiinskih sredstev, z veljavnostjo od 1. novembra 1960.
2.	61 en
Ta odlok veija od dneva objave v Uradnem vest-niku okraja Celje.
St. 02/1-1-31/1-1961 Lasiko, dne 30. marca 1961
Predsednik
ObCinskega Ijudskega odbora Lasko
Stane Brinovec 1. r.
153
Obcinski Lj.udski odbor LaSko je po X. razdelku odldka o posebnem dodaitku za u6no in vzgojno osebjc na Sol ah in drugih vzgojnih in izdbrazevalnih zavodih (Uraidni list LRS, St. 12-63/60), VIII. razdefliku odloka o honorarjih na sdla-h in drugih vzgojnih in izobrazc-valnih zavodih (Uradni list LRS, st. 12-64/60), 9. tocki odloka o posebnem dodaitku za uCnio losebje ddloCene specialnosti na strdkovnih solah (Uradlni list LRS, St. 12-65/60) in 50. Clenu zalkona o obdinskih Ijudskih odborih (Uradni list LRS, st. 19-88/52) na seji obCinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1961 sprejel
ODLOK
o zacetku izplacevanja posebnega dodatka za ucno in vzgojno osebjc, honorarjev. in posebnega dodatka za ucno osebje doloeenc specialnosti na strokovnih solah. na osnovnih solah in drugih obCinskih vzgojnih in izo-brazevalnih zavodih
1.	clen
Poseben dodaitek po odloku o posebnem dodatiku za ucno in vzgojno osebje na Sodah in drugih vzgojnih in Lzobrazevalnlh zavrodih, honorarji po odloku o hono-rarjih na Solah in drugih vzgojnih in rzobraz ev ato i h zavodih in poseben dodaitek po odloku o posebnem do-datku za u6no osebje dolooene specialnositi na S'trokov-nih solah se zacnejo iizplaCevati v osnovniih Soilah in drugih obcinskih vzgojnih in izobrazevalmih zavodih na obmodju obcine LaSko z veljavncatjo od 1. soptembra 1960.
2.	61 em
Ta odlok veija od dneva objave v Uradnem vest-niku okraja Celje.
St. 02/1-1-165/1-60 Lasko, dne 30. marca 1961
Predsednik
ObCinskega Ijudskega odbora Lasko
Stane Brinovec 1. r.
154
ObCinski Ijudski odbor Lasko je po 4. clenu zakotna o zobozdravstveni sluzbi (Uradni list LRS, dt. 5-32/55), 1. to6ki 28. Clena znkona o pristojnosti obCinskih in ckrajnih Ijudskih odborov (Uradni list LRS, §t. 49-227/57), 39. Clenu sploSnega zakona o organizaoLji zdrav-stvene sluzbe (Uradni list FLRJ, st. 45-585/60 in 9-86/61) in 50. Clenu zakona o obcinskih Ijudskih odborih (Uradni list LRS, st. 19-88/52) na seji obCinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1961 izdal
ODLOCBO
o osamosvojitvi Zobne ambulante v Laskem kot samo-stojen zdravstveni zavod
1.
Zobna ambulanta v Laskem se izilodi iz sestava Zdravstvenega doma Lasko in se osamosvoji kot samo-stojen zdravstveni zavod.
2.
Sredstva obcin&kega prora cuna v visini 146,088.000 dinarjev bodo po proracunu uiporabljena taikale:
1.	Prosveta in kultura	1.080
2.	Sooiailno varstvo .	9.590
3.	Zdravsitvena zaScita	6.934
4.	Drzaiwna uprava	44.350
5.	Kjomunalina deja/vnost	3.500
6.	Dotacije:
samoatojnim zavodom	2.200
sblaldom	44.600
oistale dotaciije	8.950	55.750
Obveze za garancije in anuitete	7.000
8.	Obveznositi iz pretehlih let	7.500
9.	^Proraeunska rezerva	7.384
10.	'Sredsitva za povecanje plai in iprispevtoov 3.000
Skupaj 'proracunsiki izdatiti	146.088
XX.	poglavje
UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO PREDVIDEVANJIH DRUZBENEGA PLANA
1.	Pristojmi upravni organi morajo stalno sprem-Ijati izvatjainje obcinskega druzbenega plana dn predla-gati obcinskemu ijudskemu odboru ntorepe, kii so po-trebni za izpolnitev obiinskega idruzibenega plana.
