Poštnina plačana v golovint. Maribor, sobota 29. maja 1937 Štev. 119. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribora Gosposka ul. 11 / Te), nredn. 2440, uprave 2455 Izhaja rasen nedelje in prašnikov vsak dan ob 14. ari I Velja mesečno prejeman v npravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 30. V. im - 30. V. 193? Jutri poteče 20 let, odkar je bila v dunajskem parlamentu preeitana in razglašena takozvana majniška deklaracija. Ob letnici tega pomenljivega dogodka se njega obrisi prikazujejo v povsem realnejši, objektivnejši luči. Danes lahko pribijemo, da je majniška deklaracija nedvomno razgibala ves slovanski jug ter ^ je jugoslovanske množice spodbudila k optimizmu ter jih dvignila v pogumu. Prišla je po carzanskem junaštvu, ki je Predstavljalo edinstveno heroičen čin v času, ko je na slovanskem jugu še ležala tema in ko ni bilo nikakšnih pozitivnih ■zgledov v lepšo, svetlejšo bodočnost; tajniška deklaracija pa je bila razglašena ter izzvana po sili prilik, ki so pritiskale k jasnim opredelitvam in ki so že konkretno napovedovale, na katero stran ?e bo nasmehnila vojna sreča. Odjeknila te v svet, ko se je pod vladarjem slabi-cem že rušil prestol in ko so preko evrop skih vojnih poljan vzvalovali revolucionarno nacionalni in socialni tokovi. Na teJ deklaraciji so sicer obtičale sence tedaj umljivega in bolj taktičnega nego najinega kompromisarskega duha. na njej je sicer prilepljen neprijetni obtežek habsburškega okvira, na katerem so s ^moglavo kratkovidnostjo ter do popolnega poloma vztrajali ljudje kakor dr. ^ušterčič, najtipičnejši slovenski reprezentant avstrijakantsko katoliške in nabsburgovske miselnosti. Navzlic tem Okoliščinam pa je majniška deklaracija “leščeča afirmacija nacionalne ideje na %oslovanskemu jugu, pojoče oznanilo "ezrušljive volje do nacionalne državne suverenosti, mogočen dokument hrepe-^nja po strnitvi vseh Jugoslovanov v ^obodni, ujedinjenl Jugoslaviji. Naše *®nstvo pa je tedaj Izkazalo junaško ne-^strašenost in edinstveno odločnost. Dobro vemo: ta deklaracija ni bila J^e. Nekaj pa je bila. In tudi to vemo: ^ajuiška deklaracija bi nedvomno iz-''cnela v svet kakor retorični izliv, romantična gesta, kratkoodmeven zvok, 'r,ffodno oznanilo, ko bi ne bilo onih ‘®nieittarno-akci}sklh pojavov, ki so elovali v smeri neizprosne jugosloven-j Politike in ki so predstavljali sankciji v rokah resničnih, na vse pripravlje-’ Jugoslovanov. ] »tiri Ribanja, štiri akcije so razbijale in 2Kanjale iluzijo habsburško avstrijske-^ Prilepka, ki je bil kakor za taktično atriji v nameček obvisel na tej deklami. Dft?rvi pokret je predvsem dobrovotfskl ori..ret. ki jo zajel v svojih vrstah najjasnejše in najhrabrejše predstavnike acio radikalno nacionalistične ln pre-ne,ro^ške generacije, ki je pred vojno Jf ašeno revoltkala po naših srednjih a** in ki je sedaj v obračunavanju voj-ite, trum z orožjem v roki razbijala maka n Avstr,j° in s *em Jasno izpovedala, d J Vo^e: ustvaritev Jugoslavije, vstaje-trj .P^esa, kar je dateč. daleč stran od ž!iQHSti£nil1 vab ,n habsburSko okvirnih živii°V‘ 0b riziku vse«a' kar so imeli, So lJenJa, eksistence, dobropočutja itd., Suu* 'mladostno silo prihajajočega, zma-vIJeGetca rodu P°slali kladlvarjl Jugosla-£ ^ ® Je ta prvi pokrot potekal tam, kjer Hja °Knju in jeklu padala mlada življe-D|0’IloteTn je druga akcija segala na dl ?nuat,Cno Področje, kjer so velezaslu hi s,ln°vi jugoslovanskega naroda, zbra-sHkii 1Ros,<>v- odboru in v najtesnejših 1 revolucionarnimi odbori drugih (l^.anskih narodov, predvsem Čehov stjo ryk Beneš), z učenostjo, spretno-* neodjenljivim prepričevanjem pri' Punt nemikih induftri/cev proti Coringovi gospodarski štiriletki PARIZ, 29. maja. »Journal« poroča h Berlina, da so nemški industrijci pod vodstvom Kruppa von Kalbacha izročili dr. Schachtu pred njegovim potovanjem v Pariz spomenico, v kateri zahtevajo, da se absolutno opusti Qo-rlngova gospodarska štlriletka, zahtevajoč, da se vse nemško gospodarstvo popolnoma reorganizira. »Journal« zatrjuje, da je bil vtis te spomenice na hitlerjevske kroge v Berlinu ogromen, da so nekateri krogi celo mislili, na aretacijo Kruppa. Vendar pa je ta misel padla v vodo, ker bj odmevi v svetu bfll naravnost katastrofalni. ŽENEVA, 29. maja. Švicarski tisk objavlja silno zanimive informacije o pre-okretu, ki se je v zadnjem času pokazal v Berlinu. Nenadna vrnitev Hitlerja iz Berchtesgadena v Berlin se spravlja v zvezo z močnim vtisom, ki so ga v,Berlinu napravili dogodki ob priliki londonskih kronanjskHi slovesnosti. Na noben način ne bi Nemčija hotela dopustiti, da se njeni odnošaji napram Angliji poslabšajo. Nemčija mpra namreč letos računati s slabšo, mnogo slabšo žetvijo kakor je bila lanska. Prvokrat se je celo zgodilo, da piše Goringov organ »Essener Natlonalzeitung« zelo pomirljivo, povdarjajoč, da je Nemčija navzk; svoji štiriletki iskreno pripravljena za mednarodno sodelovanje. Porazno jc delovala na nemške vodilne kroge okolnost, da ni bila Anglija samo v stanju, da mobilizira preko 300 milijard dinarjev za svo' oboroževanje, ampak, kar je še porazneje, z ogromnimi kvotami kupuje In plačuje v gotovini slrovlne po vsem svetu, Kaj potemtakem ostane Nemčiji, ki se nahaja v finančnih stiskah? Navdušenje za Goringovo štiriletko upada, saj trči na vsak korak na trdo zidovje realnosti. Nemčija je, kar se tiče kovin, navezana do 80% na Inozemstvo. Potreba masti fn kruha je ogromna, ker se gradijo nova letališča, nova vojaška vežballšča, nove ceste ter so strokovnjaki Izračunali, da bo poljedelstvo baš radi tega in radi Izvajanja gospodarske štirl-letke v tem času Izgubila točno milijon hektarjev zemljišča. Razen tega pa bo gradnja tvornic za proizvajanje raznih nadomestllnih sredstev požrla točno 6 milijonov mark. V Špani)! je celoten laški armadni zbor skih plasti in je v trenotku zatrpal vse stavbe. Domnevajo da je radi tega umrlo najmanj 500 ljudi. ŽENEVA, 29. maja. Silno veliko pozornost je zbudila vsebina španske »bele knjige« ki vsebuje okoli 100 izvirnih dokumentov in 315 tipkanih strani teksa, ki so polne obtožb proti Italiji, dočim se Nemčija sploh ne omeni. V »beli knjigi« se med drugim navaja, da obstojajo na španskih tleh popolne enote redne italijanske vojske, ki so v vsem podrejene italijanskemu poveljstvu. Italijanske čete postopajo v pokrajinah, ki so jim pod rejene, po načelih okupacijskih čet. italijanska vlada je za svoje vojaške enote na španskih tleh * organizirala posebno službo. Posamezne obdolžitve so utemeljene z dokumenti, ki nosijo deloma podpis namestnika šefa italijanskega generalnega štaba Rossia. Posebna tajna povelja se tičejo prevoza motoriziranih enot v Španijo, ki nosijo znak OMS (Ope rations militalres en Espagne). Pozornost zbuja zlasti dokument, ki vsebuje direktna navodila Mussolinija z vojne ladje »Pola« ter povelja posebnemu faši- lijanski armadni