leto XIV izdaja cp »gorenjski tisk* • urejuje uredniški odbor • glavni urednik slavko seznik - odgovorni urednik gregor kočij an - tel.: uredništvo in uprava21-90, glavni urednik 24-75 - tekoči rac. pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135 glasilo sociali KRANJ, PONEDELJEK 6. NOVEMBRA 1901 S t IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT FOLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN icne zveze delovnega ljudstva za gorenjsko kom anizacijo h podjetij razcepljenost komunalnu! dejavnosti je negospodarska stanov an JSKni skupnosti zahtevajo nove OBLIKE SERVISI Pred kratkim je Obrtno-komimalna zbornica za kranjski okraj sklicala razširjeno sejo strokovnega odbora za komunalna vprašanja, na kateri naj bi se vsi povabljeni pogovorili o problemih komunalne dejavnosti. Kljub temu, da so problemi prav na tem področju postali nadvse aktualni, se seje niso udeležili povabljeni predsedniki, podpredsedniki in načelniki oddelkov za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskih ljudskih odborov. Prav zaradi tega bo za konec novembra sklicana na pobudo Okrajnega ljudskega odbora in Obrt-no-komunalne zbornice še ena razširjena seja strokovnega odbora za komunalo z enakim namenom. SLABI DNEVI... Foto: F. Perdan Komunalna podjetja, servisi in zavodi so se znašli v zadregi že zaradi tega, ker ni točno določen obseg njihove dejavnosti. Gospodarsko pomembnejša in bolj ekonomična bi postala komunalna dejavnost že s tem, če bd bila ustanovljena komunalna podjetja s samoupravljanjem delavcev z rednim proračunom (do sedaj so bila pavšalirana). Med drugim se je doslej često dogajalo, da je i komunalni servis ali zavod do-j kaj dobro gospodaril in zaradi j tega ustvarjal precejšnji doho-I dek, zaradi tega pa je bil tudi ! visoko pavšaliran (včasih celo več, I kot če bd posloval po rednem ob-I računu). S tem so bili seveda pri-I zadeti delavci na račun tistih komunalnih organizacij, ki so bolj ali manj životarile. Z rednim proračunom pa bi bili tudi delavci komunalnih organizacij bolj zainteresirani za svoje gospodarjenje, kot so doslej, ko poslujejo v sklopu občine. Takšna reorganizacija komunalne dejavnosti bi sama po sebi zahtevala tudi združevanje dosedanjih manjših komunalnih ser- visov in zavodov v enotna komunalna podjetja, v katerih bi bila združena vsa dosedanja razcepljenost ,ki je onemogočala načrtno gospodarjenje. Primeri, da je neko podjetje uredilo cesto in da je isto cesto čez nekaj mesecev razkopalo drugo podjetje, ki je moralo napeljati vodovod, so bili res precej pogosti, nihče pa ni bil kriv za škodo. Dogajalo se je tudi, da je neki komunalni servis potrošniku po- hodnje, vendar bd morah svoje delo preusmeriti v druge dejavnosti, predvsem pa na nego otrok, bolnikov in podobno. B. Fajon V Krasifn se V Kranju so že napravili načrt, kako bodo praznovali letošnji Dan JLA — 22. december. Zbrali so se predstavniki Zveze vojaških vojnih invalidov, Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, predstavniki domačega garnizona in člani ObO Zveze borcev. Letošnje praznovanje ima spričo 20-letnice revolucije posebno obeležje. Zato so se zmenili, da bodo praznovanju posvetili več časa. Načrt tekmovanj, ki so ga , rprejeli, predvideva srečanja v pravil takšno ali drugačno okva- j balinanju, streljanju, kegljanju, v ro, vendar pomanjkljivo, čeprav , -ahu v wsh teh disciplinah Jfi potrošnje moral odšteti precej ; bodo »»delovale prej imenovane denarjev. Zaradi slabega popravi- orgaaii7acije. Hkrati pa so se zme- Zdravstveni dom v pred dograditvijo jdravstvena služba pred novimi problemi - obratne ambulante naj Kosijo sredstva za preventivo — preplacevanje ima lahko škodljive posledice Otvoritev novega zdravstvene-*>a doma v Tržiču bo še ta mesec, f^da če ne bo večjih ovir. S JJfc bo dan glavni pogoj za ure-™ev zdravstvene službe v colot-!V komuni, če se bodo vseh nas ta-'J1 problemov v zvezi s tem lo-"li vsi v občini. j ^e gremo mimo tega, da bo pogonih še precej (sredstev za ure-'tev novega objekta (v njem bo-tri splošne ambulante, speci -etična ambulanta, laboratorijski rentgenski prostori, otroški di-!ranzeT, dispanzer za žene, šol-*° ambulanta, 3 splošne zobne, *ka zobna ambulanta, fiziote-*p'ja, patrrmažni center, lekar-*V reševalna postaja, higienska ^"^ja in So drufli pomožni pro-j^**1). je poglavitni problem, ka-Bl naj bo organizirana zdravstvc-*ba v novih delovnih pogojih, j^daj sla v Tržiču Zdravstveni * in obratna ambulanta vBPT. se jo doslej ukvarjala j --'aJ izključno s kurattvnim de-jjjlt,> ker za preventivne posege °ilo časa niti strokovnjakov, lo poslovanje pa je bilo v "vn^m upravieljivo, ker je jjj^^tveni dom posloval v zelo ^"onvnih pogojih. Z ureditvijo vj^a zdravstvenega objekta pa Z?/^ vsekakor potrebne določene ^^embo. «?**Via «kor; tJc*!^ ^avstvenl dom bo imel ^0,j prostora in tudi dovolj ravnikov in drugega osebja, da sposobni zadovoljivo oprav-^jati vro potr<>bo zdravstveno slu /.-7-a celotno območje tržaške feP^10 Obratna ambulanta v Pa na) bi prevzela skrb ^ Preventivno 7^ravstveno služ-V»*V P^jetuj. Vendar pa doslej Je- da v BPT niso tega mišlje-V«e kaže. da bi imeli rudi tnm *voj zdravstveni c!om, kar l(J bi bil največji nesmisel. Novi (u^atvrnil objekt bi bil pri tak?;-H "'blitvi zdravstven« službe v zkr^l^m, zlasti Se, če bd *đr^r*r Proplačevmll zdravnike *Vstvr>nf>.gn doma in jih na ta način pridobili zase. (Takšen primer je bil pred nedavnim z edinim zobozdravnikom v Zdravstvenem domu, ki se je odločil za OA v BPT, ker so mu tam obljubili znatno višje prejemke.) Ne gre pa samo za to, da naj bi BPT ali katerokoli drugo podjetje na območju tržaške občine skušale dobiti zdravnike iz tržiškega zdravstvenega doma ali sploh z območja njihove komune na račun pre-plačevanja, v mislih pa moramo imeti tudi zakon o svobodni izbiri zdravnika in nasploh splošni zakon o organizaciji zdravstvene službo. Z dokončno uveljavitvijo tega zakona nastaja tudi vprašanje, kako bi na pramor obratna ambulanta v BPT lahko poslova- la, če bodo tamkajšnji delavci iskali nasvete pri zdravnikih v Zdravstvenem domu. Takrat se bo prav gotovo še bolj odražala razlika med uslugami v Zdravstvenem domu in OA BPT, kjer so že sedaj iz skoraj nerazumli-vih razlogov precej dražje. Da ne Wi prišlo pozneje do kakšnih nezaželenih neprijetnosti, bi bilo prav že sedaj temeljito razmisliti o teh problemih in v najkrajšem času prilagoditi zdravstveno službo v Tržiču novim pogojem. V zvezi s tem je pred dnevi Svet za zdravstvo pri ObLO Tržič že sklical širši posvet, vendar bo glede tega potrebnih še več razprav, da bi to vprašanje kar najbolj smtr-no rešili. - B. Fajon la pa se ni imel komu pritožiti, ker v servisu ni niti delavskega sveta niti upravnega odbora. Z združitvijo vseh komunalnih dejavnosti v nekem večjem kraju v enotno komunalno podjetje, bi vse takšne pomanjkljivosti gospodarjenja odpadle. Razen tega bi bilo moč tudi načrtno gospodariti. Podjetje bi se že v začetku leta z občinskim ljudskim odborom pogodbeno obvezal, kakšna