s,


Cena 300 lir
Rl.«iUI4SKI DNEVNIK
Leto XXXVI. Št. 67 (10.587)
TRST, petek, 21. marca 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ ovcu Prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ČE SOCIALISTIČNI CK ODOBRI PREDLOG TAJNIKA CRAXIJA
Bo Ferlini poveril Cossigi nalogo da sestavi dvobarvno vlado KD-PSI?
Predsednik republike bi utegnil poveriti mandat Cossigi že v ponedeljek Vstop PSI v novo vlado naj bi odobrila tudi levica v socialistični stranki
:	— S poročilom, ki ga je imel Bettino Craxi včeraj popoldne
* nasedanju centralnega komiteja socialistične stranke, je domne-... ® rešitvi vladne krize z neposredno udeležbo socialistov postala verjetna varianta. Socialistični tajnik ima, kot kaže, spora-boH* 1 no,rani° opozicijo že v žepu. Treba bo vsekakor videti, kako p Cravijev predlog sprejeli v okvini centralnega komiteja.
„ °tem ko je Cravi prebral uvod-----------------------
j J: Poročilo, so zasedanje prekinili, i Din”1 dab m°žnost posameznim sku-oce*™’ Ra ga podrobno proučijo in Dnnllu0, keva struja je že včeraj Poldne sporočila, da se bo se-
D' avP° ,večerji v hotelu Leonardo j, .v*nci. Danes bo izid posveto-ie 'la. znan tudi uradno, vendar so j s,noči govorili o sporazumu, j ra 110 je, da bo treba doseči spo-fH ,ln) ne samo o Craxijevem poro-k iemveč tudi o resoluciji, ki jo 8as°i ^glasovali danes ob koncu ki h 1ania centralnega komiteja in kaj * nVjno morala biti kratka Tu-jj.16 ^e. nekaj možnosti za poga-|,aj «.Craxijevem predlogu, ki je I * Požel mnogo odobravanja.
in r-° mngoče, da Signorilejeva to Vcchi“ova levica pristane na v,’ Ua PSI celo stopi neposredno v 'zel°’ do kater' bo KPI nujno za-)ey * Z<do kritično stališče? Craxi-bo />r?dlog Je zelo spreten in ga tajnik . ° 'zPrdkapaii. Socialistični n0„,. ** je v bistvu odpovedal mož-fjj-gJ, Pristranske vlade, ki bi ji psoval on sam in je postavil Prla P°liiične večine, ki bo pod-biy P°d°čo vlado in ki bo morala lya ®dprta do politike narcdne so-bpj"103'-! in dialoga s komunisti. Če kj „ socialdemokrati in liberalci, st, . Prt)ii vladi narodne solidarno-(•irjel2?ad*i iz vlade in torej iz ve-sfči’ bodo socia!isti pripravljeni po-trai„„*n?R;?sredno>> za oblikovanje
teraclji,a m za-
Sr*
deiat°S- Pripada preteklosti, V lonrii Je. socialistični tajnik odkri sp.!!, eroiziral z nepopustljivim na di ,?var>jem do prisotnosti v vla-Splj sev skriva v nekaterih deli. ledne ®ne stranke. Jasna in dos-da];„ socialistična politika je nabila Va Craxi. bo kaj kmalu do
bistvi?' °ro tud* na levd- Gre v str. u, 2a predlog za sestavo dvo pe , e demokristjansko socialistih lennKvi ^i ne bi bila zaprta do '■Pel ,ancev, za katere je Craxi stj ^® ° Pohvalne besede, še zla-nai bila
pap zadeva njihovo stališče do v.-, obe solidarnosti), ki hi s časom
kCrrii,Zrno:;na spet navezati stike sociaP	Parti.io. Seveda je
Uve]j ,!cno politiko mogoče tudi Xj -|avfjati postopno: take je Cra derr>n,ilst^ odprto možnost sestave de pristransko republikanske vla-Jeioj bi naletel, na primer, ,ia ®ti'ant ° opozicijo v vrstah lastne
rialih' Jasno je tudi' da Je s0'
***** tajnik doumel, da je tre-de možnost petstrankarske vla-Vil ?Uresničljiva in da je ugoto-aojtj- . "iti politika narodne enot Dil • ni Povsem uresničljiva Skic trgJTj da se bo poslužii številnih ftiL^entov, s katerimi operirajo da l°Vl notranji nasprotniki zato. ti u Vsilil vstop PSI v vlado, pro «anP?u pa baJe ni bil Proti nlti ?.Sl6norile.
tiaj! ° možno ie, da bo v teku da-HeSaJe, razprave v okviru central-Skl: komiteja levica zahtevala naj tev "la resolucija vsebuje zavrnile ankarske vlade in to na izfa .N jasen način kot ga je Craxi '■ ■ v svojem poročilu. Socia-
liStifn; ..."	. - -
sti’anlP tajnik ima vsekakor večino o s seboj, saj se je predlog P*ni | i® PSI rodil prav v skuto**) imenovanih posredovalcev gL,nc.a in De Michelis), katerih kakr’Je r^inčnjoč pri oblikovanju ^ ^nekolj notranje večine. Ne ve kartfj kako bo reagiral drugi del Pod a . ievice, kj ni neposredno itaJPfiv«, Signorileja, se pravi tiaik,,!ni in De Martino. Prvi bo ijj '• glasoval za. saj je koalicija Pa u- SI star Mancinijev sen, drugi Uje ' Se utegnil vzdržati. V seda-la " trenutku bi kot kaže glasova-C* vstopu socialistov v vlado »1 .1*0 St.rnio u:	J:	A
Chim s£nja. ki jo vodi Michele A-taxir; Težko je reči, kakšno bo je f,Zanie Riccarda Lombardija, ki
stoj?1 av gotovo proti vstopu sociali-loža:v vlado, 'e pa v podobnem po-
Pt-e^og koalicije *KD-PsT""je v P? da]1" dneb’ sicer zelo diskret-
PiQ Mn.‘ novo izvoljeni tajnik Flami
Pjccoli -
!°dstv
Včeraj se je sestalo
Pek |V? siranke, vendar je sesta-?*i zelo kratek, trajal je nekaj bo j eno uro. Sklenili so, da dlaBni '“kristjanska delegacija pre-Costj„	Pertiniiu ime Francesca
de, za novega predsednika vla ciio .'učili so tudi sestavo delega-
kater,
laJnik
boi
so tudi sestavo delega šla k Pertiniju in v
v ki bo________H______________
r* bodo predsednik Forjani,

m . Piccoli, njegov namestnik -at Cattin ter oba načelnika . ntarnih skupin Bianco in veE J nmei, Imenovali so tudi no-la t. direktorja strankinega glasi-ne bo več Tržačan Corrado Luci ’ temveč Forlanijev pristaš p*fSan° Radi. Govorili so tudi o Pektivah za sestavo nove vla-
de. Manjšina bo najbrž podprla predlog za sestavo vlade KD-PSI, saj je mnenja, da je bliže njihovim pozicijam kot morebitna petstran-ska vlada. Zaccagninijevi in An-dreottijevi pristaši so prišli nekako na svoj račun, saj trdijo, da je Piccoli, ki je na kongresu izdal levico, sedaj, pri pogajanjih za sestavo vlade, izdal tudi desnico.
Nekaj polemik bo prav gotovo tudi v vrstah večine, vendar je KD pred izbiro: ali prekiniti odnos s socialdemokrati in republikanci, ali zgubiti predsedstvo vlade. Z zadnjim predlogom je KD ulovila dve muhi na en mah: zagotovila si je predsedstvo vlade in končno spet privabila socialiste.
Včeraj popoldne je Pertini začel predsednika republike Leoneja in Saragata ter predsednika senata in poslanske zbornice Fanfanija in Jottijevo. Danes bo imel vrsto sestankov z delegacijami strank in bi, če se bosta KD in PSI zmenila morda že v ponedeljek poveril nalogo za sestavo vlade Cossigi.
SKLEP VČERAJŠNJE SEJE PREDSEDSTVA SZDL
Todo Kurtovič predsedujoči zvezne konference SZDLJ
Obširna razprava o reševanju položaja Jugoslovanov na začasnem delu v tujini
Bodrato, Zaceagnini in De Mita na včerajšnji seji demokristjanskega vodstva
(Telefoto AP)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO HLADNOKR VNIH UMORIH TREH SODNIKO V V SAMIH ŠTIRIH DNEH
Najvišji predstavniki oblasti pri Pertiniju za čimbolj učinkovito borbo proti terorizmu
Protesti in zborovanja na vseh sodiščih - Rimski sodniki zahtevajo takojšnje vladne ukrepe in zaščito - Včeraj pogreb Girolama Minervinija - Sodnika Gallija bodo pokopali danes v Bergamu
RIM — Predsednik republike Pertini je po tragičnih umorih, ki so od nedelje sem zadali hnd udarec italijanskemu sodstvu, sklical včeraj zjutraj na Kvirinalu vrh najvišjih predstavnikov države, sodstva in policije. Poleg njega so se ga ude’ežili še predsednik vlade Cossiga, ministra za notranje zadeve in sodstvo Rognoni in Morlino, poveljnik policije Coronas, glavni poveljnik karabinjerjev Cappuzzo in podpredsednik višjega sodnega sveta Zilletti. Prisotna sta bila tudi glavni predsedniški tajnik Macca-
nico in Pertinijcv svetnik za javni red in varnost Ferrara.
Najvišji predstavniki italijanskih inštitucij so obravnavali konkretne ™ew za zajezitev vedno bolj naraščajoče ofenzive teroristov, ki seje med sodstvom strah in občutek nemoči. Včeraj so na vseh sodiščih v Italiji počastili spomin ubitega Gnida Gallija, ki so ga pripadniki «Prima linea» ubili predvčerajšnjim na milanski univerzi. Pertini se je včeraj zjutraj srečal tudi z glavnim državnim pravdnikom De Matteom, ki mu je poročal o zelo napetem in
vročem vzdušju, ki je vladalo med rimskimi predstavniki sodstva. Šele po Pertinijevi obljubi, da bo v soboto podrobno proučil zahteve sodnikov in jih po svojih močeh skušal ugodno reši(ij sp se namestniki državnih pravdnikov, preiskovalni sodniki in drugi sodni funkcionarji, ki so bili zbrani na stalnem zborovanju v prostorih rimske sodne pa lače odločili, da ne bodo prekinili z delom, kot so spočetka grozili.
Razprava na rimskem sodišču, ki je dosegla zelo napete trenutke, je potekala na splošno v ozračju
uiiiliMiliiMiiiiiiiiimiiiiiiminiiiniiniiiiiiiiiimiHnimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilili
ZASKRBLJUJOČA ODLOČITEV PREDSEDNIKA VLADE
Cossiga sindikatom:
ne pogajamo se več!
Prekinitev pogajanj o obnovitvah delovnih pogodb posledica vladne krize - Odločen protest tajnikov federacije CGIL-CISL-UIL
RU1 — Ministrski predsednik Cossiga je poslal tajnikom sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL Lami, Carnitiju in Benvenutu pismo, v katerem sporoča, da so zaradi vladne krize prekinjena vsa pogajanja o obnovitvah delovnih pogodb kategorij. pri katerih je vlada bistveni dejavnik. Skratka, prekinjena so pogajanja za obnovitev pogodb državnih uslužbencev, uslužbencev krajevnih uprav, uslužbencev bolnišnic in uslužbencev drugih krajevnih ustanov. Cossiga v svojem pismu opravičuje tako odločitev, da sedanja vlada ne more odločati o vprašanjih, o katerih ne more polnopravno sklepati in da b lahko njena dejavnost negativno vplivala na delo bodoče vlade.
Sindikati so odločno reagirali na to Cossigovo stališče, ki so ga Lama, Camiti in Benvenuto na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali včeraj dopoldne, označili za izzivalno in iKipolnoma nesprejemljivo še zlasti glede na dejstvo, da so nekatera pogajanja že stekla in d:, bi se verjetno lahko končala v kratkem ča su. Pri tem so mislili predvsem na delovno pogodbo uslužbencev krajevnih uprav, ki bi jo morali predvidoma podpisati v kratkem in o kateri bi morali razpravljati na včerajšnjem sestanku. Do sestanka ni
prišlo, ker ga je vlada odpovedala, proti temu sklepu pa niso protestirali le sindikati, ampak tudi predstavniki krajevnih uprav, še zlasti občin, ki se tako nahajajo v precepu in ne morejo i- stanja, ki postaja že nevzdržno: pomislimo le na stavke smetarjev, ki povzročajo upraviteljem večuh občin vrsto preglavic.