zbor v Španiji, oziroma na pripadnike prve brigade. Večina povelj nosi znak »italijanskega general-štabnega šefa za Španijo« generala Fer-rarisa. Dokument 67 poziva čete, da razvijajo špansko zastavo samo pod italijan sko. V dokumentih se tudi objavljajo navodila, ki se nanašajo na neusmiljeno postopanje s španskimi republikanskimi ujetniki. Dokumentarično je izkazano, da obstoja v Italiji posebna poštna številka 500, ki ima namen, da vzdržuje kontakt z italijansko vojsko v Španiji. Dokument 98 dokazuje spodkopano moralo laških edinic v Španiji. Neverjetno ostro povelje divizionarja Manzinja kaže, da so se italijanski prostovoljci sami poškodovali in da so iskali tajne zveze s svojci v domovini, da bi se rešili iz španskega pekla. Dokument 15 priča o begu italijanskih čet. ki so se mu častniki zaman zoperstavljali. Iz posebnega povelja italijanskega generali.ega štaba V. skupine Bandares izhaja, da so italijanske čete Nova britanska vlada Dosedanji finančni minister Neville Chamberlain, ki mu je kralj poveril sestavo nove vlade, je včeraj končal svoja posvetovanja in je sestavil naslednjo definitivno listo nove britanske vlade: Neville Chamberlain, ministrski predsednik, sir John Simon (doslej notranji minister) finančni minister, sir Samuel Hoare (doslej mornariški minister), minister za notranje zadeve, Anthony Eden minister zunanjih zadev, Lamcoln Mac-donald minister zadominione, lord Seed-land minister za Indijo, Ormsby Gore minister za kolonije, Iloare Belisham (doslej prometni minister) minister za vojsko, viseont Seweton minister za letalstvo, lord Inskip minister za narodno obrambo Elliot min. za Škotsko, Kings-ley Wood minister za narodno zdravje, lord Stanhope minister prosvete, Oliver Stanley (doslej prosv. m.) min. za nar. gospodarstvo, Morrison minister zakme tijstvo, Ernest Brown minister za delo, dr. Burgin prometni minister, sir Sasson minister za javna dela, lorda Halifax (do slej minister pravde) lord predsednik in de la Ware minister za pravosodje. *% Dne 20. maja 1937 so se ponovno zvišale cene papirju in kartonu za lOVi. To je že četrto zvišanje v kratki dobi od januarja t. 1. pa do danes in znašajo ta štiri zvišanja cen skupaj 26%. Poleg tega je uvedena od 1. aprila t. 1. skupna banovinska trošarina 15 par na vsak ks papirja. stičnemu bataljonu »črnim plamenom«. • vršile nasilje nad španskimi dekleti in Veliko je navodil, ki se nanašajo na ita- * da so izropale več španskih naselbin. Premikajoče se zemeljske plasti so pogoltnile 500 človeikih življenj MEHIKO, 29. maja. Reuter poroča: Idarsko naselbino Tlalpithajua. Sredi noči Strahovita katastrofa je uničila celo ru-'sc je zrušil breg radi premikanja zemelj- Nič odmevov V »Del. politiki« beremo: »Na jugu države bo vzrastla velika železarska industrija. Kakšne posledice bo to imelo za železarsko industrijo v Sloveniji, ki leži na severu, bomo videli. O koncentraciji železarske industrije izven mej Slovenije še nismo čuli kakšnega nasprotnega mnenja v slovenskem delu JRZ tiska. TIBETANEC je z užitkom stara jajca, čim starejša so, tembolj mu ugajajo. Okusi so različni. Mi jemo izvrstne &flL BONBONE Bilo kod povsod! pravljali pri odločilnih pariških, londonskih in newyorških činiteljih veliki dan našega osvobojenja, vstajenja in ujedi-njenja. Tretji sektor žilave, rlskantne in nevarne borbe je bili mafijsko poročevalska služba, ki je izkazala neverjetno spo sobnost, iznajdljivost, preudarnost, ter na eksistenco in življenje s prezirom zročo hladnokrvnosti neustrašnih Članov Jugoslovanske mafije, ki je delovala s,poredno in v stikih s češko mafijo. Precej je menda danes odličnikov, ki se radi trkajo na svoja veljaška prsa: bogve, kakšen obraz bi napravili, ko bi jih ta ali oni pozval v katerokoli treh navedenih nacionalno borbenih, revolucionarnih front. Četrti val je bil narodni val, ki je spon tano, instinktivno vzkipel v pravih smereh jugoslovanske orientacije, po svoje razumevajoč majniško deklaracijo, dvignjen in opogumljen po blestečih vzorih nacionalistično revolucionarne generacije, ki je šla svojo odločno pot in vlivala z vojnim junaštvom na jugoslov. vojnih frontah ali revolucijsko propagandno akcijo v centrih svetovno politično diplo-matičnega odločevanja jugoslovanskim množicam, ki so prisluhnile novim oznanilom in tokovom, samozavest, optimizem, borbenost, verovanje v solnčnejšo bodočnost. Brez odmevov so šli mimo teli v jedru zdrawh množic razni blagoslovi »avstrijsko katoliškega« orožja; mimo njth so Šle Številne, straliotne dentm- ciaclje ob izbruhu vojne iz znanih smeri; niso moglj na njena življenjsko bodra občutja vplivati odločitve, kakor je bil n. pr. razpust sokolskih društev ob izbruhu vojne, četudi so se morda spraševale, odkod milostno prizanašanje neki drugi telovadni organizaciji. In ali bi vse te nacionalistično revolucijske akcije uspele brez: herolzma srbske vojske? Danes so vse te zadeve jasno dognane ter izven možnosti diskusijskega razjasnjevanja. Ali ni spričo teh neovrgljivih dokazov krivično, nepravilno spajati spomine ob 20 letnici majniške deklaracije s to ali ono osebnostjo ali izvestno strujo? Zgodovina bo v«e takšne zablode temeljito razgnala. Sokoisivo Skoiiski (utoMend S&kaiski Oetttoz m Pred dobrim četrt stoletjem se je ugne zdil v metropoli vzhodnega dela Sloven škili goric, v našem ponosnem Ormožu, naš jugoslovenski Sokol. Peščica zavednih in neustrašenih sokolskih borcev je ustanovila tu sokolsko društvo, ki se je razvilo in razvijalo iz skromnih početkov v močno sokolsko edinico, ki je širila odtod naš jugoslovenski evangelij v bližnje Slov. gorice in na Dravsko polje. V do bi 251etnega nenehnega in neutrudnega delovanja je postavilo ormoško Sokolstvo svoji organizaciji trdne in zdrave temelje. Dne 6. junija t. 1. se bodo zgrnile v Ormož množice Sokolov iz vsega Dravskega polja in Slovenskih goric, da prisostvujejo svečani, slovesni in pomembni proslavi. Ormoško sokolsko društvo bo tega dne razvilo svoj društveni prapor in ga uvrstilo v nepregledno šumo dosedanjih sokolskih piaporov, ki že vihrajo, zmagovito in ponosno po vsej naši prostrani Jugoslaviji. Vrhunec proslave ormožkega sokolskega društva pa bo nedvomno teiovadni nastop naših mišičastih in stasitih telovadcev Sokolov iz vsega ptujskega sokolskega okrožja. Po vseh dosedanjih predpripravah sodeč, bo ta proslava najmanifestativnejša in najimpozantnejša prireditev, ki jih je Ptujsko polje vobče doslej doživelo. V Ormožu bo Sokolstvo manifestiralo za kralja in domovino. Ormoško sokolsko društvo se pripravlja za čim prisrčnejši in bratski sprejem vseh Sokolov in Sokolstvu naklonjenega občinstva, ki bo tega dne prispelo v Ormož, da da temu društvu priznanje za njegovo dosedanje plodonosno delo. Obenem pa bodo orinožkemu Sokolu vlile te množice ponovnega poguma in pobude, za še živahnejše in razgibanejše nadaljevanje sokolskega dela tako na