Poštuina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za fnozernstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno //. Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljarri štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 1€>. septembra 1Q3S Štev. 3S. VeKčastna sokolska manifestacija v Vojniku Sokolsko slavje v Vojniku ob priliki otvorilve Sokolskega doma Nj. Vel. kra- lju Petru II. na praznik 8. t. m. se je pretvorilo v zavidljiv uspeh in zmago- slavje sokolstva v tem našem lepem, idiličnem kotu. Požrtvovalno in nesebič- no delo vojniškega Sokola, še bolj pa visoko priznanje sokolskega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. je privabilo v Vojnik ogromne-sokolske in national - ne množice, ki so vzradoščcne nad veli- kim dogodkom strumno in disciplinira- no prisostvovale svečanemu činu otvo- ritve doma in javni telovadbi. Ze na predvečer se je trg odel v dr- žavne zastave. Ni je bilo hiše ali hiši- ce, ki si ne bi bila nadela zastave in s tem izpričala pripadnosti ali simpatij do našega sokolstva. V ve- černih urah je zagorel na prijaznem gričku Device Marije ob pokanju topi- čev, iluminaciji hriba, med snopi raket in med Pesmijo sokolskih legij veli- časten kres, čigar žar je oznanjal daleč näokrog, da se v Vojniku pričenjajo velike slavnosti. Na dan otvoritve doma so se v prvih popoldanskih urah pričele zgrinjati na z mlaji in državnimi zastavami okrašeni prostor ob Sokolskem domu velike in svečano razpoložene sokolske množice. Od blizu in daleč, celo iz Ljubljane, Ma- ribora in Slovenjgradca so prihajale sokolske skupine z zastavami na avto- busih, avtomobilih, vozovih, kolesih in peš, da javno izpričajo svojo sokolsko miselnost. Ob 14.30 se je formirala mogočna povorka pod vodstvom načelnika br. Draga Rebernika in krenila ob grom- kem vzklikanju skozi trg. Povsod je de- ževalo cvetja, navdušenie je bilo ne- popisno. V sprevodu, ki ga je otvorila sokolska in kmetska konjenica, je so- delovalo 600 pripadnikov velike sokol- ske družine s prapori v kroju in civilu z znakom. Vsi od najmlajših pripadni- kov do preizkušenih osivelih sokolskih borcev so v senci naših simbolov — so- kolskih praporov v bratskem objemu in navdušenju sodelovali v povorki. Po obhodu se je povorka ustavila ob spo- meniku padlim vojniškim vojakom, da sprejme visokega gosta, zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II., g. podpolkovnika Josipa Stefanovica. Od sprevoda se je utrgala ponosna sokolska konjenica in pohitela proti Celju, da prva sprejme in pozdravi visokega odposlanca. Ob 16.15 so zagrmeli na bližnjem hribu streli topičev v znak, da prihaja visoki gost. V daljavi se je pojavil eleganten avtomobil, spremljan v diru od Sokolov- krojašev na konjih, in se ustavil ob siavoloku. Burno pozdravljen in vidno vzradoščen je izstopil iz avtomobila g. zastopnik v spremstvu starešine Sokol- skega društva Celja I br. Franja Vreč- ka. Zupni starešina br. Jože Srnertnik je prisrčno pozdravil g. podpolkovnika, podal raport o postrojenem članstvu in izrekel dobrodošlico. Nato je izročila se- strica Oliva Brezovnikova visokemu od- poslancu krasen šopek rdečih nageljnov. Pri sprejemu so bili navzoči tudi zastop- niki vseh vojniških uradov in celokupna uprava vojniške občine z županom g. dr. Mikušem na čelu. Po pozdravu se je podal g. zastopnik, viharno pozdravljen, skozi gost špalir članstva k Sokolskemu domu na častno tribuno, okoli katere se je zbrala dva- tisočglava množica. Tu je pozdravil vi- sokega gosta starešina domačega dru- štva br. Ivan Corečan in ga prosil, da bi otvoril dom. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je g. podpolkovnik Stefanovič odklenil zahodna vrata- doma in čestital društvu k velikemu dogodku in uspehu, nakar je zaigrala godba državno himno. Po svečanem činu otvoritve je predla- Sal društveni starešina ob burnem odo- bravanju navzočih, da se pošlje vda- nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Pe- tru II., nato pa je pozdravil vse zastop- nike oblasti in uradov, župnega stare- šino br. Smertnika, zastopnika Družba sv. Cirila in Metoda narodnega poslan- ca g. Ivana Prekorška, vse navzoče bra- te in sestre in ostalo občinstvo. Po g"o- voru br. starešine, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k dozidavi in otvoritvi doma, je v imenu občinskc uprave trga Vojnika tempgramentno pozdravil zbrano sokolsko množico tu- kajšnji župan g. dr. Rudolf Mikuš. V imenu celjske sokolske župe je sprego- voril njen starešina br. Jože Smertnik, ki je v krasnih besedah oznanil in orisal sokolsko resnico in sokolsko poštenje. Po tem govoru so se sklonili ponosni prapori, godba pa je zaigrala himno »Hej Slovani!« in Pesem sokolskih le- gij, ki ju je pela vsa množica. Po sve- čani otvoritvi se je pričel pod vodstvom načelnika br. Rebernika in načelnice s. Ribičeve zelo lepo uspel telovadni na- stop. Po pozdravu državni zastavi je nastopilo 262 sokolskih telovadcev s prostimi vajami in na orodju. Vse točke so bile tehnično na višku, bile so učin- kovito izvedene ter so žele mnogo odo- bravanja in pohvale. Nastop je bil ja- sna slika požrtvovalnega in nesebičnega dela v telovadnicah. Po nastopu se je razvilo veselo in ražigrano sokolsko rajanje, ki je ob zvokih železničarske godbe iz Celja na prostem in godbe za pies iz Zalca v Sokolskem domu trajalo pozno v noč. Napočil je čas, ko so se začele vračati domov sokolske množice z zavestjo, da so prisostvovale trgatvi novega, zlatega sadu, ki je zrel padel v naročje sokol- stva, in s preprieanjem, da bo ta sad stotero rodil v slavo in cast našega mladega kralja, divne domovine, ju- naškega naroda in viteškega sokolstva. Velik letalski miting v Celju Celje, 16. septembra. \ i V nedeljo 18. t. m. bo na letališču v Levcu velik jubilarni letalski miting pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namest- nika Pavla. Spored mitinga je sestav- ljen tako, da bo moglo občinstvo videti ! ves razvoj modernega letalstva in njega ' uporabo v civilnem življenju kakor tu- I di v vojaške svrhe. Prihod letal se bo izvršil že deloma v soboto dne 17. t. m. popoldne. V teku dopoldneva v nedeljo bodo priletela še ostala letala. Razen tega bodo v soboto popoldne in v nedeljo poleti občinstva. Vozovnice za te polete si zagotovite v lekarni .Pri Mariji pomagaj', da boste mogli sigurno in med prvimi leteti. Le- talo se bo s potniškimi letali Aeroputa. Velik užitek prvega poleta, ki je že sam na sebi za vsakogar doživetje, poveča v Celju še krasna pokrajina, ko bo le- žalo pod vsakomur razprostrto mesto Celje ž okolico. V soboto ob 20. se bo pričel pred iluminiranim mestnim poglavarstvom promenadni koncert. V nedeljo ob 14. se bo pričel aeromi- ting na letališču v Levcu. Najprej bo blagoslovitev in krst dveh brezmotornih letal, ki sta bili zgrajeni v Celju. Sledil bo prvi del sporeda, ki bo pokazal raz- voj brezmotornega jadralnega letenja. Prva točka bo nekaj avtovlekov s celj- skimi letali, ki jih. bodo izvršili člani celjske jadralne skupine. Nato bo aero- vlek visokozmožnega jadralnega letala, ki ga bo vodil g. Raznožnik. Ko ga le- talo dvigne v višino okrog 1000 m, se jadralno letalo odtrga od motornega letala, na katerega je bilo do tedaj ve- zano, nato pa bo g. Raznožnik izvajal akrobacije z jadralnim letalom. Drugi del sporeda bo posvečen mo- tornemu letenju. Najprej bodo akroba- cije civilnega in nato vojaškega lov- skega letala. Z lovskim letalom bo letel kapetan g. Djal, naš znani pilot lovec in akrobat. Pri tej točki bo ljudem če- sto zastal dih in bo zatrepetalo srce. Videli bomo vse, kar zmore moderno lovsko letalo. Sledil bo skok s padalom. S padalom bo skočil znani naš skakač g. Svetislav Sajic iz Beograda, ki vsled drznosti svojih skokov ni znan samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu. Gosp. Sajic je eden prvih naših pilotov, ki se stalno in aktivno bavijo tudi s skakanjem s padalom. Skakanje s pa- dalom zavzema vedno širši obseg in po- staja za narodno obrambo vedno važ- nejši faktor. Sledilo bo skupinsko lete- nje in prestrojevanje bombnih letal. Kratko nato bodo priletela ponovno bombna letala nad letališče in bombar- dirala naselje, ki ga že v velikem obsegu gradijo na samem letališču. Letalske bombe bodo po vsej verjetnosti docela uničile naselje in ga nato še zažgale z vžigalnimi bombami. Pri tej točki, ki nam bo pokazala vse grozote sedanje vojne, bo sodelovala vojaška in civilna obramba proti bombnim in plinskim le- talskim napadom. Ta zanimiva točka se bo videla izključno samo z letališča. Vse posetnike mitinga opozarjamo, da se strogo držijo navodil, ki bodo raz- glašena z zvočniki in navodil rediteljev. Za občinstvo bo ograjen poseben pro- stor. Nihče ne bo smel iti na ostali pro- stor, ki bo določen za letenje. Vsakogar, ki bi to poskušal, bodo, ne glede na to, da ovira spored in letenje in se izpo- stavlja smrtni nevarnosti, navzoči poli- cijski organi takoj prijavili. Dohod ob- činstva bo po državni cesti iz Celja In po državni cesti iz Savinjske doline. Dostop za pešce na letališče bo na mo- stičku z državne ceste in pri gostilni Majdič. Za vsa vozila, kolesarje, mo- torje, avtomobile in vozove bo dostop izključno le pri gostilni Majdič. Teh predpisov se naj vsakdo strogo drži. Za vozila bodo posebna mesta za parkira- 1 nje. Promet po državni cesti bo v času ! mitinga omejen in posebej voden. ' Vstopnina na letališče je 5 din za stojišče in 10 din za sedež. Vsak bo moral nositi vstopnico na vidnem me- stu. Nabavite si vstopnice v predpro- daji v soboto in nedeljo, da ne bo gne- c:e pri blagajnah pred mitingom. Samo z vstopnico bo mogoč dostop na letali- šče. Le oni, ki bodo na letališču, bodo videli ves spored. Zaradi obsežnosti in pestrosti sporeda vlada z&- miting izredno zanimanje v Cfi- lju ter v bližnji in daljni okolici. TOEZIDAVP PRODAlA SC CENEJŠE Stran 2. »NOVA D O B A« Štev. 38. Zanimiva tiskovna pravda V zadnji številki »Nove Dobe« smo na kratko poročali, da se je zagovarjal 9. t. m. pred tričlanskim senatom okrož- nega sodišča v Celju g. Bogdan Puše- njak, predsednik mladinske organizaci- je JNS v Slovenjgradcu, ki so ga obto- žili štirikratnega prestopka po čl. 52. zakona o tisku: Ivan Smolčnik, trgovec in predsednik sreskega cestnega odbora :'-''o.dcu, Ivan Teuerschuh, rav- natelj meščanske sole in sreske organi- zacije JRZ v Slovenjgradcu, ter dr. Jo- že Picej, zdravnik, posestnik in župan v Slovenjgradcu. Gosp. Pušenjaka je za- govarjal odvetnik g. dr. Ernest Kalan. Obtožba je očitala g. Pušenjaku na- slednje: Bogdan Pušenjak je napisal in objavil v »Novi Dobi« v Celju z dne 24. decem- bra 1937 glede Ivana Smolčnika pod na- slovom »Ceste v slovenjegraškem sre- zu« med drugim: »Ob tej priliki pa tudi javno vprašamo g. Smolčnika, ali mu je znano, da so se za razne prevoze cest- nega odbora fingirali računi, in ali so mu tudi znane osebe, ki so bile soude- ležene pri tern kaznivem dejanju? Sicer bomo prisiljeni mi, da spravimo na dan vse te zanimive zadeve in prikažemo pred sodiščem v pravi luči, kako se je tukaj delalo v blagor domovine in na- roda«. Dalje je objavil v našem listu z dne 7. januarja t. 1. pod naslovom »Gradnja mostu« naslednje: »V jeseni so na tukajšnji banovinski cesti podrli stari leseni most in na njegovem mestu pričeli graditi nov železobetonski most. Stari most, ki je bil zgrajen iz drage- ga macesna, je bil dolg 32 in širok 6 m ter so zanj izkupili reci in piši 470 dinarjev. Mislimo, da je bila že vred- nost samega lesa precej večja in bi bili lahko izkupili precej večjo vsoto, če bi bili prodajo mostu objavili, kakor je to bil vedno običaj. Ako pa res ni bilo večjega ponudnika, naj bi bili odgovor- ni činitelji pač rajši podarili les ubogim siromakom, da bi jim ne bilo treba pre- zebati v zimi.