Posamezna StevOkaj 1 krono*
^tlOV trt*)* nx Jn.1 Mfci)* tt finullin, *k 18. fa.vsoa u«l*d*ju» du Ub itBM «*)*latno ISO 1, polletno 80 K, ortiU.tM «8 k. neacbu) 18 K. Im—M y* Mgoron. Prt raikrala-
•htrn«
8«tm M
tUBUOft.
Leto: II.
ODD POŠTNINA
□ Q o
mA « *
TABOR
|	Posamezna Številka*
1 krono.
1	fl*H>m&TY0 M uhajt * K*ri-
»	bera, Jviiiera «1. it. t, L **4-
I	«tropj.. T.i*ion uUrorb. it. 2TC.
E	UPRAVA h n.haj. T faittni
*	olioi it. 4, pritličje, damo. Ž*U>
'	fu U. M- 808 poitattekral ar
ha itn. U.78J.
J	O* ut*ilU km denaij. M M
i	Mira. — Bekeplei •• u mi.j*.
Maribor, petek 25.' marca 1921
Številka: 68.
Sevanje državnega kredita v inozemstvu, vse to in še mnogo drugega zla se je sproti vstvarjalo, ali pa že obstoječe zlo še potenciralo.
Dolgo je že tega, kar se je poštenost imenovala duša velikega ministra. Privatnik je toliko na boljšem, da izgubi čast samo v očeh malo ljpdi, nečastna dejanja kake vodilne osebe pa imajo ravno toliko sodnikov, kakor ima država prebivalcev. Vendar ni škoda, ki jo povzroči kaka oseba svojemu narodu tako velika, najslabše je slabi primer, ki ga daje on s svojimi dejanji. To zamore v kratkem času cel narod, ki se je doslej
prvega do zadnjega okužiti. Najboljši počenjajo potem dejanja, ki bi si jih drugače niti predstavljati ne mogli in to samo pod pretvezo, da se je tudi njih pravo okrnilo. Kratko rečeno, korupcija se-razpase po vseh delih javne uprave. Z vsemi temi pojavi je združeno tudi padanje veselja do dda in zaupanja tudi tistih, ki imajo še resno voljo do dela.
Le malo jih je izpolnjevalo svojo nalogo v veseljem, ki bi je morali imeti pri reševanju tako važnih nalog v dobro organizirani družbi. Razumljivo je bilo pod takimi pogoji pomanjkanje pravega ugleda onih vodilnih oseb. In vkljub temu in pomanjkanju trdne in jasno začrtane politične smeri so se vendar stvari naravno razvijale in je tudi naša država, kakor je pred gotovim časom priznal nek večji slovenski dnevnik v času, ko se je bil najhujši in najostudnejši boj za nadvlado te ali one stranke, v dobi perma-mentnih kriz — dokazala, da je že po svoji naravi kar najbolj usposobljena za obstanek in krasen razvoj, ker se vkljub vsem razdirajočim vplivom od vseh strani ni dala razbiti. Nasprotno, čas, kot naj
boljši zdravnik jo je celo že nekoliko konsolidiral in jo bo vkljub vsem težnjam raznih prevratnih elementov vedno bolj konsolidiral. Vez, ki oklepa vse Jugoslovane, je postala še tesnejša, ne oziraje se na vse razgrajajoče konflikte.
Nade naših sovražnikov na notranji razpad se seveda niso uresničile. Ni na mestu, tajiti posamezne žalostne pojave, vendar nas to dejstvo opravičuje do sklepa, da vse naše vlade do sedaj vkljub pomanjkanju trdne, odločne smeri vendar niso bile tako slabe, kakor se je to prvotno mislilo — saj je vsak začetek težek in otroci tudi trpijo na svojih otroških boleznih, -*■ ali pa je možno drugo dejstvo in to je najbolj razveseljivo, da se nahajajo v našem narodu moči, ki so zamogle paralizirati vse okužujoče politične vplive. Žalostno je bilo samo to da je ravno v odločilnih trenotkih bila naša zunanja politika nesigurna. Z vso to nesigurnostjo na zunaj in znotraj je treba enkrat za vselej končati. Ne preo staja nam nič drugega, ko stvari vzeti, kakršne so v resnici. Usoda nas je enkrat Jugoslovene združila, najhujše otroške bolezni smo srečno prestali in zato e sedaj naša glavna naloga, avtoriteto države utrditi na Vse strani in to na način, ki je najbolj siguren in izdaten, ne oziraje se na to, Če je vse to všeč oninj ki oznanjujejo nauk o skupni skledi, žlici in možganih, ali onim, ki ne marajo za kraljestvo tega sveta, posebno pa onim ki so bili vajeni vsiljevati svojo .kulturo" drugim narodom z najogabnejšim barba rizmom.
Obstoj in dobrobit države je najvišj zakon. Glavno je močna roka, ki jo mora čutiti vsak, narod je treba disciplinirati in ga slednjič privesti do spoznanja, kaj je država in da ima tudi smisla za isto,
ne pa za nedisciplinirano divjo tolpo brez zakonov, brez prava in ozira do svojega bližnjega. — Ta močna roka se zadnji čas vedno bolj čuti, v državi začenja vladati volja. Protidržavnim elementom se je že pokazalo, da se njih delovanja in demagoštva ne trpi, pljuvanju na vsak vladni ukrep in dejanje se je prišlo v okom. Ozračje se mors očistiti, z limonado se ne zdrayi težkih jolezni, temveč riskirati je treba včasih udi težko operacijo. V tem očiščenem ozračju bodo izgubile svojo privlačno silo vse stare banalne demagoške fraze. Ljudstvo je treba vzgojiti še-le v državljane in svoboščine in blagostahje se vživa še-le po zasluženju.
Obseg pokrajinske, sreske in občinske samouprave.
Ustavni odbor. — Komunistični nemiri v Nemčiji. — Nemška nota antanti.
J. H.
Začasno na pravem tiru.
Mariboi, 24. marca.
Mnogo se je že pisalo zadnji čas o raznih represalijah, ljubljanski limonadi, hlapčevstvu itd. Vse tako čitanje je postajalo že skrajno dolgočasno. Kazalo je vse bolj jasno naše nagnjenje k brezplodni Časnikarski polemiki, o kakem resnem pozitivnem delu do zadnjega časa ni bilo duha, r,e sluha. Vendar si hočem po-Ptej premisliti, predno rečem črez težko ra2Umljivo bistvo naše države prehitro
to nezasluženo sodbo. Priznati se mora,.	 ,	^	____
*to je marsikdo postajal v očigled raznim j odlikoval po vseh dobrih lastnostih, od slabim razmeram, ki so se od časa do časa v gotovem smislu stopnjevale, mlačen, nekako popolnoma resigniran Jugosloven.
je Čas, ko je neplodnost parlamen-tofnega ..delovanja" zastrupljala vso jav-n°st in ko je vsakdo že izgubil vero na h»k koristen vspeh. Najžalostnejše pri ''Seh naših razmerah, pa je bilo to, da Je parlament, ki je na svojem lastnem MJu odpovedal, razkrajajoče vplival tudi ^upravi, kakor tudi v eksekutivi, med-€ln ko je vlada, mesto da bi iz tega izdala svoje konsekvence, celo trpela one nedovoljene vplive, da celo jih s svojim Zadržanjem gojila, vsled česar je tudi njena avtoriteta vedno bolj trpela in pacala v nič.	•
ti dogodki, kf smo jih z žalostjo Preživljali, ne bodo lažji, če zatvorimo * pred njimi. Kako pogosto in brezuspešno se je tožilo Črez posledice tega flosa. Popolna pasivnost, ali pa samo Uj3zljivo tipanje v vprašanjih, ki so za-^evali brzo ig odločno rešitev, vtikanje sebnih interesov v zadeve, ki so se mo-6 rešiti samo stvarno in v oškodovanje
^Vnitl financ in padanje valute in zmanj-
^   - ..................