dela mora med letom opraviti. Doslej pa je bil pogosto primer, da so komunalni delavci kot muhe enodnevnice skakali z dela na delo, rezultat pa je bil zaradi tega pogosto negativen. Poseben problem v tej dejavnosti so servisi stanovanjskih skupnosti. Med strokovnjaki prevladuje mnenje, da je dosedanja njihova dejavnost v marsičem zgrešena in da ti servisi pogosto prehajajo v šušrnarjenje. Čeprav so usluge v teh servisih cenejše od drugih komunalnih servisov ali zavodov, so tako površne, da je škoda vsakega denarja Seveda ni težnja v tem, da naj bd stanovanjske skupnosti ne imele svojih servisov, temveč gre za to, da bi morali biti ti servisi popolnejši in da bi zaposlovali tudi strokovnjake. Kakor hitro pa bd bili takšni stanovanjski servisi, se že vsiljuje misel, da bi moralo njihovo poslovanje potekati v sklopu novih komunalnih podjetij. Lahko bi takšna stanovanjski servisi — dovolj razviti in sposobni — poslovali tudi samostojno in ne v Sklopu stanovanjskih skupnosti kot doslej. Servisi v dosedanjem 6mislu naj bi boli pri stanovanjskih skupnostih tudi v pri- Pred letno skupščino Kluba gospodarstvenikov Kranj naj se o samo svoje 8l>f»'nu>nljivo h'ltiih ohladitvijo, v sne*. l*ro>ti koncu delno izboljšanje. Leta 1967 je btf. na Gorenjskem j stalno pojavljajo razni gospodar-ustanovljen Khib gospodarstveni-' ski problemi, ki bi jih bilo tre-kov s sedežem v Kranju. Namen Kluba je bil, da pomaga vodilnemu osebju v gospodarskih organizacijah pri njihovem delu s strokovnimi predavanji rn debatnim i sestanki. Klub gospodarstvenikov je svoje poslanstvo tudi uspešno opravi j al. Vendar pa so v času obstoja Klubi gospodarsi vernikov Kranj nastopilo v našem družbono-eko-nornskem razvoju bistvene spremembe. aZradi tega je nujno, da se prilagodi tem spremembam tudi Klub gospodarstvenikov. O teh vprašanjih je na svojih zadnjih sejah obširneje razpravljal upravni odbor in sprejel tudi dol o'm o sklope. Te bo predlagal letni Fkupščini Khiba gospodarstveni i -kov, ki bo predvidoma 15. novembra. Med preostalimi spromi^mbami, ki naj bi jih skupščina obravnavala oziroma potrdila, je tudi privllog o osamosvojitvi dosedanjih podružnic Kluba na Jesenicah, v Tržiču in v Škof j i loki. Te podružnice naj bi namreč v prihodnje delovale kot samostojni klubi gospodarstvenikov na območju občin. Vsi klubi na Gorenjskem pa bi imeli koordin rijski odbor, ki bi združeval vs-klul>e v kranjskem okraju. V naših komunah so namreč kov itd.). Zato se je na sejah upravnega odbora Kluba gospodarstvenikov izkristalizirata smer nadaljnjega dela Kluba gospodarstvenikov. Ta naj bi namreč ekrbel za skladen gospodarski razvoj vseh dejavnosti v občini kakor tudi komune kot celote. Ta cdlj pa je mogoče doseči le s kolektivno analizo in obravnavo vseh problemov ob nenehni podpori strokovnjakov. — p. nili, da bodo vsem šolam, ki bodo to želele, zagotovili predavanja oziroma pripovedovanje spominov iz narodnoosvobodilne vojne. Kaj bodo rekli V dnevih od 3. do 12. novembra so na vrsti zbori volivcev v kranjski občini. Tokrat je na dnevnem redu šolstvo. Volivci so že prejeli obsežno tiskano gradivo, v katerem so spoznali najvažnejše uspehe in težave ob uveljavljanju šolske reformo v zadnjih letih. Volivci naj bi na teh zborih dali splošno družbeno oceno o delu šol na njihovem območju. Sodelovanje šole z okolico naj bi si utiralo pot prav ob vsesplošnem izmenjavanju izkušenj, mišljenja in pogledov državljanov kot koristnikov in končno tudi plačnikov teh ustanov in šolnikov, ki določene težave še bolje poznajo. Ljudje imajo vedno mnogo povedati o vedenju otrok, o vzgojf na šolah, o učnih prijemih, o učiteljih in podobno. Prav tako j« vrsta ekonomskih težav in problemov, s katerimi se ubadajo zlasti ha naših šolah. Skupnost daje veKka sredstva za naše šole. Te so včasih tudi zelo razKene. Tako je predvideno za letos na osnovni šoli v Besnici 68.518 dinarjev na učenca, na šoli v Pre~ dosljah pa le 29.758 dinarjev. T« razlike so sicer upravičene, toda za državljane . zelo zanimive^ da pač vedo, kam in zakaj gredo družbena sredstva. O tem in o drugih problemih šolstva se bodo volivci kranjsko občine pomenili te dnf;ina itockfk volivcev. — K. m. Problemi v šolstva terjajo temeljito obravnavo V petek 3. novembra popoldne je bil v Skofji Loki plenom Občinskega odbora SZDL. Na plenumu so obravnavali finansiranje in razvoj šolstva v zvezi s šolsko reformo. Šolstvo je namreč pred številnimi problemi. Prišli smo v obdobje, ko bo treba radi na tem področju družbene dejavnosti storiti odločilne korake. Vse to pa nedvomno terja široke obravnave in množične razprave. V ta namen je bil sklican tudi petkov plenum SZDL. Delo plenuma je bilo uspešno in sprejeli so tudi določene zaključke. Splošne ugotovitve, da naše šolstvo zaostaja za ostalim ekonomskim razvojem, so vsekakor realne. Zato prav gotovo ne smemo ostati samo pri ugotovitvah, tem- več moramo za napredek šolstva združili vse napore in moči. Sam zakon o financiranju šolstva pa nam narekuje, da smotrno proučimo finančne potrebe in finančni položaj te družbene službe. Sole bodo morale v prihodnje z ekonomsko računico v roki zahtevati za svoje delo določena denarna sredstva. Z dragimi besedami — šole bodo morale čimprej sestaviti svoje finančne programe. Čakati, da jim bo to naredila občina, je nesmiselno. Petkov plenum je odkril oziroma načel vrsto splošnih in tudi spectfičnih problemov. O njih bomo več pisali^ ob splošnem obravnavanju šolstva v škofjeloški komuni. — J. P. Za poplavami še vihar, ki je povzročil precej škode Preddvor, 5. novembra (S. S.) - | gal s streh celo z vijaki pritrjeno Sobotno deževno vreme, pomeša- j opeko. no s snežnimi padavinami, se je proti večeru nenadoma sprevrglo. Po vsej Gorenjski je začel nenadoma pihati močan veter. Nekateri kraji so v noči iz sobote na nedeljo doživeli pravcati vihar. Zlasti hudo so bili prizadeti kraji pod Kriško planino, pod Storži-eem tat Krvavcem. Veter, ki je Pihal s hitrostjo 100 in več kilometrov na uro, je podiral kozolce, razkrival strehe, podiral drevje In trgal žice električne napeljave. Prebivalci pod gorami to noč roso rmeli mirnega počitka. V Preddvora in okoliških vaseh so pripovedovali, da tako hudega viharja zlepa ne pomnijo. Na planem je človek vetru komajda kljuboval. Hiše so se stresale v temeljih in stresna ogrodja so škrtala in pokala. Kar ni bilo dobro pritrjeno je odneslo. Veter je Ml ponekod tako močan, da je tr- ba pred realizacijo kolektivno proučiti. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da ni tako. Posamezna vprašanja rešujejo večinoma le posamezniki in zato je razumljivo, da je tudi rešitev bolj ali manj enostranska. S tako prakso bi morali prekiniti predvsem pri tistih problemih, pri katerih terja uspešno rešitev vsestransko strokovno poznavanje določenega vprašanja in ob katerih mora za re;d izacijo prispevati skupnost fmančna sredstva. Ob teh problemih gre za večjo moralno in materialno odgovornost družbi. Teh pa prav gotovo v nobeni komuni ne manjka. Mednje nedvomno prištevamo urbanistično uredita* mesta Kranja, razno komunalne in stanovanjske gradnje, napeljava plinovoda iz Velenja, problemi v zvezi 7. združevanjem industrijskih in trgovskih podjetij in podobno. Za rešitev omenjenih in še šrte-v.lnih drugih problemov )« torej To M je ZRodi]o v Kranju. Cez moški, ki je tati malo dalje i potrebno sodelovanje širšega kro- Trg „^„c^ jc sla neka ^are-ii* družbi z ženo in otmfcoorv vozlč ga strokovnjakov. In tak širši krog je nedvomno Klub Rospo- Skodo, ki jo je to noč prizadejal vihar, trenutno na moč ugotoviti. Nobenega dvoma pa ni, da je precejšnja. To noč je po višje ležečih krajih tudi močno snežilo. Pri državni meji na Jezerskem je zapadlo pol metra snega, v Kranjski gori in v Planici 15 centimetrov, na Pokljuki 20 do 25 centimetrov. Cesta na Vršič ni prehodna, enako nekateri gorski prelazi. Blejski grad navdušuje Bled (M. S.) - Pretekli teden ^ bila v Opatiji zaključena letna skupščina svetovne organizacije potovalnih agencij »WATA«. Udeleženci skupščine so si med drugim ogledali tudi Bled, kjer jih je prav posebno navdušila in tudi presenetila ureditev blejskega gradu. OBRAZI IN POJAVI darstvenikov, saj v njem ndso zastopani le vodilni uslužbenci podjetij, ampak tudi strokovnjaki oziroma njihova društva (društvo inženirjev in tehnikov, društvo ekonomistov, knjigovodij, pravni- inujiHamuittiMM^ ves glas kramljala. Ko se je že- Zenica je tako nerodno padla, : niča zgrudila na tla, sta nekako da je bila močno krvava po obra-podzavestno obstala. Eden se je zu. Bila je zmedena in slabotna [hipoma obrnil nazaj m hotel po- PomagaK so ji, da je sedla. Kako I magati. Toda drugi ga je sunkoma se je z njo končalo, ne vem. Mor-| potegnil naprej in dejal: »Pusti da bi o tem vedeli povedati na ;jo! Kaj se boš-s tem motil po ce- nezgodni postaji. Toda tu gre za prav enega izmed njih, ki ženici odnos dveh mladeničev, pravza-nl hotel pomagati. Ko sem to pripovedoval drugim, so se nekateri čudili mojemu zgražanju, češ da to ni osamljen primer. Pravili so za dogodek, ko si Je neka žena izvila nogo in dobesedno čepela na cesti, a se nihče izmed mimoidočih ni zmenil zanjo. Isti!« In odšla sta naprej. I Na pomoč je prihitel mlajši Kaj boš s tem! 2enica. Prišla je iz gornjega dela ku. Pomagal je stari ženici, da je mesta. Kar na lepem sredi gladke počasi vstala. Med tem je> prišlo ploščadi — se je dobesedno zgru- tudi že več drugih ljudi, čeprav dila na tla. morda bolj iz radovednosti kot iz Prav zraven nje, v isti smeri sta pripravljenosti na pomoč,': Id prav- mislim, da je odraz duševne plit-Sla tudi dva mlada moška in na zaprav ni bita več potrebna. kosti. — K. M. Tako obnašanje ni na mestu, in ttiiiiiinuiu M:i:;s,itiiiLMitimiuitO}unuutiiiuuufUitW4iriUiiiU4Hmu UfiMOI!ltfi!l!lI!!il!tlH]!llltn •nin^..;|i.MM-:;i;;jM.t;ir;!M!li|!|tlHl|iMin'l!lllllll||||lllll|ffl Boj s frakcijami Dne 7. novembra 1928 se je začel v Dresdenu (Nemčija) IV. kongres KPJ. To je bil začetek ocUočnega boja znotraj partijskih vrst proti frakcionaštvu. To akcijo je začel tovariš Tito med komu nisti zagrebške organizacije, ki Je potem poslala zahtevo Kom interni, naj pomaga odstraniti notranje spore in utrditi enotnost. Kominterna je poslala tako imenovano Odprto pismo v razpravo vsem organizacijam. Tako je na kongresu v Dresdenu prišlo do o nacionalizaciji industrije, bank, železnic in zunanje trgovine. Smrt ob minometalcu Pred sedemnajstimi leti - 7. novembra 1944-se je po vseh partizanskih enotah kot blisk raznesla novica, da je padel eden izmed najhrabrejših voditeljev -generalna poročnik Franc Rozman -Stane, komantant Glavnega štaba NOV in POS. Nihče ni mogel verjeti , da se je to res zgodilo zakaj mnogi so se ga spominjali I ostre obsodbe frakoij.Zamenjali iiz . »ajtežjih bojev po Španiji in so tudi vodstvo. Za organizaci-skega sekretarja je bil izvoljen Djuro Djakovič, ki se je vneto zavzemal za notranjo utrditev partijskih vrst Dasi je dva meseca kasneje takratni režim močno udaril po delavskem gibanju z znano »šestoj anuarssko diktaturo«, je pomenil IV. kongres v Dresdenu močan korak k utrjevanju KPJ. Ponoči med 7. in 8. novembrom Sedmega novembra (25. oktobra po starem koledarju) 1917 leta so boijševiki strmoglavili takratno vlado Korenskega in vzpostavili sovjetsko oblast. Prvič v zgodovini je zmagala socialistična revolucija. Ze tisto noč so Izdati dekret o mira, s katerim bo pozvali vse vojskujoče drža' ve. da M sklenili mir. Sledil je dekret o zemlja, s katerim so odvzeli zemljo veleposestnikom te jo izročili kmetom. Nekaj dni zatem je sleda! dekret o samoodlo-Sbi narodov na območju Rusije oziroma Sovjetske zveze te dekret imimtfiinmiiuniimimminttmffmaitmirmni!nqifnnifi!im pri nas, kako je znal z izredno taktiko varovati sebe in druge. Tokrat pa je našel 6mrt čisto nepričakovano - ob preizkušanju novega minornetalca (zraven Glavnega štaba, ki je bil pri Črnomlju. Tito pred sodiščem Dne 6. novembra 1928 leta se j §§ je začel v Zagrebu sodni proces proti Josipu Brozu, ki je bil obtožen protidržavnega oziroma ko- j s muni stičnega delovanja. putf/e in dogodki V politična areni že dolgo ne presenečajo ljudi nepričakovani premiki. Vsakdanja uporaba političnih norosti se je tako udomačila, da je nesmiselnost edina izraz vsega, kar na tem torišču počnejo velike sile. Konec preteklega tedna je bila v političnem odboru Generalne skupščine izglasovana resolucija šestih nevezanih držav, ki so jo predlagale Indija, Jugoslavija, ZAR, Gana, Etiopija in Nepal, o nadaljevanju prostovoljnega moratorija za atomske poskuse. Vsebina resolucije predlaga, da bi velike sil?, ki razpolagajo z jedrskim orožjem, prostovoljno opustile jedrske poskuse. Za pobudo šestih držav je glasovalo 72 držav. Predstavniki 21 držav, med katerimi so bile vse sile, pa so glasovali proti. Izid glasovanja v političnem odboru odkriva, kako izenačeno je v bisivu politična lieemersivo velikih sil. Ob tem glasovanju so se našli na nasprotni strani vsi, ki ima/o v svojih vojaških skladiščih zrloge jedrskega orožja. Od tsh držav pa v prvi vrsti zavisi usoda sveta in človeka. Hkrati je odnos ve!"kih dr?av do do tako pomembnih problemov le same sebi la'cjo v obraz, ko utrdil prepričanje, da veiike si- na vsa usta razlagajo svoje miroljubne oporoke. Skrb za pre-prečevavnje jedrske vojne se ne more omeiiti samo na kongresne razprave, parlamentarna prerekanja in na izjave vodilnih državnikov. Kadar je treba žrtvovati kakšno dejanj« pomirjevalni politiki, jezik velikih držav vedno odpove. Izid glasovanja kaže, da o tem ne odloča samo ugled moči in diplomatskega dobičkarstva. Zakaj v tako pomembnih stvareh ni mo- iii!!i!i.ii!!iiii!:uuiiii!iiiuiiiM •iiinttfiininiHiiuiniriiiiiinini^g sploh še govora, ko pa so sta- | tistično izračunali, da po koli' | čini dosedaj izvršenih atomski | poskusov odpade na vsakega | prebivalca zemlje 20 ton rW* | streljiva .Za primerjavo pove- s mo lahko samo, da so zavezniki g v drugi svetovni vojni vrgli a* | Nemčijo dva in pol milijona too g bomb. Ni potepi ndti malo si** 1 čajno, če se