prosvetnem kakor tudi na telesnovzgojnem polju. Tega dne se bodo v Ormožu sestali stari in z ognjem sokolske ideje prekaljeni borci ter si segli krepko v roke, obnavljajoč pri tem prisego zvestobe, bratstva in udanosti našemu prvemu in najvišjemu Sokolu, mlademu in ljubljenemu kralju Pefru II. Sokoli in Sokolice! Dne 6. junija vsi v Ormož! Sokolski Ormož Vas pričakuje in Vam kliče v pozdrav bratski sokolski Zdravo! Operni in baletni večer v Ljudski univerzi Zanimiv in obenem poučen jc bil ve-čei. ki ga je v torek dne 25. maja priredila Ljudska univerza. Nastopila sta primadona graške opere ga. Tinka Wes sel Polla in baletni plesalec g. Boris Pi- |PtO. Za uvod je g. prof. Kralj v preglednem, zgoščeno informativnem predavanju podal zgodovino opernega in baletnega razvoja od njunih prvih zametkov v grški antiki pa do sedanjih modernih oblik. Ga. Tinka Wessel Polla je zapela dra-ipatsko arijo Kraljice noči iz Mozartove opere Čarobna piščal«, Giidino arijo iz Verdijevega »Rigoletta«, fino arijo Lacmii iz istoimenske Deli besov e opere in glavno Violetino arijo iz Verdijeve »Travia-te-. — Njen glas je dramatsko-kolora-turni sopran, ki se z enako tehnično in izrazno dovršenostjo uveljavlja v arijoz-nih kakor v koloraturnih spevih oziroma v posameznih delih teli spevov. S tem nastopom jc med Mariborčan] ponovno potrdila svoj sloves. Pela jc v lepi, glad- ko tekoči srbohrvaščini, le za anjo Lacme je vzela izvirno francosko besedilo. Med posameznimi arijami je nam ze znani g. Boris Pilato interpretiral tri svoje plesne tvorbe. Na Rahmaninovljev težki. pezantno sentimentalni »Preludij« sestavljeni ples je dobro, nazorno izražajoče delo, Delibesov »Valse« je neproble-mafična, lahko razumljiva tvorba, Du-bravskega »Moderna simfonija« očituje elementarno okretnost in živo slikovitost. — Pilato je nedvomno nadarjen, ima zdrav umetniški smisel za plesne sestave in za primerno, odgovarjajočo in prepričevalno interpretacijo. Sodeloval je pri beograjskem opernem baletu, v prihodnji seriji pa bo nastopal v Stokhol-mu. Rojaku Slovencu želimo na nadaljnji življenjski poti mnogo sreče. Njegovo hotenje naj mu prinese veliko lepih uspehov. Petje in plese je na klavirju fino, skladno in smiselno prilagojeno spremljala ga. dr. Klasinčeva. —n—s-— Pobrežke občinske zadeve V sredo zvečer je bila v Renčljevi j dvorani na Pobrežju seja občinskega odbora, ki jo je otvoril in vodil župan pobrežke občine g. S trži n a Karl. Dnevni red je obsegal kar 16 točk. Po čitanju zapisnika je sledila zaprisega novega odbornika g. Ornika mesto umrlega člana g. Šadl Mihaela. Iz predsednikovega poročila posnemamo, da so se že podvzeli potrebni koraki za uresničenje načrtov gradnje novega dravskega mostu, ki pa je radi ugodnejših prometnih zvez projektiran pri Narodnem domu, ne pa v Melju. Občinski odbornik g. Matija Volk pa je k temu pripomnil, da je bil pred nedavnim sprejet na pogovor pri g. Hutterju, ki bi bil pripravljen prispevati velik del vsote za gradnjo mostu v Melju, akobi se dovolila pobirati mostnina, za kar se bo tudi napravil predlog resornemu ministru. Sicer pa je gradnja mostu predvidena v 100 letnem mestnem preračunu. Pri pozivu predsednika gosp. Karla Stržine, naj bi se celokupen občinski odbor udeležil sobotne pobrežke proslave majske deklaracije je prišlo do ostre debate in se je poudarjalo, da bi ta proslava ne smela imeti političnega obeležja. Posebno ostro so posegli v debato odborniki gg. Požar in Volk z druge strani pa g. Kovačič ter vsak po svoje argumentirali svoja mnenja. — V krajevni šolski odbor na Brezju je bil izvoljen mesto g. Mikla g. Kacjan iz Zr-kovc, dočim je postal novi blagajnik g. FojtI. V krajevni šolski odbor na Pobrežju pa jo bil izvoljen g. Št epi h ar Ferdo. Točka glede delitve župnije sv. Magdalene v Mariboru in ustanovitve nove župnije v Studencih pri Mariboru, se prenaša na prihodnjo sejo, da se ponovno preštudirajo ugodne in neugodne posledice odcepa. Zatem so izdali 5 novih dovoljenj gostinske obrti iti sicer Kron voglu Konradu v Dogošah, za buffetv Brezju, Kren Katarini in bivšemu buffe tu Jeršek Kristino na Aleksandrovi cesti 61, Koželj Angeli v Gregorčičevi ul. na Teznem, Dobrovnik Mariji v bivši Očkovi gostilni na Teznem ter Šraml Tereziji iz Brežic v Tržaški cesti J, v hiši trgovca Mešička. Za volilca v kmetijsko zbornica sta bila določena Wal-ner Alojz starejši in Franc Mali er. Izdajanje živinskih potnih listov bo vršil od 1. junija dalje po nalogu sreskega načelstva občinski urad sam na podlagi oglednega lista. Odobril se je odkup zemljišča Fuchs Franca in Krajnika Matevža za razširitev javnih cest. Odobrili so sc tudi stroški za preureditev zapornih prostorov in shrambe za orodje v Zrkovcih v znesku 7893 Din ter za zavarovanje občinske ute H.100 Din. Pri tem je stopil v ospredje zopet problem preselitve občinskih prostorov v Handičevo hišo, ker sedanji nikakor ne zadoščajo in se je sklenilo navezati zadevna pogajanja. Studenška občinska ooMtfka Dodatno k včerajšnjem poročilu o gospodarstvu v občini Studenci, naj še omenimo, da so nekateri plačevalci občinskih doklad, ki je bila poslana kr. banski upravi, zagotavlja, da bo občina Studenci od določenega zneska od davčne uprave Din 139.178 letos prav gotovo prejela vsaj 60—70%, ne pa sanio 10%, kakor je kalkuliral obč. odbor pr' sestavi proračuna. Ker je plačevanje odvisno samo od plačevalcev davčnih doklad samih in ker so to svojo trditev v resoluciji navedli prav gotovo z dobrim sklepom, da bodo tudi zaostanke tekom letošnjega leta redno plačevali, zato se njihovi zahtevi, da se postavka zviša, ugodi ter se postavka uplačanih davčnih doklad zviša kot dohodek, ki naj ga občina tekom letošnjega leta sprejme od davkoplačevalcev, ki zelo zaostajajo z dokladami. Občinski odbor pričakuje, da bodo davčni zaostankarji svojo dolžnost resnično storili, kar sami v resoluciji zatrjujejo, zato sklene obč odbor v dobri veri na istinitost podatkov v resoluciji plačevalcev davčnih doklad, povečanje postavke od zneska Din 15.000 na 42.000 Din pri dohodkih. Konjiške Vrnili so se na svoja prejšnja mesta vsi izgnanci razen švicarskega držav-ljana g. Wagnerja, solastnika in ravnatelja tovarne Laurich, ter nastopili svoja prejšnja mesta. Preddelavcu Peindlu je oblast anulirala svoječasno prepoved izvrševanja gostinske obrti in mu dovolila, da je spet odprl gostilno in restavracijo. Delavstvo tovarn Laurich in Alfa jc poslalo na Narodno strokovno zvezo v Ljubljani nujen poziv, da pošlje čimprej svojega delegata v Konjice, ker se želi delavstvo organizirati v Narodno strokovni zvezi. Tajniku omladinske organizacijo JN5 g. Jožetu Videčniku, ka' terega je bilo delavstvo napadlo in m11 prizadjalo precej težke poškodbe, se ie zdravstveno stanje izboljšalo. Popolna zmešnjava. Mama me stvari pred vojaštvom, v<>; jaštvo me svari pred civilisti, a civilist me svarc pred — mamo. Sedaj pa resne vem, koga naj poslušam. Diagnoza. Bolnik: Ali mi morete, gospod zdravnik, navesti vzrok moje bolezni? Zdravnik: Vzrok vaše bolezni sc ic ravno pred 14 dnevi — omožil. dt. IdumL Beneš, (tteaideut CSR K 28. maju. Obema nama je bilo v korist, da sva imela takozvano grenko življenjsko sku Srtjo; prebila, povzpela sva se bila iz si romašnih razmer in to pomenja pridobivanje smisla za praktično razvijanje energije in poguma. Isto velja tudi o Šteftf-niku seveda sem imel vodstvo jaz; toda to jc temeljilo tudi na moči skupne ideje in na razumevanju. Oba sva se kmalu prepričala, da nam je bilo moje poznavanje ljudi v domovini in zunaj dober vodnik. Ves čas mojega bivanja v inozemstvu ni bilo nikakega nesporazuma; sodelovanje je bilo vzorno. Malo nas jc bilo, toda tudi apostolov ni bila cela legija, lasna glava, spoznavanje stvar!, odločna volja, nikak strah pred smrtjo — to je neizmerna ustvarjalna sila. Kmalu so se zbral; okrog nas vdani sodelavci stvar nas je vezala med seboj.