Iz naše organgzaeiiel Skupne zadeve. Društvu Jubilejska samoponioč U V?b? POllati za 58* smrtni slučaJ (kosb Matilda Sornova). Člani prejmo položnici z napisanimi zneski 58. smrtnega shičaj in event. zaostankov. Drusfvene vesti. + Okr. učit. društvo za kočev okraj je imelo zborovanje v Ribnici d 22. maja 1919. Navzočih članov je Tov. predsednik Franc Štefančič otv«, zborovanje, konštatira sklepčnost in po-1 zdravi gosta tov. Legata iz Logatca in tovanšico Sedejevo iz solnčne Ooriške, pj tudi na uovo vstopivše članice. V svojem nagovoru se tov. predsednik spominja s čuvstvenimi besedami našega narodnega vstajenja. Vsem graditeljem naše nove domovine izreka toplo zahvalo. U& teljstvo bodri in ga vzodbuja k vneteraii vztrajnemu delovanju v šoli in zunaj njft da bomo vzgojili narod poštenjakov, narod treznih, delavnih, razumnih; znaj čajnih, podjetnih in z narodnim ponoso« navdalinjenih mož. Vzgoji bo treba odme. riti precej več učnih ur. Veliki vzgojni zadači bo kos šele popolnoma preosnovan osnovna in strokovna šola. Potrebo pr< ustrojitve je Zaveza začutila takoj — d( loma že prej — ob razsulu Avstrije ter i dala znani ,,Načrt". Žal, da določeni poro čevalec ni prišel na zborovanje. Poroča tem na prihodnjein zborovanju. Po nje govem nmenju utegnejo le one točk »Načrta" postati zakon, za katere . bosta zedinili obe pokrajinski učit. orgarf zaciji. Uvidevna je torej potreba skupnegi' dela. Novi čas zahteva nazorov. Zahva-i ljuje se marljivemu vodstvu Zaveze, ki l (skupno z vodstvom Slom. Zveze) ilpo slovalo ureditev našega gmotnega poloj žaja. I Nato je predaval tov. Mirko Trost11 temi ,,Moji vojni doživljaji in vtiski." Njfr govo temeljito poročilo, zlasti kar se ti^ ruskega šolstva, so zborovalci poslušalif vso pazljivostjo in se mu po končanem rfl feratu toplo zahvalili . J Tov. Fink je poročal o zgodovinskrf učnem načrtu. Po debati, ki sta se je ud^ ležila tov. Vrbič in Fink, je bil njegov, načrt sprejet. Predlog tov. Puharja, izpopolnjen predlogom tov. Finka; ki se glasi: ,,Ce doseže sporazum vodstev obeh pokr učit. organizacij za združenje vsega teljstva v enotno organizacijo, je n društvo načeloma za ta sklep," se sprej soglasno. Dobro utemeljeni predlog tov. P sednika, da se zviša udnina Zavezi na kron, oziroma 48 K, se sprejme sogla" Tov. Vrbič je v daljšem govoru razložil potrebo, naj bi bilo tudi učiteljs oziroma šola deležna delitve vele sestev. Nadalje je zagovarjal potr* skupnega naročevanja učil za ponavlja" šolo po gg. Rohrmanu in Humku. Ne trebno je pošiljati okr. sv. prepise sečnili konferenc. Združita naj se učit. knjižnici v Ribnici in Kočevju v satno okr. učit. knjižnico in končno P lagal: 1 Sedaj, ko vlada v novi državi odločnozahteva, da se veleposestva oskut,ijo v prid malim posestnikom, kajžarjem, ilivalidom in drugim živocarcem.naj se pri tej razdelitvi misli tudi na šolo in učiteljstvo ter tem odmeri potrebno zemljišče za preizkusevališče, nasade, užitek ali kaj cnakega. 