ugledni znanstveni- | reki sprašujejo, ali ni človeštvo g prišlo na križišče, kjer lah*0 f zbira med življenjem in smrtjo« | prsi, češ znanstvenikom ne smemo zameriti, če so se zmotili pri izračunu njeno moči, je eksplodirala nekje bogu za hrbtom. Svet je bil o tem obveščen po zvišani stopnji radioaktivnih delcev v ozračju. Odgovornosti za to pa ni nihče prevzel. Matematično so izračunali, da je zadnja sovjetska superbemba imela takšno moč, da bi na vsakega prebivalca na svetu odpadlo približno 20 kg klasičnega eksploziva. Niso se še polegli Hladna vojna v zraku goče igračkanje in slepomišenje. Po stališčih v svetovni organizaciji pa kaže, da je skrb za mir povsem prešla v roke neblc'kovskih držav in da so velike države včlanjene v to organizacijo samo zato, da vsako stvar ob pravem času preprečijo. Vsaka pobuda na žalost ostane tako neučinkovita, ker velesile, Id ima'o v svojih rekah ključa, niso pripravljene odkleniti ključavnic. Medt?m so Rut! že 23-krat raztrosili atomske obiske z ra- : po mnenju večine že prižiga 1 množičnimi atomskimi poskusi Kaj bi se zgodilo, če bi naeo- | krat uporabili vsa nakopičena I delci radioaktivnih padavin, že Zelena loč, ki vodi v smrt, # so iz Amerike prišli glasovi, da so kot protitežo sovjetski »me-gatonki« iznašli bombo, ki ne uničuje ničesar drugega, kakor človeka. Nobena druga stvar, orožja? Z veliko natančnostjo 4| niti papir znanstvenika na pi- Izračunali ceno smrti v nO*-* salnd mizi pri eksploziji ni uni- vojni. Oprema rimskega vojak* čen, uničuje pa v estronomskih je stala po sedanjih račooU1 številkah ljudi. 0,75 dolarja Ta cena se J« 1 Kdo v takšnem vzdušje še dvatisočletjih dvignila za tisoč" pričakuje, da narodi verjamejo krat. Smatrajo, da je danes °* v politično modrovanje velesil, svetu pod orožjem 20 mAUjono" da je meč orožja edino sredstvo vojakov. Približno toliko ddaV- | za mednarodno vernost in da je cev dela v tovarnah, ki vidri*" | dioaktivnlm prahom. Velika z superbombami mogoče prepire- jejo te vojake. Ali ni to previ" | bomba, o kateri so v kromeljs-ski ČIM izbruh nove vojne? O kakš- soka cena za uničevanje člov*" | dvorani govorili s trkanjem na ni varnosti je pravzaprav lahko štva. Zdravko TomaiaJ * Nezaupnica gosta Pretekli Četrtek popoldne sem ee mudil na Jesenicah. Mimogrede sem zavil tudi v kavarno hotela Korotan in naročil turško kavo. Postregli go mi dokaj hitro, hudo pa me je začudilo tole. Komaj je natakar postavil predme skodelico, me je že pozval, naj plačam. Sicer pa je to 6toril čisto vljudno. Rekel je: »Lahko kasiram, prosim?« Brez besede sem mu odštel 40 dinarjev in primaknil nekaj drobiža za napitnino. Tega, da 6em moral plačati kavo, še preden sem jo popil, le nisem mogel mirno preboleti. Pogledal sem po kavarni Gostov je bilo le 12. Vse-k>k3f premalo, da bi ta ali oni gost lahko neopazno zapustil lo-k?5. ne da bi plačal zapitek. Naj bo tako ali drugače: tak na in »kasiranja« se mi ne zdi povsjm primeren. Od tu dalje pa lahko razmišljamo o kulturni postrežbi v gostinskih lokalih. Ta pojem je namreč zelo raztegljiv in ga za'o ne kaže vsiljevati zgolj trgovski mreži. Hudo radoveden pa esm, kdo je prišel na misel, da so v Korotanu uvedli »kasiranje«, brž ko gost dobi naročeno in ne šele na željo gosta — S. S. Obračun mladinskega aktiva »Tomaž Godec« Premalo pomoči starejših Bohinjska Bistrica (S. P.) — Osnovna organizacija LMS v lesnem obratu »Tomaž Godec« je pred dnevi dajala obračun svojega dela v preteklem letu. Dosedanji predsednik Zdravko K lomen-čjč je v poročilu poudaril, da je bilo delo mladih premalo uspešno na družbeno-političnem področju, bolj pa se je mladina uveljavila ifiri prosvetnem delu in v športu. Na konferenci so precej govorili o uveljavljanju mladih v samoupravnih organih. Zato so r" za v prihodnje zastavili nalogo, ča s s e tesneje povežejo s temi organi v podjetju; pripravili bodo tudi več predavanj in tako skuhali'poživiti delo mladinskega aktiva, saj vključuje preko 90 mladih delavcev. Zal pa se konference kljub ■vi**" bdlu niso udeležili predsta' ostalih organizacij v podjetju, z en predsednika sindikalne družnice. Mladi se zato upra _ no vprašujejo, kako naj bo nj>*\ vo delo uspešno, če ne dobijo P*| pore starejših tovarišev. Na te di odpade del krivde za doseda^ neuspehe. Da bi se odnosi i^; Sali ,so mladinci sklenili, da sklicali razširjeni sestanek. £ katerega bodo povabili pre**^ nike vseh organov tega obrat* skupno z njimi izdelali on****1 za nadaljnje delo. „ Novoizvoljeni 9-člansk) odb# tudi vnaprej vodil tovariš ^ menSč, ki bo skupaj z °fl*\l članstvom skušal popraviti sti dosedanjega dela. Gradnja Okrajnega gasilskega doma v Kranju dobiva svojo dokončno podobo. Del prostorov bodo usposobili za vselitev do konca tega leta. Vanje se bo preselila poklicna gasilska četa, saj sedanji prostori še daleč ne ustrezajo zahtevam gasiloke službe. Otvoritev celotnega doma po bo 1. maja prihodnjega leta. V domu, ki bo veljal okrog 290 milijonov dinarjev, bodo dobile prostor naslednje organizacije: Okrajna in Občinska Gasilska zveza, Gasilsko društvo Kranj, gorska reševalna služba in civilna zaščita. V enem traku pa bo dobil prostore tudi Državni zavarovalni zavod Ob konferenci osnovnih organizacij ZK v Železarni Novi pogoji za delo V drugi polovici oktobra so se Zato komunisti v Železarni meni- začele v jeseniški 2elezarni konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Z decentralizacijo podjetja na 31 ekonomskih enot, so nastali tudi novi poboji za delo osnovnih organizacij Zveze komunistov. Potrebo po reorganizaciji sedanje strukture osnovnih Organizacij je pokazala že letna konferenca komunistov v Železarni. jo, da bo najbolje, da bi bila v vsaki ekonomski enoti tudi osnovna organizacija Zveze komunistov. V novoustanovljenih ekonomskih enotah se iz dneva v dan pojavljajo problemi, ki zahtevajo precej aktivnega dela političnih organizacij oziroma sodelovanja vseh proizvajalcev. Prav na konferencah osnovnih Živahna razprava o dejavnosti Kulturno-umetniško društvo Jelovica na CeSnjid v Selški dolini je imelo svoj rednd letni občni zbor. Udeležili so se ga predstavniki Kmetijske zadruge, podjetja Jelovica in zastopnika okrajnega in občinskega sveta Svobod. Kljub temu, da udeležba na zboru ni bila dobra, so v živahni razpravi ocenili dosedanje delo. Društvo se že več let bori za prostore. Povedali so, da bi z večjim razumevanjem pristojnih organov te prostore že zdavnaj dobili v Zadružnem domu. Tako pa se morajo še vedno sestajati v gostilni. Razen tega so zelo kritično ocenili tudi prosvetni kader in njegovo delo izven šole. Dokaz za neaktivnost teh ljudi je že v tem, da se niti eden ni udeležil občnega zbora. Ugotovili so, da'lo razveseljivo je, da je društvo bi morali biti prosvetni delavci j pridobilo v svojo vrste več rnla- tesneje povezani z okoljem. Težko si človek namreč predstavlja, kako naj bo prosvetni delavec hkrati družbeni delavec, če dela le v svojem ozkem strokovnem področju. Zelo kritično so ocenili tudi Delavsko univerzo v Železnikih. Udeleženci