W*r---------
ln Vidm»r:
*<*,Nrd8 j«
Mladost.
odložil žlico; brfsoč si z
dva" 0In U8ta *n brke, j« postavil oba-PotP«l*Praz?toua lonca nazaj v cekar, atek]K„-pa I« odmaSil dolgo, zelenkasto »thih 2- J? nagnil h ustom in v hla-tau	b vlekel iz nje priljubljeno
RdiJ •	0	.moCneK*	domačega	tepkovca.
hico *1 v,2alit v lica« J® nagibal stekle-srkal .oilk<? Sasa k ustom, dokler ni iz-to izr(lv,nje Poslednje kaplice; šele tako “ratcn p V varstvo svojemu majhnemu 86 sed.,» cku’ ki J® imel nal°go vrniti 0(tood r, S pr.azno Posodo domov. Za hauki; 8a	°bsnl Nande s temi le
p
PrinpcliP8?*1 da spotoma ne padeš in ^ ®ne shoti mov namesto dveh loncev
hodi 5#n.,ee ~ samih Črepinj! Po-
fcto' Še »! ® °žno, ter misli, da je jutri f°Vei d««.« an,‘ ko bomo morali jesti!
ličnik prav	^°,	danes	ž8anc*	in
da So mi nrom [° skuba,ii samo tepkov-
S kakor £ I 0 P0S!ali- Za tako lopel J klenici in n anes bi se spodobili dve
tiek v božiem?"10 en?! ZdaJ pa bodi Povedal Ji M^nian,u* m vse- kar sem *,,&eeek,ip a • *' topo V glavi!"
Zt^el samo to.yipCekar na rarao *n Sl bR*ijo, adfln \?Um’ bum’ bura ~ * °vtokom ha poti.	r*,n	ie
„Ti boš še enkrat pravi navihanec! se je smejal za njim Nande.
Zleknil se je v tiavo, za zglavje svoj zmečkani suknjič, si položil roke na prsi in globoko potegnil nase sveži, od sušečega se sena pod farovškim hlevom dišeči zrak.
Zdaj-le, ko sem se najedel, bom pa nekoliko časa še gospoda igral ... Pa je tudi zares prav toplo danes!*
Prijetno se mu je zdelo ležati tako vznak med visoko travo, ki ga je popolnoma skrivala, da je bil kakor v globoki mehki zibki. Nad njegovo glavo je včasi' pavčasi poletel pisan metulj, čebela je zbrenčalamimoin utonila nekam daleč., tjedol do pokošenih travnikov se je posvetilo kakor valujoča srebrna nit . ,
V toplem ozračju med kipečo naravo, je tiho pobrnevalo, kakor da je tisočero strun razpetih nad njo in gladi sanjavo neviden lok po teh strunah . * .
Včasi ce 'je obrnil na ležišču in pomolil pri tem glavo preveč med travo •— v pozdrav ga je poščegetala po vratu visoka bilka, čmrli mu je zagodrnjal pred ušesom, skopila mu je na nos nerodna kobilica; teh majhnih prijateljčkov, ki so ga- obiskovali, je bilo vse polno okrog pjega v travi.
Blizu njegovega ležišča, na poti, sta hrustala pred vozom konja suho deteljo, nedaleč od voza pa se je šopirila velika navožena kopica bukovih
Notranja in zunanja politika.
* Vladin predlog o upravni razdelitvi države sprejet. Na seji ustavnega odbora v torek je bil sprejet Člen 62 ustave, ki govori o upravni razdelitvi države tako, kakor ga je predlagala vlada. Proti temu predlogu se je postavil odločno le član Narodnega kluba bivši minister poslanec dr. Drinkovič, kateremu pa je vsled nedostojnega govora predsednik dr. Ninčič odvzel besedo, kar je Drinkoviča ter njegovega tovariša dr. Surmina tako razjezilo, da sta zapustila sejo ter se odpeljala domov, kar je vzbudilo seveda veliko iznenadenje.
. * Komunisti v Nemčiji so pričeli zadnje* dni zopet objestnejše dvigati svoje glave in splošno se pričakuje, da bo prišlo najbrže do novih poizkusov komunistične pobune in preokreta. Vlada je odredila proti komunistom najstrožje mere.	,■
Nande se je dvignil na komolce in pogledal, če nista bila zvlekla konja krme morda pod noge, kakor navadno vselej. Nato je zakrožil njegov pogled nad kopico.
„Ne bom več dolgo vozil teh okles-kov — še teden dni ne vsega skupaj. Ampak moj stari bo potegnil nekaj denarja za ta drva, oho! ... No ja, pa tudi v farovžu bodo preskrbljeni za zdaj in še naprej za z^o.*
Vlegel se je zopet hazaj na ležišče in si položil roke pod glavo.
.Eno uro še lahko igram gospoda.. potem pa hajdi spet na Dolgi Vrh! Le enkrat bom pripeljal danes, dvakrat sem 2e“.
V tem premišljevanju ga je zmotilo gaganje farovških gosi in rac, ki so počasi racale proti vozu ; med njimi je bilo tudi troje velikih zadirljivih puranov, ki so stopali moško in samozavestno, izte-zaje na vse »trani svoje dolge vratove.
Naglo je potegnil Nande svoj obširni rdečepisani robec iz žepa in zamahnil 3 njim po zraku.
„Haudar! Haudar!* so se raztogotili purani!
Se bolj je zamahoval Nande z robcem. Purani so stekli proti njemu, gosi in race pa so gagaje zbežale nazaj proti plitvi neograjeni mlaki, ki so jo smatrali vsi vaščanje za ribnik in ki se je razprostirala sredi med hletfom in farovžem samim.
Z iztegnjenimi vratovi so se bližali razkačeni purani po poti bližje in bližje. Nande je skril robec za hrbet. Takoj so se pomirili in se pričeli vračati; samo včasipavčasi se je še kdo ozrl, jezno in sovražno. Ko so bili že nekoliko oddaljeni, jim je Nande zopet pokazal robec; obrnili so se in dirjali s širokimi koraki nazaj.
„Haudari! Haudari !*
Medtem so se bile že zakadile gosi in race v mlako in kmalu mirno plavale.
Glasno se je zasmejal Nande. Dovolj je bilo šale. Spravil je robec v žep, legel zopet v travo in zastrmel v nebo. Iznad črnega gozda za belim farovškim zidovjem je priletela jata grlic, s svet-linji, od solnca obžarjenimi perotmi nemirno vršaje, zavila v velikanskem loku preko hleva in se spustila v dolino . .
Iz hleva* onostran poti. se je mukaje oglašala krava in včasih je zarožljala ob jaslih veriga. Hlevu in široki mlaki pred njim nasproti, za Nandetovim hrbtom se je svetil visoki nanovo pobeljen? farovž s prijaznim vrtom in šumečim gozdom v ozadju; zaprta so bila vsa okna, samo župnikovo ne. Nande se je ozrl in videl, da sloni ob odprtem oknu župnik sam z brevirjem v rokah; tolsta lica so se v solncu trepetaje lesketala, in mikal je tisti kontrast med črnim talarjem ir mlečnobelun zidovjem.
•»"	-	-	(Dalje	prih.)
r*m
« Boji med socljallstl In fašisti v Italiji še ne le nadaljujejo nego postajajo še od dne do dne ostrejši. De-,žela trpi radi večnih notranjih nemirov neprecenljivo škodo ter se vedno bol bliža propasti.
* Pred vojaško zvezo s Francijo. V političnih krogih se z vso resnostjo zatrjuje, da se trudi Francija doseči z našo državo tesnejšo politično, pa tudi vojaško zvezo. V ta namen je poseti
' beograjski francoski poslanik Clemen' Simon ministrskega predsednika Pasiča Pričakuje pa se, da obišče Beograd v kratkem tudi francoski vojni marša’ Foch.
* Napet mednaroden političen položaj. Mednaroden političen položaj je vsled sklepov londonske konference, zasedbe Nemčije, boljševiške priprave na novo ofenzivo ter vsled upora Grške in Nemčije postal zelo napet. O situaciji je razpravljal v torek tudi naš ministrski svet ob prisotnosti regenta Ale ksandra.
* Odstop ameriškega državnega tajnika Hughesa. Francoski listi objavljajo brzojavko iz New Yorka, da je odložil Hughes posle drž. tajnika in nastopi, službo prvega sodnika na visokem :ameriškem sodnem dvoru. Notranji minister Fali. bo prevzel provizorično mesto Hughesa. — Več odličnih članov republike je mnenjž, da bo sedanji trgovinski minister Hoover imenovan za poslaniku v Berlinu* kakor hitro se bode vzpostavilo mirovno stanje med Ameriko in. Nemčijo.