2. Qg. veščaka Rohrman-Humek, sestavitelja načrta za ponavljalne šole, naj se nadalje žrtvujeta dobri in imenitni stvari čas, moč in dobrotnost ter naročita za vse šole, ki se pri njiju zglase, vsa navedena in potrebna učila; zakaj množina naročitve gotovo zmanjša nabavne stro- ške. 3. Višji šolski svet v Ljubljani zahteva na večrazrednih šolah redne mesečne konference in o teh prepise zapisnikov. ](er je delo v tej zahtevi in obliki za zapisnikarja le muka in breme, delo gola zunanjost, sama formalnost, potrata časa, nadalje, ker se vsi nasveti In sklepi večinoina le formalno potrdijo, zapisniki vrnejo z opombami in ker pri tej suhoparnosti tudi vse obtiči, predlagam, da se vrše konference, pišejo zapisniki, da pa ni treba prepisov pošiljati okr. šol. svetom v pregled. 4. Ker je višji šolski svet v Ljubljani podrl umetne stene, ki so ločile tuokrajno učiteljstvo v nemško in slovensko, se pa nahajajo še nadalje nekatere naprave, ki kažejo strog separatizem, zahtevamo, da sc okr. učit. knjižnica, ki je bila svoječasno skupna last učiteljstva vseh treh sodnih okrajev, pa se je na strankarsko šovinistično željo razdelila, zopet združi v celoto, dostopno in uporabno za vse učiteljstvo. Predlogi so bili po debati vsi soglasno sprejeti in se odpošljejo Zavezi, gg. Rohrman-Humku, oziroma se stavijo kot samostalni predlogi na okr. učit. konferenci. Predloga tov. Puharja o nadzorovanju otrok pri nedeljski službi božji in pa v razveljavljenju odloka bivšega dež. šol. sveta v Ljubljani — da učiteljstvo ne sme zapustiti ob nedeljah in praznikih svojega šol. okoliša — se sprejmeta in odpošljeta vodstvu Zaveze. Tov. Štefančič prcdlaga, da se vodstvu Zaveze naroča, naj izposluje pri višjem šolskem svetu v Ljubljani razpis, s katerim se zagotovi vsein članom učit. organizacij pouka prosti dan na dan zborovanja, in sicer najmanj 4krat v šolskem etu. Sprejeto! Predlog tov. Šiške naj pride na dnevli red okr. učit. konference kot samoitalni predlog. Prihodnje zborovanje, na katerem lam bo tov. Wigele poročal o ,,Načrtu" in se bodo vršile volitve in bo torej pravi abčni zbor, se vrši, če ne bo drugega obvestila, dne 12. julija t. 1. v Sodražici. + Učiteljsko društvo za pol. okraj jutomer je zborovalo dne 22. maja pri 5v. Juriju ob lepi udeležbi svojih članov, ci s tem, da prihajajo na zborovanja tudi tja, kjer jim je nekoliko od rok, v dejanju kažejo svojo stanovsko zavest. To pot smo imeli v svoji sredini tiidi novega okr. šol. nadzornika i. Koropca. Njegova navzočnost je blagodejno vplivala na učiteljstvo, zakaj čutili smo, da veje sedaj y šolstvu nov duh, ki tovariško druži učiteljstvo s svojim voditeljem. V imenu društva ga tov. podpredsednik presrčno pozdravi, poudarjajoč, da se učiteljstvo zaveda velike odgovornosti, ki jo je prevzei, in se hoče po svojih močeh potruditi, da mu olajša delo med-nami. Tov. nadzornik se koncem zborovanja zahvali za Dozdrav in navdušuje k skupnemu delovauji*.! pri vzgoji ljubljene mladine, ki je naš up za bodočnost mile domovine. Med seboj smo pozdravili tudi tov. Jabrijelčiča, učitelja-begunca iz tožne Joriške. Qdč. Brumnovi se čestita k '.pitu. Z iskrenimi, nam vsem iz srca priajajočimi besedami se je poslovil tov. aurič od bivsega predsednika-tov. Toažiča. Mnogo je izgubilo naše društvo z ijim. Bil je značajen, delaven, ljubezniv °variš. Zahvaljujemo se mu za trud in jožrtvovalnost, s katero je vodil našc aruštvo toliko let, in želimo mu v novem lelokrogu veliko