so se zavzemali za sa-mofinansi ram je Delavske univerze, niso pa se mogli sprijazniti s ceno predavanj. Eno predavanja na primer v šolah za življenje velja 5.000 dinarjev. Kljub problemom je društvo do-soglo dokaj šn je uspehe. Dobro so delale dramatska, pevska, šahovska jn knjižničarska sekcija. Ze- V Trebiji težave s prostori Pretekli teden je bil v gostišču Pod planino občni zbor prosvetnega društva na Troblji. Udeležba ni bila velika, zbora so se udeležili skoraj vsi aktivni člani. V to društvo se je v zadnjem času vključilo precej mladih ljudi. Društvo ima, tako kot pretežna večina ostalih društev, probleme • prostori. Dom, ki so ga zgradili prebivalci skupno s Kmetijtsko zadrugo, dobiva namreč novega gospodarja. V preteklem letu je društvo skupno s šolo in družbenimi organizacijami pripravilo več proslav, akademij tn Je vsestransko skrbelo za kulturni na-■ mmttalm *11 ■ mšuu *» v»6nanov. Pre- težno so se ukvarjali z dramatiko. Vsako leto z uspehom uprizorijo nekaj dramskih del in z njimi potem tudi gostujejo. Tudi pri delu z ozkim zvočnim filmom so zabeležili lepo rezultate (kiko n. pr. prirejajo komentirame kino predstave). Občni zbor jo bil združen s skromnim slavjem — podelili so diplome in praktična darila najstarejšemu igralcu v društvu Francu Malovašiču iz Fužine (ta že trideset let dela pri ignalski družand). Občnemu zboru sta prisostvovala tudi zastopnika okrajnega in občinskega av* U Svobod. - & O. .. ~v,t dih ljudi. V prihodnjo bodo posebno skrb posvetili klubskemu življenju (čo bodo dobili prostore). Ob zaključku občnega zbora so tudi sklenili, da se dosedanji organizacij komunisti kritično ocenjujejo 6voje delo v tem letu. Razumljivo je, da je nemogoče v tako kratkem času oceniti uspehe in pomanjkljivosti v ekonomskih enotah, lahko pa zapišemo, da so komunisti v Železarni s svojo aktivnostjo precej pripomogli k decentralizaciji. Razen ocene svojega dela v Železarni na konferencah osnovnih organizacij obravnavajo rudi tisti del programa Komunistične partije Sovjetske zveze, ki se nanaša na gradnjo socializma v Jugoslaviji. Po doslej znanih podatkih vso konference ugotavljajo, da jo pot, po kateri gradimo socializem pri nas, pravilna in da najbolj ustreza našim pogojem. Seja ObO Ljudske tehnike Radovljica LT zagotoviti mesto v industriji V VERIGI PRVO TOVARNIŠKO DRUŠTVO LT Pred dnevi je imel občinski odbor Ljudske tehnike Radovljica svojo redno sejo, na kateri so govorili o zadnjem zletu Ljudske tehnike, ki je bil v Radovljici in izdelali nekatere zaključke, ki bodo služili organizatorjem III. zleta. Nadalje so govorili tudi o dejavnosti Ljudske tehnike v industriji, o delu brodarsko-mode-larskih krožkov in o delu foto krožkov na šolah. Udeleženci seje so ugotovili, da Ljudska tehnika v industriji nima takega mesta, kot bi ga morala imeli; niti v enem podjetju na tem območju še nimajo društva LT. Zato so sklenili, da bodo ustanovili komisijo za delo v industriji, v kateri bodo predstavniki tovarne Plamen, Iskrinega obrata v Lipnicl in Tovarne verig iz Lesc. Največ možnosti za ustanovitev društva LT imajo sedaj v Verigi, zato bodo v tej tovarni ustanovili prvo tako društvo. Da pa bo društvo dobilo prave temelje za svoje delo, so sklenili sklicati šesta- Komunisti v Železarni obsojajo nek organov upravljanja v to- cnostransko oceno 6tanja v Jugoslaviji. Obsojajo tudi grobe izpade nekaterih vodij delegacij na KUD preimeaiujo v DPD Svobo-jXXII. kongresu KP SZ proti Ju- do. T. A. ^oslaviji - M. Zivkovič varni in družbeno-politični h organizacij. Na sestanku bt se pogovorili o vsem, kar je potrebno za ustanovitev in delovanje takega društva Ce bodo namreč znali k* r V obrtno iuluadrijttLcui podjetja Otep* na Sovodnju izdelujejo pred vsesa stavbno pobištvo m bodočemu društvu postaviti temelje, bo to lahko veliko stilo pri vzgoji kadrov in tehničnih izboljšavah v tovar11",,. Na seji so tudi sklenili, da jj/jj na šolah v Bohinjski Bistri«^ na Bledu ustanovili brods1^.-modelarske krožke, ker ima*^ ^ dve šoli sedaj največ možno6** to vrsto pionirske dejavnost1- V šoli v Radovljici pa %e y pravljajo vse potrebno za i:f vitev foto krožka. Potrebne store že imajo, sedaj pa JlfI\^-ObO LT pomagal pri ureditvi <- , niče. Pozneje se bo oritfHS krožek verjetno priključil , p klubu »ALPA« Radovljica, ^ ^ imel pri svojemu delu žc daj veliko uspehov. — R. Novo vodstv? v mlečni restavra^]1 f/r Pred kratkim je oddelek spodarstvo pri ObLO Tržič Pr'/ od Mlekarne Kranj dopi« 6 bližno naslednjo vsebino: .a »DS Mlekarne Kranj je slUop, da odpoveduje naje ^' pogodbo za prostore stavracije z zadnjim d****0 letos.« jj Ker utemeljitev odpovedi ^ bila najbolj razumljiva, v za vzroke odpovedi pozanin^^ 'PrŽiču in na oddelku za *fffi* članstvo. Toda tam ni bti* uff zvedet i pravih razlogov za JJji ved, zato smo se pogovorili tega z direktorjem ^ ^ Kranj, ing. Losičem. Zvodeh da jo odpoved največ r*J2 n«uihnjtt neprijetnosti v zV vodenjem mlečne restavracij je iz sedeža v Kranju tll^JTr^itv,>1 težko kontrolirati delo v *2*ft Drugega značaja pa je ^ JT da je v Mlečni restavracij1 ^jji tiču več prometa z drugi tni kot pa z mlečnimi izdelki- ,,,, U-et>\, Mlekarna Kranj in tudi ni pa se zavzemajo za MU mlečna restavracija prihodnje. Zato bi bi^o Tržiču rešiti vprašanje, *f0& restavracijo vodil. Mlekarna v P* je Že obljubHa, da Jc ^ ^ prihodnje pripravljena P°' trŽLiki nuočni restavraciji » *M da bi dobavljala vse P* ^ mlečne izdelke po enakih J kot so doslej. Torej boja*"1' maJ* ■no ostali v Tržiču brez stavracije, ampak se vprašanja, kako bi m^^p munjo a 1. januarjem l**2' " ti. ne bi »^XO jc*' jo troba takijJ ^ ■lin- NAŠ RAZGOVOR Pravijo, da na Javorniški rovt tujci nikoli no zaidejo. Prebivalci te majhne vasi s komaj 30 raztresenimi hišami vedno negodujejo, da se za njihove robleme le malokdo zanima. Pot me je zanesla v ta hribovski predel jeseniške občine. Nekaj več kot uro hoda je tja gor. No, pa je kar šlo, Pravzaprav so bili domačini tega dne skoraj vsi še na polju, kjer so pospravljali zadnje poljske pridelke ali pa grabili listje in steljo za živino. Toda praznih rok le nisem ostal. Prijazna učiteljica ai, je bila takoj pripravljena kaj povedati o življenju v tej gorski vasici. V opravičilo je takole začela: »Tu, na Javorniškem rovtu, sem v šoli zaposlena komaj mesec dni in pol. Zato naj mi domačini in drugi bralci ne zrjnerijo, če bom povedala o kakšni stvari bolj pomanjkljivo, ker še ne poznam dodobra vseh razmer.-« učujem tretji in četrti razred.« »Kateri problem je po vašem mnenju najbolj aktualen za prebivalce Javornlškega rov ta?« »Vsak domačin bi vedel . samo en odgovor: cesta. Ta je že sedaj dobra le do podnožja hriba. Naprej pa je strašno slaba, tako da ni moč priti na vrh z avtomobi- »Kako to, da ste se odločili, da lom. Domačini pravijo, da je na niškega rovta je lahko dostopen Črni vrh, prav tako so dostopni Golica, Valvasorjev dom, Begunj-ščica, Stol itd. Razen tega pa že sama vas predstavlja svojevrstno turistično zanimivost. »Kako pa je z družabnim življenjem?