2.	Da se zagctov.i pravilno raaponejanje sredstev gospodarsikih organiiza-eij, naj zbor proizvajaicev ob-iinskega Ijudsikega odbora obcasno raapravlja o i em vpraiSaniju iter na podlagi teh razprav, mnenj sindika-tov, zbornic in poslovndih zdruzemj daje ipriporocilia za smotmo uiporaibo teh sredstev, 6e bi se ugotovilo, da jih gaspodanske organizacije ne uporaMjajo v skladu s smemicami druzbenega plana.
3.	S ciljem, da se smotmo uporabijo sredstva ob-dinskih sikiadov, lahko obbiniski ijuidstoi odbor dolioci, da je ibreba predlozlti programe za uporabo sredstev 'in predradune pred njthovo potrdltvijio v mmenje ob6i.n-skemu Ijudslkemu odboru oziroma organu, ki ga ta do-lodi.
4.	Obcinsiki Ijudsiki odbor naj v sodeLovanju z zbornicarrui in zadruzno zvezo spremlj a izvajanja in-vesticijskih nadrtov za trgoviino, gostinstvo, obrt in kmetijstvo, da se zagotovi tak razvoj, kot ga predvide-va druzibeni iplan.
5.	Za delo pristojni organi morajo stalno spremlj ati zapaslenost v gospadarstvu. Ce se ugotovi, da za-radi pretiranega zaposlovanja 'trpi delovna storilnost, naj ito obravnava zbor proizvajaicev obiinskega Ijud-skega lodbora in da gospodarski organizaciji usitrezna priporo6ida.
CETRTIDEL
XXI.	poglavje
konCne dolocbe
1.	Svet za druzbeni plan in finance obCinskega ijud-skega odbora je pooblaSten talmaciti ta drufcbeni plan.
2.	Ta druzbeni plan velja od 1. januarja 1961. Ob-javi se v Uraldnem vesitniiku okraja Celje.
St. 01/2-39-7/1-61 LaSko, dne 30. marca 1961
Predsednik
Obcinskega Ijudskega odbora LaSko
Stane Brinovec 1. r.
151
Oboinski Ijiudski odbor LaSko je po 39. 61enu te-meljnega zakona o finansiranju Soflstva (Uradni Mst FLRJ, st. 53-687/60) in 50. 61 anu zakona o obiinSkih Ijudskih odborih (Uradni list LRS, at. 19-88/52) na seji obdinskega zbora in na seji zbora prolizvajalcev dne 30. marca 1961 sprejel
ODLOK
_M.f- --
0	ustanovitvi druzbenega sklada za solstvo obcine
Lasko
1.	clen
1
Ustanovi se druzbeni siklad za Solstvo obcine Ladko (v nadaljnijem besedilu »sk'lad«).
2.	clen
Sredstva sklada so namenjena:
1.	Za zagotovitev sredstev za osnovne dejavnosti Sol ki jih je ustanovdl ali jih pomaga finanslrati dbiinslki Ijudsiki odbor;
2.	za gradnjio, razSiritev in opremo sd ter njihovih delavnic in domov ter dirugih izobrazevainih in vzgoj-nih zavodw, ki jih ustanovi alii je njihov soustanovi-telj ob6inS.ki Ijudslti odbor;
3.	za dodaiijevanje pomoii ali posoji-1 za gradnjo in opremo Sol ter dirugih izobrazevainih in vzgojmih za-vodov, fci jih ustanovljo druge poliitidno-teritorialne enote, goispodarske organizaclje, samostogni z avo di ter druge druzbane pravne osebe, za katere ima dbdina interes.