Kaj nameravajo ukreniti sindikati ob takem stališču Cossigove vlade? Odgovor na to vprašanje je nakazal Luciano Lama na vče-rajšnj' tiskovni konferenci. Dejal je, da »odo sindikati zahtevali nadaljevanje pogajanj .obenem pa bodo poslali vsedržavnim vodstvom strank zahteve po zmanjšanju davčne obremenitve odvisnih delavcev, kar lahko vlada sprejme takoj in vključi ustrezna določila v finančni zakon. Poleg tega bo osrednje tajništvo sindikalna federacije pozvalo periferne sindikalne organe k večji aktivnosti, da na bazi obrazložijo stališča sindikata v sedanjem trenutku, o o-stalih ukrepih, ki naj bi jih sprejeli, pa bodo razpravljali na seji sindikalnega vodstva, ki so jo sklicali za 28. marec. Kar pa zadeva zadnje Cossigovo pismo je Lama dejal da sindikati sploh negativno ocenjujejo dejavnost Cossigove vlade in da ie to pismo le potrditev takega stališča, (bbr)
nezaupanja in pesimizma de političnih organov države, ki so do sedaj zelo malo upoštevali potrebe in zahteve sodnikov. Večina govor nikov se je izrekla za »ostre lim-io*v ki bi kot zadnjo posledico imela tudi odpoved sodnih razprav, dokler, ne bosta izvršna in zakonodajna oblast ustrezno zaščitili življenje in uspešno delovanje sodnikov. Neki sodnik je zahteval, da bi proglasili vojno stanje, drugi, j da bi širokopotezno uporabili voja ške' enote. Kljub temu da so nekateri poudarjali dejstvo, da se s prekinitvijo avdienc dejansko izvaja teroristični naklep, da se še bolj razvodenijo demokratične inštitucije, so prevladala ostra načeli. večine, i
Delegacija višjega sodnega sveta, ki jo je vodil podpredsednik Zilletti, je včeraj popoldne izrekla svojo solidarnost ob umoru sodnika Gallija milanskim pravdnikom. Tudi v milanskih sodnih krogih je včeraj j vršalo. Sinpči je milanski glavni odbor vsedržavnega združenja sod-1 nikov objavil komunike, v katerem podaja skupno misel raznih sodniš-1 kih struj v Milanu, da ne bo prišlo do odstopanja glavnih ciljev sodstva, vendar bodo sodniki ” kratkem predstavili neodložljive zahte- j ve, ki jih bo morala vlada sprejeti.! Prihodnjo soboto pa se bo prvič j sestalo vodstvo vsedržavnega zdru- j ženja sodnikov, ki je bilo pred krat-1 kim izvoljeno. Tudi ta organ obljublja konkretne zahteve za zaščito življenja sodnikov.
Medtem pa se je včeraj popoldne v Rimu več kot pet tisoč oseb poslovilo od Calogera Minervinija, ki so ga v torek zjutraj ubile rdeče brigade med gnečo v avtobusu. Velika ganjenost je prevzela vse prisotne, med katerimi so bili predsednik republike Pertini, predsednika senata in poslanske zbornice Fanfani in Jottijeva, minister Morlino, predsednik ustavnega sodišča in drugi, ko je Minervinijeva vdova položila na krsto, trenutek preden so jo odpeljali iz bazilike, šopek vijolic, ki ga je neka deklica poklonila vdovi. Pogrebni svečanosti sta prisostvovala tudi sin pred kratkim ubitega sodnika Bacheleta in pa sestra Girolama Tartaglioneja, sodnika, ki so ga teroristi ubili lani oktobra.
Milanski sodniki pa stražijo truplo Guida Gallija, ki leži na mrtvaškem cdru v milanski sodni palači, na istem mestu kot je ležal pred enim letom sodnik Alessandrini.
Glede preiskav v zvezi z zadnjimi tremi umori niso preiskovalci sporočili pomembnih novosti. V Milanu so izsledili štiri kolesa, s katerimi so se baje morilci odpeljali z univerze po Gallijevem umoru S pomočjo sedmih očividcev so policija in karabinjerji izdelali tri identikite domnevnih teroristov, ki so1 bili elegantno oblečeni in vsi mladi. Sodni zdravniki so ugotovili,
da so Gallija zadeli trije streli: eden v glavo, drugi v prsni koš, tretji pa v bok. Sami teroristi, ki so včeraj pustili v neki telefonski po-slušalnici daljši dokument z «o-brazložitvijo» atentata, so potrdili, da so izstrelili tri strele kalibra 38. Gallija bedo pokopali danes v Bergamu, (nf)
BEOGRAD — Na včerajšnji seji predsedstva zvezne konference SZ DL so v celoti soglašali s predlogom, da za predsedujočega zvezne konference SZDLJ z enoletnim mandatom predlagajo Toda Kurtoviča. Člani odbora so podprli tudi predlog, da za predsednika zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije za leto dni predlagajo Kosto Nadja, za predsednico konference za družbeni položaj žensk Jugoslavije pa Vjero Kovačevič.
Na seji so govorili tudi o reševanju položaja Jugoslovanov na začasnem ‘ delu v tujini, kjer so bili v zadnjem času, zahvaljujoč boljše organizirani družbeni dejavnosti, doseženi solidni rezultati. V največjem številu evropskih držav imajo iste pravice kot delavci države gostiteljice pri delovnopravni zaščiti, socialnem in -pokojninskem zavarovanju. Takšna ocena dosedanje dejavnosti, je bilo rečeno na včerajšnji seji predsedstva zvezne konference SZDLJ, pa ne pomeni, da so ta vprašanja'dokončno in najbolje rešena. Še vedno obstojijo številni problemi, ki so le deloma rešeni. To predvsem velja za šolanje in izobraževanje delavcev in njihovih otrok, obveščanje o bajbolj aktualnih dogajanjih v domovini in še posebej za zagotavljanje pogojev za ' njihovo hitrejšo vrnitev v domovino.
Poseben problem, je dejal Risto Džunov, je šolanje otrok jugoslovanskih delavcev. Do zdaj je dopolnilni pouk v materinem jeziku v evropskih državah zajel 48.000 o-snovnošolskih otrok, hkrati pa se okoli 40.000 delavcev šola za različne poklice. Vendar pa to ni dovolj. Na tem področju je še veliko ovir, pa tudi pojavi komercializma niso tako redki. S temi vprašanji so neposredno povezane tudi težnje posameznih držav imigracije za a-similacijo naših ljudi, še posebej otrok in mladine. «Na to dejstvo nas opozarjajo naši delavci.* je dejal Džunov, «in od nas za lite vajo okrepljeno dejavnost, ki bi prispevala k utrditvi' njihovega 'poi.ožaja ,v državah, kjer delajo, in bogatila stike z domoviDo. Kakršnakoli o-blika pritiska, ki je usmerjena na spremembo etnične pripadnosti jugoslovanskih državljanov v tujini, je nesprejemljiva. Odločno si bomo prizadevali, da bomo takšne pritiske preprečili, saj so v nasprotju z mednarodnimi dogovori in osnovnimi pravicami ljudi in narodov. Pri tem je nujna večja angažiranost kul-turneprosvetnih, športnih in drugih družbenih organizacij, ZIS državnih organov in združenj občanov.
Na včerajšnji seii so veliko pozornost namenili tudi obveščanju Jugoslovanov v tujini. Nenehno se
moramo zavedati, je dejal Dobro-slav čulafič, da okoli milijon naših delavcev dela v tujini in da so neločljiv del delavskega razreda Jugoslavije. Prav zato skrb o njihovi informiranosti ne more biti prepuščena drugim, (dd)
Bufalini v Beogradu
BEOGRAD — Član vodstva KPI sen. Paolo Bufalini se je mudil včeraj v Beogradu, kjer se je pogovarjal z Aleksandrom Grličkovom in predsedujočim v predsedstvu ZKJ Stevanom Doronjskim. Z Grličko-
Zdravstveno stanje predsednika lita še vedno težko
LJUBLJANA —' V včerajšnjem -sporočilu zdravniškega konzilija o zdravstvenem sta: nju predsednika republike Josipa Broza Tita je rečeno, da so 'krvavitev v želodcu skoraj povsem zaustavili. Tudi pljučnica kaže določena znamenja u-mirjanja. Vendar pa je splošno zdravstveno stanje predsednika Tita še naprej zelo težko. Nadaljujejo intenzivno zdravljenje.
vom sta izmenjala mnenja o nekaterih mednarodnih vprašanjih in o razvoju odnosov v mednarodnem komunističnem gibanju.
Doronjski je seznanil Bufalinija o zdravstvenem stanju predsednika Tita, Bufalini pa se mu je v imenu italijanskih komunistov zahvalil za podelitev najvišjega jugoslovanskega priznanja «narodnega heroja* predsedniku KPI Luigiju Longu. Oba sta podčrtala pomen poglabljanja sodelovanja med ZKJ in italijansko komunistično partijo ter med Italijo in Jugoslavijo.
Nova parlamentarna komisija za preiskavo o umoru Mora
RIM — Predsedujoči na včerajšnji šeji poslanske zbornice poslanec Fortuna je sporočil imena poslancev parlamentarne komisije, ki bo skušala razkriti ozadje umora predsednika KD Mora in njegovega spremstva. Komisijo sestavlja 8 poslancev KD (Armella. Manfredi, Bosco, Ca-bras, Cattanei, Antonino Lombardo, Mannino, Postal in Emilio Rubbi), štirje komunisti (Caruso, MaciS, Serri in Violante), dva socialista (Lenoci in Martelli) ter po en liberalec (Biondi), republikanec (Bat-taglia), misovec (Franchi), demopro-letarec (Milano), radikalec (Scia-scia) in predstavnik neodvisne levice (Rodota).
iiiiumiimutiiinitinuiiiiiiimiiitiiiimiiimiMiiMiimiiiiivmitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititittia
POROČILO PREDSTAVNIKOM EVROPSKEGA PARLAMENTA
Podtajnik Zamberletti o pomenu sporazuma med EGS in Jugoslavijo
Tesna povezava z gospodarskim delom osimskega sporazuma - Zavzetost za realizacijo protokola o gospodarskem sodelovanju
BRUSELJ — Podtajnik v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Giuseppe Zamberletti je na sestanku s predstavniki komisij in političnih skupin evropskega parlamenta obrazložil značilnosti sporazuma med EGS in Jugoslavijo, ki ga bodo podpisali v Beogradu 2. aprila letos. Udeleženci sestanka so izrazili zadovoljstvo nad podpisom spo-
Pogreb sodnika Girolama Minervinija
(Telefoto AP)
razuma, vendar so obžalovali, da evropski parlament ni bil sproti seznanjen s potekom pogovorov.
Podtajnik Zamberletti je med drugim poudaril, da je italijansko-ju-goslovanski osimski sporazum postavil trdno osnovo, v duhu sklepne listine helsinške konference • varnosti in sodelovanju v Evropi, za okrepitev sodelovanja med EGS in Jugoslavijo. Zadnji dogovor, je dejal Zamberletti, to upošteva in potrjuje interes — na evropski ravni — da se uresničijo cilji, ki so, bili zastavljeni v Osimu. Italijanski podtajnik za zunanje zadeve je v zvezi s tem izrecno opozoril, da besedilo sporazuma EGS — Jugoslavija potrjuje, tako v uvodu kot tudi v številnih drugih postavkah, interes za razvijanje čim tesnejšega vsestranskega sodelovanja med deželami ob meji, na osnovi smernic osimskega sporazuma in protokola o gospodarskem sodelovanju, s posebnim poudarkom na cestne infrastrukture in na prosto industrijske cono.
RIM — Novi predsednik Confirt-dustrie Vittorio Merloni je sporočit, da bo na skupščini italijanskih m-dustrijcev 5. maja predlagal izvolitev petih podpredsednikov. Tem se bosta priključila še predsednik odbora malih industrijcev (Tržačan Modiano) in predsednik mladih industrijcev (Luigi Abete).
WASHINGTON - Ameriško državno tajništvo je sporočilo, da je jordanski kralj Husein sprejel Carterjevo povabilo in bo aprila meseca obiskal ZDA.
uiiiiiiiiiJUliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiil
ZA PREMOSTITEV ZASTOJA V POGAJANJIH^ ZA A VTONOMUO
CARTER SE BO SESTAL S SADATOM IN BEGINOM
WASHINGTON — Ameriški predsednik Carter se bo v aprilu sestal na ločenih sestankih z egiptovskim predsednikom Sadatom in izraelskim premierom Beginom. To je sporočil glasnik Bele hiše Jody Povvell, ki je tudi izjavil, da bodo pogovori posvečeni napredovanju pogajanj o avtonomiji za Cisjordanijo in Gazo, ki se niso premaknili z mrtve točke, kljub temu da bo 26. maja zapadel rok, ki sta si ga postavili obe državi v Čamp Davidu za rešitev tega problema.
Carter se je tokrat odločil za ločena sestanka in je opustil zamisel o «tristranskem vrhu*, saj bi ga morebitni neuspeh precej prizadel v sedanjem pomembnem obdobju kampanje za predsedniško imenovanje. Poleg izključno volilnih razlogov (Carter si mora pridobiti zaupanje pomembnih židovskih krogov, ki ga
je izgubil ob «pomoti» pri glasovanju o palestinskem vprašanju v Varnostnem svetu OZN) sta sklep narekovali dve zunanjepolitični ugotovitvi. Ameriški predsednik mora z avtonomijo za Cisjordanijo in Gazo prepričati arabske države Bližnjega vzhoda, da si ZDA želijo rešitev palestinskega vprašanja. Na ta način bi Amerika izboljšala odnose z arabskimi državami,, kar je bistvene .važnosti za ameriško strategijo na tem območju in za nemo-, teno oskrbo z arabska nafto. Drugi razlog Carterjeve pobude je strah, da bi morebitni neuspeh pogajanj o avtonomiji, pred rokom 26., maja sprožil pobudo zahodne Evrope, ki gleda na palestinsko vprašanje z drugega zornega kota in je, bolj sprejemljiva glede uresničevanja neodtujljivih pravic Palestincev do samoodločbe.
Turneja francoskega predsednika Giscarda d’Estainga po državah Bližnjega vzhoda in njegove »zgodovinske* izjave o pravici samoodločbe so Carterjevo administracijo presenetile, kljub temu da je bilo že dalj časa jasno, da se EGS ne strinja v celoti z ameriško politiko na Bližnjem vzhodu.