« »Prav sedaj se pripravljamo, da bomo v okviru mladinske organi- Obisk v pozabljeni vasi boste poučevali prav na Javorniškem rovtu?« »Dobivala sem štipendijo od ObLO Jesenice. Vedela sem, da bom morala iti na neko šolo. Zato sem si izbrala prav Javorniški rovt, za ksenor sem se odločala že na učiteljišču v Tolminu. To je šola s štirimi razredi in je vpis vsako drugo leto. Letos po- Javornižki rovt prišel le redko kakšen avtomobil. Obljubljajo, da bodo cesto popravili, toda kdaj, še nihče točno ne ve.« »Z dostopno cesto za avtomobile in druga prevozna sredstva bi se prav gotovo povečale možnosti za razvoj turizma. Kaj menite q tem?« »To prav gotovo drži. Z Javor- zacije naštudirali enodejanko »Mati«, ki jo bomo uprizorili na proslavi Dneva republike — 29. novembra. Sicer pa je družabno življenje v vasi kot je Javorniški rovt malo teže organizirati kot v kakšnem drugem naselju. Tu živijo ljudje, ki povečani delajo v Železarni, in najdejo kaj malo časa še za druge stvari.« — M. 2. fflniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiH A. V., Bled VPRAŠANJE: Pritožujete se glede obračunavanja nočnega in nadurnega dela v vašem podjetju in, sprašujete, kako je to urejeno po veljavnih predpisih. Namesto obračunanih nadur dobivate v podjetju proste dneve, vendar se ti prosti dnevi ne delijo točno. Menite, da ste s takšnim načinom zaračunavanja nadur oškodovani. ODGOVOR: Splošne določbe o nočnem in nadurnem delu so dobro znane. Nočno delo se sme vpeljati samo v opravičenih primerih in mora biti v skladu z veljavnimi predpisi. Za nočno delo se šteje delo med 22. in 5. uro naslednjega dne. Osebni dohodek delavca se poveča po osnovah, ki so določene v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, in sicer za vsako uro nočnega dela za 12,5%. Nadurno delo sme trajati največ 8 ur na teden, vendar ne več kot PEKARNA KRANJ razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE. Pogoj: 5 let prakse na tem delovnem mestu v gospodarski organizaciji. — Nastop službe takoj. — Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja Pekarne Kranj do 15. novembra 1961 s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri komunalnem podjetju »Vodovod« Kranj, Koroška c. 41 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 kovinostrugarja z večletno prakso 1 nekvalificiran delavec za pomožna dela v strojnem obratu 1 referent za vodarino (znanje strojepisja) Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe je treba poslati na upravo podjetja. Nastop službe je možen takoj. — Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Malih oglasov, ki niso plačani Vnaprej, ne objavljamo. Vsaka beseda velja: preklici in čestitke po 60 din. ostalo po 30 din. Osmrtnice v okvirju 5 tisoč din, brez okvirja 3 tisoč din. Naročniki imajo popoust. Na Hujah, pred cerkvijo, sem našel ženski dežnik. Dobi se: Branko Mivšek, Huje 2, Kranj 4358 DPD SVOBODA KRANJ organizira plesni tečaj za začetnike, vsak ponedeljek ob 19. uri v Delavskem domu, vhod št. 4. Vpisovanje vsak ponedeljek, petek in soboto od 17—18 ure. Prodam £?;*>./<> v centru Kra- hja. Naslov v oglasnem oddelku 4352 Ugodno prodam sobno pohištvo. Ogled v četrtek in ob nedeljah popoldan. Alojz Malovrh, Kopališka 14 a, Kranj 4353 Prodam parcelo na Klancu. Po- izve so: Trubarjev trg 5, Kranj 4354 Prodam voliča, dve leti starejra, 360 kg ali zamenjam za kravo. Janez Delavec, Mače 1, Preddvor 4355 m Kupim dobro ohranjen »Fiat« 600 D. Naslov v oglasnem oddelku 4356 LAHKOMISELNOST GA JE VELJALA Aprila letos je v dopoldanskih urah P. H.-vozil tovorni avtomobil na cesti Kranj — Zabnica. V Srednjem Bitnju, ko je prehiter-val dva pešca, Ki sta šla vzporedno in sta zavzela okoli en meter desne strani cestišča, se ni izognil. Z zadnjim delom avtomobila je oplazil enega pešca-, ki je ob tej priložnosti dobil hude telesne poškodbe. Obtoženec se je zagovarjal, da je imel na levi strani dovolj prostora, vendar je bil preveč lahkomiseln, ko je mislil, da se bo nesreči vseeno izognil. Zato je bil obsojen, ,ob upoštevanju priznanja in ostalih olajševalnih okoliščin, na 3 mesece zapora pogojno za dobo dveh let. \ v,- ^ Mty $ •" 3 " Nepošten natakar E. O. je bil zaposlen kot natakar v nekem planinskem domu na Gorenjskem. V času od 13. januarja do 5. februarja si je na škodo doma prisvojil neugotovlje-ni znesek denarja, najmanj pa 68.150 dinarjev. Ob poizvedbah in tudi na glavni obravnavi je obtoženec dejanje zanikal. V svoj zagovor je navedel, da so bile že v samem poslovanju doma razne pomanjkljivosti. Sodišče je prišlo do zaključka, da si je obdolženi ta znesek res prisvojil, kot ga je obremenjevala obtožba. Do tega spoznanja je sodišče prišlo, ker je obdolženi dejanje v preiskovalnem postopku priznal. Ob upoštevanju, da gre fu za mlajšega človeka, ga je sodišče obsodilo na 5 mesecev zapora, in to pogojno za dobo 5 let. Razen tega mora E. O. oškodovane- Tistemu, ki mi v Kranju preskrbi enosobno stanovanje, dam 200 tisoč din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 4357 Vinjen za volanom V petek, 3. novembra, ob 11. uri ponoči je prišlo na cesti I. reda pred železniško postajo na Jesenicah do prometne nesreče. Zal moramo tudi to pot ugotoviti, da ji je botroval alkohol. Leopold Grel j a z Jesenic se je s svojim osebnim avtomobilom KR-39-24 peljal mimo železniške postaje. Pred njim pa je vozil z osebnim avtomobilom KR-33-13 Anton Medja z Jesenic. Nenadoma pa je Medja spremenil smer-vožnje, ne da bi to nakazal s smerinim kazalom. Za umik ali za zaviranje je zmanjkalo časa an Grelja je trčil v Medjcv vaz. — Materialna škoda na obeh avtomobilih znaša 180.000 dinarjev, medtem ko je telesne poškodbe utrpela le Marija Grelja. Avtomobila sta bila dovolj poškodovana, da nista mogla sama odpeljati 6 kraja nesreče. Pri odvzemu krvi so ugotovili, da je bil Anton Medja precej vinjen. mu domu povrniti znesek 68.150 dinarjev. JlfcP ' >fv* Iztrgani blagajniški računi Lani je bil S. B. poslovodja krojaške delavnice. Od vplačila za razna krojaška dela si je obtoženi S. B. prisvojil najmanj okoli 87.000 dinarjev. Ko je S. B. v drugi polovici oktobra lani zvedel za kontrolo svojega poslovanja, je iz blagajniške knjige za krojaška dela iztrgal 11 listov, iz knjige za šiviljska dela pa 18 listov. Od teh jih je nekaj uničil, ostale pa so našli ob kontroli. Zaradi prisvajanja denarja seje obdolženi zagovarjal, češ da je delal nadure, a mu niso plačali. To se je izkazalo kot neresnično. Tudi zasežene knjige so pokazale, da gre v tem primeru za protipravno prilaščanje denarja. V knjigi je bilo več zneskov zbrisanih in popravljenih in, kot smo že omenili, celo iztrganih. Sodišče ga je obsodilo'na 7 mesecev zapora, razen tega pa mora vrniti oškodovanemu podjetju 87.000 dinarjev. VDRLI V ZAPRTO STAVBO V začetku julija letos je F. S. nekaj pomagal pri svojem sosedu. Pri odhodu je vzel ključ njegovih veznih vrat. V času, ko je šel njegov sosed na morje, je F. S. izkoristil njegovo odsotnost. S pravim ključem je prišel v njegovo stanovanje, od