Upravni odbor lahko odlofii v soglasju z obcinskim ijudskim odborom, da odsitopd dei sredstev iz sklada Okrajnemu Ijudskemu odboru Celje za gradnjo in opremo izobrazevainih in vzgojnih zavcdov, ki so skupnega pomena za vec ofodin.
3.	61en
(
Sklad upravlja upravni odbor, ki steje 11 clanov.
Sestavljajo ga:
a)	dva dlana, ki ju izvoli obbimski Ijudsiki odbor iz vrst odbornikov obeih zborov;
b)	en 61an, ki ga delegira obiinski odbor SZDL LaSko;
c)	en clan, ki ga delegira obdinaki komite LMS LaSko;
6) dva clana, ki ju delegira ObSS Lasko iz vrst Clanov sinidiikalnth podruzndc prosvetnih deiavcev;
d)	en 61an, ki ga delegira deiavSki svet Bivovarne La§ko;
e)	en 61 an, ki ga delegira deiavSki svet podjetja »Volna« Lasko;
f)	en 61an, ki ga delegira delavski svet Rudniiika La§.ko;
g)	dva Ciana, ki ju delegira Svet za Solstvo obCine Ladko.
Mandatna doba Clanov upravnega odbora je dve
leti.
4.	Clen
Sklad ima pravila, ki jih siprejme upravni odbor, potrdi pa ab6insiki Ijudsiki odbor. Pravila podrobnaje doloCajo nacin upravljanja sklada, pravice upravnega odbora sklada in predsednika upravnega odbora ter vsebujejo ostale dodoCbe v zvezi z upravljanjem.
Pravila spreminja in dapolnjuje upravni odbor. Spremembe in dopolniitve postanejo veljavne Sele, ko jih potrdi obCinski Ijudski odbor.
5.	clen
Upravni odbar mora delati po smarnieah obcinske-ga Ijudskega odbora.
6.	clen
Sredstva sklada so:
1.	dol 'dohiodkov obcine, ki ga dolo6i obCinski Ijud-sfci odbar s posebnim odldkom;
2.	dei prispevka, ki ga placujejo po temeljnem za-konu o finansiranju Sdlsitva v sklad gospodarsike orga-nizacije in samostajnd zavodi po posebnih predpisih;
3.	dei dopidlnilnega proracunsikega prispevka iz osebnega dahodka dedarvcev, ki ga dolodi obCinski Ijud-ski odbor s pasehniim odllokiom;
4.	dei obCimsike doklade, ki jo plaibuijejo zavezanoi za diohodinino, po stopniji, ki bo predpisana s posebnim odldkom dbCinakega Ijmidskega odbora;
5.	druigi ddhodki (dotaoije, pomoci, datrila, obresti od sredstev siklada in drugo).
7.	clen
Sredstva sklada so nalozena peri Komunalni baniki Gelje — pcdruznica LaSko.
8.	Clen
Upravne in administrativne zadeve sklada opravlja oddeldk za gospodarstvo in flnance.
9.	Clen
Sredstva sklada se razpordjajo z letnim finanenim naortom. FimanCni naebt in zakijucni racun sklada sproj me upravni odbor sklada v soglasju z obCinskim Ijudakim odborom.
10.	Clen
Ta odildk vdlja od dneva cbjave v Uradnem vest-niku okraja Ctilje.
St. 01/1-31-18/1-1961 LaSko, dne 30. marca 1961
Predsednik
ObCinskega Ijudskega odbora Lasko
Stane Brinovec 1. r.
152
Po drugem cdstavku 1. tocke odloka o zacetku izpla-Cevanja povisanih pcJczajnih plaC usluzbenoev pro-svetniih zavodov (Uradni list LRS, St. 1-8'61) in 50. CLq-na zakona o obCinSkdh Ijudskih odborih (Uraidni list LRS, st. 19-88/52) jc ObCinski Ijudski odbor Lasko na .&ejii obCi.ruskega zbora in na seji zbora proizvajalcev ^ne 30. marca 1961 sprejol
ODLOK
0 zacetku izplacevanja povisanih polozajnih piae usluz-benccv prosvetnih zavodov
1. Clen
PoviSane polozajne pia Ce po uredbi o spremembah "vedhe o poloiaijnih placab usluzbencev prosvetniii zavodov (Uradni list FLRJ, St, 50-642/60) se iaplaCujejo WPsvetniim usluzbencem, ki so plaCani iz obiinskih st'edgtev, z veljavnostjo od 1. no v umbra 1960.