Prehajanje pobude z Amerike na Evropo bi bilo za Carterja prehud političen udarec in neuspeh prav v trenutku, ko mu je že uspelo v dobršni meri izločiti iz tekme za predsedniško imenovanje svojega najnevarnejšega nasprotnika Ed-warda Kennedyja. Vseeno pa bo Carter le s težavo uspel premostiti zastoj v pogajanjih o avtonomiji za Cisjordanijo in Gazo zaradi nepopustljivosti Izraela, ki vidi v preširoki avtonomiji zarodke bode če Palestinske države. Tel Aviv
zato vztraja pri svoji zamisli some jene avtonomije*, ki je celo za ‘ Kairo nesprejemljiva. Politični opazovalci zato predvidevajo, da bo predsednik Carter vsilil Sadatu in Beginu tako obliko sporazuma, ki bo podobno kot v Čamp Davidu, odlagal rešitev problemov in se bo omejeval predvsem na izjave dvoumne razlage. To vsaj v primeru, da bi Carter ne uspelo prepričati Izraelcev, da je popuščanje po-: trebno.
Izjave novoimenovanega izraelskega zunanjega ministra šamira nekemu pariškemu dnevniku, v katerih je odločno obsodil zadržanje evropskih politikov do palestinskega vprašanja in ostro komentiral Giscardove pobude, so le ponoven dokaz, da se je Carter ponovno znašel pred težkim zapletom, ki ga bo le s težavo razvozlal, (voc)
TRŽAŠKI DNEVNIK
RINALDI IN CUFFARO 0 NEGATIVNEM STALIŠČU 1CIPU DO NAČRTA SIRT
ODLOČITVI KREDITNEGA ZA VODA BOTROVALI ZAKULISNI MANEVRI
Odklonitev finančnih sredstev za preusmeritev proizvodnje v bivši tržaški steklarni naj bi dosegli določeni krogi, ki na vsedržavni in krajevni ravni nasprotujejo načrtu
Zavod za kreditiranje javnokorist-nih podjetij ICIPU (Istituto di Cre-dito per le Imprese di Pubblica U-tilita) se je torej skujal in noče prispevati svojega 6-milijardnega deleža k financiranju proizvodne preusmeritve v bivši tržaški steklarni Vetrobel, tako da bi v žaveljski industrijski coni zrastla tovarna specialnih jekel SIRT. Nezaslišani sklep kreditnega zavoda je izzval v tistih družbeno - političnih, gospodarskih in seveda sindikalnih krogih, ki se resno zavzemajo za ponoven industrijski in sploh gospodarski procvit Tržaškega, hudo ogorčenje, družine 351 delavcev zaprte steklarne, ki so že 58 mesecev vpisani v dopolnilni blagajni, pa pahnil na rob obupa, saj se konec tekočega meseca prizadetim dokončno izteče rok dopolnilne blagajne in so torej na tem, da ostanejo na cesti.
Delavstvo se danes zjutraj sestane na skupščini v tovarniških prostorih, ob 11.30 pa bo tajništvo pokrajinske enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL sklicalo na sedežu CISL v Ul. S. Spiridione 7 tiskovno konferenco in na njej orisalo stališče sindikatov ter predstavilo skupek načrtov, kako celovito zaščititi zaposlenostno raven delavcev in proizvodno izkoristiti tovarno.
Omenjeno tajništvo in tovarniški svet SIRT označujeta predsinočn.ji sestanek na ministrstvu za industrijo s podtajnikom Russom kot zelo hud dogodek. Russo je sindikalno delegacijo najprej dolgo pustil čakati, nato pa jo seznanil z odklonilnim sklepom ICIPU in predlagal — tako piše v noti tajništva in tovarniškega sveta — dodatno in brezkoristno zavlačevanje, s čimer je dokazal površnost in nesposobnost vlade, da bi sprejela takšne odločitve, ki bi se ujemale s splošnim industrijskim načrtovanjem. Nota pripominja, da vodi rezultat rimskega sestanka k zameglitvi odgovornosti za nastali položaj; te odgovornosti so in tudi hude.
Sindikati nadaljujejo dogovarjanje In posvetovanje s pristojnimi krajevnimi in deželnimi dejavniki, prihodnji ponedeljek, 24. t.m., pa bo na prefekturi nov sestanek, ki se ga udeležita poleg parlamentarcev in drugih običajnih sogovornikov menda tudi predsednika deželnega odbora in deželnega sveta Comelli in Colli. Zadnja beseda morda torej še ni izrečena, vsaj - kolikor zadeva usodo delavcev. Tudi zato ne, ker se je industrijec Remo Lan-dini, kot kaže, obvezal, da - uslužbencem nekdanje steklarne sam pomaga pri iskanju druge zaposlitve.
Ravnanje zavoda ICIPU je ostro kritiziral tudi deželni odbornik za industrijo Rinaldi, ki je v blažji obliki sicer ožigosal tudi »premalo odločno* posredovanje vlade, da se prebrodijo zapreke, s katerimi je celovito problematiko posejal kreditni organizem. Vladi očita, da ni izpolnila obveznosti, ki jih ie bila sprejela s sporočilom, izdanim brž po srečanju na ministrstvu za industrijo dne 28. septembra lani. Rinaldi izrecno naglaša, da so se občasno absurdnim pojavom in neprestanemu zvračaniu odgovornosti drug na drugega pridružila še »čisto določena vmešavanja na vsedržavni in kraievni ravni*, in to iz vrst «krogov, ki imajo očitno ves interes preprečiti uresničitev te nove proizvodne pobude v Trstu*. Od bomik nazadnje zagovarja delovanje deželne uprave, ki da .je storila vse mogoče za ugodno poravnavo vprašanja.
Nekoliko drugačnega mnenja je komunistični poslanec Antonino Cuf faro, ki že od vsega začetka spremlja afero in je bil prisoten n;, vseh ustreznih sestankih na deželni in vsedržavni ravni Predsinočnji sestanek na ministrstvu je «osvetlil nesposobnost vlade in krščanskih demokratov, da stopijo na pot do slednosti in resnice*. Vlada — meni Cuffaro — je prikrila resnične vzroke, zaradi ka. rih je ICTPU zavrnil financiranje načrta SIRT in pripominja, da je bila ta odločitev sad zakulisnih pritiskov. Poslanec zahteva razkrinkanje tistih, ki so odgovorni za škandal in v ta na men bodo komunisti predložili u-strezno interpelacijo v poslanski zbornici, a po potrebi zahtevali še parlamentarno preiskavo.
Od samega začetka — nadaljuje Cuffaro — smo komunisti pozivali deželo in pristojne finančne zavode k strogosti in jasnosti. Medtem ko je bila dežela uverjena v pravilnost operacije, pa smo mi vztrajali in kazal: s prstom na manevre in pro-timanevre; tistim, ki so izražali dvome, smo prigovarjali, naj s« jasno izrečejo, ne pa skrivajo za namiga-nji. Delavstvo in naše mesto imata pravico, da zvesta za vse nejasnosti okrog problema SIRT in za pojasnila glede zadržanja samih deželnih dejavnikov, kot tudi glede nenadnih sprememb v stališčih tega ali onega, ki je spočetka na vso moč zagovarjal načrt o proizvodni preusmeritvi. Vsakdo ima po Cuffaro-vl sodbi pravico, da spremeni svoje gledišče, to pa je dolžan tudi utemeljiti, svojo tezo braniti z dvignjeno glavo in jo gnati nespremenjeno naprej tako na tržaški prefekturi kot na rimskih ministrstvih.
Na razstavišču pri Montebelu
Jutri odprejo razstavo Nauticamp 80
Na razstavišču pri Montebelu odprejo jutri, 22. marca, medna rodno razstavo Nauticamp 80. Kot nam pove že samo njeno geslo, bo šlo za prikaz opreme in šotorjenje — tradicionalno in tako imenovano
prikolično ali s potujočimi hišicami in pomorski turizem. Pomlad je pravzaprav že tu, z njo pa tudi čas, da obnovimo ali dopolnimo našo opremo za kar najbolj prijetne počitnice ali vikende v neposrednem stiku z naravo.
Prireditelji razstave zagotavljajo, da njeni obiskovalci res ne bodo razočarani; razstava bo tokrat tako količinsko kot kakovostno nudila mnogo več kakor so nudile njene tri dosedanje priredbe, urejena bo smotrneje, zajemala pa bo okrog
10.000	kvadratnih metrov velesejem-skega prostora. Zaobjela bo paviljon A - B, pritličje in prvo nadstropje paviljona E - F (torej prostore v novih dveh zgradbah, ki sta zrastli ob Ul. Settefontane in U*. Rosset-ti), paviljon H (prvi desno takoj po vhodu na razstavišče) in nekatere nepokrite ploščadi.
Približno 300 proizvajalcev mednarodnega slovesa (med drugim britanskih, ameriških, zahodnonemških, francoskih, švedskih, japonskih in češkoslovaških, pa tudi jugoslovanskih in sovjetskih) bo postavilo na ogled vse do 30. marca najsodobnejša turistična plovila, ladijske motorje. navtične instrumente, varnost-
ne naprave, rulotke, šotore, opremo za poklicni in podvodni ribolov, o-blačila idr.
V ponedeljek, 24. t.m., popoidne ob petih bo v konferenčni dvorani sejmišča srečanje med predstavniki združenj, ustanov in podjetij, ki se bavijo s pomorskim turizmom. Navzoč bo tudi podpredsednik vsedržavnega združenja Assonautica. Tržaška trgovinska zbornica spodbuja ustanovitev sorodnega združenja tudi v našem mestu.
Sožalje Collija ob uboju milanskega sodnika Gallija
Predsednik deželnega sveta Colli je poslal predsedniku tržaškega prizivnega sodišča Zuminu sožalno brzojavko, v katerem izraža svojo za-prepaščenost ob uboju milanskega sodnika Gallija.
Predsednik Colli bo sodeloval danes in jutri tudi na zasedanju, kj ga prireja dežela Piemont o perečih vprašanjih terorizma in boju proti temu pojavu.
POSVET 0 VKLJUČEVANJU DUŠEVNO PRIZADETIH V DELOVNA RAZMERJA Sinoči v Mali dvorani Kult doma
Presenetljive in spodbudne izkušnje skupine mladih strokovnjakov iz Genove
Za dvodnevni študijski posvet je dola pobudo tržaška pokrajina V genovskih tovarnah dela že nad sedemdeset handikapirancev
Včeraj se je v konferenčni dvorani ENAIp v Ul. delllstria pričel dvodnevni študijski posvet o vklju čevanju handikapirancev v delovno razmerje. Posvet je organizirala tržaška pokrajina. Prvi dan srečanja je bil izredno zanimiv, saj se je predstavila skupina strokovnjakov iz Genove, ki je zelo poglobljeno o-pisala svojo izkušnjo na tem področju. Že uvodoma lahko povemo, da gre za povsem novo pobudo, ki si v Liguriji šele utira pot, a je požela že stoodstoten uspeh.
Dr. Carlo Lepri, dr. Francesca Marini in njun sodelavec Calandro-ne so prisotnim razložili, kako se spoprijemajo s problemom vključevanja duševno prizadetih mladeničev in mladenk v normalna delov-;ia razmerja po tovarnah, bolnišnicah, v pristanišču in drugod. Njihovo pričevanje je bilo izjemno za-rumivo predvsem zato, ker je dežela Ligurija že izdelala svoj zakon o zdravstveni reformi, zakon, ki gre tesno v korak z državno zdravstveno reformo.
Dr. Carlo Lepri vodi v Genovi skupino šestih socialnih delavcev, ki je izkoristila pristojnosti deželnega in državnega zakona in s pomočjo de-
SEJA GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
SDGZ pred novimi zahtevnimi nalogami
Glavni cilji za leto 1980: krepitev strukture iti nove skupinske pobude • Razvejana in plodna dejavnost sekcij na Tržaškem in Goriškem
Načelnik obrtniške sekcije v Gorici Antonič je nato poročal o razgibani dejavnosti te sekcije, ki je v tem tednu dosegla pomemben u-speh, ko je bil prav Antonič izvoljen v upravni odbor novoustanovljenega Konzorcija za jamstvo kreditov obrtnikom pri Trgovinski zbornici v Gorici.
Načelnik gostinske sekcije v Gorici Anton Nanut pa je omenil precejšnjo pridobitev te sekcije: ustanovitev nove slovenske turistične a-gencije na goriškem GOTOUR, ki je prav te dni prejela ustrezno o-bratno dovoljenje.
Načelnik _§£jtoMe»-w» malo trgovino v Trstu Švafelj ie poročal o pobudah sekcije in o številnih sindi-ifSTfiHi' 'problemih, ki jo tarejo. Karlo Guštin, načelnik sekcije za gostinstvo v Trstu, je omenil uspešno akcijo ob uvedbi davčnega potrdila za gostince, ki je zajela veliko število slovenskih gostincev, kot tudi stoodstotno ude'ežbo pri splošni stavki gostincev, ter poročal o perečem problemu fiskalnih pregledov s krivičnim kriterijem in o pomanjkanju delovne sile.
O pomanjkanju delovne sile in vajencev ter o drugih problemih je govoril tudi tajnik obrtniške sekcije v Trstu Andolšek, programe in težave zunanjetrgovinske sekcije v Trstu pa je orisal tajn k Mijot.