* Avstrijska londonska delegacija se je odpeljala iz Londona ter prispe danes v četrtek nazaj na Dunaj. Jutri se sestane' avstrijska narodna skupščina k posebnemu zasedanju, na katerem bo poročal vodja delegacije zvezni kan-celar dr. Mayr o vspehih, doseženih na konferenci. Kakor se da sklepati iz do-sedaj znanega poteka konferenčnega sklepanja o pomoči avstrijski republiki je ostalo tudi tokrat le pri praznih obljubah jn frazah.
* Plebiscit v Gornji Sleziji. tfar smo pričakovali, to se je zgodilo; pri plebiscitu v Gornji Sleziji so zmagali Nemci. Deželo, ki je bila dolgo vrsto let v pruski oblasti, so ponemčili tako, da o kaki narodni zavednosti tamošnjega poljskega ljudstva istotako ni bilo mogoči govoriti, kakor ne o narodni zavednosti našega slovenskega ljudstva na Koroškem. Poleg tega pa so se Nemci posluževali v Sleziji istih nasilnih metoc kakor na Koroškem. Saj so se nahajali med nemškimi teroristi v Gornji Sleziji tudi isti koroški Heimatdienstlerji in Volksverovci, kakor pri plebiscitu na Koroškem ter so bili v tem že izurjeni. Ker je po mirovni pogodbi bil ta plebiscit le informativnega in ne končnood-ločilnega pomena, upamo, da bo vrhovni svet Slezijo kljub plebiscitu pridelil Poljski. Isto pa zahtevamo tudi za našo Koroško.
* Grška narodna skupščina se se-stanu takoj po povratku Kaiogeropulosa in Gunnarisa.
- * Predsednik Hardlng je sklical kongres k izrednemu zborovanju za l. april.
* Grška ofenziva. V Smirni se je izkrcalo še več grških Čet, vendar pa se domneva, da se namerava ofenzivo preložiti.
* Obnovitbeni zakon v angleški zbornici. V gorenji zbornici se je sprejel obnovitbeni zakon pri 3. branju brez debate.
* Definitivna razmejitev na Bren-uerjjj. Petčlanska razmejitvena komisija, sestoječa iz vojaških zastopnikov Francije, Anglije, Japongke, Italije in Av-
f v	k,	----
[ strije, je določila na pariški seji končno veljavno mejo na Brennerju. Meja poteka od Wolfenderna (vzhodno Brenner jevega prelaza) navzdol po razvodju do sedla in nadalje v ravni črti do železniške proge, katero preseka v sredini tračnic kolodvora Brennerja. Onstran proge se nadaljuje meja nekaj severneje na ta način, da pripadata posestvo Kerschbaum in vila Alpenrose, v kolikor ležita še tostran Železniške proge, Avstriji. Meja se sreča v zapadni smeri z razvodjem na pobočju hriba Kerschbaum in se nadaljuje do vrhunca. Vse kar leži severno te črte, torej posebno še Griesberg, Kuhberg in velika Vehtalska dolina, kar je pripadalo doslej občini Brenner, ostane Avstriji in se odcepi od brennerske občine. Italijanska straža, ki je stala pri brennerskem jezeru, se takoj odpokliče.
Zanimivosti
Pretresljiva rodbinska žalolgra.
V Konigsbergu je živela družina Bendig, obstoječa iz moža, žene in 6 letnega .sinčka povsem srečno in zadovoljno. V gmotnem oziru je bila ta trojica dobro situirana; mož je zaslužil kot delovodja v neki tamkajšnji tovarni lep denar, medtem ko so slikali sosedje ženo kot :)fidno in skrbno gospodinjo. Nekega večera so slišali pasanti v Bendigovem stanovanju buren prepir, premetavanje pohištva in psovanje. Udrli so zaklen-ena vrata ter komaj preprečili, da ni Bendig zadavil svojo ženo. Od tega dne ga ni bilo več na spregled. Tiho je vzel svoj kovček in vkljub prošnjam žene in joku otroka odšel v svet. Osam-jena žena je morala sedaj gledati, kje >o dobila zaslužek za preživljanje sebe in otroka. Ponujala se je sosedom za razna dela, krpala obleke, prala ter izvrševala razne trde posle. Otrok je pričel 50šečati šolo, tojia vedno bolj je hiral in bledel, ker je imela mati toliko opra-. vila, da ga ni mogla negovati tako, kakor bi bilo potrebno. Ko je pričel otrok vse huje pokašljevati in celo bruhati kri, si je mamica' sposodila pri sosedi denar ter poklicala zdravnika. Ta e konstatiral pljučnico ter predlagal skrbno pažnjo in krepilna jedila. Kje pa dobiti denar? Nesla je k starinarju vse perilo, obleko in dele pohištva, da pomaga otrOku. Bdela je noč za nočjo pri njem, toda bolezen se ni obrnila ra bolje. Sama je bila radi pomanjkanja hrane in spanja tako slaba, da se je gibala le Še s težavo. Tedaj je sklenila, da napravi enkrat konec temu obupnemu stanju. Prijela je otroka ter ga nesla v večernem mraku v predmestje k reki ter se vrgla z otrokom v naročju v hladne valove. Njuni trupli so našli šele čez dva dni na 'obrežju nedaleč Konigsberga.
Dnevna kronika.
— Občinske volitve v Sloveniji.
Kakor se poroča iz zanesljive strani, se bodo vršile občinske volitve v najkraj šem času, vsekakor bodo pa končane povsodi v Sloveniji do polovice mejnika. Volitve se bodo vršile na isti način kakor svoječasno volitve v konsti-tuanto. Imeniki ostanejo in se na njih nič ne spremeni. Ker je stvar stopila s tem v akutni stadij, je potrebno, da se v vseh občinah sestavi takoj kandidatne liste in se prične z intenzivnim delovanjem. Točna navodila se bodo izdala pravočasno. Torej na delo I
— „Taborova“ velikonočna priloga! Nedeljski številki bo prideljena štiri strani c’ segajoča velikonočna priloga s pesmimi, humorističnimi pesmimi iz lo-calnega mariborskega življenja, z izborno mmoresko »Spomini iz mojega prvega )otovanja na Mars" in raznimi drugimi šaljivimi in beletrističnimi priar>r-’ti. Pri-oga bo krasen velikonočen dar kiročni-kom in kupovalcem našega i.’-"*.
— Stare desetkronske novčanlce
se ne bode vet. puščale, v promet ter .s*LY-.Tnesecu maju zamer Al* za dioitle..
— »Jugoslavija", doslej kolikortoliko izvenstrankarski list, je postala sedaj ofi-cijelno glasilo narodnosocijalističnih mal-kontentov in političnih kratkosrajčnikov, ker upa njen lastnik špekulant g. Pesek s tem zopet napolniti blagajno, katero mu je izpraznila pasivnost lista, ki sedaj vedno bolj propada.^ Kakor se nam zdi, pa bo s to špekulacijo slabo profitiral ter bo prišel k večjemu iz dežja pod kap. Vso čast pa zasluži uredništvo, ki je vsled tega presedlanja podalo ostavko.
~ Nepotrebno švabčarenje in Ita-Iijančenje se prakticira, kakor se nam poroča, v neki sicer slovenski točilnici na Aleksandrovi cesti. Točilnice za enkrat še nočemo imenovati, ker upamo, da bo ta splošen opomin zadostoval
— Naknadno smo Izvedeli, da so visele na dah žalobe nad izgubo Pri morja v nedeljo črne zastave še na sle dečih hišah, oziroma stanovanjih: Alberl ViceL Glavni trg, Narodni dom. na treh hišah v Tattenbachovi ulici ter na eni v ulici Pod mostom.