več sreče in istih uspe;°v, kot jjh je imel tukaj. Tov. Herzo'ovj in Mlinaričevi kliče — bodita na ¦vojem novem mestu srečni in ostanita avedni Jugoslovanki! Nato se preide k dr.evnemu redu. — adnji zapisnik se odobri. Bivšega predednika tov. Tomažiča se soglasno izvoli a icastnega člana društva. Tov. Korošec nam je prav pregledno n zanimivo podal svoja mnenja k načrtu > Preustrojitvi šolstva in narodne vzgoje. wovi predlogi se sporoče Zavezi. Jlede točke o šolskih zamudah se je razrHa živahna debata. Slednjič se spre]me 'ledeče: 1. Odpustnica naj bi imela večji '°men kot dosedaj. 2. Ustanovili naj M e zavodi za tiste otroke, ki jih starši za¦emarjajo in jih odtegujejo pouku. Stroš- ke za oskrbo naj plačujejo starši sami, če ti nimajo sredstev — pa občina. Tov. Bernardova nam je poročala o Zvezinem delegacijskem zborovanju v Celju. Za svoje zanimivo poročilo je žela vsestransko pohvalo, izvzemši onih delegatov, ki jima je trdovratno predbacivala, da se po lastni krivdi nista udeležila zborovanja. Sklenilo se ie še sledeče: 1. Društveni člani prispevajo po 5 K prost. org. davka za potne stroške deputaciji v Belgrad. 2. Glede nadzorovanja pri verskih vajah je tov. nadzornik izjavil, naj se učiteljstvo ravna po predpisih, ki jih je določil višji šol. svet. 3. Okrajni šol. svet naj končno odredi glede pouka v nemščini. 4. Tov .Gabrijeliča se naprosi, naj priredi tečaj za srbo-hrvaščino v našem kraju. Obljubil je, da izdela do prih. zborovanja načrt in prihodnjič o tem poroča. 5. Ker vlada sedaj nesoglasje glede četrtkov pred prazniki in po praznikih, se sklene naprositi šolsko oblast, naj odredi, da se bo v tem oziru na vseh šolah enotno postopalo. 6. Zaveza naj določi enotna društvena pravila. 7. Sprejme se resolucija tov. Cvetka, naj se zaradi vedno rastoče draginje življenskih potrebščin izplačajo učiteljstvu izdatne draginjske doklade, ozir. enkratni nabavni prispevek. 8. Tov. Ivanjšič predlaga resolucijo, naj se štejejo učiteljstvu z ozirom na vsestransko zaposlenost v zaledju in vojaško sliižbovanje vojna leta dvojno. Prihodnje zborovanje se vrši meseca julija v Ljutomeru. + Učiteljsko društvo za laški okraj je inielo dne 1. junija t. 1. svoj 40. občni zbor v prostorih zidanmoške šole. Lepo vreme kakor tudi ugodne prometne zveze so olahkočile učiteljstvu, da se je v jako lepem razmerju (59 po številu) odzvalo vabilu tov. predsednika. Poudarjati je, da so bile zastopane razen Jurkloštra vse šole laškega okraja. V iskrenih besedah se je spominjal tov. predsednik dveh nam dragih članov, tovarišice Kajtnove in tov. Voduška ml., ki sta nas morala, žal, tako hitro zapustiti fer odbiteti v cvetu svoje mladosti v kraj, odkoder ni vrnitve. Večna jima pamjat! Res zvestima, delavnima in zavednima tovarišema Petroviču in Šeguli, ki sta poklicana v službovanje v cirugc šolske okraje, pa želimo na pot vso srcčo in obilo uspehov tudi na novih mestih! Z veliko pozornostjo in soglasnim odobravanjem so poslušali navzoči poročilo tov. predsednika o vprašanju viš. sol. sveta ter poročilu tov. Zupančiča o tokratnem delegacijskem zborovanju. Ko so se uredile še nekatere interne zadeve društvenikov, se je sklenilo, da zborujelno prihodnjič v sredo, dne 