Morelj je v daljšem poročilu navedel številne konzorcialne pobude, ki jih je izvedlo združenje ali pa člani na najrazličnejših področjih, o-menil težave, s katerimi se srečujejo, in načrte razvoja v bližnji pri-
tlltllllllllltlltllHItfllllHIItltltMttlttttllllllMMtllMtlMtllllltllMMHftltltf ItlllttMlltltllfttMIttllttlliHMtllllltJIlIt
VČERAJ MED DELOM V NEKEM SKLADIŠČU
Na živahni in razgibani seji je glavni odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja analiziral položaj gospodarstva v naši deželi in vlogo, ki jo pri tem i-gra slovensko gospodarstvo nasploh, pregledal opravljeno delo, pretehtal številne težave, ki tarejo nekatere sektorje, ter začrtal okvirne smernice za delovanje v letu 1980.
V	začetnem poročilu je predsednik Svetina najprej izrazil zadovoljstvo nad podpisom sporazuma med EGS in Jugoslavijo, ugotovil, da se utrjuje vloga združenja v splošnem deželnem gospodarstvu, nakar je na kratko povzeV^številne pobude in dosežke združenja v zadnjem šestmesečju, s posebnim.. pouriatv. kom na odnose z javnimi upravami, na organizirane obiske gospodarstvenikov in na sindikalne pobude. Kritično se je dotaknil nerealiziranih programov v krepitvi notranje strukture združenja, o pomanjkljivostih obveščanja, itd.
V	nadaljevanju svojega posega je nato nakazal smernice za diskusijo programa za tekoče leto, ki naj bi v glavnem slonel na pospešeni dejavnosti sekcij, na krepitvi članstva, reševanju perečih problemov nekaterih kategorij, na večji prisotnosti v javnih organizmih in na pripravah na jesenski občni zbor.
Podpredsednik Vilko Nanut je nato poročal o vidnih uspehih združenja v Gorici, ki je krepko razširilo svoje članstvo, doseglo pomembne u-spehe v nudenju uslug članstvu, izvedlo nekaj uspelih akcij in opravilo občne zbore skoraj vseh sekcij.
Huda poškodba moškega ki je padel z lestve
59-letnega Nerea Dulanga so sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo
V skladišču vin trgovskega pod jetja «Monaco» m Trgu sv. Jakoba 12 se je včeraj pozno popoldne pripetila huda nesreča, katere žrtev je bil lastnik podjetja 59-letni Ne-reo Bulang, stanujoč na Reški cesti 311. Moški je na lestvi urejeval neke police, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel iz višine približno treh metrov ter z glavo močno udaril o . tla. Z rešilcem gasilcev so ga nemudoma pripeljali v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo okrevanja. Zdravniki so mu namreč ugotovili mečan pretres možganov, udarce po rokah in zlom nekaterih reber in se sedaj trudijo, da bi mu rešili življenje.
Na ortopedskem oddelku tržaške bolnice pa so nekaj po osmi uri zjutraj sprejeli 52 letnega delavca Aurelia Rocchettija, doma z Reške ceste 93, ki si je malo prej poškodoval desno roko med delom v mizarski delavnici »Arredamenti navali*, v kateri je redno zaposlen. V bolnici so mu morali zdravniki amputirati prst desne roke, okreval bo v približno mesecu dni.
nekaj nad 150 tisoč lir ter tri obleke. A niso bili še zadovoljni, mikala jih je še bližnja prodajalna jestvin, kjer pa niso našli denarja. Očitno jih je to tako razočaralo, da so z majonezo pomazali zid z znakom rdečih brigad in z žaljivim stavkom, kasete živil in sadja pa so polili s coca-colo.
Na Lonjerski cesti mladenič padel z vespo
Sinoči se je na Lonjerski cesti ornešila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 17-letni študent Roberto Dapinguente, stanujoč v Ul. Antoni 17. Mladenič se je na vespi peljal proti središču mesta, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer so mu ugotovili poškodbo na levem kolenu, zaradi katere se bo moral zdraviti približno dvajset dni.
Razočarani tatovi
Prejšnjo noč so tatovi »obiskali* kar pet trgovin na Reški cesti, njihov plen pa je bil dokaj skromen in njihovi »akrobatski* napori vsekakor niso bili poplačeni, saj so skupno odnesli približno 160 tisoč lir v gotovini in nekaj oblek. Skozi okno so se najprej prikradli v prodajalno zelenjave, ki je last France Cavalieri ter odnesli približno 7 tisoč lir drobiža, »srečo* so nato poskušali še v dveh bližnjih trgo i vinah, a tukaj so bile blagajne prazne in zato so vdrli v pralnico in čistilnico Alessandra Manzona, kjer so iz predala pod pultom izmaknili
• Drevi ob 18.30 bo v krožku «Che Guevara* srečanje s senatorjem Ra-nierom La Valle, ki bo govoril na temo: Razoroževanje in lakota v svetu. Sledila bo razprava.
hodnosti, kot tudi nove pobude, ki so v teku.
Kocjančič je poročal o prisotnosti v javnih organizmih in vlogi zastopa nikov združenja, ki mora postati aktivnejša z boljšo koordinacijo.
V diskusiji, ki je sledila in v katero so posegli še ostali prisotni odborniki, je prišla do izraza vsa številna problematika, s katero st-združenje ukvarja: trenutno stanje tržaškega gospodarstva z ozirom na osimski sporazum, razvojne težkoče kcnzorc-:alnih pobud, organizacijski problemi združenja v Trstu in Gorici.
qjBV« o*Jor je v zaključki! seje izrazi/ zaskrbljenost nad predvideno AfifidBM*M@ikega prodajnega centra nifkralki planoti, ki bo prizadela številne krajevne podjetnike, ugotovil, da se kljub težavam tržaško gospodarstvo realneje sooča s stvar, nostjo, izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo organizacije v Gorici, nad pomembnim desežkom pri modernizaciji uradov v Trstu, ki so z novim elektronskim centrom IBM 34 v stanju nuditi resnično kakovosten servis članstvu, ki je pobudo pravilno dojelo in k njej pristopilo množično. ter sprejel sklep, da se večina sil usmeri v krepitev notranje strukture, v prodornejše delovanje sekcij, v pridobivanje članstva, v aktivnejšo prisotnost v javnih organizmih in odnosih z jugoslovanskim gospodarstvom, kot tudi. da se v jesenskem roku skliče redni občni zbor.
Miljski občinski svet o regulacijskem načrtu
Na predsinočnji seji občinskega sveta v Miljah so odobrili sklep, da se inž. Pecorariju poveri prilagoditev regulacijskega načrta dežel nemu urbanističnemu zakonu, kolikor zadeva znano varianto št. 5. Proti sklepu ni glasoval noben svetovalec, 17 glasov je bilo za njegovo odobritev, štiri glasovnice pa so bile oddane bele. Glasovanje je bilo seveda tajno in kaže, da je bila odobritev moseča z glasovi KPI, PSI, PSDI, PRI in PLT in da so torej bele glasovnice oddali svetovalci KD.
Župan Bordon in odbornik za finance ter proračun Ciacchi sta podala poročili v zvezi z občinskim proračunom, razprava pa se bo razvila zelo verjetno prihodnjo sredo. Župan je nadalje poročal o jutrišnji slovesnosti ob odprtju občinskega vrtca v Fonderii, ki pomeni dragoceno pridobitev za miljsko občino. Kot smo že včeraj poročali, bo prireditev ob 11. uri.
Na začetku seje je Bordon kome moriral zadnje tri žrtve terorizma, zoper katerega se je treba boriti, kot je naglasil, kar najbolj enotno, pri tem pa dosledno izvajati obstoječo zakonodajo. Jasen namig, da zdajšnjih zakonskih sredstev za boj proti terorizu ne gre spreminjati, oziroma uvajati posebnih zakonov, ki lahko samo še bolj ogrozijo državljanske svoboščine, (dg)
• ACEGA sporoča, da zaradi nujnih popravil na vodovodnih ceveh, bo od danes od 21. ure dalje po vsej verjetnosti primanjkovala voda v višjih predelih Sv. Ivana.
lelne, pokrajinske in občinske uprave začela uresničevati nekaj, kar je bilo do tistega trenutka skoraj nepojmljivo za vse, ki so se ukvarjali s problemom duševno prizadetih ljudi.
Skupina je začela delovati pred dvema letoma, dotlej pa je bil han-dikapiranec popolnoma izvzet iz vsakdanje stvarnosti; še več — zanj so skrbele posebne inštitucije, ki pa so s svojim namišljeno vzgojnim in korektivnim ravnanjem še bolj poudarjale njegovo nenormalno duševno ali fizično stanje, tako da se je prizadeti sam čutil družbi in sebi v breme. Nova ustanova, ki je začela skrbeti za vključevanje prizadetih v normalne delovne in življenjske razmere, pa je ustaljene poglede na položaj handikapiranca popolnoma preobrnila in ga začela obravnavati kot družbeno koristen osebek, ki pa vendarle potrebuje nekoliko več časa, da se vključi v običajen proizvodni ali kakršenkoli drugi družbeni delovni proces.
Skupina dr. Lepri ja je osvojila te predpostavke in se nemudoma lotila dela. V šestih genovskih podjetjih so ustanovili prav toliko tečajev, kamor sprejemajo handikapi-rane mladeniče, da bi jih naučili poklica in jih potem usmerili v samostojno življenje. Tečaj traja največ eno leto. Mladeniču (gre za fante, ki so že končali obvezno šolanje) sledita socialni delavec in poklicni inštruktor.
Zdravljenje pa se prične tako, da začne prizadeti normalno hoditi vsak dan v tovarno, kjer ima iste dolžnosti in enake funkcije kot vsi ostali delavci. Na tak način ni nobene nevarnosti, da bi se prizadeti počutil izvzet iz običajnega delovnega procesa, delovna zavest pa je močno terapevtska. Taki o-troci oz. mladeniči so navadno po enem letu že ako izučeni, da jih tovarne sprejmejo v normalno delovno razmerje. Do danes so dr. Lepri in njegovi sodelavci vključili v normalno delovno razmerje približno sedemdeset handikapirancev. «To pomeni*, je izrecno poudaril dr. Lepri na včerajšnjem posvetu, »da moramo umno izkoriščati situacije, ki nam jih ponuja otipljiva resničnost — znotraj naše resničnosti pa moramo na-'ti mesto tudi za handikapiranca. Samo tako ga bomo ozdravili in rešili morečih bremen.*
Napori genovske i skupine so u-smerjeni predvsem v to, da bi duševno prizadeti jgožgbil na svojo negativno identiteto in se samo-hotno in samozavestno vključil v etično neoporečno vsakdanjost tako imenovanega normalnega sveta.
Toda negativno identiteto so handikapirancu razvili predvsem zastareli in okosteneli vzgojni prijemi tako domačega okolja kot neštetih inštitutov za «prevzgojo du-
bruarja 1977, ki se nanaša na boj proti gozdnim požarom, potrebno u-stanoviti ekipe prostovoljnih gasilcev, ki bi ob potrebi delovali na področju celotne občine. Zato poziva vse, ki bi jih to zanimalo, naj se prijavijo na rajonskih svetih, kjer jim bodo nudili vse ustrezne informacije. Prostovoljci ne smejo biti mlajši od 18 let in ne starejši od 60. leta.
V Dragi petdnevni seminar mladinske komisije FUENS
Od 31. marca do 4. aprila bo v Dragi pri Trstu redni seminar mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti. Mednarodno manjšinsko srečanje gostuje letos med Slovenci v Italiji mladinska organizacija Slovenske skupnosti. Seminar bo v glavnem posvečen temi »Odnosi med večino in manjšino ter informiranje večine o problemih manjšine*, ob tem pa seveda neposrednemu življenja in problemov Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini.
Lep koncert pianista Hinka Haasa iz Celja
V	Mali dvorani Kulturnega doma je sinoči nastopil kot gost Glasbene matice (izven abonmaja) slovenski pianist Hinko Haas, ki ima kljub mladosti za seboj že nekaj solističnih nastopov v Nemčiji n Sovjetski zvezi, kjer je bil na izpopolnjevanju, pa seveda doma, bodisi sam bodisi s pomembnimi slovenskimi orkestri.
V	prvem delu svojega programa je pretežno mlademu občinstvu predstavil Bachovo skladbo Tocca-ta in Juga v G-duru ter Brahmsove Variacije in fugo na Haendlovo temo op 24, v drugem delu pa najprej Srebotv.jakove Makedonske plese in Sonato št. 2 op. 14 Prokofjeva.
Hinko Haas je s svojim izvaja njem potrdil obete, ki jih vanj po lagajo v slovenskih glasbenih krogih. Njegova klavirska interpretacija sloni na pomembnem tehničnem znanju, ki mu dovoljuje sproščen pristop k izvajanim skladbam in v glavnem tudi interpretacijsko poglabljanje v njihovo tematiko. Izrazito je pri rijem, poudarjen smisel za tonsko niansiranje od krepkih fortissimov do lahkotnih dotikov z ustreznim barvnim razponom tonalitete. Pri Brahmsu je intenzivnost njegovega izvajanja spričo dolžine skladbe nekoliko nihala, za to pa je toliko skladneje prišla do izraza sonata Prokofjeva v nazor nem in zanesljivem oblikovanju stavkov, medtem ko so imenitno komponirani Srebotnjakovi Makedonski plesi izzveneli v pianistovi interpretaciji v vsej ritmiči in čustveni pestrosti, (jk)
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiu
BOGO SAMSA V PD «RAPOTEC»
ZA DOSEGO NAŠIH PRAVIC JE ODLOČILNA ENOTNOST
V novih društvenih prostorih prosvetnega društva «Jože Rapotec* v Prebenegu je v sredo govoril član izvršnega odbora SKGZ Bogo Samsa o današnjem političnem položaju in enotnih naporih za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Pozornim poslušalcem je obrazložil zadnje italijanske politične dogodke, ko je prišlo do preokreta na desno na demokristjanskem kongresu in do vladne krize, ki bc težko rešljiva. Na italijanski položaj občutno vpliva naraščanje svetovne napetosti, ki je še zlasti prišlo do izraza s sovjetsko okupacijo Afganistana in splošno oboroževalno tekmo. Položaj je težaven tudi v deželi Furlaniji - Julijski krauni, kjer se nadaljuje kriza za deželne vlade. V tej zvezi je govul BBMWWedel razne variante možnih rešitev; krize, ki pa bistvu šibijo ^s^Ufejokratično solidarnost in manišajo vpliv progresivnih sil na odločanje.