« Tako Masaryk! Toda kako je prišlo do tega sodelovanja? Znano je, da je Masarvk nastopil svojo pot v dežele četvernega sporazuma in v to svrho zapustil Prago dne 18. decembra 1914. 1. Predrto je odšel, je določil dr. Beneša za slučaj, da bi se ne mogel vrniti, naj on vod: v domovini delo in vzdržuje ž njim stik. Predvidevani slučaj je nastopil — Mas:tryku do decemberskih dni 1. 1918. ni bilo več povratka v domovino. Tako je prešlo vodstvo odbojnega dela med Cehi v domovini na ur. Beneša, ki se je že začetkom februarja 1915. odpravil v Švico, kjer sta se z Masarykom sestala v Curihu. Po Beneševcm povratku iz Švice se jc osnovala takozv. »mafija«, ki je imela svojo prvo sejo začetkom meseca marca 1915. v stanovanju sedanjega prezidentskega kancelarja dr. Šamala v navzočnosti dr. Kramara, dr. Rašlna, dr. Scheinerja in dr. Beneša. To stanovanje je tudi ostalo dolgo časa shajališče zarotnikov, ki so si med seboj razdelili delo. I ako jc dr. Betieš sam vzdrževal zarotniške stike z Dunajem, z raznimi krogi v Pragi in s policijo. Dr. Schciner je imel razsežne stike s Sokolstvom :n vojaškimi krogi. Enako dr. Šamal. Dr. Rašfn jc izrabljal v s v rli e mafije svoje politične, gospodarske in strankarske stike; imel je zelo dobra poročila n gostovanje Pavle Udovičeve bo jutri Popoldne ob 15. uri. Ob tej priliki se uprizori po daljšem presledku izredno Privlačna ter zabavna Beneševa operetna revija »Sveti Anton, vseh zaljubile, nih patron«, kjer poje Udovičeva partijo Maruše. Opozarjamo vse okoliško občinstvo in popoldanske obiskovalce na to nadnjo popoldansko predstavo. Znižane cene, V torek, I. junija nepreklicno zadnja predstava »Svetega Antona«. Gostuje Pavla Udovičeva. Znižane cene. Premiera kmečke veseloigre »Trije vaški svetniki« za pen/.ijskj'sklad gledaliških igralcev. Jutri zvečer uprizore kot zaključno premiero imenitno veselo-'žro \z kmetskega življenja »Trije vaški Syetniki« v režiji J. Koviča. Ker gre dobiček te predstave za penzljski sklad žled. igralcev, opozarjamo na to premiero še posebej. , Dom Jadranske straže v Bakru bo od-tudi letos Članstvu in podmladku in to v mesecih junij, julij in avgust. Cene so Zel<> zmerne. Za članstvo znaša penzija J50 Din 32 na dan. kolonisti plačajo za tri-Ncnsko bivanje Din 420, ckskurasti pa rnevno po Din 15. V domu sta vodovod elektrika, takoj pod domom je kopali-z raznimi zabavnimi atrakcijami 'rana je domača, priznano dobra it* obil-Jla> Javiti se je čimprej, da bo mogoče streči vsem in vsakomur ter rezervirati ijrostor. Prijave sprejema Oblastni odbor ' adranske straže v Mariboru. Tombola Sokola Pobrežje bo v nedeljo '"J* V. popoldne na letnem telovadcu. L ™Mtek Dhi 2000.—. Tablice po Din 2. rldlte, J®vua kuhinja. Popolnoma nov jedilni lst. brezhibna postrežba, NajecneJIc ko y Din 4.50. kosilo s trikrat tedensko pC e"ko Din 7.—, najboljše kosilo v C-raz-*du Din 8.50 s pecivom ali sladico. Va-ihto goste. Izletniki dobe poseben po-btist. vrtu restavracije »Union« domača ku h Se priporoča Lesjak, rlotei »Mariborski dvor«, vsako sohes " in nedeljo koncert, lička jagnjetina na ry-niu Din 10. . ocvrto p išče s salato 1<>. čevap Din 10. . race na raž-n)u Din m.—. Sobe od Din 30.— do 30.-. r Drevi na . "eert. LeŽak pivo. dobra n,hja, Ogledalo gospodinje. V vsakem gospodinjstvu so stvari, ki pričajo o osebnosti gospodinje. Snežnobelo, brezhibno ohranjeno perilo, govori zanjo bolj ko marsikatera druga dragocenost, ki ne rabi nege, da ostane dolgo kot nova. Gospodi' nje, ki to vodo. uporabljajo že desetleb ja dobro in preizkušeno Schichtovo milo Jelen. Lovsko društvo Maribor poziva svoje člane in prijatelje lovsko strelskega športa, k otvoritvi letošnjega vežbalne-ga streljanja, ki se vrši 30. V. s pričetkom ob 8. uri na garnizijskem strelišču v Razvanju. Streljanje bo na vse tarče s kroglo in šib rami, kakor običajno, pri vsakoletnem nagrad, streljanju. Letošnje nagradno streljanje se bo vršilo 27.-28. VI. Program, ki je izdelan ter razširjen na bazi lovskega streljanja bo pravočasno objavljen. Strelski odsek. Slovo bodo vzeli? Ne, ampak ga bodo samo peli Dravaši na svojem koncertu junija s spremljevanjem orkestra. — »Slovo« je namreč prelepa Vilharjeva skladba, v kateri bomo slišali tudi Faga-nelijev bariton. V nedeljo vrtna veselica gostilna We-ber, Pobrežje. Pridite in uživajte višinski zrak na krasni strešni teresl hotela »Orel«, kjer vam ob znižanih cenah postrežejo z izborno kuhinjo in izbranim ljutomerča-nom. Toči se tudi Budjavačko in Tsche-igijevo pivo. Ob sobotah, nedeljah in praznikih koncert. Železniški staroupokojenei, provizioni-rani delavci ir* miloščinarji ter njih vdove, stanujoči v Mariboru in bližnji okolici, ki prejemajo pokojninske prejemke od železniške direkcije v Ljubljani, naj se zglasijo v dneh 1., 2., 3. ali 4. junija 1937, med 9. in tl. uro dopoldan ter med 3. in 5, uro popoldan v Delavski zbornici, Sodna ul. 9 II, v svrho predložitve nove prijave za prejemanje draginjski doklad. Mestni avtobusni promet sporoča, da vozi v nedeljo 30. maja ob pol 8. url iz Glavnega trga avtobus v Ruše k birmi. Licitacija najdenih predmetov prične dne 4. junija ob 9. uri v običajnih prostorih na glavnem kolodvoru v Mariboru. Krojaški krojni tečaj v Mariboru. V ponedeljek 31. t. m, se začne Schauerjev moški krojaški krojni tečaj. Interesenti sc zberejo ob 13, url pred deško mešČ šolo v Krekovi ulici. Tečaj bo trajal 8 do 10 dni. Istočasno sc lahko vpišejo Interesenti za ženski krojni tečaj, katerih je do zdaj prijavljenih premalo. Točaj za žensko krojaštvo se bo vršil le, če se javi skupno 15 udeležencev. Nameščenci! Prihodnjo nedeljo, dne 6, junija gremo vsi na tovariški krožni zlet z avtokarom v Slov. gorice! Zlet priredi za svoje člane in prijatelje tuk Društvo zasebnih in avtonomnih name' š&ancev, Prijave sprejema društveno ta ništvo najkasneje do 3. junija t. 1., kjer se dobo tudi ostala