— Reden Sle deutsch! Pred državnim mostom stoji straža ki ima razen drugih poslov tudi skrbi, da se pasanti držijo predpisa ter hodijo levo in ne kakor se koipu zljubi. Mnogi imajo to za sekaturo policijske oblasti. Slučajno se še spominjemo časov, ko je še Habsburžan Eugen osrečeval Maribor. Kadar ie bil on tu in bil je več v Mariboru kakor za fronto „na fronti* — ni bilo treba nobene vojaške straže, avstri sko verni Mariborčani so parirali levo gori, levo doli. Ta sic°r samoobsebi umevna hoja jim je prešla že tako v navado, da so jo praktično vršili, tudi ko ni bilo velikega gospoda v Mariboru in ne vojaške straže’na mostu. A zdaj pod Jugoslavijo jim je ta predpis naenkrat policijska sekatura. Ampak pri tem so tudi predrzni, bolje rečeno, so predrzne. V Mariboru so namreč nemčurke bolj šovinistične, kakor moški. Ce se malo ustavite, boste vsakih 5 minut lahko slišali, kako predrzno zahtevajo od stražnika, ki jih uljudno opozori, naj gredo levo, »reden Sie mit mir deutsch*. Če ni za kraljevo .jugoslovensko državno policijo taka predrznost provokacija in žaljenje straže, za našo javnost je, — in apeliramo, da se brezobz. izvaja konsekv.
— Ubožno spričevalo za poštno upravo. Ko je poštna uprava preko noči poskočila s podraženjem znamk oc 10 v.	na 1	K, smo	bili uverjeni, da	se
bo poštna	uprava	potrudila tudi	na
vnanje pokazati, da je bil ta rop na ljudske žepe deloma opravičen. Mogoče, da se	je to	drugod	zgodilo. Gotovo	je,
da so	se razmere pri nas od tistikrat	še
poslabšale. Poštne zveze najbolj obljudene, so kakor- v Albaniji, poštna uprava podpira zagrizenega Nemca tudi za notranji prevozni promet v mestu. Vozovi v kolikor niso še avstrijski, izgle-dajo kakor nabiralniki konjačev za mr-lovino, zamazani, starodavni, potrti, po ulicah odprti, na njih sedijo uslužbenci v obleki, ki je tudi podobna preje ko-njaškim pomočnikom, kakor nastavljen-cem kr. poštne uprave. In zdaj name-j rava poštna uprava cene znamkam še podvojiti, za isto število osobja, za isto plačo, za isto raznotero ubožno spričevalo?
— Kdo podpira nemške tvrdke? Ako hoče danes znan slovenski trgovec izvoziti par vagonov ovsa, mora oreblo-djti vso dolgo pot od političnih do najvišjih vojaških oblasti in še bo ves trud zastonj. Nemcem vsega tega ni treba. Zadostuje kak bivši častnik,- ki sfe zdaj pod civilno jugoslovensko firmo peča z raznimi posredovalnimi posli in za nameček še kak zaveden slovenski zagovornik r— pa gre vse Čez mejo, tudi oves in naši najlepši konji/ Orniga v Ptuju gotovo vsi poznate, če ne osebno, pa iz dejstva, da nam je s svojim šta-jerčijanskim šnopsom zastrupil ves jugoslovanski btajer in sicer tako zastrupil, da večina zapejjanih še danes ne mara nič slišati o Jugoslaviji.^V zahvalo za to domoljubno delo se iz Beograda podeljuje njegovemu sinu izvoznih dovoljenj za oves v Avstrijo, če le hode tudi za cele vlake. Kaj res nimamo odločnih ljudi, da bi vendar že odprli Beogradu
— Urar Fehrenbach gre? V sredo z\ečer se je po mestu raznesla v*st. da je dobil urar Fehrenbach t Govorici ulici odlok, da mora 'v treh mednih zapustili .stanovanje io IpkaJ,.sledni] dg je
"K
že oddan trafikanfinji, ki se nahaja zda v prodani Schvvabovi hiši. Koliko je na teh vesteh resnice, v tem trenotku še ne vemo. Fehrenbach je Prus* toda že 30 let v Mariboru.	<,
— Slovenske tvrdke, z nemškimi naslovi. Slovenci v Mariboru napredujemo — tako namreč pravijo. In to je tudi res. Ko so se večji kapitalisti pričeli naseljevati v Maribor, so paradirali z lepimi slovenskimi naslovi. Zdaj tretje; leto našega obstoja in ko smo sigurni, da nas noben vrag ne vrže ven, kamor; smo se trdno vsedli, zdaj prihajajo na dan tudi nemški naslovi sicer čisto slovenskih tvrdk. Ko je prejela neka od* Učna slovenska stranka tak ovoj iz ne* kega čisto slovenskega zavoda, ki se mnogo peča z denarnim prometom, jej
0 prvem trenotku mislila, da je to le slab »špas* namenjen za pustni torek,} Ampak dotično pismo je stranki došldj že v resnem postnem času in od za-; voda, ki navadno ne vganja slabih d0*| vtipov,_ pač pa je videti vodjo mnogo ^ nemški družbi. Za izdajice slovenskih, interesov bo treba — brezovke.
— Slaba moka —. slabo peciv®* Iz občinstva se nam poroča: »Tabor*; je zadnjič kritiziral naš mariborski kruh; In to je čisto prav. Kdor je poznal predj vojno naš sloveči mariborski kruh, t* ga danes ne bo več spoznal.* Ne občutij® to toliko oni, kr ga sproti vživajo v svežem stanju, kakor oni, ki ga rabijo še le drugi dan in morajo kruh ttl* rezati; je mnogo pekarn, katerih kruti se drugi dan sploh ne da rezati, ker kruh pri rezanju zdrobi v same drob*; tine. V suhem kruhu se nahaja vse poln® lukenj, kruh je kakor cunja. To veli* zlasti za beli kruh, ki pa tudi ni v vseh pekarnah enoten, največ je belega kruha' iz slabejše moke. Da je torej mariborski kruh svojo staro slavo popolnoma vniti**; to se ne da vtajiti. Drugo vprašanje P* je, če so naši peki res sami kriv!, <>*, imamo slabo pecivo. Ne samo peki, tudji privatne stranke, ki same pečejo ozirom/ same delajo kruh, tožijo splošno, da •!/ temu kriva —- slaba moka. Maribor,; čeprav ima sam več modernih mli®0^ vendar je preskrbljen z najslabšo moko. To je špekulacija! In špekulacija, /* več kot špekulacija pa je, da dobiv* Maribor tudi iz Hrvatske najslabs® moko, fina gre na Dunaj. Ker so oblasti popolnoma odpovedale v koti”) troli živil, bo treba občinstvo organ*21* ršti v radikalno samopomoč.	S
— Bivši klerikalni poverjenik F®11' je imenovan za dvornega svetnika.
1 — Ministrstvo notranjih zadev# prepovedalo v naši državi slovenj newyorški dnevnik »Glas Naroda*, * piše proti naši državi.	\
— Tukajšnje banke na velikonoČP soboto ne uradujejo.	•	j*
— S. K. Korotan. Kdo sprejema p° jave izgralcev za imenovani klub.
Interesent^
— Zadruga brivcev v Marjb®
opozarja sl. občinstvo, da so prvi praznik zaprte, v pondeljek Pre poldne pa odprte.	J
— Za ljudsko knjižnico v Man j ru so darovali: K 200 g. Pavel Kun kavarnar; po K 100: tvrdka	1’ietrri
Šober, restavrater in g. Worsche, ve govec; K 80 g. Gradišnik Franjo* y. čilni natakar v »Veliki kavarni". H ,^ Darovalci manjših zneskov se ®bj pozneje v skupnem izkazu.	.cCt
—■ Vodstvo ljudske hnjj2 f v Mariboru ponovno opozarja, 0 j^iej trebuje vsaj še par tisočakov, ce .fjal* urediti knjižnico tako, da bo odg® kulturnim potrebam Maribora, baj jgj vsaka knjiga najmanje 50 K. pošiljati na ljudsko knjižnico v	fl(jj
nem domu po pošti, ali pa °seD dati ob uradnih urah.