2. julija 1.1. pri Sv. .lederti nad Laškim. Na snidenje torej! + Brežiško-sevniško učiteljsko drušivo je po daljšem odmoru zborovalo dne 11. maja v prijazni Sevnici in to v nekdanji šulferajnski šoli. Udeležba je bila sijajna; z gosti vred nas je bilo 46. Tov. predsednik Ivan Knapič otvori zborovanje iii se v svojem pozdravu posebno spominja tovarišev beguncev s Koroškega (Mavrič, Macarol, Okorn, Gobec) izražajoč jim naše sožaije r.ad usodo, ki jili je zadela. Posebe je pozdravil tov. Lebarja, ki je tudi kot gost prisostvoval našemu zborovanju. V svojem nadaljnem govoru je omenjal o prirastku društva na številu članov in je konstatiral, da iz sevniškega okraja ni član našega društva samo ena učiteljica iz Sevnice in da je par takih atomov tudi še v brežiškem okraju. Naša pot gre navzgor! Po sprejetju zapisnika o zadnjem zborovanju se je razpravljalo o dopisih. Ker se je društvo obrnilo na vodstvo Zaveze, želeč dobiti tov. Gangla za predavanje za pričujoče zborovanje, je Zaveza odgovorila, da se je o tem zmeniti direktno s tov. Ganglom; ker pa je bilo za tako akcijo za zdajšnje zborovanje preinalo časa, smo pooblastili predsednika, da naprosi tov. Gangla za prihodnjič. Nadalie se jc prebrala tudi zahvala društvu od našega nadz. tov. G. Voduška, ki mu je tuokrajno učiteljstvo na svojem društvenem zborovanju dne 19. januarja t. 1. upoštevajoč njegove zasluge za šolo in za učiteljstvo — za slednje posebno v vojnern času — in njegovo ncustrašenost pri zagovarjanju narodnih pravic (njegov nastop v obrambo majske deklaracije in za njo delujočega učiteljstva napram denunciantoin v nem. okr. šol. svetu Brežice) kakor tudi upoštevajoč njegove velike zniožnosti, izreklo zaupnico z željo, da tudi še v novi dobi ostane naš nadzornik. Nadalje poroča predsednik, da sta za učiteljska zastopnika izbrana tovariša Toiiiinc in Mešiček. Za Zavezino zborovanje sta se izvolila delegata Vadnal in | Mev>iič, Drnovšek pa je prevzel poverjeni-! štvo za Slov. Sol. Matico v sevniškem v< Pnhodnje zborovanje se vrši v Brezicah; kdaj, odloči predsednik sam. Nato je prišlo poročilo o zborovanju Zavezine delegacije dne 16. aprila 1.1. Tozadevno je poročal tov. predsednik. Nato je predaval tov. Ljud. Potočnik o ,,Nacrtu". V tozadevno debato so posegali posebno tov. Mešiček, Jamšek in Drnovšek. Sprejeli so se na predlog referenta naslednji lzpreminjevalni, oziroma dodatni predlogi merodajnim faktorjem v ovaževanje: 1. Pri otroških domovih naj se napravijo tudii primerni prostori za šolski oder. 2. § 6. načrta naj se ne opusti, ampak naj ostane neizpremenjen. 3. Pri višjem šolskem svetu naj se ustanovi oddelek potovalnih učiteljev za šolstvo, ker je to za uspešni razvoj bodoče šole nedogledne važnosti. 4. Vse službe, tudi službe šol. voditelja se razpišejo in zasedejo kompetenčnim potom. Terno sestavi vsakokrat okrajni šolski svet, upoštevajoč pri mestih šol. voditelja želje učiteljstva dotične šole. 5. Vsaka nastanitev se mora vršiti po principih, da pride v prvi vrsti vpoštev zmožnost, družinske razmere, službena doba, dozdajšnje službeno mesto; v slučajih, kjer ne bi se šol. oblastnije držale teh načel, se mora na zahtevo učit. organizacije nastavitev razveljaviti. 