še zlasti podrobna pa je bila razprava o tržaškem položaju tudi v vidiku bližnjih upravnih volitev in ir’varnosti, ki jih predstavljajo za odnose sil v štirih slovenskih občinah, za odnose sil na pokrajini in miPski občini. Povsod bo potre-
sevno bolnih*, ki pa jih na koncu )>an skupQn na-or še zlasti, da se le osamijo in ožigosajo kot družbe- ro-azdjo Lista za Trst in vse reak-no neveljavne osebke. Z novo me- cj0-arne jn nacionalistične kompo-todo pa se v reševanju problemov te tržaške družbe. duševno bolnih ljudi odp rajo cisto y dračju slovenska narod-nova in neslutena obzorja, ki po „03tna skupnost v Italiji vodi trd sicer dolgem in potrpežljivem pro-; ^	^ svo]ih pravic in pred.
pripeljejo handikapiranca do , /srn M Blobalni JMŽČitni ^ pri
čt-me-r Slovenci zaupamo v pomoč demokratičnih italijanskih družbenih sil ter v podporo matičnega naroda in matične države. V boju za globalno zakonsko zaščito pa je vse-
cesu
tega, kar pač bi v bistvu vedno moral biti: enak med enakimi, (ris)
• Tržaška občina sporoča, da je v smislu deželnega zakona iz 18. fe-
V PRIREDBI OBČINE DEVIN NABREŽINA
VRSTA ZELO ZANIMIVIH PREDAVANJ IN SREČANJ
Predavali bodo slovenski in ilalijanski strokovnjaki - Sodelovanje z občinsko knjižnico
Občina Devin - Nabrežina snuje v sodelovanju z občinsko knjižnico vrsto predavanj in srečanj, ki bodo stekla v kratkem in se končala v maju. Pobudo gre vsekakor pohvaliti in publicizirati, saj so vsa predavanja vezana na tukajšnjo stvarnost, predvsem na odnose med Italijani in Slovenci. Pa še nekaj gre naglasiti, in sicer, da predavanja in srečanja ne bodo samo v Nabrežini, ampak tudi v drugih naseljih občine, tako da se prebivalstvo seznani z mnogimi problemi, ki ga zadevajo in z dosežki na kulturnem in umetniškem polju. Skratka, gre za pobudo, ki bi jo bilo treba večkrat izvesti in prvi korak v to smer dovoljuje upati, da bo tudi res tako.
Poglejmo sedaj nadrobneje teme, ki jih bodo razni slovenski in italijanski strokovnjaki obravnavali. V Nabrežini bo najprej predsednik zdravstvenega konzorcija tržaške občine Maurizio Pessato povedal, kako je z zdravstveno reformo, nakar bo sledila predstavitev publikacije o poletnem bivanju s handika-Diranimi otroki, ki ga je priredil v Mavhinjah pokrajinski center han-


4. RAZSTAVA NAVTIKE, PRIKOLIC IN OPREME ZA KAMPIRANJE
URNIK: 15,30-20 (sob. in ned. 10-20)
Vstopnina: 1.500 lir znižana: 1.000 lir
dikacdrancev. Tretja prireditev bo zajela predstavitev knjige »Kras, Spacal, Kosovel*, ob tej priložnosti bo tudi srečanje z našim umetnikom. Slovensko - italijanska dvojezičnost in enojezičnost v devinsko -nabrežinski občini bo tema četrtega predavanja, medtem ko bo zadnje predavanje v tej vasi zajelo vprašanje Slovencev in tretje televizijske mreže. O tem nadvse zanimivem in problematičnem vprašanju bo spregovoril Stojan Spetič.
V	Sesljanu bodo najprej predstavili raziskavo deželnega inštituta za zeodovino odporniškega gibanja v F JK, ki se nanaša na zgodovino množične izselitve iz Istre med leti 1945 - 1956. Sodelovali bodo tudi av torji knjige. Srnjak in problemi lova v občini Devin - Nabrežina je naslov predavanja, ki si ga je za mislil dr. Franco Perco in ob tej priložnosti bo tudi predstavitev knjige o srnjaku.
V	Ribiškem naselju bosta dve pre davanji, od katerih se bo prvo dotaknilo ureditve javnega parka ob izviru Timave, drugo pa bo zajelo predstavitev knjige o istrskih beguncih. Datume predavanj bodo sporo čili naknadno.
Avtomobil povozil priletno gospodinjo
Na ortopedskem oddelku glavne bolnice so včeraj zjutraj sprejeli 68-letno gospodinjo Mario Kulich iz Ul. Boccacio 5. Žensko je med prečkanjem Ulice Udine izven prehoda za pešce podrl avto fiat 131, ki je vozil proti Greti in ki ga je u-pravljala 29-letna Evelina Corrd. Ul. Bonomea 245. Kulicheva se bo morala zdraviti približno 40 dni za radi udarca v desno nogo in poškodb po raznih delih telesa.
kakor odločilna enotnost vseh slovenskih komponent ter soglasno reševanje vseh s tem povezanih vprašanj.
Taborni ogenj sinoči v Lonjerju
Na predvečer spominske svečanosti, ki bo v nedeljo ob 15. uri v Lonjerju, so se sinoči domačini zbrali od tabornem ognju ter s pesmijo in besedo oživili spomine na tiste strašne dni pred 35 leti. Ob visokem kresu pred spomenikom padlim so obudili čase groze in teme, predvsem pa dan, ko so nacisti napadli vas in deportirglj, vejljko.dontftčinpv. Strašno, je tudi bilo, ko je. nacistična drhal ubila štiri partizanske borce, ki so se borili "proti zatiranju in mračnjaštvu, za svobodo in domovino.
Sinočnji taborni ogenj je bil tako simboličen začetek nedeljske svečanosti, ko bodo predstavniki raznih ;orčevskih organizacij in oblasti po častili spomin tistih, ki so darovali svoja življenja za svetlejši jutri.
Pertini in Boldrini čestitala TPPZ
Album s ploščama, na katerih je posnet tretji program Tržaškega partizanskega pevskega zbora z naslovom »Zemlja in narodi*, je prodrl do samega predsednika republike Sandra Pertinija. Ugledni državnik je naslovil vodstvu TPPZ vo-ščilno brzojavko, v kateri čestita ansamblu za novi dosežek in poudarja visoko kakovost umetniške izvedbe.
Soroden brzojav z zahvalo za podarjeni album in priznanjem za izvedbeno raven je poslal našemu zboru tudi vsedržavni predsednik VZPI - ANPI, senator Arrigo Boldrini
• Ravnateljstvo Ljudske univerze
sporoča, da bodo zaradi inventure zaprte knjižnice v Ul. Rosario, Ul. Paolo Veronese, Ul. Abro, na Trgu Valmaura, v Miljah in Ribiškem naselju, in sicer od ponedeljka, 31. t.m., vključno do sobote, 5. aprila.
• Z odredbo župana velja . d danes prepoved zavijanja v levo iz Ul. Italo Svevo v Ul. d’Alviano.
Igor Krmpotič v Centru Barbacan
Sinoči so v prostorih Centra Barbacan na Trgu Barbacan 4 odprli svojevrstno umetniško razstavo. Tržaško avtonomno podjetje za gostinstvo in turizem, ki vodi omenjeni center, je povabilo v goste jugoslovanskega mojstra Igorja Krmpoti-ča, ki se je po šolanju na ljubljanski akademiji in izpopolnjevanju v italijanskih središčih Nove di Bas sano in Šesto Fiorentino lotil izdelovanja umetniških ikraskov iz žgane bele gline. V centru je na podstavke dal več umetniško in mojstrsko izdelanih ogrlic, obeskov in brošk, ki so vsi in vsak zase u-metniški izdelek.
Občinstvu je mojstra predstavil predsednik turističnega podjetja Halo Giorgi, ki je podčrtal tudi namen vodstva centra, da izvaja izmenjavo kulturnih in umetnostnih vrednot med sosednima narodoma. Igor Krmpotič, ki je po rodu z Raba, živi pa v Piranu, je pravi jugoslovanski umetnik, ki razstavlja v prostorih centra.
Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal danes, 21. marca, na svojem sedežu v Ul. S. Ermacora 3. Dnevni red sestanka obsega samo dve točki, in sicer izmenjavo mnenj o varianti štev. 25 in razpravo o proračunu za leto 1980. Pričetek sestanka ob 17.30.
glasbena
MATICA
Trst
Sezona 79/80 7. abonmajski koncert
V torek, 25. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KOMORNI ZBOR gledališča «G. Verdi«
Dirigent: Andrea Giorgi Prodaja vstopnic v pisarni W od 9. do 11. ure ter uro pr«* pričetkom koncerta pri m gajni Kulturnega doma.
ob
'Albin
PD KRAŠKI DOM REPENTABOR
priredi jutri, 22. t.m.
20.30	v prosvetnem domu Bubnič v Repnu
večer glasbe in besede
Gostujete harmonikarski a® sambel Glasbene matice rt sta Sinthesis 4 in gledališč skupina KUD iz Sežane.
VABLJENI!
SPDT prireja v nedeljo, »Jjg zimski vzpon na Porezen. O«*' se z osebnimi avtomobili do af : in nato dalje z avtobusom s F v s planinci PD Sežana. Zbira® ^ Sežani na avtobusni postaji toc j 6. uri. Vpisovanje na sedežu " .»j v Trstu, Ul. Sv Frančiška vključno do danes, 21. t.m.
SPDT prireja ob priliki srn® skega tekmovanja «Kanin 80*... v nedeljo, 30. t.m.. na Nevelj
sedlu, avtobusni izlet. Vpisu je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. * ,0 čiška 20/2) vsak dan od D«
12- ure-	. itiib
Tržaška sekcija združenja ^j-deportirancev v nacističnih ‘®.. ^ ščih (ANED) priredi ob 35-16«®* svoboditve obisk koncentracij taborišč Bucbenvvald. Dari® . Mauthausen. Odhod bc 8. in P°. jj tek 14. aprila. Izlet zaobjam® obisk Munchna, Weimarja, Dre Prage in Čeških Budo.ievic.
Razstave v
V	centru Barbacan je odprla j
stava jugoslovanskega umetni gorja Krmpotiča »Dragoceni mični izdelki*.	rwš\n$
V	Prosvetnem domu na |j razstavlja svoja dela AtiliJ ^ Razstava bo odprta vsak dan ^ 17. do 19. ure. V nedeljo od j.
12. in od 16. do 20. ure do vklju 28. marca.	Ul,
V	galeriji »La Lantema* v ^ c je retrospektivna *
ficcininija olj m **
Občinska galerija Babna do 29. t.m. antološka razstava
A----:	D nnI.fol)9 le 0U“t_
gusta Černigoja. Razstava je ^ ta ob torkih, četrtkih in s.°. od 18. do 20. ure, cb nedelja" * od 10. do 12. ure. Izredno bo te:.
stava odprta ob priliki razn]!]J[ia-reditev v Kulturnem domu v B* njih.	-Mi-
V	galeriji »Antiche mura* v ^ ču je odprl razstavo 'ržaški . , ^ Silvano Delise, ki bo razstavi)
27. t.m.	. od'
V	galeriji «Corsia Stadion^ 1 ^ prta razstava del slikarja 1
Pellaya.	, tgv-
V Mali galeriji v Sežani raz lja akad. kipar Erik Lovka rt 4 stojne Razstava bo odprta aprila vsak dan od 10. do 1^ in od 15. do 18. ure.
JUTRI IZIDE
NOVA ŠTEVILKA REVIjE
D A N
Razna obvesti]^
Nova telefonska številka S y skega raziskovalnega inštitu Trstu je: 61-183.	jni#**
24. <
Sindikat slovenske šole Trst, sklicuje za ponedeljek, 24-ca, ob 15.30 redno sejo odbo te sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8. red obsega sledeče točke: de v; pogodba konfederalnih problem nestalnega učnega ?* rag izpopolnjevanje šolskega osebja- ^ no. Zaželena je polnoštevilna ležba.	. eT <
Društvo slovenskih upokojen p Italiji vabi na 7. redni občni -d v ki bo v torek, 25. marca, ob 1 _ v mali dvorani Kulturnega dom Trstu, Ul. Petronio 4.	-j|0 0
Na unevnem redu je _ P°r0 prc delovanju društva, obračun '"^4 račun, poročilo nadzornega b° in volitve novega odbora. ^ Če ob napovedani uri ne bo j|o če za sklepčnost potrebno ® pol članov, se bo občni zbor zač ure kasneje ob vsakem štev« šotnih članov.	t«ovad
Član, ki ne more pris°st. pC občnemu zboru, lahko pisme" ty oblasti drugega člana, da s stopa.	. |o b>
Vabljeni so tudi upokojenci-se radi vpisali v društvo.