« Glede Teuerschuha in dr. Piceja je objavil g. Pušenjak v »Novi Dobi« z dne 3. decembra 1937 pod na- slovom »Proslava državnega praznika« med drugim: »Mnogoi upravičenega raz- burjenja je povzročilo dejstvo, da so ob pričetku proslave hoteli zagrizeni slovenjegraški »Jeruzalemci« sneti z odra sliko našega kralja Petra II. v so- kolskem kroju in jo zamenjati z drugo že s seboj prinešeno sliko, kar dokazuje, da je bilo to brezvestno početje točno premišljeno in dogovorjeno. Energiena intervencija sokolskih odbornikov pa je preprečila to izzivalno početje, ki pred- stavlja pravi insult na naše največje narodne svetinje. Mogoče bi slovenje- graški klerikalci radi zamenjali sliko našega vladarja s sliko prvega pokro- vitelja »Orla« nadvojvode Franca Fer- dinanda? Res skrajni čas je že, da se naredi konec brezvestnim izzivanjem slovenjegraških »Jeruzalemcev«, ki celo na naš največji praznik ne morejo pri- kriti svojega sovraštva proti vsemu, kar je v zvezi z nacionalno Jugoslavijo.« ¦:..'lji so zahtevali obsodbo g. Puše- njaka, objavo sodbe v »Novi Dobi«, od- škodnino v znesku 5.000 din in povrni- tcv stroškov kazenskega postopanja. Sodišče je zavrnilo tožbe dr. Piceja in Ivana Smolčnika, ker nista legitimi- rana za take tožbe, glede tožbe Ivana Teuerschuha pa je oprostilo g. Bogdana Pušenjaka. Vsi trije tožitelji morajo plačati povprečnino v skupnem znesku 600 din (od tega Smolčnik 300 din) in stroške kazenskega postopanja. Politični pregled x Sudetski Nemci zahtevajo priklju- čitev k Nemčiji. Praška vlada je zaradi nemirov in hudih pobojev proglasila v mnogih sudetsko nemških okrajih ob- sedno stanje. V bojih med češkoslo- vaškimi varnostnimi organi in Nemci je padlo doslej že okrog 100 oseb. Vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein je izdal proglas, v katerem se odkrito iz- reka za odcepitev sudetsko nemških po- krajin od Ceškoslovaške. Ceškoslovaške oblasti so izdale tiralico za Henleinom. X Chamberlain in Hitler sta se se- stala v četrtek popoldne v Obersalz- bergu pri Berchtesgadenu in razprav- ljala več ur o sudetsko nemškem vpra- šanju. Predsednik angleške vlade Ne- ville Chamberlain se je vrnil danes z letalom v London, kjer se bo posveto- val z ostalimi člani vlade. V nekaj dneh se bodo razgovori nadaljevali. Nape- tost v evropski javnosti je po sestan- ku Chamberlaina in Hitlerja nekoliko popustila. X »Erntekindergärten« na Koroškem. Narodnosocialistični urad za ljudsko blaginjo prinaša pod gornjim naslovom v graškem kmetijsko stanovskem listu poročilo, da je bilo ustanovljenih na Koroškem 60 otroških vrtcev v jezikov- no mešanem ozemlju južne Koroške, da se tako slovenski otroci privadijo hi- treje in izdatnejše nego more to storiti nemška ljudska sola nemški govorici in i nemški svojstvenosti. To se godi na j slovenskem Koroškem v času, ko čuje- tno same težke obtožbe proti krivicam, ki jih trpi na Ceškem tista nemška na- rodna manjšina, ki ima svoje polno nemško šolstvo in štiri svoje nemške visoke sole na Ceškoslovaškem. »Ko- roški Slovenec«, glasilo koroških Slo- vencev, ki izhaja v Celovcu, piše med drugim o tern nemškem nasilju v št. 36 i z dne 7. t. m. doslovno sledeče: »Kot i glasilo Slovencev v veliki Nemčiji smo ; prisiljeni, da ugotovimo: Na Koroškem dejistva ne odgovarjajo narodnosocia- lističnim načelom! To dokazuje jo naše sole in dokazujejo otroški vrtci, katerih ponemčevalni namcn oficielno potrjuje urad narodnosocialističnega odseka za ljudsko blaginjo. Na to nedoslednost opozarjamo čuvarje narodnosocialistič- ne ideologije. Neiskreni državljani bi bili, če bi molče dovoljevali, da se v na- šem delu dežele krši narodnostno načelo narodnega socializma in javno krši pre- cisna narodnopolitična srnernica Fiihrer- ja in kanclerja. Ni naš interes, da bi iz nevšečnosti našega položaja kovali ka- pital drugi, morda izvendržavni. krogi. Naša lojalnost Führerju, državi in na- rodnosocialistični stranki nam ukazuje, da tudi tem potom nujno terjamo od- pomoč«. Naša narodna manjšina na Ko- roškem je brez šol. Kakor se vidi, pa ne zadoščajo nemške narodne sole za dovolj hitro ponemčevanje slovenske dece, ne glede na to, da je vodja nem- škega naroda označil ponemčence za bastarde, na katere nemška rasa ne reflektira. X Delcgacija »Jugorasa« na obisku v Italiji. Večjc odposlanstvo Jugoslo- venskega radničkega saveza (Jugoras) je bilo v Benetkah nad vse svečano po- zdravljeno in sprejeto. Vodja tega na- šega odposlanstva g. Branislav Deisen- bcrg je v italijanskem jeziku pozdravil italijanske delavce in izrekel nado, da bodo skoro posetili našo državo. Nato so naše delavce v 20 luksuznih motor- nih čolnih prevažali po mestu in' jih sprejeli v luksuzni kavarni, kjer so bili za naše uniformirane delegate rezervi- rani sedeži. Iz Benetk je šlo to naše od- poslanstvo v Milan, kjer so navdušenje, ginljiv pozdrav in sprejem doživeli vr- hunec, ko so člani Jugorasa v krojih za- peli Giovinezzo, nato pa še himno Ju- gorasa. Obširno poročilo o teh prisrč- nih svečanostih, ki so prav značilne, je izšlo v beograjskem »Vremenu«. Mi smo le kratko registrirali, ker čujemo, da se tudi v industrijah v Celju po prizade- vanju nekega slovenskega zaupnika Mi- šiča iz Beograda zelo na hitro* roko or- ganizira tukajšnje delavstvo v odbore Jugorasa. Podobna akcija se je začela tudi pri nameščcncih in delavcih v dr- žavnih zavodih ter bo vodstvo celokup- nega Jugorasa v celjskern okrožju prev- zel baje zadevni odbor v Novem Celju, ki je v najbolj izkušenih in veščih [ rokah. X Pamet in mirno kri. V teh dneh velike mednarodne napetosti zaradi Ce- škoslovaške so značilne izjave, ki jih priobčujejo razni listi. V sredo je pod gornjim naslovom priobčil tudi nas »Slovenec« velik uvodni članek, v ka- terem pravi med drugim, da je vodja nemškega naroda s svojim govorom do- prinesel žrtev za mir. Pravi tudi, da so vprizorili češki komunisti s podporo »vseh levih elementov v Cehoslovakiji« brezvestno gonjo za vojno. Glede naše- ga ljudstva pa pravi, da je odločno zoper vojno kakor tudi zoper vsako pu- stolovsko politiko in noče, da bi se žr- tvovalo dragoceno življenje jugosloven- skega vojaka, dokler se ne bo kdo do- taknil naših mej. X Voditelj slovenskega naroda je govoril sedaj po vrsti na raznih taborih. V Crensovcih v Slovenski krajini pa je dal tudi točno pojasnilo vsem onim, ki niso vedeli in razumeli, zakaj prireja te vrste tabore stranka JRZ sama in za- kaj se kaki skupni res vsenarodni ta- bori, ki bi zaslužili, da jih tako imenu- jemo, ne vršijo. Sedaj bodo pač tudi razni sentimnetalni ljudje v severnem delu Slovenije razumeli, zakaj ni bilo resnično vsenarodnega tabora v Mari- boru in zakaj ni bilo sličnega narodnega tabora v Ptuju. Voditelj slovenskega naroda je svečano izpovedal, da nočejo in ne morejo skupaj sedeti z internacio- nalnimi brezbožniki, brezdomovinci in prekucuhi ter z našimi starimi denun- cianti, ki so njim opljuvali njihovo vda- nost do države, do naroda in do cerkve. Bomo videli sedaj, kje se še bodo po- javljali predstavniki nacionalnih sku- pin društev, ki bodo pripravljeni delati tlako in štafažo tem ljudem v znamenju neke zlagane narodne skupnosti, ki jo ti na tak način teptajo v blato. X Se promalo prispevamo za raisijone. Hrvatski »Katolički tjednik« ugotavlja, da so prispevki, ki prihajajo za misi- jone v Rim, iz Jugoslavije nedovoljni in da je naša država med zadnjimi na svetu pri podpiranju misijonskega dela med pogani. Lani je bilo v Jugo- slaviji za misiione zbranih in odposla- nih v Rim samo 340.130 dinarjev. Od tega zneska pa sta odpadli na slovenske župnije nad dve tretjini. Tako smo torej katoliški Slovenci še vedno lahko na svoj način ponosni, da pošiljamo v t<- namene vsako leto mnogo več : katoliški Hrvati. Kakor čujemo, se je začela v zadnjem času po ljubljanski in mariborski škofiji odločna akcija, ki jo zlasti podpira mlajša duhovščina, da bi se te zbirke odslej pošiljale v one župnije na Koroškem in v Primorju, kjer naši slovenski verniki ne čujejo več v cerkvah slovenske besede ter so v naukih katoliške vere in možnosti zveličanja duš prav tako zanemarjeni kakor so pogani v Afriki in na Kitaj- skem. Razloček je samo v tem, da na Koroškem in v Primorju katoliška cer- kev dopušča, da mora naš narod versko propadati brez nauka božje besede v materinem jeziku. Domače vesti — Letošnja jubilejna skupščina Dru- žbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila 10. in 11. t. m. v Ptuju, je bila tako po ude- ležbi, kakor tudi po vsebini in višini raz- prav izredno svečana in mogočna. Poka- zala je, kako naš narod v svobodni svoji narodni državi Jugoslaviji dostojan- stveno praznuje 30-letnico onih neüul- turnih dgodkov, ki so pred 30 leti tako sramotno izpričevali propadajočo nekul- turo odpadništva in maloštevilnega nemštva na naših tleh in ostali zapisani v zgodovini naših borb za osvobojenje pod imenom »septembrski dogodki 1908.