— Položnice za poštnoc strijitj promet v Jugoslaviji. Velika pafJ e imela za vse svoje v.dunajs« žtll0' amentu zastopane dežele en sam p0gtn®' čekovni urad in to na Dunaju. . p0-čekovni promet se je tako z 1 . jježe; ložnicami lahko vršil po v.seh |aVi)i lah. V naši mnogo manjši J & ufad®> pa imamo kar tri poštnočekovn et,ir enega v Ljubljani, drugega v in tretjega v Beogradu. Vsak te (0«o poslujo čisto oddeljen!) sam da se more vdeležnik pdšlu°: kflVnej£e prpnifita Jjub]jan^ega__P9st00Ct
Maribor, ZS. martanrastf^
irTnertTR«?
orada gibati s svojim poslovanjem samo v Sloveniji dočim mora za Hrvatsko, oziroma Srbijo imeti še poseben konto tamošnjih poštnočekovnih uradih, 'o je osobito za trgovce ter časopise sl‘no sitno in nerodno. V času, ko se vse centralizira, bi bil skrajni čas, da bi ^ že enkrat centraliziral tudi poštno-«kovni promet
— V celjskem okrajnem glavarstvu so radi črnih koz do nadaljnega prepovedani vsi sejmi.
~ Belokranjske pisanice (piruhi) so gospeli iz Ljubljane ter se prodajajo ,! slaščičarnah Ilich .in Koser v korist 1 u2oslovenske Matice. Slovenci, segajte pridno po njih,!
— Ribnik v parku. Okrajno ribar-j o društvo sporoča, da bode ribnik še “v'a dni osušen radi nepreložljivib pojavil pri zapori. Občinstvo naj oprosti, J je pokrajinska slika pokvarjena.
ru*tvo bode nasadilo v ribnik tudi izno vodno cvetje.
n ~ Vojaški obvezane! letnikov 1870
o	1902 v ftlariboru, ki so bili v sep-lfr!» ^ansl<ega leta popisani in v te-čem mescu potom posebnih komisij j . nun stanovališčrh kontrolirani, se po-(vMo, da vsako spremembo naslova anovanja) tekom 24 ur po preselitvi znanij° mestnemu vojaškemu uradu, r bodo inače najstrožje kaznovani.
Polenovke bo Imela danes v pe-restavracija ,„Maribor“.
Kultura in umetnost.
V ,z P'sarne Slov. nar. gledališča.
rjj °rel< sf vrši koncert znamenitega ba-ščaI1ISta 1jub«i8nskega opernega. gledali-sori	Stefana	Romanowskega s
ruši!•i?vaniein Sospe Olge Mirceve, pevke r; narodnih pesmi; gospodične La-firai rasiliev^ harfjstinje, učenke petro-Ceii - 3 konservatorija ter gospe Jelene pro ^er*’ 'Ple?alKe karakternih plesov. Iz Vjcj^rarnai ga prinesemo jutri, bo raz-nišk°’ d-a ta večer izvanreden umet-. bodi* ve^cr .rusl<e umetnosti. Mimogrede l 0lT|enieno, da bo gospod Stefan J ia „!"0wski v kratkem času angažovan .lavi,"60! ^!edališču kot stalen gost. Na kr „,u Wa gospod Anton Nefat, član * arodnega- gledališča v Ljubljani.
sDi«?Wr r^,<vinoc,I. Drama v 4. dejanjih, re?irai a° VoJn°vič, prevel Hinko Nučič. Hji-J Antun Ivanovič-Mecger. K preprek oo naš?ni Narodnem gledališču v n0	m-	^u0 Vojnovič je nedvom-
feravn !a naš jugoslovenski dramatik, trau,,0 ,SP njegove,drame preveč tea-v si.-e ln Preračunane na efekt. Kakor tud; v° Vpetl.nieKoyih dramah, tako igra ti]0~ »Ekvinociju* mati-žena glavno 2adni I	je	italijanski izraz
to ;e * 0 sta dan in noč enako dolga dni ob katerem divjajo na morju hudi tna^insl<i obali navadno izredno vr§i . v,narji. Vojnovičeva drama se toajta TC,asl1 ekvinocija. pa tudi v srcu v B «« div,a vihar, podoben onemu
mm
v celoti dobro, režija g. Ivanoviča-Mec-gerja je pokazala, da se je g. režiser globoko zamislil v svoj posel ter mu posvetil tudi ves potreben trud in skrb. Slabi so bili seveda svetlobni efekti, katerih naš oder radi pomanjkanja priprav ne more izvesti, kar je v celoti jako motilo ter zmanjševalo efekt. Uloge so bile razdeljene srečno, kakor malokdaj, igralec vsak na svojem mestu. Ju-bilantka g. Bukšekova sme šteti kreacijo Jele med svoje najboljše. Njeno globoko umevanje ji je pomagalo do popolnega vspeha in v nekaterih prizorih do popolne umetniške dovršenosti. Isto-tako sta g. Nučič (Ivo) ter g. Skrbinšek (Marinkovič) bila na višku, pa tudi g. Grom je podal razdražljivega starega kapetana Draziča s tolikim vživetjem, kakor doslej še noben drugi tip. Bil je res dober. Krasno je vstvaril Rasberger prosjaka Vlaha. Tragičen tip Anice se je prilegel gdčni. Kraljevi izborno a edčna. Mezgečeva je dala poštarici Mari vso potrebno živahnost. Gdčna. Petkova je bila v ulogi Kate čisto na mestu, istotako, g. Gabrič, barkarijol, ter večina ostalih. Le <r četrtem dejanju se je dogodila mala neprevidnost, ko je nekdo miril zbor za kulisami tako glasno, da je slišalo tudi občinstvo, kar je vzbudilo v tragičnem momentu nepotreben smeh publike. Pavze so bile kot po navadi pri nas neskončno dolge, gledališče skoro čisto polno.	—r.
Porotniki so potrdili soglasno vprašanje krivde. Ilija Kosanovič, 29 let star, delavec iz Močile kotar Slunj, je obsojen na 4 leta; Jakob Gačič, 28 let star, poljedelec iz Zivaja, kotar Kostajnica na 3 leta težke ječe. Dočim je Kosanovič na prigovarjanje zagovornika obsodbo sprejel, je Gačič trdovratno odklanjajoč vsak odgovor odšel iz (korane.
Šport
: Nov »Športni klub Svoboda" V
Mariboru se je ustanovil nov socialistični slovenski športni klub »Svoboda*, ka teremu Je pristopilo nekaj že izurjenih Športnikov. Klub bo najbrže kmalu nastopil. Vežbal bo na prostoru ,Rdeče 11* pri Križevem dvoru.
: Slovenski športni klub »Maribor" priredi 3. aprila veliko športno zabavo, Slovensko občinstvo opozarjamo že sedaj na to prireditev, ki se bode odlikovala po posebno zabavnem in okusno sestavljenem sporedu ter upamo, da ob tej priliki z mnogobrojnirn posetom moralno in materijelno podpre jugoslovenski šport v ^lariboru.
Porotno sodišče.
iijle’,n zat0 nos’ *udi drama to
pomorskega
st°lovcp m6 !e,za,iubila. v mladega pu-!er DostM OVf65» z tl'101 zanosila
;m r)oci0i wiv*a, l ij]im zanosila )Q ie .rezakonska mati. Pustolovec kjer jf l,er s.e. j» v Ameriko, •ele Drec£?M milijonar, dočim se je Vzpnm a v tuie Obmorsko selo, kjer -* vso Pozornostjo sina Iva. zai»?K- n]a ko ie Iv0 star 27 let ter afciča t * Anl'co, hčerko kapitana ^'lijonnr u- f-s Pa se vrne iz Amerike <ov,V , r’ bivši pustolovec Niko Marin-hoCe poročiti z Anico, devu' ,t.^ma med očetom in sinom
. dekl» i • ma med očetom m sinom iu p? Re že ne poznafa, komai ne ^nao'* Marinkovič hoče pobo-^80 tunt ^V0]0 bivšo ljubimko Jele, vi^ogori "aiIva> toda Je,e t0 prepreči, ^'^kovid!8	Ani“ » Ameriko!
h sodbi P ub,je z motiko, nakar
jf tla-l Dramr!g* 0biČaja Pade mrtva
ahna t«r n!fi Je Yses,{oži napeta in Sega L|p°i"a P[,stnih slik iz dalma-lfa}o kot prosi1«3' I« gledališče jo je QKU k š« ko v e E • 2.0,etnice ge. Berte v .llav2očnost’i ? ,e pred Pričetkom ^''ravnatelj	ansam.bla	go-
v ;	s° ji čestHor	x s^vnostni govor,
organS- ?• Skrbinšek ilv> ga. Jo vini	gledaliških igral-
eianiU J^bl^nskili Vfo, f Mubljane v
3nj 2bO«. PiSuvi8±eV -ter. dru^'
*^5Ya,.saina je izpadU,
■ Maribor, 22 marca. Skrivnostni Junaki belatlnske legije.