pojasnila, Vožnja sa> mo 45 Din. »Grič« » Oset, Rošpoh, Izletniška go stilna, topla, mrzla jedila, sortirana vina. SARGOV KALODONT H PROTI ZOBNEMU KAMNU Anica dobi balo Ko bi bilo perilo tudi tako trpežno, kakor je lepot Himen! Te dni so se v Mariboru poročili: Vladislav Majcen, učitelj in Kristina Duh, učiteljica, Sv. Ana v Slov. goricah; Germ Srečko, tkalec, Radvanje in Vertačič Matilda, predica, Radvanje; Teržan Ivan, tov. uradnik, Delavska 61 in Pešon Elizabeta, predica, Delavska 61; Beigot Franc, pekovski pomočnik, Pobrežje in Bajc Ivana, tov. delavka, Pobrežje; Ritonja Avgust, predilec, Jezdarska 8 in Klančnik Elizabeta, tkalka, Radvanje; Regul Janko, mehanik-šofer, Zg. Hajdina in Kojc Zofija, šivilja, Pobrežje; Polanec Iv., mizar drž. žel., Pobrežje in Harb Marija, predilka, Pobrežje; čom Mihael, posestnik, Kamen na Koroškem in škrjanc Frančiška, pos. hči, Vinare na Koroškem; Štruc Ivan, pre-dilee, Pobrežje in Wirfl Jožefa, navijalka, Pobrežje; Drofenik Maks, mizarski pomočnik, Pobrežje in Langhamer Pavlina, šivilja, Pobrežje; Farazin Jožef, mehanični pomočnik, Ghegova 10 in Felser Amalija, brivska pomočnica, Frankopanova 5; Dobaja Emerik, tkalec, Pobrežje in Koller Kristina, tkalka, Tezno; Babšek Jožef, čevljarski pomočnik, Tezno in Podgornik Angela, predilka, Stritarjeva 45; Lah Maks, trgovski pomočnik, Jelačičeva 3 in Kocbek Frida, predica, Jelačičeva 3; Vu-jevič Jožef, strugar drž. žel., Pobrežje in Horvat Viktorija, tkalka, Pobrežje; Bensa Anton, vrtnar, Zg. Radvanje in Dienst-ler Ivana, posestnica, Zg. Radvanje; Flies Viktor, strugar drž. žel., Viktor Parmova 3 in Pec Katarina, tkalka, istotam; Kovačič Jožef, mizarski pomočnik, Betnavska 58 in Horvat Pavla, tkalka, Ghegova 6; Wagner Emil, kovinostrugar drž. žel., Wattova 7 in Jakopina Ana, trgovska pomočnica, Dajnkova 10; Terbos Peter, ključavničar drž. žel., Limbuš in Ošlag Elizabeta, posestnica, Studenci; Železnik Ivan, pekovski pomočnik, Pobrežje in Er-hatič Klara, tkalka, Tezno; Uršnik Anton, posestnik, Trbonje in Verovnik Ema, služkinja, Jadranska 8; Friderik Kropf, zidar, Tepanje in Passero Štefanija, služkinja, Pobrežje; Praviček Alojz, mizarski pomočnik, Tattenbachova ul. 27 in Lin-denihal Marija, navijalka, Mejna 11; Gregorec Osvin, trgovski pomočnik in Petek Marija, uradnica, Wilsonova 13; Pifko Blaž, posestnik in Razboršek Jožefa, zasebnica iz Žič, Obilo sreče! Franc Rupnik na varnem. Precej časa je že sem, ko so vrli studenški orožniki odkrili znano radvanjsko ponarejevalnico denarja. Več krivcev je bilo tedaj aretiranih ter izročenih sodišču, dočim je glavni krivec, Franc Rupnik, ki je bil tik pred aretacijo pobegnil skozi zadnje okno, izginil v neznano smer in je zmanjkala za njimi vsaka sled. Kakor poroča današnje »Jutro«, je bil zloglasni ponarejevalec i posestvu žene nekega trgovca iz Pobrež-Franc Rupnik aretiran pri Slov. Bistrici na ja pri Mariboru. V teku zasliševanja Poglei, koko |« mamino platno se vedno lepo In trdno I bilo veliko Ni tako. ljubi otroci I Ako pravilno peret«, bo Vaše perilo vedno kot novo Pravilno piano SCHICHTovim MILOM I Utrniti je md&štem; Šternu m Betom zkmdM tatiifa, H&Mmu 20 tet to6i\e Včeraj smo obširno poročali o podvigih zločinske trojice Štern, Koller in Belak. kj so se morali zagovarjati pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Na dopoldanski razpravi, ki se je pričela ob pol 9. uri in je trajala do 13.30 so bili zaslišani le obtoženi Štern, Koller in Belak. Štern je pri zaslišanju zatrjeval, da se sploh ni dotaknil Strajn-Jaka, marveč da je grozno dejanje izvrši! Belak, dočim je on le stikal za denarjem in razbil skrinjico, ki je bila v omar* in v kateri je bilo 4800 dinarjev in dva zlata prstana. Drugi obtoženec Ivan Koller pa je tajil vsako udeležbo pri roparskem napadu na pokojnega Strajnšaka. Priznal je le, da so se sicer nekoč raztovarjali o Strajnšaku, ki da ima mnogo denarja, toda izvedbo načrta je- izvršil Franc Belak. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je potem skupno s Šternom pobegr.il, je Koller dejal, češ je to storil /ato, da ne bi padel sum nanj, ker je bil uobro znan in so ga večkrat videli pri Stranjšakovih. Tudi tretji obtoženec. Fr. Belak, je odločno zanikal vsako udeležbo pri razbojništvu v Mejni ulici 32 ter izpovedal, da sta ga sicer Štern in Belak skušala pridobiti za zločin v Mejni ulici 11. je pa to vselej odklanjal. Pri Belako-vem zaslišanju je prišlo do dramatičnih prizorov, ko je Štern Belaku v obraz povedal, da je bil on tisti, ki ie pokojnega Stranjšaka umoril. Belak je priznal le tatvino pri Lasbaclierju, dočim je vse drugo odločilo zanikal vselej zatrjeval, da je popolnoma nedolžen in da ne more razumeti, zakaj da ga Štern tako liudo obremenjuje. Pri popoldanski razpravi, ki sc je pri-'ela ob 15. uri, so bile najpreje zaslišane priče. Žena pokojnega Strajnšaka Marija .ie izpovedala, da ne ve, koliko denarja je imel njen pokojni mož; ve le to, da je imel shranjen neki zlatnik, dva prstana in neko zlato brošo, ki jih sedaj ni več ter da so tudi njej storilci ukradli iz ročne torbice 100 dinarjev. Na predsednikovo vprašanje, če je mogoče, da je Koller svoječasno mogel Strajnšaku ukra sti 800 dinarjev, je žena dejala, da to ni bilo mogoče. Pač pa je žena potrdila, da so jo nekoč telefonično obvestili, da je njena hčerka do smrti bolana in da naj takoj pricfe k »jej. Ker pa tega ni verjela ni odšla z doma. Naslednja priča, hčerka pokojnega Strajnšaka je izpovedala, da je imel Strajnšak doma shranjenih kvečjemu 5000 dinarjev, ker ji je oče anekaj dni pred svojo smrtjo povedal, da bo kupil hčerki glasovir in da ima v to svrho že pripravljenih 5000 dinarjev. Sledilo je zaslišanje 46 letne Leopold*-ne Pavličeve, ki je izpovedala, da je Koller živel z njo od leta 1929 v skupnem gospodinjstvu. Slikala je Kollerja kot pridnega in inteligentnega fanta, ki ji je radevolje vedno pomagal. Tudi je povedala da se ga ie bala. Kritičnega dne ten ter da se ga je bala. Kritičnega dne zjutraj je Koller odšel od doma, ne da bi se bil poslovil in ne da bi bil rekel, kam gre. Nekaj dni po razbojništvu sta se Štern in Koller res zglasila pri njej ter je ob tej priliki Štern dejal, da je on ubil pokojnega Strajnšaka in to radi tega. ker se je Strajnšek branil s sabljo. Z dvignjenima rokama je Pavličeva zatrjevala, 'da me laže in da je govorila pesnico. Zaslišanje Pavličeve je zbudilo med občinstvom vesel smeli, ker je dejala, da ne zna slovenski, pa je potem vseeno od- govarjala v slovenščini. Sledilo je zasliševanje Strajnšakove stranke Lize Hrastnikove, ki je . izpovedala, kakor v preiskavi. Sledilo je zaslišanje F. Rojka in S. Jereba, ki sta dobro poznala Kollerja in Šterna. Izpovedala sta. da se je Koller vedno branil, da bi se družil s Šternom in da je Koller večkrat skušal znebiti se Šterna, ki ga je nekoč celo premikasti!. Sodni psihiater dr. Jurečko je