, Hrt**
Ob smrti Ludvika Grudna sekcija Slovenske skupnosti a •,„)(« Zgonik družini in svojcem S občuteno sožalje.
Bivši učenci osnovne šole ” , seku izrekajo svojcem iskren«. IJe ob bridki izgubi Blanke.
Odbor PD Kolonkovec izr«^**ir jemu odborniku Pavlu ZguW® r kreno sožalje ob izgubi drage» četa.
GORIŠKI DNEVNIK #
SLOVENSKO , STALNO„. GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM JOHN M. SYNGE
VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI
komedija v treh dejanjih
Režija ZVONE ŠEDLBAUER
Jutri, 22. marca, ob 20. uri ABONMA RED F — druga sobota po premieri
Obveščamo abonente reda F (druga sobota po premieri), da se bo predstava Vražji fant zahodne strani začela v soboto, 22. marca, izjemoma ob 20. uri namesto ob 20.30.
Vsi tisti, ki bi se iz kateregakoli razloga ne mogli udeležiti te predstave, lahko svoj abonma uporabijo ob vsaki drugi ponovitvi.
Gledališča
rossetti
Danes ob 20.30 ansambel «Gruppo della Rocca* uprizarja «Koncert» Renza Rossa. V abonmaju odrezek st- 7 izmeničen (brez odrezka 50% Popusta). Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaž’ Protti.
Od 26. marca bo Gledališče iz Ri-tha predstavilo Goldonijevo delo *Pahljača». Režija Luigi Squarzina. V abonmaju odrezek št. 9.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 ansambel «dell’-Albero preta* predstavlja delo »Venere in pelliceia*. L. Modugno in G- Angelilla.
V nedeljo, 23 marca, z začetkom ®b 11. uri bo 15. nedeljski koncert. Na programu bodo skladbe Tartinija, Gounoda, Schuberta in Haendla. Vstopnice (po 500 lir) so na voljo °d danes dalje v Pasaži Protti.
VERDI
Pod vodstvom dirigenta Bruna Bartolettija in režiserja Alberta Fas-sinija lo v gledališču Verdi v teku zadnje priprave za «Otella». Prva Predstava je predvidena za prihodnjo sredo ob "0. uri za red A v vseh prostorih «Otello» se vrača na °der Verdija v isti postavitvi, s katero se je začela sezona 1975/76 in v naslovni vlogi bo tudi tokrat nastopil priznani tržaški tenorist slovenskega rodu Carlo Cossutta. Ob njem nastopajo še sopranistka Maria De Francesca Cavazza, baritonist Kari Nurmela, ki je v lanski se-^ni pel Scarpio v Tosci, Laura Za-nini, Antonio Bevacqua, Dario Ze-Nal, Enzo Viaro. Vito Susca, Mario Sarti. Scenska postavitev in kostu-so delo krojačnice Arrigo iz Hinje po osnutkih Pierluigija Pizzija. 2bor gledališča Verdi je uvežbal Andrea Giorfii.
Kino
«.|n«iA^| i
GaPpella Underground 18.00 — 22.00 ♦D dormiglione*. W. Allen, D. Keaton.
Aldebaran 17.00—22.00 «Amori, vizi e depravazioni di Justine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.30—22.00 «Live shovvs (L’apoteosi del sesso). Prepove-dan mladini pod 18. letom.
Ariston 16.00—22.00 «32 minuti in nn’altra citta*. R. Blanche, T. Blichmann. Barvni film.
Eden 16.00—22.15 d^-soro mio*. J. Lorelli, Z. Araya, S. Milo, E. M. Salerno, R. Pozetto. Barvni film. Excelsior 16.30 «Kramer contro Kramer*. d. Hoffman. M. Streep. brattacielo 16.30 «11 lupo e 1’agnel-t/0*- M. Serrault, T. Milian. rnnice 16.30 «Piedone d’Egitto». B.
Spencer. Barvni film.
"VSnon 15.30—22.00 «Super Bunny in orbita*. Risani film. 'nodramrnatico 15.30—22.00 «La mo-gbe in calore*. Prepovedan mla-dini pod 18. letom.
'-ristallo 16.30 «Avalrnche express».
L. Marvin, M. Schell.
Moderno 16.00 «Io sto con gli ippo-. Potami*. B. Spencer in T. Hill. Aurora 16.30 «11 commissario di fer-r°*. M. Merli.
LaPitol 16.30 «Per favore non toc-nate le vecchiette*. Barvni film. v'ttorio Veneto 16.00 «Animal hou-se». Barvni film.
Volta (Milje) Zaprto.
Koncerti
Nedeljski koncert na programu T*- t.m. ob 11. uri bo ponovno v Avditoriju v Ul. Torbandena. Na-Pil bo Komorni orkester gledali-Ca Verdi pod vodstvom Severina snnerinija, ki bo izvajal skladbe j^rtinija, Gounoda. Schuberta in rfendla, to je praktično isti pro-*?rarn kot 9. marca. Solisti bodo Fer-anda Selvaggio, Maurizio Galgani, V^ado Mauerl, Giuliano Polo. Pro-aja vstopnic v Pasaži Protti. Cena 500 lir.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
11. revija pevskih zborov
PRIMORSKA POJE 80
DANES, 21. t.m., ob 20. uri v Ilirski Bistrici JUTRI, 22. t.m., ob 20. uri v Kopru NEDELJA, 23. t.m., ob 16. uri v Komnu SOBOTA, 29. t.m., ob 20.30 v Gorici NEDELJA, 30. t.m., ob 16. uri v Dornberku NEDELJA, 6. aprila, ob 16. uri v Idriji SOBOTA, 19. aprila, ob 20.30 v Trstu NEDELJA, 20. aprila, ob 15. uri v Ljesah
VABLJENI
Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici Zveza vojnih invalidov
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju
VABIJO NA SPOMINSKI VEČER
ALBINA BUBNIČA
danes, 21. marca 1980, ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Ulici Petronio 4, s sledečim sporedom:
—	o liku Albina Bubniča bo spregovoril Jože Koren
—	člani SSG bodo izvajali odlomke iz igre «Rižarna», režija Marij Uršič
—	odprtje razstave «Življenje in delo Albina Bubniča*
Razstava bo odprta do 12. aprila 1980 vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 12. ure.
VAŠKE ORGANIZACIJE IZ LONJERJA IN S KATINARE Sekcija VZPI - ANPI	Prosvetno društvo
Združenje aktivistov	ŠD Adria
vabijo v nedeljo, 23. marca, ob 15. uri na
SPOMINSKO SVEČANOST V LONJERJU
ob 35. obletnici uboja štirih partizanskih borcev v Lonjerju in nacističnega napada na vas.
PROGRAM
GOVORNIKI: tov. Branko Pahor, ki bo govoril v imenu akti-tivistov OF
dr. Ezio Martone - podpredsednik tržaške pokrajine
tov. Dušan Lovriha, ki bo govoril v imenu VZPI-ANPI
Sledi nastop Godbe na pihala s Proseka, pevski zbor F. Ventu-rini-Domjo, otroci osnovne šole F. Milčinski s Katinare. Sodelovala bosta članica SSG v Trstu Mira Sardočeva ter Drago Gašperlin - član TPPZ.
DR. DEL GIZZO RAZOČARAL SINDIKATE
DANES NA GORIŠKEM STA VKA CARINSKIH USLUŽBENCEV
Solidarnost s kolegi v Kanalski dolini
Včeraj popoldne so carinski u-1 zdravstvena enota (SAUB) namreč službenci, ki so zaposleni v Gori- ne deluje tako, kakor bi morala, ker
ci in v Tržiču, na svoji skupščini na sedežu CISL v Gorici razpravljali o rezultatih obiska generalnega direktorja italijanskih carin dr. Del Gizza. Na sestanku, ki so mu predsedovali Domenico Barone, Gi-no Notola in Andrea Ločane, člani deželne koordinacije enotnega sindikata CGIL, CISL. UIL, so izrazili nezadovoljstvo z obiskom gene ralnega direktorja Del Gizza ter dvajset dni po stavkovnem gibanju zahtevajo od rimskega funkcionarja politično obvezo, da se rešijo vsa vprašanje carinskih uslužbencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini, vprašanja, ki se nanašajo na sta lež osebja, na zastarelost nekaterih struktur ter na nehigienske urade. Rimski funkcionar je na ločne sindikalne zahteve odgovoril, češ da za to ni pooblaščen. S tem je samo razočaral carinike, ki so po 20-dnev nem stavkovnem gibanju upravičeno izražali določena pričakovanja.
Na včerajšnji skupščini so gori-ški cariniki (v naši pokrajini jih je skoraj sedemdeset) protestirali proti ravnanju carinskega funkcionarja ter obvestili javnost, da se po njegovem obisku položaj ni v ničemer spremenil. Ker ne želijo u-I stvarjati gospodarskim operater-jjem, ki so bili solidarni z njimi, nadaljnjih težav, so na skupščini sklenili, da bodo danes stavkali, v ponedeljek pa se vrnili na delo. Obenem bodo nadaljevali boj zaradi neresnične trditve rimskega funkcionarja, češ da je na Goriškem dovolj osebja. Cariniki pripominjajo, da na Goriškem za to ni problemov, ker opravljajo delo, ki bi ga po svojem položaju ne smeli. Skupščina je nadalje izrazila solidarnost s stavkajočimi v Trbižu in v Pontablju, kjer obstajajo poleg vseh navedenih tudi eksistenčni problemi, saj dela petdeset odstotkov uslužbencev v neprimernih barakah.
KPD PRIMORSKO MACKOLJE
Pripravljalni odbor obnovljenega društva vabi vse vaščane na
1. OBČNI ZBOR
ki be v sredo, 26,-t.«., ob 20.30 -	* kleti Rihažda Šfurrifana
n IH .	-M*, i .-
1.	predstavitev, diskusija ter odobritev statuta
2.	razno.
Vabljeni!
Pripravljalni odbor KPD Primorsko - Mačkolje
f Čestitke
Danes praznuje 21. pomlad VESNA PETAROS. Obilo zdravja in veliko, veliko uspeha v študiju ji želijo starši in sestra Nevenka.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 21. marca BILKA
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 — Dolžina dneva 12.12 — Luna vzide ob 9.14 in zatone ob 0.00. Jutri, SOBOTA, 22. marca VASILIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,5 stopinje, najnižja 8 stopinj, ob 18. uri 9 stopinj, zračni tlak 995 mb pada, veter 20 km na uro vzhodnik, s sunki 37 km na uro, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno, padlo je 5,8 mm dežja, morje malo razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19.
(od 8.30 do 13. in od 18. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM od 22 do 7. ure: telef. številka 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan; tel. 209-197; Žavlje: tel. 213137; Milic: tel. 271 124.
Mal: oglasi
telefon (040) 79 46 72
DRAGO VATOVEC iz Brezovce 23 pri Materiji ima na prodaj odlično domačo slivovko.
KONJSKI MESAR vdovec, 6 let star brez otrok želi spoznati Slovenko tudi nosečo ali z otrokom za poroko. Erneste Melissa, Ulica Bersaglio 28, Humin (Gemona). Tel. (do 8. ah po 20. uri) 0432 -97-386.
OSMICO je odprl Pepi Sancin-Šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico.
OSMICO bo imel odprte do 24. marca Dušan Milič i Zagradca št. 2.
UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 290 167
PRODAM dva mladiča — nemška ovčarja. Emili Bogateč, Devinšči-na 14, telefon 225-294.
TVRDKA išče sposobne tehnike za popravilo radio-TV in elektronske aparate. Carli, Ul. Rapicio št. 7.
ŽENA srednjih let z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine bi se zaposlila nekaj ur dnevno v trgovini ali v uradu v Gorici. Telefonirajte na številko 87538 v Gorici.
ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390.
CVETLIČARNA nujno išče pomočnico. Telefonirati na tel. št. 226 488 po 19. uri.
nima dovolj osebja. Občani se pritožujejo, ker morajo dolgo čakati preden lahko uredijo potrebno dokumentacijo v zvezi z bolniškim zavarovanjem, potem pa morajo spet čakati, preden lahko opravijo zdravniške preglede.
Občinski odbornik je predlagal, da bi goriškemu uradu SAUB dodelili več osebja.
Zamenjali bodo železno ograjo na meji
Zamenjali bodo železno ograjo vzdolž meje pri novogoriški železniški postaji in izvedli malenkostne popravke mejne črte. Tako so nam povedali včeraj na poveljstvu obmejne policije. Mrežo, ki je tri desetletja ločevala Gorico od Nove Gorice so te dni že odstranili in na mejno črto bo za nekaj dni opozarjala le lesena pregrada.
SESTANEK NA SEDEŽU KPI
0 pripravah na volitve
Te dni se je sestala komisija za slovenska vprašanja pri občinskem komiteju KPI v Gorici t«- razpravljala o pripravah na skorajšnje volitve v občinski svet ter rajonske svete. Po dosedanjih napovedih naj bi volitve potekale 18. ali 25. maja, zato je nujno, da čimprej stečejo tudi priprave nanje in to kar se da usklajeno. Na sestanku so razpravljali predvsem o prisotnosti Slovencev v rajonskem svetu v Pev-mi, o nujnosti izvolitve slovenskih kandidatov v -ajonske svete v Pev-mi. Podgani in Štandrežu ter v mestnih mešanih rajonskih svetih, kakor tudi o slovenskem zastopstvu v goriškem občinskem svetu.
Na sestanku so člani komisije razpravljali še o volilnem programu ter o nekaterih pobudah, ki naj bi jih izvedli v okviru volilne kampanje.