koder je od- nesel večjo količino salame v vrednosti okoli 50 tisoč dinarjev. Nekaj salame je prodal. Obtoženec, je dejanje priznal. Sodišče ga je zaradi velike ta vine obsodilo na 4 mesece zapora. OŠKODOVAL JE SORODNIKA F. P. je v stanovanju svojega sorodnika pri Tržiču vzel iz omare denarnico s 4 tisoč dinarji, iz ročne torbice sorodnikove žene pa 2500 dinarjev. F. P. je dejanje priznal in v zagovoru navedel, da je denar vzel zato, ker je bil v zadnjem času brez zaposlitve. Ugotovljeno pa je bilo, da obdolženec rad kvarta in da denar rabi za kvartanje. Ob upoštevanju teh okolnosti in tega, da je obdolženec nagnjen k tovrstnim'dejanjem, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora. S STOLOM GA JE PO GLAVI F,. P. je bil 6. septembra letos v gostilni na Sovodnjern. Tu se je pričel prepirati z J. T., zgrabil je za stol in z njim udaril po glavi F. M., ki ju je skušal pomiriti. Obdolženec je priznal, da je zgrabil za stol, ni pa se spomnil, da je koga udaril. Priče pa 60 jasno povedale, da je obdolženec udaril oškodovanca. Obsojen je bil na 3 mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. štiri ure na dan. V izjemnih primerih lahke traja nadurno delo tudi več kot 8 ar na teden, če delavec v to privoli. Za. nadure pripada delavcu osebni dohodek po osnovah, ki jih določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov — povečan z*. 50%. Zoper kršitve teh določb se lahko pritožite pri inšpekciji dela. F. M.,. Dolina . VPRAŠANJ^: Vaša znanka je na bolezenskem dop{is)u od februarja meseca letos. Po tem mesecu so se znatno zvišali mesečni zaslužki- v vašem podjetju, bolna tovarišica pa dobiva- nadomestilo plače v 'času bolezni 'še vedno po starih prejemkih, ki ji ne zadostujejo za življenje. Sprašujete, če je to prav. ODGOVOR: Ze večkrat smo na podobna vprašanja odgovorili, da se nadomestilo plače med boleznijo določi praviloma na podlagi povprečja plač s stalnimi dodatki za delo v rednem delovnem času, ki so bile izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem je nastal primer, ki daje v smislu 22. člena tega zakona pravico do nadomestila. Del- plačnoga sklada, ki ga naknadno razdeli gospodarska organl-f zaci j a, se ne vzame v osnovo za nadomestilo, zato pa upošteva gospodarska organizacija pri delitvi plačnoga sklada tudi dneve, ko je bil zavarovanec bolan, kot da bi tiste dneve delaL Z. G., Golnik Vprašanje: Sprašujete glede odpovednega roka Odpovedali ste službo in bi se želeli zaposliti v novem podjetju. Skupna delovna J doba znaša nekaj čez pet let. — Kmetijsko gospodarstvo, kjer ste sedaj zaposleni zahteva, da ostanete pri njih v delovnem razmerju še 2 meseca po odpovedi. Odgovor: Zahteva kmetijskega gospodarstva, da ostanete še dva meseca pri podjetju v delovnem razmerju, je utemeljena z zakonskimi predpisi. Najkrajši odpovedni rok za delavca, ki ima skupno delovno dobo nad 5 do 10 let, je dva meseca. Po pismenem sporazumu se lahko dogovorijo krajši oziroma daljši, odpovedni roki, ker pa tega v vašem primeru najbrž ni bilo, boste morali ostati pri starem podjetju še dva meseca po odpovedi. Vedeti morate, da ima odpoved, ki je vročena do 15. v mesecu, učinek od tega dne. odpoved pa, ki je vročena po 15. v mesecu, ima učinek od prvega dne naslednjega meseca. Odpoved se daje pismeno. . mSm KRANJ, 4. NOVEMBRA (S. S.) - Danes dopoldne — nekaj pred 10. uro - se je ua cesii I.-reda, ki vodi skozi mesto, zaustavilves tranzitni promet. Do zastoja je prišlo v vrhnjem ovinku na Jelenovem klancu. — Tovornjak s prikolico »Globus« Špedicije iz Ljubljane se je spustil po klancu navzdol. Ko je voznik začel zavirati, Je težko obložena prikolica (verjetno zaradi slabih zavor) preveč pritisnila na zadnji del tovornjaka in ga zasukala čez cesto. Dogodek sicer m" izzval druge nesreče, zastoj v prometu pa je bil precej mučen, saj se Je vzdolž vse ceste nabrala dolga- kolona motornih vozil Ban« vVerner Rlchtcr 42 Pred vrati so stali ameriški vojaki z naperjenimi brzostrelkami. Našli so pripravne ležalne mreže, ki Jih Je bilo treba pritrditi na kavlje. Pričel Je Grundmanm z dvema mrežama in dejal: »Naprej, skupaj se morava naseliti v kakšnem kotu.« Pritrdila sta mreži in leifla drujr zraven drugega. Grundmann Jo obesil nad glavo čelado, zvil plašč hatnesto blazine in planil v mrežo. »Na svid-n«-. livropa,« je dejal. 1'risln sta Konz in Santo in leni i ?a nadstropje v1*p. Vsi so se smejali in bili veselo vznemirjeni. »Ce dobimo kaj dobrega za v usta,« jc dejal Konz, »sc lahko, kar se tiče mene, vozimo tudi •Uri tedne.« »Saj toliko lx> tudi trajalo,« Jc dejal Guehler. Potem je prišel Buchwald. Smejal se je z mali- živuhnimi očmi. »Imate rešilne pasove?« -K« silne pasove?« Je vprašal Crundmann. »Ako nas potopijo podmornice, veš. Vsekakor D* se tukaj brigajo za našo varnost.« I*žall so v mrežah in pričakovali odhod ladje. Zvečer so delili prvo hrano. »Malo je,« Je dejal Konz. I* kuhinje jo prišel Santo in potrepljiU Konza Po hrbtu: »In to samo dvakrat dnevn*.« »No. to bo lakota,« Jc dejal Konz. I/ežali so In čakali na odhod ladje. V prostoru jc postalo zaduši jI v o. Okna so bila zaprta. Samo drl ujetnikov je dobil viseče mreže. Ostali so ležali po tleh, pod stopnicami, povsod v ozkih prostorih, stisnjeni drug poleg drugega. Zvečer so zaslišali povelja na palubi. Potem žuborenje vode ob stenah in brnenje strojev. »►Odhajamo,« je dejal Grundmann in dregnil Guehlerja, ki j« z odprtimi očmi ležal na hrbtu. »Imaš tudi ti svečane občutke?« Guehler nI odgovoril. Čutil Je, kako ladja drhti v ritmičnem brnenju strojev. Zdelo »e mu jc, kakor globok vzdihljaj živali, preden plane v neznano. XVIII. Neskončno počasi so pluli prek Sredozemskega morja. Okna so odpirali samo za nekaj ur dnevno. Tedaj so stali tesno drug ob drugem na stopnicah In vdihavali svež morski zrak. Pred vrati so stali ameriški vojaki s pripravljenimi brzostclkaml. Nekega Jutra so videli v daljavi meglena obalo Severne Afrike, toda na palubo niso flTieli. Po cele dneve so posedali v zadušljivem zraku srednjega dela ladje. Obroki hrane so bili manjši. Skrčeni od gladu so ležali v visečih mrežah in se le redkokdaj premaknili. Le kadar so jim odprli vrata, so se utrujeni zibaje opotekali do stopnic in sc prerivali ter gnetli, da bi videli morje. Neke noči so prepluli Gibraltarsko ožino. Grundmann Je zamenjal čelado za cigarete. Ležali so v visečih mrežah in kadili. »Zakaj neki nas ne pustijo na palubo, mar se nas 5c vedno bojijo,« je dejal Grundmann. »Baje so nekateri s prejšnjih transportov tod ix> kakali v morje, da bi splavali do španske obale« »Bedasto,« Je zamrmral Grundmann. »Mar je sploh še kdo tako bedast.« Med iskanjem tobaka je Guehler odkril v žepu majhno podobico Madone, ki mu Jo Je dala ženska na kolodvoru, preden Je odšel na fronto. Radovedno Je ogledoval majhno pokončno pisavo. »Razumeš italijansko?« je vprašal Grundmanna. »Niti besede,« je dejal Grundrnann. »Kaj pa sploh znaš? Niti angleško ne znaš pošteno.« »Kaj jc s to podobico?« »V Terrarcini mi jo je dala neka ženska, pa ne znam prebrati.