dejal, da je bil Štern v času kaznjivega. dejanja popolnoma normalen in da je za svoje dejanje popolnoma odgovoren. V zaporih je sicer zbolel za zaporno psihozo, ki pa je bila akutna in je ta duševna bolezen že minula. D r. Z o r j a n„ ki je izvršil obdukcijo trupla pokojnega Stranjšaka, je izpovedal, da je bil Stranjšak najprej omamljen, nato pa zadavljen in je smrt nastopila radi davljenja. Ob 19.10 je predsednik senata sos.. dr. Tombak razglasil sodbo, v smislu katere so vsi obtoženci krivi v smislu obtožbe ir. se obsodijo: Karel Štern in Franc Belak na dosmrtno robijo, Ivan Koller Pa na 20 let rob'je in vsi trije na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Štern in Koller sta sodbo poslušala mirno naravnost apatično, dočim je Belak z dvignjenima rokama zatrjeval, da je nedolžen. Belak se je ves čas razprave nekam čudno obnašal, in je pri popoldanski razpraVi. zlasti pri pledojejih branilcev Šterna in Kollerja zapadel v histerični jok ter na glas kričal: »To ni res, jaz sem nedolžen«, tako da so ga morali dvakrat peljati iz razpravne dvorane. — Štern in Koller se proti sodbi nista pritožila, pač pa je Belakov branilec prijavil priziv iu revizijo. Rupnik podal nekatere izpovedbe, radi katerih so včeraj orožniki na Pobrežju pri Mariboru aretirali trgovca P. in njegovo /eno ter čevljarja M. in njegovo ženo ter bo nadaljnja preiskava dognala, v koliko so po Rupnikovih izpovedbah resnično obremenjeni. V teku včerajšnjega popoldneva so orožniki skupno z organi mariborske policije izvršili na Pobrežju številne preiskave ter zasliševanja. Podrobni rezultati te akcije se držijo v interesu preiskave v strogi tajnosti. V zvezi s tem je bil aretiran tudi čevljarski mojster Mihael R. iz Pobrežja. Vsi aretirani so bili izročeni sodišču. Pri Slovenski Bistrici je bila na posestvu žene g. P. odkrita ponareje-valnica denarja. Vlom v šentpelersko cerkev. Se nezisle-deni storilec se je vtihotapil v cerkev pri Sv. Petru niže Maribora, odnesel dva keliha in strl par kipov ter se po zvonovi vrvi spustil skozi lino na prosto. Vršijo se poizvedbe. Prisrčno siovo Maribora od prof. Vere Novakove. Pred mrtvašnico tuk. splošne bolnišnice se je zbrala včeraj popoldne nepregledna množica mariborskega dijaštva <>beh tuk. gimnazij s profesorskim zborom realne in klasične, gimnazije ter tuk. učiteljske šole, da se poslovi od tako nenadno preminule priljubljene mlade pro-1 fesorice Vere Novakove. Kako priljubijo-, na ie bila blaga pokojnica med dijaštvom, j med stanovskimi tovariši ter med Mari-borčani, jc živo dokazalo včerajšnje turobno slovo. Brez govorov in brez petja, j Smrtna nesreča na Dravi V Bezeni pri Rušah je bil zaposlen 33-letni delavec Konrad Savršnik pri spuščanju hlodov po Dravi. Hlode so spuščali iz gozda v Dravo,- jih nato provizorično zvezali skupaj, nakar jih je Savršnik vozil po Dravi nekaj 100 m niz-dol. Nenadoma pa je izgubil Savršnik, ki je stal na hlodih, ravnotežje ter treščil pred očmi ostalih delavcev v Dravo. Ker je bila Drava zelo visoka, se nihče ni upa! v deroče valovje in jc Drava po-goltnika nesrečnega Savršnika, čigar trupla še niso našli. v popolni grobni tišini je potekla ta pie-tetna počastitev spomina mlade mamice, nakar je avtofurgon odpeljal njeno truplo v Ljubljano, kjer jo bodo danes pokopali. Pokojnica je bila nameščena kot profesorica na tukajšnji realni gimnaziji pred enim letom in si je v času tukajšnjega bivanja in udejstvovanja pridobila mnogo simpatij. Vzorni profesorici vzgojiteljici in mladi mamici, žrtvi materinstva, naj bo zemljica, ki jo je tako ljubila, lahka! Umrl je v starosti 78 let zasebnik Anton Greiner, stanujoč v Stritarjevi ul. 45. Žalujočim naše toplo sočutje! Obdukcija trupla tragično preminulega Hermana Hostnikarja, o čigar smrti smo včeraj poročali, se je izvršila včeraj popoldne na pokopališču v Selnici. Komisija, v kateri so bili preiskovalni sodnik dr. Travner, sodni zdravnik dr. Zor.jan in za- pisnikar Petrovič, je ugotovila, da ima Hostnikar na levi strani strto lobanjo, razen tega pa vsa rebra na levi telesni strani strta. Pri obdukciji se je tudi dognalo, da je pokojni Hostnikar pri karambolu zadobil celo vrsto drugih poškodb, ki so bile same po sebi že smrtonosne in da je smrt nastopila hipoma. Na podlagi obdukcije se da sklepati, da je avto grofa Zabea zadel v Hostnikarja z leve strani. Svojo slavo obhaja tukajšnji 32. topniški polk dne 5. junija t. 1. Na otvoritev strelišča in strelsko tekmo se ponovno opozarjajo strelci, lovci ter strelski šport ljubeče občinstvo. Iz magistratne službe. Uradniški izpit sta napravila s prav dobrim uspehom pri banski upravi v Ljubljani gdč. Mila Starčeva iu g. Dragan Kramar. Zaprto. V ponedeljek dne 31. maja tl. bode Kopališka ulica v delu med Aleksandrovo cesto in Marijino ulico radi preurejevanja vodovodne napeljave za promet ves dan zaprta. Posestva iz rok v roke. Elektrotehnik Alojz Šprager in posestnik Karel Špc-glič sta kupila od posestnika Otmarja Birgmayerja 659 kv. met. veliko parcelo v Kadjancrjcvi ulici za 55.000 dinarjev. Dr. Karl Pelikan, zdravnik v St. Jose v Kaliforniji, je prodal Hermini Bezjakovi svoj delež (ena Šestinka) pri hiši v Gosposki ulici 25, za 100.000 dinarjev. Zadnje teie$GM€M vesti SESTANEK LITVINOV—TITULESCU. PARIZ, 29. maja. Bivši romunski zunanji minister Titulescu se je ob svojem j potovanju v London sestal v Taloiresu z j Litvinom v svrho razgovora o aktual-! nih mednarodnih problemih. Litvinov je ! odpotoval nazaj v Ženevo, dočim je Titu | lescu nadaljeval svojo pot v London. ANARHISTIČNO BASKOVSKI SPOPADI V BILBAU. PARIZ. 29. maja. Agentura Radio poroča o velikih nemirih v Bilbau ob pril1-kj vrnitve ranjencev z bojišča. Žene in otroci demonstrirajo proti nadaljevanju vojske in jih je baskovska nacionalna garda morala razgnati. V teku včerajšnjega popoldne so nastale poulične borbe med anarhisti in Baski. Po drugih verzijah se peča baskovska vlada z mislijo, da preda mesto frankovcem in je tozadevno že stopila v stike z nekim diplomatom na francoskem ter'torijo. »Echo des Pariš« doznava, da se bo baskovska vlada, v slučaju predaje Bilbaa umaknila v Santander. Isti list, ki je organ francoskega generalnega štaba, poroča ponovno o obračunavanjih med bilbajski-mi anarhisti in Baski, kar je v zvezi s porazom pri Orduni in nedvomno tudi z občutnim pomanjkanjem živil. JAGODA UMORJEN!? LONDON. 