6. Vsaka zavrnitev kompetenčne prošnje se rnora utemeljiti z zgoraj postavljenimi principi. 7. Ker za nadaljno izobrazbo učiteljstva skrbijo tozadevni strokovni listi in ker bo bodoče učiteljstvo imelo visokosolsko izobrazbo, r.aj odpadejo vse druge domače učiteljske konference razen onih, ki jih na posameznih šolah zahteva njihov notranji ustroj po preudarku šol. vod. ali učiteljstva. 8. Vsi nadzorniki (šolski svetniki), ki so imenovani na predlog organizacije, so na svojih mestih definitivni. 9. Vsako vodilno osebo na šolskem polju je treba z njenega mesta takoj odstaviti, ako ji da podrejeno učiteljstvo utemeljeno nezaupnico. 10. Šolske oblasti morajo povsod poskrbeti za primerna naturalna stanovanja. O primernosti učiteljskega stanovanja se mora izdati poseben zakon. Ravno tako mora oblast poskrbeti tudi za to, da dobi učitelj v nastavljenem kraju primerno hrano. 11. Ako postane učitelj za nadaljnje poučevanje zaradi bolezni, pridobljeni brez svoje krivde in v službovanju kot učitelj nesposoben, se mu mora odmeriti polna pokojnina ne glede na njegovo službeno dobo. V slučaju, ko bi pa učitelj postal žrtev svojega poklica, dobijo njegovi upravičenci pokojnino in vse druge tozadevne prispevke, kakor bi jim ti šli v polni službeni dobi pokojnikovi. 12. Kar je zemljišča pri šoli, pripade v uživanje vsakokratnemu šolskemu voditelju, oziroma v njegovo gospodarsko porabo. 13. Uvede naj se zakon, da zadene starše ali njihove aamestnike primerna sodnijska kazen, ako se jim dokaže — uradna izjava šoi. vodstva — da dajejo otrokom potuho naprani svojim učiteljem ter tako zagreše zločin moralnega pohujšanja nad svojimi otroki. Nato sta bila sprejeta še naslednja dva predloga tov. Mesička: § 39., točka 2, naj se izpremeni v varstvo ovadenega, kakor sledi: Ano- nimne ovadbe ne upoštevajo; pač pa se takoj odstopijo prizadeti osebi, da glede njih po svoje ukrepa. § 26., odstavek 2., odpade, ker bi moralo potem drugo učiteljstvo biti preobloženo. Nadalje je še tudi isti tovariš razvijal tozadevno sledeče misli, o katerih pa se ni glasovalo: Šolska obveznost se začne z začetkom šol. leta, ki pride za dnevom, ko je otrok izpolnil 7. leto. Dolžnost obiskovati nar. šolo traja 6 let, dolžnost obiskovati narodno višjo šolo, pa dve leti. Telesno in duševno dobro razvit otrok se more sprejeti v šolo že po dovršenem 6. letu, mora pa potem hoditi v nar. šolo 7 Iet, razen če je izpolnil 7. leto že tekom dveh mesecev po začetku prvega šol. leta in je z dobrim uspehom obiskoval šolo 6 let. — Tudi otroku, ki je v času svojega šol. obiska oprav. ali neoprav. zamudil veliko (1 leto) šolskega pouka, se podaljša šolska obveznost za eno leto. Z ozirom na vse to naj bi tudi §11. zahteval dveletno nadaljevalno šolo. Pri predlogih se je sprejelo sledeče: Z ozirom na potrebe narodnega šolstva se višja šolska oblast nujno pozivlja, da odstrani vse one ovire, ki so krive, da ne posluje anketa za sestavo ljud. šol. beril, ker bi vsaka nadaljna raba v avstrijskem duhu pisanih beril zavirala ljubezenski ra7A-oj mladine do naše nove države in bi nas taka malomarnost na zunaj m doma kompromitirala. Sprejel se je predlog za popolno od- pravo nemškega pouka z vseh tukaišniih narodnih šol.