«. Ta skupščina CMD pa je letos tudi vidno pokazala, kako se naš narod hvaležno spominja velikega dela, ki ga je naša CMD izvrševala v dobi našega suženjstva in ki ga danes kot nositelji- ca naše narodne obrambe nadaljuje v svobodni državi. Iz Celja samega se je letos te jubilejne skupščine v Ptuju udeležilo 20 delegatinj in delegatov, kar živo izpričuje aktivnost naših celjskih podružnic in globoko razumevanje celj- skih Cirilmetodarjev za velike naloge, ki čakajo še CMD v bodočnosti. — Prisrčne ovacijc Ceškoslovaški. Ko je prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda na jubilejni skupščini v Ptuju pred zbranimi skupščinarji prečital po- zdravno brzojavko, ki je bila poslana češki Ustfedni matici školski, je zajel val prisrčnega navdušenja in simpatij UPORnBLJAJTE~pEe0UN,ŠKl PREMOgT Kino Union [Elje p r e dvaja: 18. IX. mat ine] i: Ob 10. in 14. 16. septembra DEMONI ZRAKJL Iuternacionalna Spijonaža Od 17. do 20. septembra film po gledališkem komadu Ä. Müllerja TAJNOST GOSPE BEATE Lil Dagover Albreht Schönhals Sabine Peters Od 20. do 22. septembra ZA ŽENSKO CAST (Demon ljubezni) Slovensko avantgardno gledališče v Celju ? Precej so pisali zadnje case naši listi o nastajanju avantgardnega gledališča, ki ga snuje g. Zižek. Ta mladi režiser je prišel letos iz Prage, kjer je delal tri leta pri E. F. Burianu, lastniku in režiserju avantgardnega gledališča D 38. Ze lani je vzbudil g. Zižek na pra- škem kongresu avantgardistov z refe- ratom o izvirni zamisli ailuzionističnega teatra mnogo zanimanja v krogu najna- prednejših evropskih gledaliških kapa- citet. Na osnovi študija in na tem slo- nečih lastnih spoznanj se je odmaknil od projiciranega iluzionizma, značilnega za Burianovo gledanje na gledališko umetnost. Izpovedal pa je g. Zižek, da je njegovo pojmovanje načinaj umet- niškega ustvarjanja ailuzionistično. Ta način izražanja gledališke umet- nosti odločno odklanja vezanost na odrski prostor in čas, ki ne smeta biti ovira za resnično doživeto prikazova- nje človeka. Sele umetnik, sproščen vseh prostorninskih in časovnih vezi, ki mu jih nadeva danes zadevna postava oficioznih gledališč, bo mogel dovolj močno in razgibano sprostiti vse svoje sposobnosti. Zato je treba zavreči kopice iluzioni- stičnih predmetov, ki imajo nalogo, vzbujati videz resničnosti pri občinstvu, ki pa samo motijo občinstvo, ker mu onemogočajo možnost koncentracije. Ob- enem zavira seveda vsa neživljenjska, mrtva odrska navlaka igralčevo razgi- banost in preprečuje tako njegov kon- takt z občinstvom. Kaj zanimajo gledalca določeni časi in kraji, ki jih itak ne pozna! Današnji publiki je v glavnem za probleme, ki izvirajo iz življenja in so torej tesno povezani z njo samo. Obravnava teh problemov pa zahteva živo odrsko do- gajanje, pri čemer mora biti odstranje- no vse nebistveno. Tako moremo na kratko postaviti zahteve ailuzionizma: nevezanost na odrski čas in kraj, nepotrebnost publi- ko motečih rekvizitov in življenjska, močna ter do podrobnosti izgrajena umetniška stvaritev na odru! Takšen način gledališkega dela je so- roden ljudski glumi, ki ima korenine V narodnem življenju. Zato potrebuje ai- luzinistični teater za svoje uresničenje dramatska dela, ki so zrastla iz deja- nja in nehanja naroda. Zaradi tega bo treba ustvarjati pri nas vzporcdno z rastjo avantgardnega gledališča tudi slovensko dramsko lite- raturo, ki bo imela svoje vire v življe- nju slovenskega naroda in bo oblikova- na v skladu z načinom izražanja, zna- čilnim za ljudsko glumo. Tu se odpira žirno področje za ustvarjanje naših mladih dramatikov. S takšnimi pogledi na način gledališ- kega dela je stopil g. Zižek pred slo- vensko javnost z vprizoritvijo dramske pesnitve »Breskov cvet«. V Mariboru je bil to kulturen dogodek, ki je zbudil mnogo zanimanja. Občinstvo je stvar simpatično sprejelo, priznale pa so g. Zižku uspeh tudi kritike. Prvi korak avantgardnega gledališča je torej stor- jen, treba je samo naprej. Znano je, da želi ustanoviti g. Zižek stalno gledališče, kjer naj bi se izgra- dila slovenska scena. V ta namen je stopil v dogovore s skrbniki Mestnega gledališča v Celju. Stalno gledališče bi bilo za Celje vsekakor velika pridobi- tev, posebno še, ker bi bilo tu potlej žarišče mlade slovenske gledališke umetnosti. Stev. 38. »NOVA D O B A« Stran 3. lfelik letalski miting v wedeljo 18. *¦ m- ob 14, na letaliseu v Leircia pi»i Ceiju Produkcije in akrobacije jadralnih in raotornih lctal — Skok s padalom — Sodclujcjo najboljši piloti ____________Ne zamudite tega izrednega dogodka ! ^-^p— Poleti občinstva v soboto popoldue ter v nedeljo dopoldne in popoldne bratskemu češkoslovaškemu narodu vso dvorano. Bil je to zopet spontan dokaz, kje je v teh težkih časih srce in duša našega naroda. Recepti in predpisi gre- do lahko svojo pot, čustvo naroda pa gre po svoji pravi poti. — Velikodušen dar narodnega trgov- ca. Neimenovan trgovec iz Maribora je ob jubileju svojega podjetja poklor.il Družbi sv. Cirila in Metoda za kulturne in obrambne potrebe severne narodne meje 10.000 din. — Tedcn Kdeeega križa od 18. do 24. septembra. Po el. 42. točka 11. Za- kona o društvu Rdečega križa je en po- poln teden (7 dni) v letu, od tretje ne- delje v mesecu septembru do vštete so- bote, posvečen propagandni ideji Rde- čega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih priredi- tev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ. Teden Rdečega križa se pričenja v tem letu 18. t. m. in traja do vštetega 24. t. m. Po za- konu o društvu Rdečega križa se bo v tem času pobirala za vožnje po želez- nici, z ladjami, aeroplani in vsemi osta- limi sredstvi za javni promet med dve- ma ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist Glavnega odbora društva Rdečega križa, in sicer: 0.50 din za vsako vozovnico do 100 din, a še po to- liko za vsako začeto stotico nad 100 din. V tem času se pobira poleg postnih pri- stojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa po 0.50 din v korist RK, ki se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko RK. Ta znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem pro- dajalcu znamk. Ako bi pošiljalec opu- stil plačanje te takse, se prepuača pre- jemniku, da plača to takso. Ako niti pošiljalec niti prejemnik ne j^lačata te takse. se bo vrnila poailjka kot nedo- stavljena v oddajno mesto. Ta taksa v znesku 0.50 din se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in br- zojavke v notranjem prometu. Za po- šiljke, namenjene v inozemstvo, ta tak- sa ni obvezna, vendar se odpošiljateljem z ozirom na cilje društva RK priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke. Taksa v znesku 0.50 din se mora plačevati tudi na vse vstopnice za gledališča, kinema- tografe in druge prireditve za javno za- bavo. Za izvrševanje težkih in vzvišenih nalog so društvu RK potrebni številni sodelavci in izdatna sredstva. Letna članarina znaša 24 din za redne člane, za podporne člane pa 6 din. Potrebno je, da vsi brez razlike nudijo svoje sodelo- vanje Rdečemu križu z vpisom v član- stvo in da ga v tem tednu podpro s svo- iimi darovi, kolikor je to najbolj mogoče. — Iz šolske službe. Po službeni potre- bi je premeščen bivši šolski upravitelj g. Alojz Lušin, sedaj učitelj v Braslov- čah, v Dolnjo Toplo reber na KoČev- skem. Ta kraj leži 700 m visoko in je oddaljen 24 km od železniške postaje. Gosp. Lušin je dolga leta služboval kot upravitelj narodne sole v Braslovčah, kjer si je s svojo ljubeznivostjo tcr s svojim vzornim šolskim in izvenšolskim narodnim in prosvetnim delom med pre- bivalstvom pridobil polno spoštovanja in simpatij. Vsem je še v spominu nje- govo delo za zgraditev ponosnega So- kolskega doma v Braslovčah, za ustano- vitev Strelske družine in za povzdigo kmetijstva. Pred letom dni je tega pri- ljubljenega prosvetnega delavca zadela težka nesreča, ko mu je obolela njegova življenjska družica, skrbna gospodinja in mati treh otrok, izmed katerih se <3va sina vozita vsak dan z doma v Bra- slovčah v Celje v gimnazijo. Vemo, da v Jugoslaviji ni kazenskih mest, kamor bi se pošiljali ljudje po službeni potre- bi, ker ima narod povsod pravico do svojega šolstva, ne vemo pa, kako bo- sta prizadeta dijaka nadaljevala iz no- vega očetovega službenega kraja svoje študije in kako bo mogla živeti v tem kraju dobra in priljubljena gospa upra- viteljeva, ki potrebuje po težko prestani bolezni trajnega zdravniškega nadzor- stva. Gospoda Lušina naj spremlja na njegovem bodočem življenjskem potu zavest, da se ga tisoči spominjajo z ljubeznijo in mu kličejo: Na svidenje v lepših časih! — Nov protituberkulozni dispanzer v Pesjem. V nedeljo 18. t. m. ob 14. bo svečana blagoslovitev in otvoritev na nov:0 ustanovljenega protituberkulozne- ga dispanzerja v Pesjem pri Velenju. — Dan grozdja. Po starih običajih se pripravljajo po raznih mestih na Hr- vatskem tako zvani dnevi grozdja. V teh dneh lahko prodajajo kmetje po mestih grozdje, za kar ni treba plačati nobenih tržnih in trošarinskih pristoj- bin. Na ta način je omogočeno, da si meščani po nizkih cenah nabavijo večje množine grozdja. — Zgodnja trgatev koruze. V mnogih krajih Cakovca so kmetovalci zaČeli že lomiti koruzo. Ni še popolnoma zrela, ali pomanjkanje kruha jih žene k temu. | Oluščeno koruzo sušijo v krušnih pečeh, nakar gre v mlin. — Slinavka in parkljevka je napadla tudi divjačino. V planinskih predelih Bosne na Romanji planini je slinavka in parkljevka, ki je napadla domačo go- vejo živino, prešla tudi na divjačino, zlasti za srne. Upravna oblast je vsled tega prepovedala začasno lov in pred- pisala stroge mere za ovčarske pse, da ne bi širili te nevarne kužne bolezni. — Dunajska vremenska napoved za soboto 17. t. m.: Pretežno jasno, zju- traj zelo hladno, ponekod megleno, po hribih toplejše, zlasti na zapadu. Celje in okolft&a Celjani! Letos 13. septembra je poteklo 30 let, odkar so Nemci v Ptuju napadli udele- žence skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda. Nemška drhal je hotela pod zaščito tedanjih oblastnikov s silo pre- prečiti narodno zavedni šolski družbi, da poda obračun storjenega in smerni- ce bodočega dela v težki borbi, da bi se slovenski otrok učil v materinem jezi- ku. Kot odgovor na to nezaslišano iz- zivanje renegatcv v Ptuju se je dvigni- Ia 20. septembra 1908 vsa narodna Ljubljana, da pokaže pripravljenost braniti našo pravico na naši zeinlji. Av- strijske oblasti pa so' poslale na ulico niemško soldatesko, da zatre narodno zavest in pritisne slovenskega človeka zopet ob tla. Padli so streli, izkrvavela sta mučenika Lunder in Adamif:. Zivimo v času, ko nemštvo ponovno sega po tujem! V spomin na žrtvi septembrskih do- godkov in v oživitev naukov, ki jih čr- pamo iz njih, priredi Starešinska orga- nizacija »Sloge« v Celju v torck 20. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma komemoracijo. Vabimo vse narod- no zavedno občinstvo, da se udeleži te spominske svečanosti v čim večjem številu. c 30-letnica septembrskih dogodkov. Dne 13. t. m. je minilo 30 let, odkar je renegatska drhal v Ptuju napadla, pre- tepala, obmetavala z gnilimi jajci in po- livala s črnilom zavedne Slovence, ki so prispeli iz vseh krajev na skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuj. V torek 20. t. m. pa bo 30 let, odkar je avstrijska Soldateska v Ljubljani urao- rila mučenika Lundra in Adamiča. Ta dan bo tudi 30 let, odkar je'rent^atska drhal v Celju ob prilik" prireditve Klu- ba naprednih slovenskih akadcmikov v Narodnem domu divjaško napadla za- j vedne Slovence ter razbila šipe na Na- I rodnem domu ter na številnih sloven- • skih narodnih trgovinah in drugih loka- ( lih. Od takrat so pretekla že tri deset- j letja. Kako silno so se izpremenile raz- j mere v tem času! Zaničevani in teptani narod je doživel svojo svobodo in samo- stojnost, moč njegovih tlačiteljev pa se je zrušila v prah. Ob 30-letnici septem- brskih dogodkov se s ponosom spomi- ; njamo neštetih zavednih Slovencev, ki so trpeli za narodno stvar in za boljšo bodočnost našega naroda. Ta 30-letnica pa nam mora biti tudi resen opomin, da ne pozabimo težkih časov suženjstva, in svarilo, da branimo in čuvamo svojo z morjem krvi in neizmernim trplje- njem priborjeno nacionalno svobodo in neodvisnost! c Narodni kolek septembrskih žrtev. V spomin na septembrske dogodke iz leta 1908., ki so označeni v naši narod- nopolitični zgodovini z imeni Ptuj— j Ljubljana—Celje, je izdala Drüzba sv. Cirila in Metoda že pred 30 leti žalni narodni kolek, ki nosi napis 20. IX. 1908. Zenska podružnica CMD v Celju ima tega kolka še več tisoč v zalogi in opozarja nanj narodno občinstvo ob teh toliko pomembnih spominskih dneh. Na- rodna zavest in čut dolžnosti sta bila pred 30 leti med nami tako močno raz- vita, da ni bilo zavednega narodnjaka, ki bi s tem kolkom ne bil opremil pi- sma ali razglednice vsaj tako dolgo, do- kler avstrijska poštna uprava tega ni preprečila s tem, da je z narodnim kol- kom opremljene pošiljke kratkomalo zavračala. c Celje mora dobiti novo poslopje za gimnazijo. Kakor smo poročali že v zadnji številki, je na državni realni gim- naziji v Celju vpisanih letos 1254 učen- cev in učenk, od tega 845 učencev in 409 učenk. Na novo so bile otvorjene letos na tem zavodu klasične vzpored- nice, v katere se je vpisalo 70 učencev in učenk. Celjska gimnazija ima tako letos 30 oddelkov, poslopje pa je bilo zgrajeno za 12 oddelkov. Zaradi po- manjkanja učilnic ima 13 oddelkov po- poldaaski pouk, 17 oddelkov pa dopol- danski pouk. Večina kabinetov se mora že uporabljati za učilnice, kar gotovo ni v prospeh pouku. Na zavodu primanj- kuje 5 profesorjev kar istotako ne more zagotoviti šolo obiskujoči mladini nor- malnega pouka. Zivimo v časih, ki so gospodarsko težki. Ko vidimo, s koliki- mi napori in žrtvami pošiljajo starši svoje otroko v solo, da bi jim omogočili boljšo podlago za borbo v življenju, smo polno upravičeni in dolžni, da ponovno javno dvignemo glasno zahtevo, da se število manjkajočih učnih moči izpo- polni iz vrst onih, ki že leta čakajo na namestitev in da se začno takoj potrebne priprave, da dobi Celje fcot veliko go- spodarsko in kulturno središče že drugo leto nujno potrebno novo poslopje za gimnazijo. Dolžnost mestne občine je, da tega vprašanja ne zanemarja, da predoči nevzdržne razmere banovini, ki je po zakonu dolžna, da v tem pogledu tudi Celju da to, kar Celje krvavo po- trebuje in po svoji davčni moči široke- ga svojega okoliša tudi polno zasluži. c Okrožnega nagradnega strelskega tekmovaiija celjskega strelskega okro- žja, ki je bilo v soboto popoldne in v nedeljo na strelišču v Pečovniku, se je udeležilo okrog 160 strelcev. Tekmova- nje je bilo za poedince, ekipe in za mla- dino. Pri mladinskem tekmovanju je od- dal vsak strelec 10 strelov leže, ostali strelci pa so oddali po 15 strelov in sicer 5 strelov leže, 5 strelov kleče in 5 strelov stoje. Med ekipami si je pri- borila celjska ekipa z 257 točkami prvo mesto in novi prehodni pokal celjskega okrožja (Celjska ekipa si je priborila teden prej na Vranskem tudi prehodni pokal tamkajšnje strelske družine). Med posamezniki so bili doseženi na- slednji rezultati: 1. Blumer (Celje) 126 točk izmed 150 dosegljivih, Blumer je postal s tem prvak celjskega okrožja; 2. Keblič (C) 113; 3. poročnik Tkalčec (C) 101; 4. Aman (C) 99; 5. Lakner (C) 99; 6. Josek (C) 89; 7. Gabric* (Dobrna) 84; 8. Zornik (C) 84; 9. Kladnik (Vransko) 84; 10. Rauter (C) 83; 11. inž. Greiner (C) 67; 12. Dec- man (C) 60; 13. Blažič (Dobrna) 59; 14. Samec (Vojnik) 56; 15. Dobovišek (Store) 54. Mladinsko tekmovanje: 1.' VI. Krulc (C) 61 točk izmed 100 doseg- ljivih; 2. Keblič (C) 51; 3. Cepin (C) 47. Po tekmovanju je predsednik celj- skega strelskega okrožja podpolkovnik g. Krasnik na strelišču razdelil nagrade in diplome. V nedeljo in ponedeljek je odpotovalo 7 članov celjske strelske družine v Beograd, da se udeležijo dr- žavnega strelskega tekmovanja. Celj- skim strelcem iskreno čestitamo k od- ličnim uspehom! c Teden Rdečega križa bo od nedelje 18. t. m. do vštete sobote 24. t. m. Vsak Celjan naj v tem tednu žrtvuje za Rdeči križ vsaj 1 din. Prispevke bodo nabirale celjske samarijanke od hiše do hiše. Prosimo, ne odklanjajte prošenj nabi- ralk! Darujte za Rdeči križ! — Sreski odbor RK v Celju. c Sreski odbor Kdečega križa v Celju vabi vse samarijanke in samarijane ter bolničarke in bolničarje, da sodelujejo pri zbiranju prispevkov v tednu Rdeče- ga križa. Potrebna navodila in znaki se dobe pri gdč. Završnikovi na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 23 od %8. do 12. dopoldne. c Iz starokatoliškc cerkve v Celju. V nedeljo 18. t. m. ne bo v Celju službe božje zaradi cerkvenega proščenja v Mariboru. Obenem se občinstvo opozar- ja, da bo do nadaljnjega g. župnik ob ponedeljkih in torkih službeno odsoten, vsled Cesar ta dva dneva ne bo uradnih ur. V nedeljo 25. t. m. bo v Celju zopet redna služba božja. c Iz meščanskoHolske službe. V 4. položajno skupino 2. stopnje so napre- dovali: ravnatelj deške meščanske sole v Celju g. Ivan Cernej, ravnatelj de- kliške meščanske sole v Celju g. Franc Cilenšek in gdč. Marija Lončaričeva, strokovna učiteljica na dekliški me- ščanski šoli v Celju. c Blagoslovitev in otvoritev Delav- skega doma na Vrazovem trgu bo v ne- deljo 18. t. m. ob 9. dopoldne. Občinstvo si bo lahko ogledalo Delavski dom od 10. do 12. dopoldne. Delavski dom je stal 2,800.000 din. Od tega zneska bo krila občina 2 milijona z brezobrestnim posojilom, ki ga je dobila pri Borzi de- la in ga mora odplačati v letnih obrokih v 25 letih. Poslopje ima tri nadstropja. V podpritličju je moderno mestno par- no, kadno, pršno in toplovodno kopali- šče, v pritličju so prostori Borze dela, v prvem nadstropju sta stanovanji upravitelja hiše in hišnika. V drugem nadstropju so skupne spalnice za de- la vstvo, ki potuje skozi Celje ali išče tukaj delo. Moški oddelek ima 22, žen- ski 15 postelj. Prenočnina bo znašala prvi dan 5 din, vsak naslednji dan 3 din, za inozemce pa 2 din več. V tretjem nadstropju je 20 opremljenih sob, ki jih bo oddala občina raznim interesen- tom. Na podstrešju je pralnica, su- šilnica, likalnica in shramba za perilo. c Moška in ženska podružnica Dru- žbe sv. Cirila in Metoda pozivata svoje članstvo, da sc v čim večjem številu udeleži spominske svečanosti v torek SO. t. m. ob 20. v veliki dvorani Na- rodnega doma. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela sta bila 10. t. m. v evidenci 202 brezpo- selna (144 moških in 58 žensk) nasproti 200 (134 moškim in 66 ženskam) dne 31. avgusta. Prvovrsten pečovniški premog Vam najceneje dobavlja prodaj- ni urad Rudarske združbc wBo- hemije", Celje, Slomškov trg 1, telefon 234. Stran 4. »NOVA D O B A« Štev. 38. c Sokolska tombola v Celju. Za tom- bolo v nedeljo 2. oktobra je dolžnost vsakega člana Sokola Celja-matice, da prevzame po 10 tombolskih kart in jih ali razpeča ali pa sam obdrži. Zaradi tega prosi uprava, da se društveni čla- ni po tem ravnajo in ne odklanjajo kart, ki jih bodo te dni raznašali po hi- šah določeni raznašalci. Tombola bo 2. oktobra ob 14. na Glaziji v Celju, v primeru slabega vremena pa 9. oktobra. Dobitkov bo nad 700, med njimi 12 tombol visoke vrednosti. Cena karte je samo 2 din. c Celjsko pevsko društvo je že pri- čelo z rednimi pevskimi vajami, ki so, kakor doslej, ob torkih za ženski, ob sredah za moški in ob petkih za mešani zbor, vsakokrat točno ob 20. v Narod- nem domu. Vsi dosedanji pevci in pev- ke se prosijo, da začno pohajati pevske ' vaje takoj v začetku sezone, da ne za- stanemo z delom. Novi pevci in pevke se bodo sprejemali le še drevi in pri- hodnji teden. — Odbor. c Lovsko društvo v Celju je dobilo nove članske izkaznice za leto 1938., na 'katerih je označen tudi lovopust, velja- ven za dravsko banovino. Kdorkoli želi staro, sicer veljavno izkaznico zame- njati, naj jo pošlje blagajniku Lovske- ga društva v Celju, priložiti pa mora poštnino. sicer se mu nova izkaznica ne bo poslala. c Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz srezov, Celje, Gornji grad, Konjice in bmarje pri Jelšah bodo v Celju v četrtek 6. oktobra ob pol 9. do- poldne. Zadevne prošnje je treba čim- prej vložiti na sreskem načelstvu v Celju. c IV. tombola Jadranske straže v Celju bo nepreklicno v nedeljo 25. t. m. ob pol 15. na Dečkovem trgu pred Na- rodnim domora. Razen številnih dobit- kov v ternah, kvaternah in činkvinih je deset lepih tombolskih dobitkov. Prvi tombolski dobitek je prost nakup v vi- šini 1.500 din, dalje moško in žensko kolo, kuhinjska oprava, moka, premog itd. Cena tombolskih kart je 2 din. Ci- sti dobiček je namenjen podmladkarjem Jadranske straže za letovanje in poto- vanje na Jadran. Zato segajte pridno po tombolskih kartah, da tako podprete našo mladino! c Tragieiia smrt Wage gospe. V sobo- to je umrla na Zg. Hudinji pri Celju v starosti 78 let ga. Terezija Jezernikova, mati mestnega stavbenika g. Karla Je- zernika v Celju. Pokojna je bila dva tedna prej padla tako nesrečno po stop- nicah, da si je zlomila hrbtenico. Po hudem trpljenju je gospa podlegla po- škodbi. Pokojna je bila blaga žena in izredno skrbna mati. Poleg sina Karla zapušča še hčerki Marijo in Terezijo. Bodi ji ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Zetev smrti. V bolnici v Ormožu je umrl v sredo v starosti 57 let rud- niški uradnik v p. in hišni posestnik g. Stefan Kern s Sp. Hudinje pri Celju, sin pokojnega šolskega upravitelja v p. g. Ivana Kerna v Celju. V celjski bolnici so umrli: v soboto v starosti 54 let ga. Cilka Turnškova, soproga izde- lovalca kemičnih izdelkov g. Franca Turnška v Celju, odločno narodna že- na, izredno skrbna soproga in vzorna mati, v nedeljo 63-letni delavec Avgust Muhovec iz Malih Braslovč, v ponede- ljek 42-letni posestnik Franc Soter iz Rečice pri Laškem, v četrtek 1 mesec stari posestnikov sinček Josip Bah iz Rudnice pri Podčetrtku, v petek pa 63- letna mestna reva Terezija Hiittigova iz Celja. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem našc iskreno sožalje! c Tragicna smrt otroka. Dne 2. t. m. se je polil dveletni delavčev sinček Ivan Romih na Vrheh pri Teharju do- ma s kropom in se hudo opekel po levi strani telesa. Otroka so prepeljali \ — Prcprečcvanje je muo^o boljšc kakor zdravljenjc. Zato ne pozabi vsali dan zjutraj in zvečer na zobno nego L Chlorodont pasto za zobe. Zobje osta^ nejo tedaj lepi beli in zdravi do najviš ie starosti. celjsko bolnico, kjer je v četrtek pod- legel poškodbam. c Tri prometne nesrečc. V sredo zve- čer sta se peljala 18-letni mehaniški vajenec Hinko Hötko iz Skofje vasi in 33-letni pekovski mojster Anton Javor- nik s Frankolovega z motornim kolesom iz Vitanja proti Konjicam. Na nekem ostrem ovinku je zavozil Hotko v kup gramoza. Hotko in Javornik sta padla v cestni jarek, pri čemer si je Hotko zlomil levo nogo pod kolenom, Javornik pa je dobil notranje poškodbe. Ko se je peljal 64-letni mizarski mojster Martin Stojan s Teharja s kolesom po cesti Sibenik—Kalobje, je privozil za njim avtomobil, zadel vanj in ga odbil v dva metra globok jarek ob cesti. Stojan je dobil hude notranje poškodbe. Ko se je vračal 44-letni posestnik Ivan Mastnak iz Sibenika pri St. Juriju ob juž. žel. v četrtek okrog 15. s kolesom iz Celja doinov, je na cesti na Teharju zadel vanj neki kolesar. Mastnak se je pri ka- rambolu poškodoval po obrazu in glavi Ponesrečenci se zdravijo v celjski bol- nici. c Zagoneten napasl. V Podkraju pri Velenju je v sredo neznan moški ustre- lil na 45-letnega posestnika Jakoba Blagotinška iz Loč pri Sv. Andražu pri Velenju. Krogla je predrla Blagotinšku desno bedro in obtičala v levi nogi. Bla- gotinška so prepeljali v celjsko bolnico. c Nevarna spremljevalka. Dne 31. av- gusta zvečer je prišel v neko gostilno na Sp. Hudinji Jože G. iz Celja in iz- pil polagoma večjo količino vina, tako da se je opijanil. V gostilni sta prisedla k njegovi mizi znanec celjske policije, 31-letni brezposelni delavec Alojz J. in njegova priležnica, 21-letna Marija P., ki stanujeta v Levcu. Ko sta opazila, da ima G. pri sebi večjo vsoto denarja, sta sklenila, da si bosta ta denar pri- svojila. Pozneje, ko se je vinjeni G. od- pravljal domov, mu je Alojz J. predla- gal, da bi ga Marija P. spremila v me- sto. Ko je bila Marija P. z Jožetom G. na cesti, mu je izmaknila 2.900 din in izginila. Celjska policija je v četrtek izsledila in aretirala Marijo P. in Aloj- zija J. Marija P. je sprva trdila, da je našla večjo vsoto denarja, končno pa je priznala tatvino. Ugotovili so tudi, da ji je J., ko je odhajala z Jožetom G. iz omenjene gostilne, zabieal, naj ne pride brez denarja nazaj. Oba aretiran- ca so izročili okrožnemu sodišču. Ukra- deni denar sta bila seveda že zapravila. c Za dež in slabo vreme nudi dežne plašče že od 150 din dalje A. Mislej, (Kramar & Mislej), Celje. c Licenciranje bikov za območje me- sta Celja bo v četrtek 13. oktobra ob 8. na sejmišču v Celju. K liccnciranju je treba prignati vse nad 15 mesecev stare bike, ne glede na to, ali je bik določen za pleme ali ne. Priženejo se naj tudi mlajši bikci zaradi določitve event, bodoče sposobno3ti za pleme. Vsako morebitno spuščanje nelicenci- ranih bikov tudi na lastne krave je v smislu zakona o pospesevanju živinore- je prepovedano. Kdor se ne odzove raz- glasu, mu bo licencirala bika na domu posebna komisija na njegove stroške. Za prav dobre bike, ki so bili tudi pri lanskem licenciranju odlično ocenjeni, bo občina iz razpoložljivih sredstev pri- spevala vzdrževalno nagrado. Lastniki rodovniških in subvencioniranih bikov naj prinesejo s seboj rodovniške po- datke. c Nočno lekarniško službo ima od 17. do 23. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 18. do 23. t. m. ima službo Il.vod, inspekcijo čast- ni predsednik g. Jellenz. Iz občmstva Celjski dogodki zadnjih dni. Spet je pokazalo naše lepo Celje, da je vseskozi slovensko in jugoslovensko. Ono kar .tuje čuti in kar ne' spada med nas, je izginilo kakor plevel iz žita. Celjske ulice, ki jih je v zadnji dobi kvarila kak redka ljulika, so očiščene in nacio- nalno Celje kaže sedaj na zunaj spet svoje čisto lice. Zlasti naša mladina je pokazala, da je zavedna in da imamo v njej polno garancijo za brezkompro- misni nacionalni rasvoj našega naroda. Treba pa je ostati budno na straži in nadaljevati započeto delo smotreno, da tudi na drugem, manj vidnem področju pridemo do osamosvojitve in do končne zmage. Spoznali smo razne pripadnike gospodarskih Rrogov tuje mislečega živ- Ija, ki noče i'meti z nami nič skupnega. Skrbimo dosledno za to, da bodo svoji miselnosti primerno ostali tudi v naprej sami in da ne bomo prišli z njimi v ne- potrebne stike. —1— Grdo izzivanje. Prejeli smo: V pone- deljek 5. t. m. okrog 16. je prišla v bla- gajniški oddelek celjske pošte hčerka nemške trgovke F. v spremstvu neke druge Nemke. Ker je bilo tarn mnogo strank, je bilo seveda treba čakati. To gospodični F. očividno ni bilo prav, ker jc javno izjavila v nemščini: »Vidi se, da smo na Baikanu, v Jugoslaviji ni reda!« Njena spremljevalka, ki je men- da doma nekje v Nemčiji, pa je prista- vila v nemščini: »Pač ne znajo računati. Naj pridejo k narn, se bodo že naučili!« Tako izzivanje si je treba zapomniti in izvajati konsekvence. Ce komu pri nas ni všeč — prosta mu pot, kamor ga vleče srce! Izzivanj nacionalnih nasprot- nikov pa ne trpimo, ker živimo na slo- vanski zemlji, na kateri hočemo biti in ostati svobodni in neomejeni gospodarji! Kiosk na peronu celjskcga kolodvora je tako natrpan s tujimi časopisi in re- vijami, da ima človek ob pogledu nanj nehotevtis, da je kje v inozemstvu in ne v slovenskem in jugoslovenskem Ce- ^. Zal je višja sila, razširiajoča ae sli- navka in parkljevka, za letos onemogo- čila prireditev že pripravljenih razstav goveje živine, koz, ovac, perutnine, kuncev in plemenitih kožuharjev. Pred- videna je zadevna razstava prihodnjo jesen in še v večjem obsegu. Velesejem je posetilo približno 90 tisoč oseb. Mnogo je bilo inozemcev iz Italije in Nemčije, pa tudi iz drugih držav. Upati je, da bo dobil velesejem kma- lu nove, traine razstavne zgradbe. Pomladanski mednarodni velesejem industrijskega in obrtnega značaja bo drugo leto v prvi polovici meseca junija. — Odplačila kmečkih dolgov Privile- girani agrarni banki. V smislu uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov terja Pri- vilegirana agrarna banka, ki je od po- sameznih denarnih zavodov vse te kmečke dolgove prevzela, od prizadetih kmetov plačilo letnih obrokov (anuitet). Rok prve anuitete je zapadel 1. novem- bra 1936., vsak naslednji pa zopet 1. novembra vsakega leta. Ob zapadlosti plačila prve anuitete še sodišča niso mogla rešiti vseh prošenj za znižanje dolgov. Tako je moral velik del priza- detih kmetovalccv plačati prvi obrok v nezmanjšani višini. Medtem je zapadel že davno v plačilo tudi drugi obrok, ki ga je Privilegirana agrarna banka tudi že pred meseci terjala po pristojnih davčnih upravah. Bližamo se roku za- padlosti celo že tretjega obroka, Privile- girana agrarna banka pa je predložila po davčnih upravah terjatev za drugi obrok še vedno' v neznižani višini celo- kupnega dolga. Pri tem še do danes ni upoštevano ono znižanje dolgov, ki ga je sodišče medtem nedvomno v ogrom- ni večini primerov že izvedlo. Plačeva- nje obrokov itak težko zadene naše kmetovalce, pa bi bilo nujno prie'ako- vati, da bi Privilegirana agrarna ban- ka pri svojih terjatvah vendar že tudi upoštevala odločitve sodišč in terjala znižne obroke ter pri teh terjatvah tu- di že upoštevala, da je bil prvi obrok v mnogih primerih vplačan v nezmanj- šani višini, da se mora torej to pred- ZVEZNA TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah KINO DOM CELJE Dne 16. t. m.: »Pionirji« Od 17. do 20. t. m.: »Cas skušnjav e« Od 21. do 23. t. m.: »Laži ljubezni« Štev. 38. »NOVA DOB A« Stran 5. plačilo v smislu zakona upoštevati že pri plačilu drugega obroka. Težke go- spodarske prilike v našem kmetijstvu zahtevajo nujno, da se v tern pogledu napravi red, saj bo naš kmet še zni- žane obroke v večini primerov komaj zmagoval. = Najnižje cene pšenice v zadnjih ß letih. Na velikih svetovnih tržiščih v Ameriki je cena pšenice v zadnjih dneh zaradi ogromnega pridelka padla tako nizko, kakor že vseh zadnjih šest let ne pomnijo. Ker je bila letos tudi pri nas zopet izredno ugodna žitna letina, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo tudi pri nas znatno popustile nesoraz- merno visoke cene moke in kruha in da bodo zopet izginile iz proraeta one tako sramotno jetične žemlje in drugo slično pecivo, ki že dolgo ne spada v našo ži- torodno državo. Sport Sportni dan SK Olimpa SK Olimp bo priredil v nedeljo 18. t. m. sportni dan v proslavo 10-letnice obstoja. Dopoldne bo prodaja cvetlic in značk. Ob 9. dopoldne se bo pričel v dvorani gostilnc »Jugoslovan« v Gaberju med- klubski table-teniški turnir. Ob 10. se bo pričel na Olimpovem igrišču v Ga- berju lahkoatletski troboj v skokih in metih. Ob 13.30 se bo pričela na Olimpovem igrišču prvenstvena nogometna tekma med mladinama SK Olimpa in SK Jugo- slavije, ob 14.30 prijateljska tekma med oldboyskima moštvoma SK Celja in SK Olimpa, ob 16. pa zanimiva pod- savezna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Podsavez- n° tekmo bo sodil g. Vrhovnik iz Ljub- Ijane. • SK Laško.