« »Ženske me ne zanimajo, brigam se samo za hrano. Zamisli si takole pošten zrezek, velik kot krožnik...« »Zna Santo italijansko?« »Vprašaj ga, menda zna« Santo se Je nagnil iz mreže nad njima. - »Kaj bi rad?« je vprašal Santo. »Razumeš italijanščino?« »Da, daj sem!« Guehler mu je dal podobico. Slišal je Santovo mrmranje. »No?« Je dejal Guehler. »Kje si Jo dobil?« »V Terracclnl. Majhen spomin.« Santo je skočil iz mreže. Ce je stal pokonci, se je lahko naslonil na Guehlerjevo mrežo. »Tiho ti moram povedati.« »Je tako važno?« Guehler se je radovedno obrnil k nJemu in dejal: »To je bila prekrasna ženska. Sovražila je vojno in tudi nas. Toda zjiala je razlikovati med vojnami, ljudstvi in ljudmi. Imela je prav ozek obraz, takole ozek.« »Oh, poznam italijanske ženske,« se Je smejal Santo. »Ne, takšne ženske ne poznaš, vsak narod ima lc mulo takšnih žena.« Spet jo je videl pred seboj, kako teče v mlečno beli svetlobi ognjenih drevesc pod širokim nebom. »Nas jc sovražila?« je vprašal Santo. »Da In morda Je prav zato, ker me Je ljubila, sovražila našo surovost in samoljubnost. Vedela je, da bomo zgubili vojno in nam to tudi želela.« »Nacistom?« »Ne, nam vsem, nam, ki smo z vojaškimi škornji tlačili njeno deželo.« »Toda, mar nismo tudi mi proti vsemu temu gnoju, prav tako, kakor ona?« »Zanjo bomo vedno branilci nečesa, kar je zločin.« »Tudi če se tega branimo. Tudi, ako se proti njemu borimo.« Santo je molčal. V rokah je obračal majhno Mati oni no podobico. »Tebi je vsekakor želela dobro.« »Zakaj? Kaj piše na njej?« »Naj te Madona varuje v boju.« Guehler nd ničesar dejal. Pogledal je Santa, mu vzel podobico iz roke in očarano gleda] pokončne črke. »Mar Je to... ne, neumnost,« je dejal zatem. »To Je talisman,« je dejal Santo, »talisman včasih izpolni, kar obljublja,« Santo je odšel po prostoru, ki sc je pozabaval. Oprijel se je mrež in skakal preko onih, ki so ležali po tleh. Guehler je držal v rokah podobico. Pred seboj je videl črne oči v zadnjih urah, na kolodvoru v Tcrracoinj. Ne, takrat ni prav storil. Moral:bi;ji kaj reči, kaj dobrega, tolažrlnega, pa jc le molčal in nekaj jecljal. »Naj te Madona varuje,« je pomislil, »Madona.« Vzel je podobico in Jo spravil v notranji žep plašča. Zraven sebe je slišal Grundmanna, Id Je mrmral angleške besede. Zbrali so vse svoje znanje angleških besedi m jih z&pfsaffi. Grundmann si je vtepel v glavo, da bo op«tran morja obiskoval tehnično fakulteto. Pozabili so, da so ujetniki. Ponoči so cele ure sedeli na stranišču in se pogovarjali o Ameriki. Bih" so vedno dalje od vojne. Včasih so se prepirali o politiki. Le r«dkokdo se je zavzel za HMksrja. G LAS DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 31 Toda to sta bili samo največji skupini. Pri tem premiku je poveljstvo mislilo tudi na varnost in tudi na akcije ni pozabilo. Manjšo skupino so poslali v dražgoško \ strmino že nekaj prej, da bi si ogledala vas in pripravila (i stanovanja za ostali bataljon, četrta skupina pa je šla minirat železniški most pri Besnici. Te sta vodila vodnika Franc Biček in Rudi Robnik, skupino kakšnih 50 mož pa komisar Ivan Bertoncelj, ki je bil doma na Dobravi in so mu bile tamkajšnje razmere dobro znane. Naravnost v Dražgoše je odšla v glavnem II. četa. Ta del bataljona je prišel v vas na Silvestrov večer, ostali dve skupini i pa sta prišli za njo. (» Ob tem pohodu še ena zanimivost. Ob podobnih imenih se srečamo z ugotovitvijo, da je bilo veliko can-ji karjevcev v najožjem sorodstvu. Iz nekaterih družin sta bila kar po dva, po trije ali celo po štirje. Tudi cele 4 družine so bile vmes. Tako so bili med njimi kar štirje ( bratje Ravnikarji s Križne gore, trije bratje Kavčiči iz |, Škofje Loke, trije Zakljevi fantje iz Zirov, Narigarjeva senioah je bil danes popoldan prvi pozivni republiški namizno-teniški turnir med mlaioVncl in nilvlnknmi Jesenic, Odreda (Lj.), Ilirije (Lj), Triglava Kranj, Fu-.-i;rja Favne ;m Novega mcTjta. M<1 mladinci je dosegel prvo mctfto Jeseničan Kavčič z 11 točkami — brez poraza, sledita pa m„ Stro-nik (Odred) in Rebolj (Jesenice). M,vi mladinkami pa je zmagala /rimee (Odred) z 9 točkami, sledita P'i 'i Mikec (Novo mesto) in Kokalj (Ilirija), niče 188 kropov (od 200 možnih), Janez Ster, Sk. Loka 173, Franc Cerne, Kranj 170 krogov itd. Malokallbi ska puška — ekipno: Skofia Loka 562 krofov, Jesenice 551. Tržič 517 krogov itd. Posamezniki: Aloj/ Studen, Kranj 159 (od 200 možnih), Janez Gregorji, Jesenice 155, Rudi Kotnik, Radovljica 153 krogov itd. Isti dan je okrajna ekip« ZROP tekmovala tudi na republiškem tekmovanju v taktiki, topogl al i ji in streljanju v Ljubljani ter dosegla drugo mesto, kar jc lep uspeh. — K. M. dopolnilo V zadnji številki »Clasn« na zadnji strani objavili daljtt scisrfivek z naslovom »Srečanje z elektrondko-H brez uvoda. Napako danes popravljamo r. manjkajočim tekstom in se oproščamo bralcem. letošnjega VIII. sejma Sodobna elektronika na Grspodainskem razstavišču v Ljubljani se Je udeležilo 117 podjetij iz 13 držav. Jugoslavijo je zastopalo 54 podjetij. Izdelki nekr.lcrih podjetij no vzbudili pri obiskovulcih resnično zanimanja. štva, kot so letošnje republdsk* prvakinje. Na današnji tekmi je mlada bgralka Anka Ankele odigrala stoto tekmo za barve Mladosti *n ji ob tem jubileju iskreno česti* lamo. J. Tako ne gre nt Včeraj mladi rokometaši Ml3'" dosti iz Kranja že drugič niso od' potovali na prvenstveno teknil Gorenjske lige in so morali tak« že drugič zaradi pomanjkanja (T m. Kinih sredstev brez borbe prf" dati tekmo. Po propozieijah i**1 bo Tekmovalna komisija izloči'* iz tekmovanja, Če še cttkx»* p:i c. i kaj podobnega. To P» 1:0 imelo za posledico, da se bo mi* rala poslovili od republiške V8e tudi miki Banska ekipa. Da sc rr-ometni klub Mlado** nahaa v hudi finančni stiski, s"1" videli tudi na kraju samem, vč«' raj na igrišču Mladosti v Kranj"--Posamezni funkcionarji Mlado'*1 so morali seči v lastni ftept da s° lahko pokrili stroške, katere i* imel včeraj klub z dvema tekni'1' ma mosk« in ženske ekipe v ^ra^ nju. Zbrati so morali kar 40 ti«' dinarjev, in .so t.-ko posameznik dali tudi po več kot 10 tisoč dinarjev, da niso «;oravilii klub v težji položaj, kot je že sif<*' Pri Mladosti so nam povoda«-da ima več funkcionarjev že zi vso Jesensko sezono zal"*'" denar v klubu, sicer še prvi «v ekipi ne bi mopdl redno tekmovati v republiški ligi. Kot smo zvedeli, se in redfl^ dogaja in zalo ni čudno, da J*""^ I je posameznim požrl voval1"' funkcionarjem rokometnega klu- ba Mladost vmko voljo do nfd»,f* njega dela. 8 skromnimi srcd';t ' katere dobi klub od oentrfll«1^ društva, vsekakor ne more ■ normalno delati in se je pr»v s^ daj znašel iir«>d vprašan Jen. j še nadalje delati ali pa raz.'»lS .j. klub, ki Je nedvomno med vofl nlmi v Sloveniji. O vsem bodo razpravi fnll na rta.'**^ ~ seji DO RK Mladost v sred°! novembra. Ne bolmo se spuščali v to. * Je temu Kriv. vsekakor P» * ..j mnenja, da Je dotacija, ki J<» l°^ klub, določeno premaIhnft. ob seilanjih pogojih dela In , litete, *