2. Clen
Ta odlok velja od dneva otojave v Uradnem vest-niku okraja Ceije.
St. 02/1-1-31 1-1961 LaiSko, dne 30. marca 1961
Predsednik
ObCinskega Ijudskega odbora Lasko
Stane Brinovec 1. r.
153
ObCinski Lj.udski odbor Lasko je ipo X. razdelku odldka o pasebnem dodatku za uC.no in vzgojno osebje na sdlah in drugih vzgojnih in izobrazcvalnih zavodih (Uradni list LRS, st. 12-63/60), VIII. razdelku odloka o honorarjih na Sodah in drugih vzgojnih in izobraze-valnih zavodih (Uradni list LRS, st. 12-64/60), 9. tocki odloka o iposebnem dodaitlku za uCnio lOsebje ddlocene specialinosti na strokovniiih solah (Uradni list LRS, st. 12-65/60) in 50. Clenu zakona o obCinskih Ijudskih odborih (Uraidni list LRS, St. 19-88/52) na seji obcinskega zbora in na seji zbora proizvaijalcev dne 30. marca 1961 sprejel
ODLOK
o zacetku izplacevanja posebnega dodatka za ucno in vzgojno osebjej honorarjcv. in posebnega dodatka za ucno osebje dolocenc specialnosti na strokovnih solah, na osnovnih solah in drugih obcinskih vzgojnih in izo-brazevalnih zavodih
1.	Clen
Poseben dodaitek po odlloku o pasebnem doda-tiku za ucno in vzgojno osebje na Solah in drugiih vzgojnih in izobrazevalnih zavodih, honorairji po odlloku o honorarjih na Solah, in drugiih vzgojmiih in iizabrazeivalnih zavodih in poseben dodaitek po odlofcu o posebnem dodatku za uCnio osebje dolooene specialnosti na sitrofcov-nih solah se zacnejo izp.laCevati v osnovmih Solah in drugih obcinskih vzgojnih in izabrazevaHmih zavodih na obmoCju obCine Lasko z veljavncistjo od 1. septembra 1960.
2.	Clen
Ta odlok velja od dneva objaive v Uradnem vest-niku okraja Ceije.
St. 02/1-1-165/1-60 Lasko, dne 30. marca 1961
Predsednik
Obcinskega Ijudskega odbora LaSko
Stane Brinovec 1. r.
154
ObCinski Ijudski odbor Lasko je po 4. clenu zakona o zobozdravstveni sluzbi (Uradni list LRS. st. 5-32/55), 1. toCki 28. clena zakona o pristojnosti obCinskih in okrajnih Ijudskih odborov (Uradni list LRS, §t. 49-227/57), 39. Clenu splosnega zakona o organiizaoiji zdrav-stvone sluzbe (Uradni list FLRJ, St. 45-585/60 in 9-86/61) in 50. Clenu zakona o obCimskih Ijudskih odborih (Uradni list LRS, st. 19-88/52) na seji obcinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1961 izdal
ODLOCBO
o osamosvojitvi Zobnc ambulante v Laskem kot samo-stojen zdravstveni zavod
1.
Zobna ambulanta v Laskem se izlooi iz sestava Zdravstvenega doma Lasko in se osamosvoji kot samo-stojen zdravstveni zavod.
Ime zavoda je Zobna ambulanta Lasko.
Sedez zavoda je v LaSkem.
2.
OkoliS zavoda obsega celotno obmocje obiine Lasko.
3.
Zavod opravlja konservativno, preventivno in pro-teti&no zobozdravstveno sluzbo v svojem okolisu.
4.