29. maja. »Daily Mail« poroča iz Moskve, da je bi! bivši ljudski kom samo odpiral in zapiral usta ter 1(>V1 po, kakor potapljajoči sc maček. »To jc sestra Adelgunda,« ic j0i-burcijeva izvoljenka, ki si ni mo* mačiti čudnega vedenja Angeli • je hotela narediti konec sitnenu zoni. oddam. Dr, 6-11. desno. SOBO MODELI 1937 Brezhibne, pri lega jote oblike preizkušene kakovosti In kopalne tepite, pasove, čevlje priporoma 2869 C BUDEFELDT MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 4 KOPALNE Za etapno kolesarsko dirko »Ilustro-vanih športnih novosti« okoli Hrvatske in Slovenije v tehniški priredbi »KSKJ« ie poklonil »Mariborski otok« za najboljšega dirkača na drugi etapi Ljubljana— Maribor lep pokal. Ravnotako je poklonila mestna občina Maribor za najboljšega dirkača mariborske podzveze na isti etapi lep pokal. Cilj druge etape, ki starta v soboto 29. t. m. ob 16. uri v Celju, je pred igriščem SK Železničarja na Tržaški cesti ob 17. uri '30 min. Zvečer ob -0. uri je v restavraciji Mariborski dvor razdelitev teh pokalov. V nedeljo ob 8. uri zjutraj je start za tretjo etapo Maribor—Zagreb pred igriščem SK Železničarja na Tržaški cesti. Vsi prijatelji športa se naprošajo, da se udeležijo sprejema dirkačev na cilju in da prisostvujejo zvečer razdelitvi teh dveh nagrad, da tako pokažemo zanimanje in da dostojno zastopamo športni Maribor in da ne zaostanemo pred drugimi mesti. Ravnotako vabimo v nedeljo na start vse, ki se zanimajo za slične prireditve. — Mariborski kolesarski podsavez. Kolesarska dirka po Hrvaškem in Sloveniji se je pričela včeraj. Start je bil ob 7.30 v Zagrebu, cilj prve etape pa je v Karlovcu (62 km). Ob 10.30 je bil start druge etape Karlovac—Ljubljana (131 km). Start k tretji etapi Ljubljana—Celje (75 km) je danes ob 10. K četrti etapi Celje—Maribor (62 km) startajo dirkači v soboto ob 16. V nedeljo 30. t. m. se ho vozila peta etapa Maribor—Varaždin (6S km) in bo start ob 8. v Mariboru, šesta etapa pa se bo vozila na progi Va-ražin—Zagreb (122 km) in bo start ob 12. v Varaždinu. Omenjeno dirko, ki je ena največjih dosedanjih kolesarskih prireditev v naši državi, so organizirale Ilustrirane sportske novosti« v Zagrebu. Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Za stranska sodnika pr tekmi Železnicar-Amater, dne 30. t. m., sla določena p. s. s. gg. Klanšček in Peteln. — V nedeljo dopoldne ob S.30 Za ooinlad čevlji SCi&l&O za vsak denar ■JP ■ Wj| moikl...........od DIN 138*— naprej pravilno damski............ .. 122*— naprej 06’ protivrednost! otroški ..... „ 39*— naprej OBLEKE bo na igrišču Rapida kondicijski trening mariborskih sodnikov, ki je v smislu dogovora za vse obvezen. — P. s. s. g. Klanšček naj dvigne pri poverjeništvu znesek Din 40. S. K. g. Murko naj pošlje s. o. pri LNP-u krstni list in izpitno takso. SK ŽeIezničar:SK Amater. Jutri v nedeljo 30. t. m. se bo v Mariboru odigrala zadnja finalna tekma za prvenstvo LNP, in sicer se bosta srečala v boju za točke SK Amater iz Trbovelj in SK Železničar. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu na stadionu SK Železničarja in se bo pričela ob 17. uri. p4Ukiluwe,novice Ponovno opozarjamo interesente na Putnikov avtokarski izlet v nedeljo 30. maja na Vrbsko jezero. Odhod ob 6. izpred hotela >OreU. 2. junija pa vozi Putnikov avtokar v Graz. Odhod ob 7.30 izpred hotela »Orel«. Tudi opozarjamo interesente, da sc čimprej prijavijo za Put nikov izlet od 13.—27. junija v Pariz, 6.-9. junija Dunaj. Zasigurajte si pravočasno mesta. Vse nadaljnje informacije, kakor tudi nakup valut in vse ostalo pri Putniku, Maribor, Celje. 1 v11.»wiwpraBBBP Veliko vajo priredijo studenški gasilci jutri v nedeljo ob 9. uri dopoldan na Ehrlichovem lesnem skladišču v Sokolski ulici. h fatnje Uad^oM Zamude vlakov. Odkar je stopil v veljavo nov vozni red, sc vrstijo zamude dopoldanskega vlaka, ki bi imel priti v Gornjo Radgono ob 9.33. uri tako, da prihaja isti domala vedno po 10. uri s iričetrtun. zamudo. Nujno potrebno bi bilo, da take nedostatke železniška direkcija odpravi. Spomnite se CMD2 Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 28. maja t. 1. je bilo pripeljanih 239 rilcev. Cene so bile: 6—8 tednov od 65—95 Din, 7—9 tednov 100—125, 3—4 mesece 140 do 180, 5—7 mesecev 200— 320. 8—10 mesecev 365—460, 1 leto stare 600—900 Din za kg. Mesno cene: 1 kg žive teže 5—7 Din, 1 kg mrtve teže 9— 11 Din. Prodanih je bilo 140 komadov. Utrinek. Najnevednejši ljudje hočejo največ vedeti. Kurja očesa in ljubezen. A: Ali že veš? Operater kurjih očes se je poročil z gdč. Kregarjevo. B: Kako pa je prav za prav prišel ta pustež do te ženske? A: Ižrezaval ji je kurja očesa, pa je pregloboko vanje pogledal. Utrinek. Zenska srca so kakor peči. Vedno .iim moraš prilagati, da ne poide — ogei>j. Mali oglasi Razno POZOR! V soboto in nedeljo popoldne koncert na novo urejenem senčnatem vrtu. pojedina kure t i n c in kozlička v staro zna ni gostilni »Modrič« Taborska ul. 20. Sc priporoča gostilničarka. 2858 JEDILNt: IN SPALNE SOBE soerane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. TICHY IN DRUG U°nces elektrotehnnlčno po ‘»ietle, Maribor. Slovenska “>• 16. tel. 27—56 Izpeljuje 'lektro instalacije stanovanjih hiš. vil. gospodarskih p>iektov. zaloga motorjev 'Atencev, svetilk, elektroln-‘talacijskega blaga oo kon-prečnih cenah INTERESENTI vsi, ki želite prodati oziroma kupiti ali dati oziroma vzeti v najem, posestva, hiše. vile. pensione, stavbeno parcelc, žage, gostilne itd. obračajte se na izkušeno posredovalnico »Triglav«. Maribor. Aleksandrova c. 12. 2860 NA DOMAČO ZABAVO, dobra vina, ocvrto piščance in druge dobrote vabi restavracija in kavarna Vollgrubcr, Frankopanova 17- Senčnat vrt. 286.1 POHIŠTVO /jstnega izdelka dobavlja po 'Krajno zmernih cenah Zalo-fa Pohištva združenih mizar* 'cv> Vetriniska ulica 22. na-s«£roti tvrdke V Weixl. 9-t STAREJŠEGA GOSPODA vzamem v dosmrtno oskrbo, ako mi nekoliko denarno pomaga za otvoritev dobroido-če trgovine- Naslov v upravi lista. 2869 ZA BIRMO ocno torhicc raznobarvne Din 8-— naprej. Za potopijo ročne kovčeke, torbice .lalirbtnike itd. v veliki izberi ji1 "izkili cenah priporoča Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13. 2508 V GOSTILNI ACHTIG igra priljubljeni jazz »Triglav«. £8S3 Posest KOLESA „ > ia ipag-izdel. Pucli, Pre liur Legnano, Volsit, Perla »? kolesa, odgovarjajoč Va-Potrebam. Dobite jih po cym pri Justin Ou-ct, u, Maribor, Tattenba-l‘‘0v.a ul. )4. Mehanična de-"ica zaloga rabljenih '■^ev, železa itd. 2767 PRODAM HIŠO z vrtom. Potrebna gotovina Din 60.000, drugo na obroke. Koroška c. 106. 2833 enostanovanjsko hišo kupim s hipoteko mariborske mestne hranilnice. Naslov s ceno je oddati pod »kupčija« v upravi lista. 2838 „..,BRITJE, STRIŽENJE Dr!Hullc^u- Meljska cesta 9, Prepričajte sc! 2814 Prodam takoj tristanovanlsko novo HIŠO Studenci Gregorčičeva ul. 21 2839 °b«A MEŠČANSKA bi„ HRANA V mesečno. Naslov u»ravi. 2862 restavracija na najprometnejši točki Maribora z bogatim inventarjem prodam strokovnjaku po usod nili pogojih. Naslov v upravi lista- 2853 HIŠICO V KOLONIJI takoj prodam- Magdalenska ul. 70-___________________2875 HIŠO s pekarno in gostilno, na prometnem kraju takoj prodam. Naslov v upravi lista. 2880 NOVOZGRADBA soba, kuhinja, vrt. 11.000. — Velika tristanovaujska novo-zgradba, Studenci 75.000. — Tristanovanjska' uovozgrad-ba, Pobrežje, 43.000. — Do-bičkanosno vinogradno posestvo. 