• V sredo popoldne je odšel od doma 68-letni Mario Pacor iz Tržiča, Vicolo Romano 4. Od takrat je za njim izginila vsakršna sled. Možakar boleha za Parkinsonovo boleznijo.
V nocojšnji televizijski oddaji «Odprta meja* bo govor o zbiranju ledinskih imen na področju Goriške.
TELEFON KORISTNA, A DRAGA ZADEVA
Neljubo presenečenje za telefonske naročnike
Ob koncu meseca bodo prejeli račun za drugo trimesečje in to po novih tarifah - Plačati bodo morali t udi razliko od 1. januarja do konca marca
Telefonske naročnike čaka v pri hodnjih dneh neljubo presenečenje. Na dom bodo namreč prejeli račun za telefon, ki bo znatno večji od dosedanjih. Sestavljen bo namreč na podlagi novih tarif, ki so v veljavi od 1. januarja letos, poleg tega bo treba plačati še razliko za prvo trimesečje, za katerega je podjetje za telefonsko službo že izstavilo račune, vendar na osnovi starih tarif.
Ravnateljstvo telefonske službe nam je te dni posialo daljše pojasnilo, v katerem razlaga postopek pri sestavi novega računa. Poleg tega bo na računu, ki ga bodo prejeli naročniki tudi dovolj izčrpnih pojasnil. Vsekakor pa se naročniki v vsakem primeru lahko neposredno obrnejo do ravnateljstva telefonske službe, preko številke 187.
V poprečju bo treba plačati kakih 19 odstotkov več, manjša podražitev je predvidena za medkra-
Jermanu najboljša nagrada PD

Senator La Valle o sodelovanju in sožitju ob meji
Na pobudo kulturnih krožkov Ri-nascita, Acli in «Comunitš cristiana di base* ter knjižne zadruge Srečanje, bo jutri, ob 20.30 v mali dvorani goriškega telovadnega društva javna razprava pod naslovom «Lju-dje ob meji, ljudje, ki si prizadevajo za mir*. Govoril bo senator Raniero Uk Valle, ki se bo dotaknil vseh najbolj perečih svetovnih Vprašanj ter opredelil vlogo posameznika ter še posebej ljudi ob meji v prizadevanjih za mimo sožitje in sodelovanje.
Seja rajonskih svetov
V naslednjem tednu se bodo sestali štirje rajonski sveti v Gorici. Razpravljali bodo o proračunu za leto 1980. Rajonski svet v Podgori se bo sestal v petek, 28. marca, ob 20.30 v športni palači. Rajonski svet za center bo o proračunu razpravljal v sredo, 26. marca, ob 18.30, ločniški svet v četrtek, 27. marca, ob 20.70, tisti rajona S. Anna pa v sredo, 26. marca, ob 21. uri Na vseh sejah bo o proračunu poročal odbornik za finance Giannino Ciuffarin.
Nejevolja radi počasnega delovanja urada SAUB
Goriški občinski odbornik za zdravstvo Francesco Moise je te dni seznanil deželno odbomištvo za zdravstvo s težavami, s katerimi se srečujejo predvsem občani Gorice in bližnjih krajev. Temeljna
jevni telefonski promet, kjer so se tarife zvišale za dobrih 8 odstotkov.
Podražitev je bila nujna, tako zatrjujejo v vodstvu podjetja SIP, saj so bile tarife tri leta nespremenjene, v tem času pa se je vrednost denarja razvrednotila za kakih 60 odstotkov. Po drugi strani so v tem obdobju zelo porasli stroški za osebje (v tej službi je zaposlenih okrog 300 tisoč uslužbencev) ter stroški za najetje posojil.
Sicer pa naj bi tudi na področju javnih storitev (in telefon spada v to področje) skušah dosledno uresničiti načelo o izravnani bilanci. To je, da se izdatki krijejo z rednimi dohodki.
Povpraševanje po novih priključkih je iz dneva v dan večje, to pa pomeni, da mora podjetje SIP finansirati razvoj lastnega omrežja, glavni vir dohodkov oziroma sredstev pa prihaja od naročnikov oziroma naročnin.
Ne preostane nam torej drugega, kot da začnemo varčevati tudi pri uporabi telefona.
Srečanje i avtorjem
Naslednje srečanje z avtorjem, ki ga prireja gorička občinska u-prava, bo v sredo, 26. marca, ob 18.30 v avditoriju v Gorici. Gost tega srečanja bo Saverio Strati, v Reggio Calabrii pred 56 leti rojeni pisatelj, ki je v ta svoj poklic stopil po razmeroma težki mladosti. Do 21 leta je bil zidar, potem pa se je vpisal na univerzo, kjer je opozoril nase z nekaterimi spisi. Najprej je sodeloval pri časnikih, pozneje pa se je posvetil prozi ter je 1956. leta objavil svojo prvo knjigo. V sedemdesetih letih so mu prisodili več italijanskih in tudi mednarodnih priznanj. Njegove knjige so prevedli v več jezikov ter so jih tiskali v Franciji, Angliji, Nemčiji in ZDA.
Kino
Pri žrebanju nagrad Primorskega dnevnika se je sreča nasmehnila našemu naročniku Elviru Jermanu iz Romjana pri Ronkah. Prisodila mu je barvni televizor znamke philips. Nekaj dni kasneje se je zglasil v našem uredništvu, da ga prevzame. Presenetil nas je s prijetnim darilom, dvema velikima zavitkoma slaščic. Jerman je namreč pek po poklicu. V Romjanu ima svojo pekarno ter nam je prinesel sveže, skorajda še tople »kremšni-te» in kekse. Pripeljal ga je naš znanec iz Renk Mirko Vižintin, povsod pričujoči aktivist, ki ima od upokojitve dalje še več časa na voljo, tako da sedaj občasno pomaga Jermanu raznašati kruh.
Jerman se je zahvalil za darilo in zaželel vsem naročnikom, da bi kdaj kasneje sreča bila z njimi tako darežljiva kot je bila z njim.
V pogovoru z Jermanom smo izvedeli, da stanuje v Romjanu že sedem let. Ves ta čas ima svojo pekarno, ki je prav nasproti dvojezične knjižnice. Tjakaj je prišel iz Bazovice, kjer je prav tako pekel. Najprej pri Mahniču, potem pa se je postavil na svoje. Sicer pa je naš dobitnik nagrade vse svoje življenje mesil in pekel kruh ter
slaščice. Tega poklica se je izučil v vajenski šoli v Mariboru. Od takrat je minilo 27 let. Rodil se je v Kopru, rojenice pa so mu kazale pot v svet. V Kanado je nameraval odpotovati. Kot tolikim drugim tudi njemu ni bilo usojeno, da bi se mu vse tako izteklo, kot si je želel. Kdo ve, morda je celo bolje tako.
Toliko časa smo se zaklepetali, tudi poslikali smo se, da se je mestni stražnik pod redakcijo naveličal čakati na šoferja, ki je vozilo slabo parkiral, in mu je zato za brisalca zataknil listek z globo. «Malenkost», je pokomentiral, ko je polagal v prtljažnik televizor, tako velik in težak, da sta ga morala državi v dvoje. (Na sliki člani goriškega uredništva in uprave pri izročanju televizorja Elviru Jermanu, ki je prvi od leve).
Pozor pred spolzkim
cestiščem!
Spolzko cestišče jo je zagodlo že marsikateremu avtomobilistu. Tudi včeraj je bilo nekaj žrtev neugodnih vremenskih razmer. Okrog 8. ure
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)
19. MARCA 1980
120
Povrtnina Min
£esen 1200 Radič zelen prve sorte 1200 Cikorija . witloof Čebula . rumena Artičoke apulija
tekata endivija trocadero 960 Melancane 1035 Krompir bea 250 *teprika želena
Paradižniki
2a solato Peteršilj zelena špinača
p°r domač
Maks,
2000
Prevl.
1800
1440	1320
—	1265	-
250	460
250
1200
1265
360
430
150
1080
1150
320
1380	1495	1380
690
300
300
300
1150
700
700
720
500
805
600
500
480
Sadje	Min.		Maks.	Prevl.
Ananas	—	990	—
Banane	—	1320	—
Ciquita	—	1375	—
Jabolka jonathan I.	345	403	403
Hruške abato fetel 1.	863	1035	920
Grozdje lavallee			2640	
Pomaranče taroki I.	690	805	748
Limone I.	—	633	*-
Mandarine I.	920	1380	1150
Grenivke	385	550	385
BANCA HI CREDITO Dl TRI F.STE, TR 2AŠKA KREDITNA BANKA
' ■ ' ' •	S. P.'A
TRST - '■ULICA' F. F' 1.71 in - TS*
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 20. 3. 1980
Ameriški dolar	868.—
Funt šterling	1910.—
Irski funt šterling	1720.—
Švicarski frank	492,—
Francoski frank	197,50
Belgijski frank	27,75
Nemška marka	463.—
Avstrijski šiling	64,25
Kanadski dolar	735.—
Holandski florint	422.—
Danska krona	148.—
Švedska kron-	196.—
Norveška kron8	170,—
Drahma	19.—
Mali dinar	37,50
Veliki dinar	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
niiumimMniiiininiiiniiiiii....................
NEZADRŽNO UPADANJE ŠTEVILA ROJSTEV
V goriški pokrajini ob koncu leta samo 146.600 prebivalcev
Nazadovanje števila prebivalstva v vseh večjih občinah - Umerjeno doseljevanje
Proces staranja prebivalstva, ki je bil v prejšnjih letih izrazit v nekaterih večjih občinah na Goriškem, se je v lanskem letu še zaostril. Spet je bilo veliko več smrtnih primerov kakor rojstev, migracijska gibanja so bila dokaj umirjena. Ob koncu leta je v go-riški pokrajini živelo 146.600 oseb s stalnim bivališčem, 337 manj kakor ob koncu leta 1978. Manj prebivalcev so našteli v Gorici, Tržiču, Gradežu, Ronkah in v nekaterih manjših občinah. Rahlo se je zvišalo število prebivalcev v nekaterih manjših občinal na območju Gorice in Tržiča (z izjemo Škocjana, kjer so zabeležili skokovit porast).
O demografskem gibanju v treh slovenskih občinah smo že poročali, zato bi nekaj več pozornosti namenili obravnavi vprašanja v pokrajinskem merilu. Glavni razlog za nazadovanje (in staranje) prebivalstva je v drastičnem upa danju števila rojstev ter v zmanjšanju priseljevanja. S postopnim staranjem prebivalstva pa se veča tudi število smrtnih primerov in zato ni težko napovedati, da bo stanje v prihodnjih letih, v kolikor ne bo vmes drugih, zunanjih dejavnikov, še bolj neugodno.
Lani se je na območju pokrajine rodilo 1119 otrok, smrtnih primerov pa so zabeležili kar 1704, ali 585 več.
Neugodna demografska gibanja niso v vseh občinah enako izrazita. V statistične namene so gori-ško pokrajino razdelili na tri območja. Prvo obsega Gorico in bližnje občine, drugo Tržič in tamkajšnje občine, tretje pa Gradež. Naj bolj neugodno razmerje med številom rojstev in številom smrtnih primerov je prav v prvem območju (Gorica). Na 100 živorojenih otrok so lani zabeležili kar 160 smrtnih primerov. Leto prej je bilo stanje nekoliko bolj ugodno: 100 proti 141, V drugem območju je bilo lani razmerje 100 proti 146 (1978 100 proti 125), v tretjem pa 100 proti 133 (1978 100 proti 101). Najbolj obču ten padec, števila prebivalcev so zabeležili v Tržiču, kjer je bilo ob koncu lanskega leta 244 občanov manj, kakor leto poprej. Sledijo Gorica (-168), Ronke (-142), Gradež (-96), Zagraj (-67), Turjak (-47) itd. Od občin, kjer so lani ugotovili določen prirastek, je na prvem mestu Škocjan. Število prebivalstva se je povečalo za 314 enot. Razlika gre predvsem na ra-
__________&£*... ‘t,..*?-. ,“I. .j
se je v križišču ulic Terza Armata in Stuparich v Gorici v prometni nesreči ranila 21-letna Patrizia Ma-rangon. S fiatom 126 je treščila v tovornjak, ki ga je upravljala 24-letni Gianfranco Medvešček iz Gorice, Ulica Signorini 4. Marangano-vo so sprejeli v goriško splošno bolnišnico s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Na tem mestu moramo znova o-pozoriti na nevarni ovinek v So-vodnjah, kjer so prometne nezgode tako rekoč na dnevnem redu. Včeraj zjutraj se je tam ponesrečil 19-letni Alessandro Prandi Ulmhort iz Gorice, Don Boscova ulica 103. Peljal se je z avtom v smeri proti Ža-graju, na omenjenem ovinku pa ga je zaneslo in je vožnjo končal v obcestnem jarku. Fant se bo moral zdraviti 15 dni.
Gorica
VERDI 16.30-19.15—22.00 «La ter-razza*. U. Tognazzi, V. Gassman in S. Sandrelli. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Una strana cop-pia di suoceri*. r. Falk in A. Ar-chin. Barvni film.
VITTORIA 16.30-22.00 «Peterflei e-rotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.'
Tržič
EXCLl^10R 16.30 - 22.00 «Tesoro mio*.
PRINCIPE 16.30-19.15—22.00 «Apo-calipse now».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Superman». A-meriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Ne ukradi mi otroka*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Skupinski portret z damo*. Jugoslovanski film.
DEJtUKNA LEKARN \ V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 2.