Zavod gospodari s prernozemjem, ki je bilo dcusilej v upcavi ziabne ambulante v sestavu Zdravstvmega doma in s piremo6enjem, kii mu ga dddeli abiinski Ijiud-ski odbor teir s premozenjeim, ki ga zavod pnidobi s svo-jim poslovanjem.
5.
Zavod upravija upravni odbor, ki steje 5 ilanov, vStevSi uipravnika zavoda.
Clane upravnega odbora in upravnika zavoda ime-nuje obiinski Ijudski odbor.
6.
Zavod ima aklad za nagrajevanje ideiavcev in llsIuz bencev, sklad za lastme investioije im skilad za amorti-zacijo. Za zadeve in naJoge zavoda je praistojen Svet za zdravstvo obdine Ladko.
7.
PodrobnejSa dolotiila o poslovanju zavoda se uredi-jo s pravili zavoda.
8.
Ta odlodba velja od 1. januarja 1961. Objavi se v Uradnem vestniku okra/ja Celje.
St. 02/1-ZO-39/1-60
LaSko, dne 30. marca 1961
Predsednik
Ob6inskega Ijudskega odbora Laiko
Stane Brinovec 1. r.
IZ VOLITVE, 1MENOVANJ A IN RAZRESITVE
OBCINSKI LJUDSKI ODBOR LASKO
Obc'nski Ijudski odbor Lasko je po 30. 61enu statuta obcinc Lasko na skupni seji obch zborov dne 26. decembra 1060 <prejcl naslednjc
S K L E P E
I
Lev Ticar iz Rimskih Toplic se unenuje za nadelnika oddelka zu gospodarstvo in financc.
II
Ccnko Janvii iz I^iskega se razresi dolznosti nacelnika oddelka za financc.
III
Rudi Dremelj iz Laskega se razreSi dolinosti natelnika odi dclka za gospodarstvo.
Obdinski Ijudski odbor Lasko je po 30. clenu statuta obdin» Lasko na skupni seji obeli zborov dne 30. marca 1061 sprcjel nft* slcdnji
S K L E P
Edvard Sprogar, dentist iz Laskega se imenuje za v. d. upraV' nika Zobnc ambulante v LaSkein.
REG1STER SAMOSTOJN1H ZAVODOV
VPIS
1. Bcsedilo: ZOBNA AMBULANTA LASKO
Zavod se je osumosvojil z odlofbo ObLO Lasko pod §t. 02/1-ZO-39/1-60 z dne 30. 3. 1961.
Zavod zosto-pa in zanj podpisuje v okviru pooblnstil Edvard Sprogar iz LaSlcega ter Zora TiCar in Slava Cvikl iz Rimski'1 Toplic, sklad no s pravili zavoda.
St. 02/1-ZO-13/1-61 Lasko, dne 30. marca 1961
S P R E M E M R A
Za zadeve in ntiloge zavoda je pristojen Svet za zdravstvo ObLO Lasko.
Zavod ima uprax ni odbor, ki steje 3 clanov. V. <1. upravnika zavoda je Edvard Sprogar. dentist iz Laskega.
Dclovno podroeje in naloge zavoda so, da nudi prebivakstvu ohe i ne Lasko zobozdravstveno pomoC in da zdravi ter preprefiuje zobne bolezni.
mNSKO ««'abilitacjo in-
T/.hrisc sn Marija Bxidna kot sopodpisnik finaninih listin v odsotnosti raiunovodje Irene Pclernol in vpiie Milka Kumer ko' sopodpisnik linaninih listin v odsotnosti Irena Peternel,
St. oa/4-ZA-20/l-6t LaSko, dne 4. aprila l%t
. t •
f,
Iidaja san.ostojni zavod >Uradni vestnik okraja Ce!je< v Celju — Ureja uredniiki odbor — G|d|ovorrii urednik Stane Selili — Tisko CP sCeljski tisk< v Celju — Urednistvo in uprava je v Celju, Trg svobode stev. 9 — Tei. stev. >9-11 do 39-15, interna itev. urcdnistvn 12, uprava 22 — Naroeniua masa letno 1.200 dia, cena posaraezui stevilki 50 din — TekoM ra(ut): 605-70/2-599.