20 oralov, od teli 3 oralov vinograda 82.0-00. -Posredovalnica >Rapid«, Gosposka 28- 2864 Kupim ZA 14-KARATNO ZLATO plačam Din 29.— za gram, brilante in srebrn denar po najvišjih cenah. Kupujem za-stavljalnc liste. M. Iiger-jev sin, Maribor. Gosposka 15. 1236 Prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK na prodaj. Jože-Vošnjakova ul. 21-11.__________ 2849 KOMPLETNA' KUHINJA 650.—, mehka spalnica 1800, lepa gladka spalnica 25.000,— Din naprodaj. Mi^rstvo, Miklošičeva 6. ’ 2850 KOLESA in Šivalne stroje prvovrstnih znamk na male obroke dobile: Studenci, Ulica Kralja Matjaža 20.____________2867 MOTORNO KOLO 198 m3, poceni prodam. Cel-cer, Slovenska 26. 2886 V nalem GOSTILNO trgovino, trafiko z inventarjem na prometni točki v pred mestju Maribora oddam v najem samo sposobnim reflek tantom ter kavcije zmožnim. Ponudbe na Potučnik, Koroščeva 54. 2855 MESARIJO -s klavnico, stanovanjem dam v najem, tudi prodam. Naslov v upravi. 2870 , Kar koli je treba očistiti — Vim : ■ '.T- ži«ti vse s boliše in navadnejše! Kar koli je treba očistiti — Vim čisti vse: boljše in navadnejše! Vim vsebuje drobno zmlete substance, ki posebno delujejo in razkrajajo. Te omehčajo nečistočo, tako da se jo zlahka popolnoma odstrani, ne da bi se predmet poškodoval. Vim Je zeloggj^ varčen v uporabi in zares vreden svoje cen®. čisti vse Sobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO v ccntrumu mesta oddam solidnemu gospodu, evcntueluo z zUjuterkom. Vprašati Ruš-ka cesta 3/iI. Štern. 27K1 Lepo opremljeno, soinčno SOBO s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma, gospodičnama ali zakoncem brez otrok. Koseskega 39. 2809 SOBO s štedilnikom takoi oddam, mirni stranki brez otrok. --Kettejeva ul. 8. 2832 SOBO s štedilnikom oddam. Streliška c. 1. 2 834 SOBO ODDAA1. Gregorčičeva ul. 21. Studenci. 28,35 Veliko opremljeno alf prazno SOBO z uporabo kopalnice takoj ~ ul. oddani. Horvat Slovenska ul. 24. 2848 Lepo opremljeno SOBO s posebnim vhodom takoj oddam enemu ali dvema gospodoma. Vprašati Ruška c. 3 Marin. _______________ 2851" Opremljeno sončno. sepaH-rano SOBO oddam. Sodna 25, vrata 3 2854 V Mariboru, dne 29. V. 193/■_ mmmmmmmaBammwmmm 'mmommur - tš ^rei neS° kupite blago za obleko, VV1 W 0Mp* SMpV plašč in kostum, obiščite in se prepričajte o ceni in kvaliteti ! Krojaške potrebščine riA DROBNO! VEUKO! FOTOAMATERJI;; Pri vsakem vremenu in vsemi a p a r a t i J j ISOCHROM-FIIME 1 ISOPAN - FILME« Razvijanje, kopiranje in povečanje pri nas strokovno hitro 41 in poceni! J ’ Drogerija Ivan Pfiisr, Gosposka ulica 11. <; finrV wwwwP r. zTz o. p. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din # Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5% TDMOU ODDAM PRAZNO SOBO. Trdinova ul. 2. Melje. 2857 LEPO OPREMLJENO SOBO solnčno. mirno, z uporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi. 2822 OPREMLJENO SOBO oddam, event. s popolno, prav dobro oskrbo, s t. junijem. Maistrova 14-11. 2866 SOBO oddam s 1. junijem- Markso-va 10, za delavsko pekarno. 2873 Solnčno, opremljeno SOBO s prostim vhodom, z vso oskrbo, oddam gospodu. Ein-spilerjeva 26, Melje. 2874 I. dobitek Din 2000'— in 400 drugih krasnih dobitkov. V nedeljo, dne 30. maja vsi na Pobrežje \ lokal Sekal Mie Stanovanje GOSPODA sprejmem' na stanovanje. — Stritarjeva 44, podpritličje. 285G LEPO SOBO IN KUHINJO poceni oddam dvem ali trem odraslim osebam. Koseskega ul. 39. 2810 SOSTANOVALCA sprejmem. Orožnova 5. 2865 SPREJMEM 2—3 GOSPODE na stanovanje in hrano. Koroška cesta 80. 2823 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano in več gospodov na kosilo, v Jezdarski ulici. Naslov v upravi lista. 2878 Na stanovanje sprejmem GOSPODA. Koroščeva 6-II, 8. 2840 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanje- Stegenšek Aleksandrova c. 64. 2881 DVOSOBNO STANOVANJE od!dam s 15. junijem. Glavni trg 4, trgovina. 2843 LEPO STANOVANJE oddam s 1. julijem. Studenci, Ciril-Metodova 17, nasproti TRISOBNO STANOVANJE oddani s 1. julijem. Vprašati Smoletova ul. 10. Zupančič. Opravilna številka IX I 4687 /36 Dražbeni oklic Dne 19. julija 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Gorica vi. št. 57 Cenilna vrednost: 54.454’30 Din Najmanjši ponudek: 36.302-87 Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okralne sodišče v Mariboru, odd. IX., 2831 dne 15. maja 1937. % % Opravilna številka IX I 966/37-9 LOKAL na prometnem kraju oddam-Studenci. Kralja Petra c. 72. 2845 Službo dobi VDOVEC samostojen, upokojen uradnik, dobro situiran, išče pošteno gospodinjo. Predstaviti se v Delavski ul. 26. 2825 KLEPARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Fa. Ambrož, Zrkovska c. 2, Pobrežje pri Mariboru. 2837 Sprejmem takoj BRIVSKEGA POMOČNIKA. mlajšega, in frizerko. Stojanovič, Pobrežje. 2876 STREŽNICO ZA IJOLNIKA sprejmem takoj. Ing. D. Tomšič, Maribor, Plinarniška ul. 5 2884 Zgubljeno Draibeni oklic Dne 21. julija 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Pobrežje vi. št. 1180 Cenilna vrednost: 19.010’— Din Najmanjši ponudek: 12.673’— Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem s'e opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX , Prosim dotičnega, ki je našel v nedeljo na telovadišču Sokola v Št. liju AKTOVKO. v kateri so bili ključi, robci in film. da jo proti nagradi odda v upravi »Veternika«. 2872 Službo iiie STENO-D AKTILOGRAFINJA za slovensko, srbsko in nemško korespondenco, z večletno prakso, išče mesto. Naslove prosi na upravo pod »Bančna uradnica«. 2847 Znanja želi Mlajša, simpatična KOLESARKA želi spoznati sebi enakega kavalirja. Dopise poslati upravo »Večernika« »Simpatična«. ” >c/) as >cj »TRIBUNA" F. B AT3EL podružn. Maribor. Aleksandrova 26 ležalni sto) ležalni stol . . vrtni fotelj zložljiv .... veranda fotelj zložljiv .... poletna postelja |j[| / 11 ■ tapecirana, zložlj. Ulil uUU vse * dobrim štrapacni® platnom prevlečeno 2542 ii-f in f in®' TVIDU__________ ALEKSANDROVA CESTA v T T F* M H f IT in tlru«' mrčes, ki vas nadleguje v vaš'b • I E W I VE stanovanjih uničuje Desinsekcijski odd. M P Orožnova ul. 2/1» Mar,b°r . ,281 Jamčimo za diskretnost in uspeh. ** 2830 dne 20. maja 1937. Usem, ki ste našo DRHILO spremili na zadnji poti in ji ob prezgod njem slouesu z uenci in rožami izkazali suojo ljubezen ter nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje: huala! Rodbini DEKLEUR in ČERHIBOl (Tlaribor, dne 20. ma a 1037 Centrala: MARIBOR OMpeika-Slonnikc ulit« RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR tSSSSSSj kmr lamil M «****» Prl brmnilmltl Dravska banovina a emllm »vojim pramošanlam w * — — M ra n limita I s v »I«I • »M » d«—mo »troho Mpmdajoiepo'ata tožno Im ku la n t n o Sprejema JTl&SSSKr Podružnica: CELJE Izdaja konzorcij »Jutra® v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAViKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, ysl v Mariljoru.