Gostilničar France Mulec v Pftancih (Radenci) je v noči 2P. avgusta 1919 žp legel k pofiT-ku, ko zasliši glasno trknnje na oknih, na vprašanje M6 je. je dobil odgovor, da so orožniki, ki hočejo tu prenočiti. Rad ali nerad je Mulec odprl ih sprejel nočne goste. Vstopila sta oborožena orjaka z nasajenimi bajoneti, eden je imel okoli pasu tudi ročno granato. Na začudenje Muleča nis*a hotela v gostilniško sobo, ampak takoj v spalnico. Da Mulec ne bi potratil prtveč časa za začudenje mu je eden ukazal, „daj nam liovac inače češ biti mrtev". Na Mule-č v odsrovor, da je siromak brez novaca, sta mu oba postavila puški na prsa. Ko ie Mulec prijel, za pnško manjšega »orožnika* ga je drugi dregnil z bajonetom v trebuh, tako, da se je Mulec sesedel na posteljo, pod katero ae je bila že pieje skrita Mulečeva žena'. Mulec je uvidel, da se s takimi »orožniki* ni šaliti, pa jima je pokazal, kje ima denar. Medtem ko j^ oni manjši pobral denar — okrog 12.000 kron, je oni večji stražil Muleča z bajonetom na prsih. Pri odhodu sta hotela vreči Se bombo V h>§o; Ker pa ju je Mulec lepo prosil, naj prizaneseta saj življenje, sta to opustila in odšla«v temno noč. Pri odhodu je Mulec, čigar hiša stoii blizu bioda ob Muri opazil, da je hil zunaj še tretji „ orožnik* na straži.
Ob tistem času je bilo ob Muri vcf takih ropov. Sumilo se je, da izvirajo iz pozneje razpuščene prostovoljne legije v Beltincih. Nočni obisk pri. Mulecu je dal orožniškemu naredniku Alojžu Jfovačanu mnogo podatkov k zasledovanju storilcev. Ugotovilo se je, da so se tisto popoldne prisedli na voz vojaka Kokotoviča. ki se je peljal iz Rakičana v Mursko Soboto trije oboroženi vojaki: Peter Čelak, Ilija Kosanovič in Jakob Gafič, katere so pozneje sledili* v Hrastju, kjer so imeli posvetovanje za izvršitev roparskega načrta v bližini se nahajajoče gostilne Mulec. Te poizvedbe sdi povzročile aretacijo več vojakov med njimi tudi preje imenovanih. Izpočetka so pred vojaškim sodiščem vse tajili. Ko je Kosanovič priznal slučaj Muleča,^ sta tudi Celak in Gačič priznala. Ko pa je kmalu po zaslišanju Celak uš I iz vojaškega zapora in sta kmalu nato Kosanovič in Gajičprestopila iz vojaškega razmerja v civilno, sta svojo taktiko spremenila. Vse sta utajila, celo njuno izpoved pred vojnim izslednikom in tudi imeni, tako da se je danes komaj dognalo, kateri je Gačič in kateri Kosanovič. Odklonila sta sprejem obtožbe in še zagovornika, pa jima- je sodišče vseeno preskrbelo celo dva izmed boljših, da Haasa in dr. Štora. Zanikala sta vsako vprašanje predsednika dr. Muleja, kar je dostikrat vzbujalo veselost v celi poroti. Priče ?o sflHMžlij natančno Ko-sttiiovi^a po njegovem tioičnem nosu.
Sloven. narodno gledališče.
Repertolre bodočih dni:
V četrtek 2i.: Zaprto.
V petek 2».: Zaprto.
V soboto Sfi.-; Zaprto.
V nedelio 27.: Popoldan ob 15. uri: .Kri-*tova drama“. — Zvečer' ob pol 20. uri: ,,Vstajenje*. I*v. ab.
V pondeljek 28.: Popdldnfc ob 15. uri: ,Kri stova drama*. Zvečer ob pol 20. urh „-Ie5enski man?ver“. Izv ab.
V torek 29. s Koncert Stefana Romanoiv-skega /bariton-).
V srado 30.: ,Kseniji* in -Stara pesem“ Ab. C^-27.
Najnovejša poročila.
Meje pokrajinske, sreske in krajevne avtonomije.
LDU Beograd, 23. marca. 38. sejo ustavnega odseka je otvoril ob 9’30 uri predsednik dr. Ninčič. Na dnevnem redu so bili členi 63, 64 in 65. Glede člena 65 so govorili minister za konsti tuanto dr. Trifkovič, dr. Simrak (Jugo-slov. klub), demokrat Juraj Demeitrovič, dr. Ante Dulibič, republikanec Gjonovič, posl. Etbin Kristan in komunist Pavlovič. Posl. Milorad Vujičič zahteva za samoupravo troje: 1. zavest, da upravljajo pokrajine same sebe; 2. finančne vire, ki bi bili samoupravi na razpolaganje; 3. nadzorstvo državne oblast? Clen 63 se sprejme nato z večino gla^ sov tako-le: Z3 posle posebnega kra jevnega, sreskega in pokrajinskega značaja se ustanove posebne krajevne, občinske. sreske in pokrajinske uprave. V samoupravnih zadevah odločujejo po sebni samoupravni organi na podlagi zakonov.
Samoupravnim pokrajinskim upravam se poverijo ti-le posli: t. pokrajinske finance, - a) določevanje pokrajinskega proračuna, b) razpolaganje s pokrajinskimi nakladami na davščine, ki se na temelju zakona dajejo samoupravam za kritje stroškov; 2. pokrajinska javna dela in gradbeni predpisi; 3. skrb za pospeševanje pokiajinskih gospodarskih interesov, poljedelstva, vinogradništva, sadj.ereje, rečnega in jezerskega ribar-stva, lova kakor tudi napredovanja kmetijstva v tehničnem oziru; 4. uprava pokrajinskega imetja; 5. skrb za narodno zdravje v pokrajini in vse ustanove, ki pospešujejo zdravstveno stanje v pokrajini ; 6. vere in varnostne odredbe;
7. skrb za socijalne naloge v pokrajihi;
8. humanitarne ustanove; 9. pospeševanje prosvete v pokrajini;	10.	"pospe-
ševanje strokovne izobrazbe v pokrajini; 11. upliv pri določanju ustanov za šte-denje, vzajemno pomoč in zavarovanje.
Vsi drugi posli se z zakonom poverijo pokrajin, avtonomijam. Sprejme se tudi dodatek posl. Avramoviča: Akopo-Itfaiiae ne mi mogle vi^ju v^aa^tUi,
poslov s svojimi sredstvi,mora na zahteva pokrajinske skupščine in na podlagi ocjo*j brenja narodne skupščine država dati po-] trebna sredstva pokrajinski samoupravi^ ali pa izvrševati posle sama. Razprava & členu 64 se odgodi, ker odidejo zastopniki vlade in predlagatelj k seji mii nistrskega sveta. Naslednja seja bo poj poldne ob 15'30 uri.
Odgodltcv sej ustavnega odbora. ^
LDU Beograd, 23. marca. 39. sejo ustavotvornega odseka je ob 16. uri pop.i otvoril predsednik dr. Ninčič. Na dnev--nem redu je bil člen 65. Ker po debati/: katere so se udeležili dr. Slavko Sečerov' (demokrat), Jovan Gjonovič. (republik kanec), Joca Jovanovič (zemljoradnik)! in Živko Jovanovič (komunist), ni došlo do sporazuma, je predsednik odgodil debato in odredil prihodnjo sejo na 31» marca t. I. ob 9. uri dop. Seja je bils» končana ob 18.- uri.