-SK Atletik. V nedeljo 18. t. m. ob 10.30 se bo pričela na igri- šču pri »Skalni kletk prijateljska tek- ma med SK Laškim in Atletiki, ob 9. pa se bo pričela predtekma med mla- dinama obeh klubov. V tekmovanju za državno nogomet- no prvcnstvo je v nedeljo Gradjanski v Zagrebu premagal SK Ljubljano s 6:0 (4:0), v Skoplju pa BSK enajstorico skopljanskega Cradjanskega z 2:1. • Tckmovanje za prvenstvo LNP je dalo preteklo nedeljo naslednje rezul- tate: v Celju SK Celje :SK Jugoslavia 3:1 (2:0), v Mariboru Rapid :Maribor 3:2 (3:2), v Murski Soboti Mura:Slavi- tja 7:1 (3:2), v Ljubljani Herrtfes:Reka 3:1 (3:1), v Kranju Bratatvo:Kranj 7:2 (2:2) in na Jesenicah Jadran:Ko- vinar 4:0 (1:0). • V drugorazredni prvenstveni tekmi je v nedeljo moštvo SK Laškega na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju pre- magalo enajstorico SK Stor s 7:1 (3:1), na Glaziji pa je mladina SK Celja v prvenstveni tekmi premagala mladino SK Jugoslavije s 3:0 (1:0). * Na juniorskem lahkoatletskem mi- tingu, ki ga je priredil SK Celje za za- ključek Sportnega tedna v proslavo svoje 20-letnice v nedeljo na Glaziji, je startalo okrog 35 lahkoatletov in sicer člani ljubljanske Ilirije, SK Litije, SK Jugoslavije in SK Celja. Miting je bil združen z lahkoatletskim dvobojem SK Ilirije in SK Celja, v katerem je zmaga- lo Celje z 58:57. :: Lepa sabljaška prireditev. V okviru Sportnega tedna ob 20-letnici SK Ce- lja je priredila mlada in agilna sab- ljaška sekcija SK Celja v soboto uspel sabljaški propagandni večer v mali dvo- rani Celjskega doma. Pred pričetkom prireditve je pozdravil sabljače predsed- nik SK Celja g. Božidar Ravnikar, pri- kazal bistvo in pomen sabljaškega spor- ta in izročil gostom spominsko zastavi- co. V imenu SK Ilirije se je zahvalil za pozdrav podpolkovnik v p. g. Cvetko iz Ljubljana Na sabljaškem večeru so nastopili'clani ljubljanske Ilirije gg. Pengov, Ferlan, Verčko in Koršič ter gdč. Kukčeva, člani MASK iz Maribora gg. podpolkovnik v p. Reisner, Zupanc in Uršič ter člani SK Celja g. Vičar, gdč. Ivančeva ter gg. poročnik Marko- vie in Bornšek. Sabljači so prikazali solske vežbe, šolski assaut in turnirski assaut z razsodiščem. Vodstvo je imel Podpolkovnik v p. g. Cvetko. Ljubljan- cani so pokazali odlično tehniko. Prav dobri so bill tudi nastopi Mariborčanov in Celjanov. Celjani so pokazali v krat- kem razdobju vežbanja lep napredek. Sabljaški nastop, ki je bil zaključen v nedeljo dopoldne, je mnogo pripomogel k propagandi tega lepega in plemenite- ga sporta v Celju. Sabljaškega večera se je udeležilo okrog 70 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili posamez- nim nastopom. Več interesentov se je takoj prijavilo v sabljaško sekcijo SK Celja. Prijave sprejema g. Pešec, Celje, Kocenova ulica 2. Sokolstvo Prvi javni nastop Sokol- skega dmštva Celja I V nedeljo 11. t. m. smo prisostvovali prvemu javnemu nastopu Sokolskega društva Celja I, ki je bil na letnem telo- vadišču Sokolskega doma v Gaberju. Nastop je vodil društveni načelnik br. Ciril Pušnik. Ko je prikorakalo na telovadišče 213 sokolskih pripadnikov, je bil izvršen pozdrav državni zastavi ob sviranju in petju državne himne, ki ji je sledila še Pesem sokolskih legij. Društveni stare- šina br. Franjo Vrečko je imel na nav- zoče lep nagovor. Poklical je v spomin trpke case, ko se ie bilo treba z vsemi napori boriti proti silovitemu pritisku germanizaeije v tem delu današnjega celjskega mesta. Sokolski hram, pred katerim je bil krstni nastop mladega druatva, je bil otvorjen pred 28 leti. Z njim se je narodna zavest razgibala in sokolsko delo je največ pripomoglo, da se ni naš živelj v tem predelu še bolj odtujil. Z našim osvobojenjem je dobilo sokolstvo nov razmah. Stevilo pripad- nikov je leto za letom naraščalo in s tem v zvezi je naraščala tudi potreba po ustanovitvi novega društva. Lani ustanovljenemu sokolskemu društvu Ce- lju I je prepustilo matično društvo v uporabo svoj dorn, v katerem se je ta- koj pričelo delo. Ustanovljeni so bili vsi oddelki, ki pridno vadijo in so letos večkrat z uspehom nastopili pri prire- ditvah drugih društev. Govoreč še o nalogah druatva, je br. starešina pozdra- vil navzoče občinstvo in zaključil svoj govor s pozdravom Nj. Vel. kralju Petru II. Javni nastop je otvorilo 40 moške de- ce, ki je ljubko izvajala proste vaje, tako da je že prva točka napravila na navzoče najboljši vtis. S prostimi vaja- mi ie sledilo 25 deklic, ki nikakor niso hotele zaostajati za svojimi malimi to- variši, zato so bile deležne enakega pri- znanja. Na dvovišinski bradlji je po- kazalo 6 članic, do kakšnih uspehov se morejo pri orodni telovadbi povzpeti ženski oddelki, če jo gojijo sistematič- no. Po dva pripadnika moške dece in elanov ter 1 naraščajnik so izvajali pre- skoke eez konja. Bili so dobro priprav- ljeni. Pri borilnih vajah moške in žen- ske dece (skupaj 44) so si naši najmlaj- ši s pridom prizadevali. Zapustili so te- lovadišče samozavestno, ker so svoj iz- pit položili s pohvalno oceno. S praški- mi prostimi vajami je nato nastopilo 32 naraščajnic. Ko smo gledali njih izved- bo, smo se nehote zamislili na izvedbo teh vaj na praškem zletu in se nismo eudili, da so vaje našega naraščaja vzbudile v Pragi tolikšno občudovanje. Slcdiio je 6 dečkov z raznoterostmi: vmesna točka, ki je izzvala med gle- dalci dosti zabave. Dečke je zamenjalo 27 bratov s telovadbo na orodju': na ko- nju in dveh bradljah. Orodna telovadba je vsakogar zadovoljila, saj smo videli vmes vrhunške vaje, izvajane z vso okretnostjo. Ni bilo opaziti tako zvanih poskusnih vaj, ki se ponekod rade po- javljajo. Celje ima dobre orodne telo- vadce, ki bodo s svojim vzgledom ne samo v Celju, teinveč tudi drugod po- živili orodno telovadbo. Po odhodu telo- vadcev se nam je spet prikazal utrinek z letošnjih naraščajskih dni v Pragi. Nastopilo je 40 naraščajnikov s praški- mi prostimi vajami, da smo bili na iz- vajalce ponosni. O vajah šestih članov na drogu ni kaj omeniti, ker ti bratje že itak uživajo sloves dobrih telovadcev. Proste vaje članic (36) so bile izvedene v lepem kritju in ravnanju, gibi skladni. Poedini, ki so videli te vaje, izvajane na župnem zletu skupno s člani, so hva- lili njih lepoto pri skupnem nastopu v množici. Ločeno od članov in v manjšem številu so nudile gledalcu priliko vži- veti se bolje v posamezne gibe, menjave in prehode. Od vaditeljic in nastopajo- čih terja mnpgo truda, predno tak- šne vaje dozorijo za nastop. Sestre so pokazale, da trdna volja in odločnost premagata vse težkoče. Posrečene so bile skupine, ki nam jih je prikazalo 10 dečkov; lepa točka, za katero bi bilo škoda, če bi izostala. Zaključna točka so bile praške proste vaje 48 članov. Bratje so rešili svojo nalogo enako- vredno s članicami. Med nastopajočimi smo videli več osivelih borcev. S svojo navzočnostjo in sodelovanjem so nemo, toda učinkovito pozivali mlajše v telo- vadnico. Z droga se je" začela spuščati državna zastava in je ob petju himnc > Hej Slo- vani!« napovedala, da je javni nastop zaključen. Prireditev ni bila spojena z veselico, kar je prav, saj je tudi nihče ni po- grešal. Nastop je bil skrbno priprav- ljen. Sodelovalo je tudi matično dru- štvo izvzemši deco in tako pokazalo hvalcvrcdon smisel za vzajemno delo. Nastop je potekel prožno, med poedini- mi točkami ni bilo skoraj nikakih od- morov. Navajati ]>osameznih bratov in sester, ki so se m^d letom požrtvovalno in nesebično ukvarjali z vežbanjem in poukom v telovadnici, ne kaže. Wtoi" smo vas, ko ste vodili oddelke, videli smo vas pa tudi na drugih mestih na telovadišču, kjer ste bili potrebni. Lepo vreme je bilo vabljivo za izlete v *nara- vo, toda navzlic temu je bila udeležba občinstva prav štcvilna. Niste sami! Ko ste odhajali s telovadišča, ste peli, da »Tyrsev duh vodi nas ...«, zato tudi ne dvomimo, da bodo vaši nastopi leto za letom lepši. x Načelništvo Sokolskega društva Celja-matice obvešča vse telovadeče članstvo, naraščaj in deco, da se prične redna telovadba v ponedeljek 19. t. m. po sledečem urniku: moška deca nižja telovadi vsak ponedeljek in četrtek od 14. do 15., moška deca višja vsak po- nedeljek in četrtek od 17. do 18., mo- ska deca s popoldanskim poukom vsak torek in petek od 18.30 do 19.30, mo- ski naraščaj vsako sredo in soboto od 18.30 do 20., člani ter trgovski in obrt- ni naraščaj vsak torek in petek od 20. do 22. Telovadba starejših bratov in sester se bo pričela s 1. oktobrom, če se bo do tega časa vpisalo dovolj bra- tov in sester. Zenskä deca nižja telovadi vsak torek in petek od 15. do 16., žen- ska deca višja telovadi vsak torek in 12. oktobra 1938 prvo žrebanje 37. kola državne razredne loterije 42.000 dobitkov in 8 premij v Iznolu ikoral 65,000.000.- dinarjev Enajstkrat so bile zadcte premije po Din 1,500.000.-, 1,200.000,- in «iu 1,000.000.- s pri nas kupljenimi srečkami! Cene srečk; 11 Din 200.— 1/2 100- 1/4 50.- Strogo solidna postrežba! Olstvna kolektuin držnvnc ra/rodnc loterije A. REIN IN DRUG ZAGREB Ilica 15 Gajeva 8 petek od 16. do 17., ženski naraščaj vsak torek in petek od 17. do 18.30, članice vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 21. Vpisovanje je izključno samo do 30. septembra. x Uprava Sokolskefta društva Celja- matice vabi vse brate obrtnike in tr- govce, da pošljejo svoje vajence in po- močnike k sokolski telovadbi. Telovadba je ob torkih in petkih ob 20. x Sokolsko društvo Colje-matica po- ziva svoje starejše brate, da se do 30. t. m. prijavijo k telovadnim vežbam starejših. Prijave sprejema brat tajnik do konca tega meseca vsak torek in petek od 18.30 do 19. v društveni pisar- ni v mestni deški šoli. Vežbe se bodo pričele v torek 20. t. m. in bodo vsak torek in petek od 18.30 do 19.30. Sta- re jši bratje vsi v telovadnico zbor! x Vpisovanje pri Sokolskem društvu Celju I se je pričelo s 15. septembrom. Vpisovanje je ob telovadnih urah in si: cer: za člane v torek in petek ob 20., za članice v ponedeljek in četrtek ob 20., za moški naraščaj v sredo in soboto ob 20., za ženski naraščaj v ponedeljek in četrtek ob 18.30, za žensko deco v sredo in soboto ob 17.30, za žensko de- co v ponedeljek in četrtek ob 14.30. Vpi- sovanje se bo zaključilo 15. oktobra. Od tega dne se novinci ne bodo več sprejemali. — Načelništvo. Iz tiaših krajev Teharje t Na občinski seji dne 21. avgusta je predlagal občinski odbornik Anton Stojan izključitev Franca Baumgart- nerja od sodelovanja v občinskem od- boru. Vsi prisotni občinski odborniki so predlog odobravali in sprejeli, samo kle- rikalni župan Franc Dimec je bil proti temu. Zares čudno je včasih klerikalno pojmovanje morale. t Obsodba župana Franca Dimca za- radi klofute Jakobu Trobišu je postala pravomočna. Priziv proti obsodbi je sodišče zavrnilo. Št. Juri] ob J. i. j Sokolsko društvo v St. Juriju bo imelo svoj redni občni »bor v nedeljo 2. oktobra ob 15. pri br. Liški. j Vodovod. Akcija za napravo vodo- voda sicer počasi, a stalno napreduje. Snuje se vodovodna zadruga. Doslej se je prijavilo že nad 50 elanov. Pre- tekli teden je posebna uradna komisija izvršila lokalni ogled. V komisiji so bili zastopniki banske uprave, sreskega na- čelstva, sreskega cestnega odbora, že- lezniške uprave in občinske uprave. ue ne bo posebnih nepredvidenih zaprek, se bodo dela še letos začela. Zaleo ž V aodeijo 18. t. m. popoldne vsi na trgatev grozdja v gostilno Lorber v Zalcu! Šmarje pri J. Sokolsko delo Šmarje, 16. septembra. Po kratkem premoru v času počitnic se je pričelo v tukajšnji krepki sokol- ski postojanki zopet razgibano življenje. Kolikor vsled pomanjkanja sposobnih in požrtvovalnih moči še ni popolnosti na tehnienem področju, se pa močno odra- ža agilnost celotne sokolske družine in posameznih funkcionarjev v drugih pa- nogah društvenega življenja. Rojstni dan visokega starešine, Nj. Vel. kralja Petra II. je Sokolsko društvo dostojno proslavilo. na predvečer z baklado po trgu in z interno proslavo v svoji telovadnici. Tržanom na cast mo- ramo poudariti, da so bila vsa javna in privatna poslopja — razen dveh iz- jem — lepo okrašena in razsvetljena. Povorko, ki so jo tvorili pripadniki vseh krajevnih nacionalnih društev in gasilci, pa so vso pot spremljali navdušeni klici radostno razpoloženega prebivalstva. Izmed vseh odsekov Sokolskega dru- štva je v zadnjem času pokazal največ- jo agilnost loterijski odsek, ki se z vso resnostjo pripravlja neodložljivo na javno žrebanje 25. t. m. v Smarju. Sreč- ke I. društvene efektne loterije so že razpečane širom naše ožje domovine, nabavljeni pa so tudi že vsi glavni in manjši dragoceni dobitki v skupni vred- nosti nad 75.000 din. Posebno pozor- nost vzbuja povsod, kjer se pojavi v propagandne svrhe, glavni dobitek, to- Stran 6. »NOVA DORA« Stev. 38. varniško nov štirisedežni avto DKW, nič manj zanimanja pa ni za ostale glavne dobitke za tovarniško novo motorno kolo DKW, šivalni stroj, moško in žensko kolo, nevestino opremo, ku- hinjsko opremo in druge praktične predmete, ki jih je kar preko 200! Loterijski odsek je z nabavo tolikih in tako dragocenih predmetov zares storil vse, kar je mogoče, da v polnem obsegu zadovolji dobitnike, ki se jim bo 25. t. m. nasmehnila sreča. Vsekakor pridejo na račun tudi oni, ki ne bodo med najsrečnejšimi, kajti manjših do- bitkov je nad 200. Uporabljamo to priliko, da opozorimo vse, ki so srečke prejeli, odgovarjajo- čega zneska pa še niso nakazali, da to store tako pravočasno, da bo nakazilo najpozneje 23. t. m. v Smarju, ker po žrebanju plačanim srečkam nikakor ne bo priznana veljavnost. One, ki srečk ne nameravajo plačati, pa prosimo, da jih še pred žrebanjem vrnejo, da ne bi vsled neprodanih srečk društvo trpelo občutne škode. Interesenti za lepa, dragocena darila, ki si srečk še niste nabavili, storite to takoj, sicer se Vam utegne zgoditi, da jih na dan žrebanja ne boste mogli več dobiti. Ker je čisti dobiček te I. efektne lo- terije v celoti in izključno namenjen le gradnji nove sokolske trdnjave, ki jo želi društvo. čimprej zgraditi, naj ne bo sestre, brata in prijatelja, ki ne bi vsaj s skromnim prispevkom podprl te ple- menite akcije. PodLeti*tek č Dopisnik »Slovenskega gospodarja« trdi, da blatimo v »Novi Dobi« našo ob- činsko upravo, da se nam JNS kolesca napačno sučejo, da je naša občina 90- odstotno klerikalna, da so ponosni na svojega župana in na svoj občinski od- bor in končno, da ni bil še nihče od njih v konfliktu s kazenskim zakonom. Mi se gotovo ne bi bavili s temi ljudmi, a smo kot davkoplačevalci k tcmu pri- siljeni, ker bi nas utegnil način Vašega gospodarstva sicer zadušiti. Mi ne bla- timo, marveč govorimo le zgolj resnico. Da Vam to ni všeč, je razumljivo. Koli- ko pa je v naši občini klerikalcev, pa boste morda imeli kmalu priliko spo- znati. JNS kolesca nas niso prav nič zmešala. Pač pa se menda tako godi nekatcrim gospodom, ki presedlujejo iz ene stranke v drugo, da se jim sedaj črkc JNS, JRZ, HSS in še cela abeceda meša po možganih. Priznamo, da go- spodje res nosijo glave pokonci. Pa menda ne zato, ker ni prišel šo nihče izmed njih v navzkrižje s kazenskim zakonom? Končno priznavamo tudi resničnost pregovora, da »Bog ne sliši, kar osel trobi«, vendar pa se utegne zgoditi, da pravični Bog onih, ki se obupno borijo proti krivici in za svoj obstanek, ne bo smatral za osle in da jih bo uslišal ter udaril one, ki so si to zaslužili. č K poročilu o proslavi kraljevega rojstne&a dne v Podčetrtku bi kot slu- čajni opazovalec pripomnil, da se ni naš župan udeležil niti službe božje niti proslave v šoli. Podžupan pa je ob času proslave vozil s konjsko vprego gramoz skozi trg na banovinsko cesto. č Slabi vzgledi. Gospode, ki imajo naš občinski lov v zakupu, prosimo, da bi razporedili lovske pogone tako, da ne bodo, kakor lani, med službo božjo v neposredni bližini nase podružnične cerkve Device Marije. Streljanje in la- janje se je čulo v cerkev. Ljudje so se nad tern upravičeno zgražali in to tem- bolj, ker so bili najemnik lova in tudi lovci znani pristaši JRZ. Kdo je torej oni, ki daje vernemu ljudstvu slab vzgled ? č Opozarjamo izvestne Bučenarjc, da ne delajo več nemira po Podčetrtku in da ne izzivajo naših mirnih Sokolov. Prosimo g. šoferja, da bi drugič take ljudi rajši zapeljal v Novo Celje, da jim bodo tarn ozdravili prenapete možgane. Imeno i »Slovenski gospodar« skuša v dopi- su iz Podčetrtka prati grehe klerikalcev. Teh grehov pa ni mogoče prikriti, še manj pa oprati. Nekateri klerikalci, ki se tako radi bavijo š politiko, so moč- no zadolženi, drugi pa imajo doma ko- pico umazanih in razcapanih otrok. Ali bi ne bilo mnogo boljše in koristnejše, če bi se rajši brigali za svoj dom in svoje gospodarstvo, kakor pa za politi- ko? Dopisnik »Slovenskega gospodar- ja« pravi, da je v naši občini 90% vo- lilcev za JRZ, mi pa mu povemo, da se je 90-krat zlagal. Ce bi bila trditev kle- rikalnega dopisnika resnična, bi se naša mladina ne pozdravljala z Zdravo!, kar lahko čujete vsak dan. To je menda dovolj jasen dokaz, da naši fantje ne trobijo v klerikalni rog. Dopisniku tudi povemo, da ni prišla JNS še nikjer v konkurz, pač pa se je to zgodilo prista- j šem JRZ, ko so sekali gozdove in pla- ce vali kazni. Sicer pa ima vsaka stvar svoj konec in prišel bo čas, ko bo tudi klerikalcem odklenkalo. SVi "©I!©!* pod Sv.gor. Šentpetrsko pismo Sv. Peter pod Sv. g., 16. septembra. Sokolsko društvo je 4. t. m. priredilo prvič svojo javno tombolo. Obisk je bil kljub slabemu vremenu vprav sijajen. Tombola je bila dobro založena z lepi- mi dobitki. Tudi revnim slojem je bila sreča mila. Po tomboli se je pričela prijetna in dobro obiskana veselica. Prostori pri g. Gabronu so bili prena- poljeni. Dne G. t. m. je slavilo Sokolsko dru- štvo na najsvečanejši način rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Na predvečer je bila veličastna baklada ob obilni udeležbi članstva, ob zvokih godbe in spuščanju raket. Večina oken je bila okrašena in razsvetljena. Na sam rojstni dan je bila v cerkvi služba božja, ki so se je üdelezili tudi Sokoli. Kakor čujemo, se je letos na izrecno prošnjo pri škofiji brala tina maša v župni cerkvi in ne, kakor lani v romarski cerkvi na Sv. gorah. Službe božje se je udeležil tudi tukajšnji fan- tovski in dekliški odsek in smo prvič slišali tudi glasna povelja v božjem hra- mu. Po sv. opravilu se ni pela, kakor običajno na tak pomemben dan, držav- na himna v cerkvi. Priporočali bi cer: kvencrnu zboru, da se do prihodnjič na- uči tudi državne himne. ._• Ob 10. se je pričel zbor Sokolskega društva. Telovadnico so napolnili prj- padniki in prijatelji Sokola. Pozdravu državni zastavi je sledilo petje državne himne. Br. prosvetar Karel Gabron je imel daljši slavnostni govor. Odposlana je bila vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Potru II. Prosvetar je imel tudi | pozdravni govor na sokolsko deco. S Pesmijc sokolskih legij je bil zbor za- ključen. Vse hiše so bile okrašene z zastavami. Na župnijskem uradu, na hiši našega najmlajšega »župana in člana banovin- skega sveta ni bilo videti zastave. Le nekatere hiše so bile brez za3tav, dočim so ob priliki fantovskega tabora visele na njih po tri zastave. Kaj poreko k temu oblasti? Št. Peter v S. d. št Rojfitni dan Nj. Vel. kralja Pe- tra II. je Sokolsko društvo proslavilo letos pesebno svečano. Na predvečer je gorel velik kres pri Sokolskem domu, okrog katerega so se zbrali pripadniki domaeega drustya in mnogo ostalega narodnega občinstva. Na praznik pa se je članstvo po cerkvenem opravilu zbralo v Sokolskem domu kjer je bila j društvena proslava s čitanjem spome- j nice razdelitvijo knjig in drugim. S Pesmijo sokolskih legij je bila lepa so- kolska svečanost zaključena. št 9. redna glavna skupščina Sokol- J skega društva. Sokolsko društvo v St. Petru je v nedeljo 4. t. m. polagalo obračun svojega uspešnega dela v po- slovnem letu 1938. V uvodnem govoru j je namestnik starešine br. R. Fischer I pozdravil prvega starešino Nj. Vel. kralja Petra II., ki mu je številno član- stvo navdušeno vzklikalo. Kot delegat celjske sokolske župe je glavni skup- ščini prisostvoval br. dr. Kloar. Poro- čila društvenih funkcionarjev so bila sprejeta z zadovoljstvom. Društveno delovanje v preteklem letu je bilo izred- no živahno, saj ni bilo