Ministrski svet,	s
LDU Beograd, 23. .marca. Danes je bila seja ministrskega sveta, katero je sklical, ministrski predsednik Pašič radi pisma, katero je poslal demokrat* skemu klubu. Na tej seji se je ugotovilo, da so nekateri listi brez vednosti ministrskega sveta objavili to pismo. Seja je trajala od 10. do 11. ure. Po seji so odšli ministri referirat svojim klubom.	*	■	’	'
Komunistični nemiri v Nemčiji.',
DKU Berlin, 23, marca. Kot vzrok • komunističnih nemirov v nemških indij- , strijskih revirjih in Hamburgu navaja „Vossische Zeitung* propagando Moskve.
Z gotovostjo se sodi, da ne bode ime! ta oborožen komunističen napad nika-> v kih uspehov.	*	*	:
DKU Hamburg, 23. marca. (Wolff.) Hamburški senat .je proglasil na<T mestom izjemno stanje.	';
DKU Hamburg,23.marca.(Wolff.) Danes ponoči je došlo pri arzenalu „Vul*i kan“ do spopada med varnostno stražo in arzenalnimi delavci. Delavci so prebili kordon ter skušali moštvo razorožiti. Policija je streljala in. metala ročne granate, pri čemer so bili 4 delavci ubiti,
12 težko in 14 lahko ranjenih. Rešilna postaja je odpeljala mrtvece in ranjence.
DkU H a 11 e a. S., 23. marca. (Wolff.) Atentatorji so razdrli pri Hallu železniške tračnice, tako, da se je raztiril vlak, ki je dosegel dotično mesto ob 10. uri 45 minut. Poštni uradnik, strojnik in dva’ potnika so bili ranjeni.
Nemška nota antanti. . i
LDU Berlin, 33. marca. (Woiff,)| Nota, ki jo je poslala nemška komisija za vojna bremena pariški reparacijski komisiji na zahtevo, naj Nemčija pred 1. majem t. I. plača 12 milijard zlatih mark1 ali pa v tujih devizah in do 23. marca
1	milijardo zlatih mark na račun. poV»' darja med drugim, da si ne glede nato., da stavlja zahteva po izplačilu take vsota izčrpano deželo pred skolo neizvedljivo nalogo, Nemčija ne more preskrbeti take vsote v predpisanem roku. V tem roku je že tehnično izključeno končati priprave za eventualno posojilo. Po do-očbah mirovne pogodbe se mor« reparacijska komisija ozirati na gOšpo-dajske zmožnosti Nemčije. Končno pred-aga Nemčija, naj se takoj piično med reparacijsko komisijo in nemško komisijo za vojna bremena ustna pogajanja v; svrho ocenitve odškodnine, ki jo je Nemčija doslej plačala. Nemčija je tudi' pripravljena pričeti pogajanja glede inozemskega posojila.	£	,j. >t
Ne oozafei naročnine!
Gospodarstvo, trgovina.
■ Borza 23. marca.
Zagreb: Berlin 231—232*00, Italija 547—548, London 552—554, Neur-Vork 143—144, Pariz 99—1010, Praga 190 i—191, Švica 2400—2475. Dunaf 21*35 «■21*40. Valute. Dolarji 137*50—139, avs. krone 22.00—22*50, carski rublji 70—75, francoski franki 960—970, napoletidorl 460—0, nemške marke 227—228, romunski leil 0—199, italijanske Ure 550—555, fehoslovaške krone 182—186.
Dunaj: dinarji 1890—1910. dolarji .703—707, franc, franki 4940-4980, Sole. [franki 12.025*12.075. lire2745-2765, čeSk. krone 927*75—93275. madžarske krone 258*00—260*00, nem§ke marke 1119— 1125, poljske marke 102—104, funti 2762-2782.
C uri h:	Berlin	9.40. New-Vork
588*50, London 23 02, Pariz 40*95, Milan 2300. Praga 7.60, Budimpešta 2.10, Zagreb 4.10, Varšava 0.90, Dum j 1,65 avstrijske krone t.10.
| Povprečne cene za različne živalske vrste na mariborskem sejmu dne 22. marca 1921 so bile za en kilogram 2ive teže- sledeče: debeli voli od 16*50 do 19*
'15‘— do 1'6*50 K. pomenski vr»M od 12*— do 14’— K, biki za klanie od 12’— do 15’— K, klavne krave debele od 17’— do 18‘— K, plemenske krave bd 12’— do 15*— K, molzne krave od 13’— do 15 — K, breje krave od 13 — do I5‘—K, mlada živina cd 12'— do 16*— K, teleta od 15*— do 17.— K, krave za klobasarje od 9’— do 11*— K, Mesne cene za en kilogram: Volovsko meso I. vrsto 27 II. vrsto 25, Meso od bikov, krav. telic 24, Telečje meso 1. vrsto 25. 2 vrsto 23, Svinisko meso sveže 32 K. Prignalo se je 141 volov, 4 bike, 190 krav, 8 telet. Skuoai 343
Slav in 17 konjev. Vreme je bilo lepo, upčija živahna, razprodalo se je nad polovico prignane živine.
| Uvoz kalijeve soli. Po naredbi uprave državnih monooolov n. br. 3466 Sr dne 25, februarja 1921 je uvoz kalijeve soli, ki se pa uoorabi kot umetno 'gnojilo, oproščen monopolne takse, ako se ugotovi potom kemične analize, da se more uporabljati ista le kot snojilo. Kalijeva sol se mora uvoziti le po carinskih uradih prva razreda, 'kjer obstojajo kemični laboratoriil.
| Poljsko trgovsko brodarstvo. Poljska trgovska flota, katera obstoja jfe 13 ladii s 59.000 tonami, je dobila te dni svojo zastavo rdečobele barve z orlom v sredini, pod katero bodo plo* vile sedaj poljske ladje.
| Ekonomska razstava v Bukarešti. Romunsko ministrstvo Industrije lin trgovine je dovolilo razstavo ekonomskih produktov, ki se bode vršila to leto v Bukarešti.
| ČehoslovaSka vlada je kupila v Floridi od Združenih držav ameriških 3000 vagonov surovega fosfata v svrho umetnega gnojenja.
I Nov premogovnik v Dalmaciji, fz Sinja poročajo, da se je odkril v bližnji vasi Lučani nov premogovnik. Eksploatacija se je že pričela.
! Škodske tovarne zaprte. Tvor-nica škoda v Plznu, znane po svoji gradbi topov in materijala v svetovni vojni, so se zaprle, ker jim država ni plačala dolg 600 milijonov kron.
I Izvoz iz Švice. Švicarski Izvozni produkti, kakor sir, kondensirano mleko, Čokolada, nadalje lesin olemeniti kovine in sicer zlato, srebro in platin je treba izvoziti le z dovoljenjem pristojnega urada, medtem ko fe drugo blago izvoza prosto.
i Madžarski Izvoz je dopusten le z dovoljenjem madžarskih oblasti. Dvajset odstotkov od vrednosti je treba plačati kot carino za razna semena, seno, slamo, goveje, konjske In ovčje kože, zajčle kože, lelenje. srnine, lisične kunlne, divjih mačk, vider 1. t. d. za rastlinsko maščobo, olje, alkolol, ce ment, lenllo, kosti, stekleno posodo, orljentaI««ke preproge in umotvore; od vina je treba plačati 3 K od Ktra.
| Altonska trgovska zbornica fe enoglasno sprejela skleo hamburških uvoznih In izvoznih tvrdk, na! prebi-valski krogi toliko časa ne kuouieio francoskih in angleških fabrikatov, dokler vodijo te vlade tako uničevalno gospodarsko politiko napram Nemčiii.
j Novčanice po 50 dolarjev Iz prometa. V zadnjem času se ?e večkrat dogajalo, da ponujajo brezvestni sleparil v nakuo ameriške novčanlce po 50 dolariev. Opozaria se, da se takim Indivldljem ne naseda na Hm. ker so ti bankovci že zdavnaj Izven prometa.
| Moka za Avstrijo. Po vesteh iz Trsta ie dospela tamkaj ena ladja s mandžursko pšenico, namenjena Avstriji, medtem ko so tri!e parniki Iz K, poldebeiivoii od j Argentini je na potu. Avstrija ima tora j dovolj pšenice do polovico meseca maia.
! Za naSe izvoznike v Francijo. NaŠ3 trgovska agentura v Marsiliu je SDoroč‘la našemu trgovskemu ministrstvu, da so cene onemu b!»gu, ki se ie Izvažalo preteklo leto \? Francije k nam, padTe za 50—60%. O ne padajo dnevno. Cene cerealij so v Frandii tako nizke, da nikakor ne morejo konvenlrati naš'm Izvoznikom.
| Francoski lesni trg. Vsi trgi so brez prometa. V industriji vlada* stag-naciia in ni uoati, da se bo to stanie zboljšalo. Vendar se pa cene razmeroma dobro drže. ker se ne splača radi malenkostnih povpraševanj iste spreminjati. Velike tvrdke bi rade prišle v stik s jugoslovenskim! trgi, da napolnijo po ugodnih pogojih svoja skladišča, ker ni došio že precej časa nikakega iugoslovenskega blaga v Francijo. Tugoslovenske cene odgovarjajo francoskim trgom.
Ifene; celo finančni mlnistrer lih orne n ja v novem davku na razkošje. To je pač kulturna stopnja dalje. Ali le narod o vojni res tako dozorel, da lahko mirno gleda tmičenie in prelivanje krvi. Spričo mnogih stvari, ki se gode dandanes na človeštvu, se pač ne smemo čuditi, lužni Francozi po preje hodili s posebnimi vlaki na Šoansko gledati in občudovati bikoborce. zdaj bodo imeli ta »hec< doma.
Jahajoče mravlje. V Si*mu žive maihne Črnosive mravlje, ki se mude zlasti na vlažnih prostorih, pogosto pod streho. Delavke so izvečine polovico manjše, nego naše gozdne mravlje.
•|V7 procesijah teh mravelj pa je videti ~ tu in tam večjo mravljo, na kateri sedi manjša. Videti je tudi, da te mravlie včasih stopajo iz vrste in hite ob vrstah gor in dol, nakar se zooet po-slavljajo v vrste. Kako je to razlagati, ni dobro znano, zdi se, da imajo mravlie dohro discinlinarne vojske in dobro policijo. Zato ni izključeno, d* je jahajoča mravlia kak general ali kai podobnega in ima za svojo uporabo, kakor naši generali konja, svojo mravljo.
Olavnt urednikR a d f v o i Rehar. Odgovorni urednik: Fran V o g ’ a r.
Mala oznanila.
Meblirana soba, lena, v mestu, ako mogoče s hrano alf proti vporabl kuhinje, se iSče za družino 4 oseb proti dobri od!kodninl. Ponudbe na Anončni in Informačnl zavod »Vedež«, Maribor, Slovenska u!. 6.	389 3—2
lahka motorno kolo (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranieno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. .
Leo svilen, nonotnoma nov damski deZnik in {ako dobro ohraniena rajava potna torbica, se po nizki cen? proda. Vnrašati Je Koroška, cesta 21, priti. .
Meblovana soba za dva
solidna gospoda se iSče. Ponudbe na upravo. .
HiSa s O stanovanji, 6 sob
in 6 kuhini. vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pripravna za vsako obrt, se proda. Naslov v upravniStvu »Tabora«.
Kupim
870 3-3
polnolermenik (Vollgatfer)* lahko že rabljen, velikost 30 COl« Ponudbe z označbo cene in fabrikata poslati na upravo lista.
Razno in humor.
Zameniam
stanovanje
obstoječe iz 4 sob in kuhinje z enakim. Prešernova ul. 18, vrata 12. 397
Restavracija na južnsm kolodvoru v Mariboru
se priporoča potu« fočemti občinstvu.
Priznano Izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. StiekSer.
| Industrijska emancipflcija na ČeSkem. Nemški Industrijski krogi na Cehoslovaškem so pričeli ovirati vladine odredbe, ki Imajo namen, emian-cipirati ali osamosvojiti se od dunajske trgovine. V ta namen so vprizorili razna protestna zborovanja ter odposlali vladi rezolucije. CeSki Industrije! so pričeli z energično protiakcijo.
I Tvornlca eksplozivnih snovi »Titanic« v Zagrebu je stavljena po naredbi ministrstva vojne in mornarice pod kontrolo imenovanega ministrstva.
Brezžični telefon v Rušili.
Niko!aiew, predsednik gornjega sveta za radiotehniko, se ie izražal v »Newii Put« o uspehih radiotel?fona naslednje: Moskovski radiotelefon deluje izborno. Vrši pogovore lahko na velike daljave, kafkor n. pr. do Taškenta 2000 vrst, Semipalatinska 2800 vrst, Irkutska 4000 In Clta 4500 vrst. Radiolabo-ratorij v Nišni—Novgorodu dela poskuse z anaratom, ki lahko govori v okrožju 6000 vrst s tako jakostio, da sliSI lahko pogovor množica, obstojeCa iz 400 oseb. Sovjetna vlada namerava potom tega aparata urediti širom Rusiie »ustmene novine«, Kar se tiče razširjenja radiotelefnna, se je ustanovilo v sovietnl Rusiji krog 240 postaj in sicer tudi po večjih vaseh.
Ameriški izvoz filmov. Potom uradne statistike je razvidno, da se je i?vozilo v letu 1920 nič mani nego 47.000 milj filmov. Ta ogromna številka je še enkrat večja, nego ona iz leta 1918. S temi filmi bi se lahko ovilo zemljo dvakrat krog njenega ekvatorja.
Mačka povzročila 601.000 dolarjev škode. Pretekli teden je nastal v neki tovarni v Liverpulu požar, ki je upepelil celo stavbo ter napravil na strojih in zalogah ogromne škode. Potan poizvedovanja se je dognalo, za je povzrvčila ta požar mačka hišnika. Ta ie Imel vedno navado, da je deval vedno še vroč pepel v neki zaboj na koridoru. Mački, ki je sedla radi toplote pepela nanj, je užgala žerjevica rep. V divjem begu se je ta zagnala v kup oapiria v skladišču tovarne, ki se le vnel in povzročil upe-peljenje cele tvornice.
Bikoborbe na južnem Francoskem. Bikoborbe, ki so oosebnoi v Španiji na dnevnem redu In ki bile na Francoskem dolgo časa sl go prepovedane, so zdaj zopet do70-1 v
V delikatesni trgovini
F. Pučko
Maribor, Aleksandrova cesta 31
(blizu hotel * »M er*n«) dobivajo se najboljše
Sunke, zvite šunke, domala prekajeno meso In klobase, polemendolskl, traplstovskl in holandski sir (Eidamer), slaniki, marinirani slaniki, zviti slaniki (Rollmops), ruši, tanina, fileti v ol|u, jegulje, slanikov« jajca v olju, dateljni v zabojih In kartonih, maiaga-grozdje, najfinejše lajno maslo, maslo za kuhanje, ka-perl, kisle kumarce, paprika, pravi vermut, cincano, Nestlova čokolada Itd.
Ose po
N« debelo I
JUGOSLOVENSKA MATIC*
priporoča
kroiača Konrada Mihelič
rodom Iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil ie najboIiSl Puliu, postal nedavno žrtev italijanske	druhali, ki	mu 1®
žgala hiSo z vso opravo In živi sedal	kot begunec V	s
boru. Gosposka ulica 33 (Švabova hiša). Prosi krojaSkim delom. IzvrSuje vsa dela točno, solidno	in P° «53
nižiih cenah.	  -
mnmrrrrr:i^f r z y
Motor na pKn
dobro ohranjen, proda po zelo ugodni
Mariborska tiskarna d.
"Jurčičeva ulica 4.
celit
d.
Zavod za straženje 'n zaklepanje v Mariboru
KO'«*
n*
393 Na drobno!1
prevzame
vsako vrsto alraienja v maslu* *** „„ dvorih, kakor tudi spremljanja kih vosov. — Pojasnila v pisarni s stanllka ulica 2.
H
slu
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE Dj£
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU,
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA vsa v kAjigovežko STROKO spadaT
JOČA DELA.
IZVRŠBA SOLIDNA 1 CENE ZMERNE!
izdaja: Tiskovna za4ru«*	—	Tisk*-*	Mariborska	tiskarna	d.