skoraj meseca, da ni bila v domu sokolska prireditev, po večini kulturnega značaja. Z malimi izjemami je bila izvoljena stara dru- štvena uprava: starešina br. Edo Sri- bar, namestnik starešine br. Rado Fi- . scher, tajnik br. Stanko Oset st., bla- gajnik br. Adolf Carman, načelnik pro- svetnega odbora br. Ivo Kuhar, načel- nik br. Stane Oset ml., načelnica s. Urška Pogačarjeva, odborniki: br. Ivan Srebotnjak, Franc Privošnik st., Andrej Cetina, Vinko Ušen, Alojz Skoberne, Teodor Vozlič, Ante Divjak, Peter Ku- mer in Hinko Dagian ter ss. Rezika Ušenova, Vilma Pirčeva in Eliza Ar- hova. Polzela Polzelsko pismo Polzela, 16. septembra. Naši naročniki in tudi naši nasprot- niki so že pogrešali dopise s Polzele, zato se danes zopet oglašamo. V nedeljo 4. t. m. je bilo razvitje prapora gasilske čete na Ločici pri Pol- zeli. Te svečanosti so se udeležili tudi člani polzelske gasilske čete v krojih. j Ko so se vračali z veselice, ki je sledila razvitju prapora, z vozom domov, se je vnela med njimi prava bitka. Tako so naši novi gasilci zopet pokazali svojo krščansko kulturo. Prejšnji petek se je vrnil iz Beograda načelnik našega Sokola br. Tkavc, ki se je bil udeležil kot delegat našega so- kolskega društva proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v Beogradu. Sokolsko društvo na Polzeli je sveča- no proslavilo kraljev rojstni dan. Na predvečer je zagorel sokolski kres ob Savinji pri mostu. Drugi dan se je član- stvo udeležilo zahvalne službe božje, nato pa je bil v Sokolskem domu zbor sokolstva, združen z lepo proslavo kra- ljevega rojstnega dne. Braslovče br Storklja. Izvedeli smo, da se je po- dala na pot iz južnih krajev nenaročena in nezaželjena ptica selivka — štorklja. Pravijo, da jo lahko spoznamo po tern, ker vso pot poje isto pesem: »Miha — Miha!« br Neki braslovški podjetnik zelo slabo plačuje svoje delavce, tako da z malo mczdo komaj prezivljajo po »eno« ženo in ostalo družino. Svetujemo go- spodu, da bi delavce bolje plačeval, sebi pa malo pritrgal, tako da bodo lahko j vsi preživljali po »eno« ženo in ostalo j družino. Vransko Vransko pismo Vransko, 1. septembra. Kljub slabemu vremenu je naš trg na predvečer kraljevega rojstnega dne zažarel v krasni iiuminaciji. Ni bilo hiše, ki ne bi bila slavnostno razsvet- ljena. Proslavo je aranžiral naš Sokol. Ob 20.30 se je pričela izpred sokolske telovadnice baklada z godbo. Povorka je naraščala, tako da je v njej korakalo preko 150 manifestantov, ki so dajali, ob pokanju topičcv in spuščanju raket, duška svojim patriotskim čustvom. Slo- vesne službe božje se je drugi dan ude- I ležilo močno sokolsko odposlanstvo v krojih in civilu s praporom. Odposlan- stvo je spremljala naša godba. Tudi ob tej priliki se je razvil sprevod, ki je po službi božji napolnil telovadnico, kjer je bila slavnostna seja z odrejenim dnev- nim redom. Vdanostno izjavo svojemu prvemu starešini in kralju je ponesla sokolska štafeta v Celje, da jo je župna uprava skupno z ostalimi poslala na najvišje mesto. Ob tej priliki so se tudi vsi pripadniki Sokola podpisali na list, ki bo, vezan v knjigo, nepobiten doku- ment članstva celjske sokolske župe ob 20-letnici našega osvobojenja. V nedeljo 4. t. m. je strelska družina priredila že tradicionalno strelsko tek- movanje. V tekmi ekip si je celjska ekipa že v drugič osvojila prehodni po- kal dr. Gračnerja in izgleda, da bo pri- hodnje leto prešel pokal v njeno trajno last. Pri medklubskem tekmovanju so si priborili prva tri mesta in darila člani celjske strelske družine in sicer Blumer, poročnik Tkalčec ter geometer Rauter. Darila za strelce domačine so si priborili Robert Kladnik, predsednik družine, Jakob Virjent in Ferdo Skok. Pri sobnem streljanju pa je bil prvi Jakob Virjent; sledila sta mu Karel Košenina st. in Robert Kladnik. Skoda, da je deževno vreme preprečilo, da se veselica ni mogla razviti v predvide- nem obsegu, tako da je moralni efekt prireditve mnogo večji od gmot- nega. Pri tekmah v odbojki, ki jih je pri- redil naš Sokol na praznik 8. t. m., si je priborilo prehodni pokal br. Stilinoviča v enoletno posest Sokolsko moštvo v Soštanju. Prihodnje leto bo treba po- svetiti večjo pažnjo sojenju teh tekem, ki letos pri zadnji odloeilni tekmi nika- kor ni funkcioniralo, kar seveda ni ugodno vplivalo na tekmovalce. V nedeljo 11. t. m. je imelo naše so- kolsko društvo svoj redni občni zbor, ki je potekel svečano v znamenju 20-let- nice naše države ter bil zaključen s spontanim petjem sokolskih in nacio- nalnih himen. V izvajanju Petrove pet- letke so bili storjeni nadaljnji sklepi, ki obetajo velike svečanosti prihodnje leto ob otvoritvi Sokolskega doma Vi- teškega kralja Aleksandra I. Zedinite- Ija. Zupni upravi je predložen v potr- ditev stari odbor s starešino br. dr. Gračnerjem na čelu. V nedeljo 25. t. m. bo ob priliki bla- goslovitve novo zgrajenih orgel v naši župni cerkvi slovesna služba božja, pri kateri bodo sodelovali tudi člani našega orkestra. Nove orgle so bile potrebne, saj stare že zdavnaj niso več odgovar- jale svojemu namenu. Da se je nekdo nedisciplinirano po- našal, pobil v svoji »razigranosti« več šip na neki hiši in prejel za to nekaj gorkih zaušnic iz rok, ki sicer niso po- klicane za delitev zaušnic, odgovarja povsem resnici. Takih zaušnic pa nismo nikdar iznašali na široko in z izvestnim prizvokom, kakor bi jih neki krogi z najvecjo naslado, če bi se zgodile v naših vrstah, temveč omenjamo stvar le kot kronisti in za primer, da bi se kdaj iz pezdirja hotelo zopet delati bruno — na naš račun, v katerega tudi nikakor ne gre, da je lučka na pasjem grobu sposobna sprožiti polurno govo- ranco. Slo venj gradec s Lepa proslava kraljevega rojstnega cJneva. Proslavo rojstnega dn Nj. Vel. kralja Petra II. je tudi naše agilno So- kolsko društvo svečano prosi .vilo. Do- poldne je prisostvoval Fokol s posebno deputacijo v krojih svečani službi božji. Sledila je proslava v Sokolskem domu. Velika dvorana je bila ?a t<-> proslavo lepo okrašena, posebno veličapten pa je bil pogled na oder, okračen s kraljev^ sliko, ki je bila vsa obdana z belimi cvetlicami. Po pozdravu državni zastavi je salonski örkester zqigral državno himno. Starešina br. Ivan Rojnik je na- to v izklesanem govoru poudaril veliki pomen slavja, nakar je pros^etar br. Slavko Mrovlje prcčital posierico SKJ in je deca podala nekaj prigodnih de- klamacij. O delu Sokola v okviru Petro- ve potletke je spregovoril br.__ios Ger- movšek. S himno »Hej SJovasii!« in Pe- smijo sokolskih legij, ki j je ob sprem- Ijevanju orkestra pela ,sa ^vorana, je bila končana impozanta'o svečanost, ki je ponovno nudila verti) sliko ljubezni naŠGga obmejncga sokolstva c"o njego- vega prvega starešine. s Lepo uspela konferciica delegatov JNS v Slovenjgradcu. V .e^eljo popold- ne je bila v Slovenjgra i?u i onferenca dravograjskih in slovenjo^raci ih dele- gatov JNS. Konferenci sta poleg števil- nih delegatov iz obeh srezov prisostvo- vala tudi gg. narodni poslanec Albin Koman in dr. Branko Alujevic. Konfe- renco je otvoril in vodil predsednik omladine JNS g. Bogdan Fušenjak ter poročal o stanju stranke v slovenje- graškcm srezu. Za dravograjski srezje poročal delegat g. Franc Cesar iz Crne. Obe poročili sta bili po kratki debati soglasno sprejeti, nakar jo bi! izvoljen pripravljalni odbor, cigar glavna nalo- ga bo poživitev strankinUi organizacij iri strankinega delovania v obeh sre- zih. Končno je še narod'ii poslanec g. Albin Koman podal zan'.rnivo politično poročilo, ki so ga na'/^oci delegat je sprejeli z živahnim odobravanjem. Ob 13. se je pričel scstanek krajevne omla- dinske organizacije JNS. Sestanek je bil kljub neugodni uri zelo dobro obiskan. Po kratkem nagovoru predsednika g- Bogdana Pušenjaka je izpv^govoril pred- sednik ljubljanske mestne organizacije Štev. 38. »NOVA D O B A« Stran 7. OJNS g. dr. Branko Aluievič. V izredno zanimivem govoru je pocUl sroernice za bodoče delovanje omlad'aa^.h organiza- cij in razložil naloge, ¦ ';ckajo našo mladino v bližnji bodočn ...i. Toplo po- zdravljen je nato podal <_',rpno notra- nje in zunanjepolitično oo^očjJo narodni poslanec g. Albin Komar:. Miadi poslu- šalci so sprejeli izvajanji obeh govor- nikov z navdušenim odoVnvRnjem. s Svcčana proslava 20-letnice Jugo- slavije in 30-letnice NSZ. Marljiva po družnica Narodne strokovne zveze v Slovenjgradcu bo priredila v nedeljo 18. t. m. proslavo 20-lctnice Jugoslavije in 30-letnice Narodne s'rokovne zveze. Višek proslave bo dopoUansko manife- stacijsko zborovanje v kinodvorani ho- tela Goll. Na zborovanju bodo govorili predsednik podružnice NSZ g. Bogdan Pušenjak, okrožni tajnik g. Vladimir Kravos iz Maribora in delegatinja gdč. Francka Hafnerjeva z Jesenic. V odmo- rih bo igrala mestna godba na pihala, proslava pa se bo koneala s predava- njem kulturnega filma o lepotah Jugo- slavije. Zborovanje bo prava n:anisesta- cija velike ljubezni našega delavstva do naše države. Dolžnost vsakega narod- njaka je, da se tega zborovarja udele- ži. Zvečer bo v vseh prostorih Sokolske- ga doma družabni večer, ki bo tvoril do- stojen zaključek svečane pro3lave. Ker je to prva proslava 20-letnice Jugosla- vije na* naši severni meji, je naša na- loga, da čim dostojnejše in veličastnej- še proslavimo ta veliki jubilej in doka- žemo, da je vsa naša severna meja pre- žeta z ljubezni jo do naše s krvjo pribor- jene Jugoslavije. Vsi zavedni narod- njaki se moramo udeležiti proslav in skupno z našim narodnim delavstvom manifestirati za vzvišeno jugoslovensko idejo. Zato v nedeljo vsi na manifesta- cijsko zborovanje in družabni večer na- šega delavstva! s Krvav obračun z noži. Ze delj časa je vladalo veliko sovraštvo med fanti iz Trobelj in Gradišča pri Slovenjgrad- cu. V zadnjih mesecih so bili prepiri in pretepi med njimi na dncvnem redu. V nedeljo okrog 14. je pris'o v gostilni Apolonije Karničnikove v olovenjgrad- cu med njimi zopet.do hii..".ih prepirov. Edino odločni nastop dompčega gostil- ničarjevega sina je preprečil, da se niso fantje spopadli že v gostilni. Ker sta J brata Franc in Avgust P-iradiž še daljc izzivala, sta se 16-letni p aestnikov sin Franc Planinšec in 23-l^ni ctelavec Pa- vel Smolnikar, oba z Ucadisca, odstra- j nila iz gostilne. Takoj z-i njima pa sta stopila na ulico brata Paradiža in še dalje izzivala. Ker se Pla uaš