DE2URNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči j>. v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
čun priseljevanja (naravnega prirastka ni bilo, ker so zabeležili kar 33 smrtnih primerov več kakor rojstev). Lani so namreč v tej občini dogradili naselje ljudskih hiš, kar je imelo za posledico, da je stalno bivališče v tej občini pridobilo okrog 500 oseb.
Migracijski tokovi so bili lani precej umerjeni. Izselilo se je 3353 oseb, priselila pa 3601. Torej zna ša saldo + 248, kar pa ne odgovarja dejanskemu stanju Med priseljenci je namreč kar precej ta kih, ki se bodo v teh krajih za držali samo krajše obdobje (služ beno namreč), nakar se bodo zno va preselili. Za statistike velja da so to osebe ki jih je mogoče prištevati k stalno naseljenemu prebivalstvu. dejansko stanje pa je nekoliko drugačno.
Kakor smo že nekajkrat ugotavljali, stanje res ni najboljše, nič kaj ugodni pa niso izgledi za prihodnost. Že v nekaj letih bo namreč začelo primanjkovati delovne sile, ki jo je že zdaj težko najti. Vedno večji odstotek ostarelega prebivalstva, aktivnega in tistega, ki je že izključeno iz proizvodne dejavnosti, pa bo nedvomno ustvaril kopico vprašanj na socialnem področju.
Javni natečaj za mesto uradnika na doberdobskem županstvu
Doberdobsko županstvo je razpisalo javni natečaj za dodelitev mesta pomožnega uradnika z začetno plačo 2.556.000 lir ter vsemi dopolnilnimi dokladami, ki jih predvideva zakon. Za udeležbo na natečaju lahko zaprosijo kandidati v starosti od 18 do 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Kandidati morajo biti italijanski državljan'' ter neoporečnega civilnega in moralnega vedenja.
Poleg drugih pogojev, morajo kandidati dokazati tudi znanje slovenščine.
Rok za predložitev prošenj za u-deležbo pri natečaju poteče 18. aprili letos. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo županstva.
Razna obvestila
Obrtniška sekcija Slovenskega deželnega združenja - Gorica priredi
večerjo za vse slovenske obrtnike, člane in nečlane združenja, ki bo danes, petek, 21. marca, ob 20. uri v gostilni «Pri Mirotu* v Sovodnjah. Vabljeni.
TO SKGZ za Goriško obvešča, da bo v torek, 25. marca, ob 19. uri na sedežu PD «Briški grič* na Va-lerišču sestanek, na katerem bo izvedenec Boris Simoneta obrazložil razne možnosti vlaganja prošenj za pokojnine oziroma dodatke, ki jih predvideva sporazum mel Italijo in Jugoslavijo. Podoben sestanek bo v aprilu tudi v Sovodnjah.
Gorici ga je
Kako preprečevati širjenje mamil med dijaki
Na šolskem skrbništvu v je bil te dni sestanek, ki vodil predsednik pokrajinske uprave, profesor Silvano Pagura in na katerem so razpravljali o pojavi in širjenju mamil na šolah v naši pokrajini. Poudarili so nujnost široke in temeljite akcije seznanjanja staršev, vzgojiteljev in dijakov o posledicah, ki jih prinaša uživanje mamil. Na sestanku so tudi sklenili, da bodo v prihodnjih tednih priredili nekaj informativnih srečanj v posameznih šolskih okrajih. 1. aprila bo tako srečanje v Tržiču, za tamkajšnji šolski okraj, 9. aprila pa v Gorici.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča, da je v teku vpisovanje za smučarski avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Izlet bo 30. marca ob priložnosti smučarskih tekem zamejskih planinskih društev in klubov. Prijave sprejemajo do 26. marca, na sedežu društva.
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence izleta na Plitvička jezera, da se do 2. aprila zglasijo na sedežu društva za plačilo potni-ne ter da s sabo prinesejo potni list, oziroma osebno izkaznico. Društvo nadalje obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet na Repentebor 20. aprila.
Prireditve
Prosvetno in športno društvo Vipava vabi jutri ob 20. uri na Prešernovo proslavo, ki bo na sedežu društva na Peči. Poleg priložnostnega govora bodo na sporedu recitacije, pel pa bo zbor Rupa - Peč.
Na pobudo tovarniškega sveta ladjedelnice in enotnega antifašističnega odbora, bo jutri, ob 9. uri v ladjedelnici v Tržiču veliko zborovanje proti nasilju. Govoril bo poslanec Aldo Aniasi.
POPRAVEK
Včeraj smo objavili kratko vest, da bo jutri v tržiški ladjedelnici veliko delavsko zborovanje proti nasilju, na katerem bo govoril poslanec Aldo Aniasi. Na žalost je prišlo do neljube pomote. Zborovanje bo v podjetju Ansaldo in ne v ladjedelnici. Prosimo za razumevanje.
OB NEDELJSKI SPOMINSKI SVEČANOSTI
KAKO JE NACIFAŠISTIČNA DRHAL
PRED 35 LETI DIVJALA V LONJERJU
TE DNI V GLEDALIŠČU UOSSETTI
ROSSOV «KONCERT» V IZVEDBI
ZADRUGE «IL GRUPPO»
Zakaj bi žensko razločevali od žene in čemu ženi postavljali «stražarje»
»ženska brez doma, ženska brez otrok, ženska brez moža, taka ženska vzbuja strah, ker nima stražarjev.* Tako je pela («Una donna senza časa*) Giovanna Marini prejšnjo soboto na osrednji tržaški proslavi ob mednarodnem dnevu žensk.
Pesmi nismo naključno izbrali: v več kot poldrugi uri trajajočem govorjeno - petem koncertu je bilo veliko zanimivih besedil, ki jih je ali povzela po italijanskih narodnih motivih ali pa napisala v sodelovanju s Tato in Annaliso di Nola ter Lucillo Galeazzi, s katerimi je koncert tudi izvedla.
Vendar pa ravno izbrani tekst razkriva in obenem zavrača ukoreninjeni predsodek, da se pojem ženske izenači s pojmom žene. Ženska namreč naj bi ne bila prava ženska, če ni že«a in mati. In takšno hudo diskriminatorsko tolmačenje tega, kaj naj bi bila ženska so povzele ženske same, saj smo tudi pri nas slišali za praznovanja 8. marca, ki so bila »samo za žene*.
Sicer pa branje navedene pesmi lahko tudi obrnemo: tako ni več
namenjena tolmačem pojma ženska, temveč ženskam, ki lahko brez «stalndh varuhov* končno le postanejo odrasle osebe ženskega spola. »Stražarji*, ki žensko o-mejujejo, ki ji branijo, da bi razpela peruti, tisti stražarji, ki so obenem stvarne gotovosti velike večine žensk — dom, otroci, mož —- in jo pred svetom označujejo: po drugi strani nudijo številnim ženskam ustrezen alibi
Kolikokrat je marsikatera rekla «ko se ne bi bila poročila*, «če ne bi imela otrok*, «ko ne bi imela družinskih obveznosti* — «kaj vse bi naredila*, »svet bi obrnila*, »mlade ne vejo, kaj hočejo, jaz pa . . .»
Vsak ima pravico do iluzij, toliko bolj ženske, ki so mogoče iz njih črpale moč za življenje, ki ni ustrezalo ne njihovim željam ne potrebam. Iluzije pa bi vendarle ne smele postati izgovori, z njimi ni dobro slepiti drugih, še najmanj pa sebe.
In končno «Ženske brez doma* ne gre jemati dobesedno: ne govori namreč o pustolovki, ki ni nikjer doma, temveč o ženski, ki
dejstvu, da ima dom, otroke in moža ne pripisuje izključne življenjske važnosti. Najprej je namreč ženska — celovita osebnost, ki lahko ima tudi lepo stanovanje, pridne otroke in zanimivega moža.
Lahko, ni pa nujno, in ravno za to nujnost gre. Kajti, če to niso nuje, niso niti verige, ki bi žensko priklepale na tako stvarnost, ki ji je sovražna ah vsaj neprijetna.
Neverjetno, koliko , razmišljanj lahko porodi mila pesem, ki je mogoče na sobotnem koncertu v mali dvorani gledališča Verdi iz. stopala tudi zaradi umirjenosti tona in zvoka. Razmišljanja pa se navezujejo tudi na zasnovo letošnjih osrednjih prireditev, oziroma na odločitev, da se poleg manjših krajevnih priredijo še skupne.
Če je namreč za ožje zasnovane prireditve precejšnjega pomena tudi družabnost, imajo osrednje proslave globlji vsebinski pomen. Prikazati žensko kot ustvarjalko ah po ustvarjalko — takšna je bila letošnja odločitev članic ZŽI, ki so bile pobudnice tržaške in dolinske prireditve.
»Pregledati moramo prehojeno pot, spoznati, kaj delamo in kaj zmoremo*, je v boljunskem gledališču med drugim dejala Nerina Švab. Vsa prireditev je zato slonela na ženskah, ki delujejo na kulturno - prosvetnem področju, predvsem, seveda, v dolinski občini.
Proslave morajo biti tudi odraz kulturne rasti žensk v določeni skupnosti, ne samo priložnost za obujanje spominov ah za veselo praznovanje. Ni dovolj — tako lahko morda povzamemo misli Nerine Švab —, če samo povemo, kaj hočemo, včasih moramo tudi pokazati, in ne samo v besedah, kaj smo — pevke, recita-torke, pisateljice, pesnice, glasbenice in še bi lahko naštevali.
Čemu vse to? Prav gotovo ne zato, da bi nas moški pohvalili ah grajali. Predvsem zato, da bi se razkrile pred samimi seboj, se soočile z rezultatom lastnega delovanja in kohkor toliko samostojno odločile, kaj naj pravzaprav naredimo iz samih sebe. Pa ne morda »žensko brez angelov varuhov*? (bp)
Pavel Petvar - Pavle
Andrej Pertot
Padli so štirje antifašistični borci - Collottijeva tolpa je prinesla v Lonjer celo svojo električno stolico
Čeprav se je ta tragični dogodek odigral v času, ko je še divjala zadnja strahotna vojna in so bila podobna nacifašistična grozodejstva še vsakdanji pojav, je to novo nasilje močno odjeknilo po vsem Tržaškem in dalje po Primorski.
Bil je to spopad med poginjajočo nacifašistično zverjo in peščico mladih, pogumnih borcev za svo-
Evald Antončič - Stojan
Angel Masten - Radivoj
bodo, ki jih je usodni trenutek zajel v do tedaj skritem bunkerju v Lonjer ju, za katerega pa je Collottijeva tolpa izvedela, sklenila, da ga uniči — in seveda tudi tiste, ki so bili v njem.
Bilo je 21. marca 1945. v prvih jutranjih urah, ko so fašisti in Nemci nepričakovano vdrli v vas, ter pričeli izvajati svoj zločinski podvig. Vse sumljive vaščane so spravili v «dopolavoro», jih tam zasliševali, nekatere tudi fizično mučih, saj so privlekli s seboj tudi zloglasni «električni stol*, na katerega so posadili tiste, od katerih so hoteli izvedeti o «banditih*, o bunkerju in drugo podobno.
Nekako sredi jutra so se lotih «bunkerja». v katerem so bili sledeči borci: Pavel Petvar - Pavle iz Dutovelj, Albert Dovgan - Vinko iz Brkinov, Danilo Pertot iz Lo-njerja, Angel Masten - Radivoj iz Vojščice, Evald Antončič - Stojan iz Križa ter Ivan Otočan iz Vla-šičev v Istri. Noben domačin ni mogel do njih. da bi jih obvestil o nevarnosti, ki jim grozi, kajti fašisti so bunker takoj ob vdoru v vas obkolili.
Na kraj so pripeljali Andreja Pertota ter zahtevali od njega, da jim bunker odpre. Ker pa se je izgovarjal, da tega ne zna, češ da bunkerja ni on izdelal, so fašisti začeli streljati — in šele tedaj so borci znotraj utrdbe zaslutili, oziroma spoznali, da se zunaj, okrog njih dogaja nekaj nenavadnega in nevarnega. Sklenili so, boriti se do zadnjega — na življenje in smrt. Od šestih, trije so junaško padli: Pavle, Radivoj in Stojan z njimi je padel tudi domačin Andrej Pertot, oče Danila, ki je bil med šesterico v bunkerju.
še posebno žalostno in tragično: ko se je Danilo pognal iz bunkerja, se je moral pognati čez truplo svojega mrtvega očeta. . .
Ivan, Danilo in Vinko so se po ogorčeni, težki in neenaki borbi prebili iz sovražnega obroča, in čeprav ranjeni, so se rešili na bližnji j Kras — v svobodo. Ko se je v j prvih popoldanskih urah borba s | partizani iz bunkerja končala, so : se fašisti spet spravili nad vašča-1 ne, ki so jih pridržali v »dopola-voru», ter jih še nadalje zasliše-
Lonjerci so svojim junakom i>osta vili spomenik in ga obsuli s cvetjem in venci
vali, jim grozili, tepli in podobno. Za zaključek so «collottijevci» odpeljali s seboj 41 domačinov — aktivistov, katere so na svojem sedežu mučili, da bi kaj od njih izvedeh. Toda — kot je pred dvajsetimi leti zapisal v spominskem članku Sergij Pečar: «Lonjerci so molčali*.
V teh dneh poteka 35 let od o-pisanega tragičnega dogodka v Lonjerju. Za to priložnost bodo
vaščani tega zavednega kraja in prosvetno — borčevske organizacije priredili spominsko svečanost. Tokrat Lonjerci ne bodo »molčali*. Glasno bodo izpovedali svojo hvaležnost in priznanje junaškim borcem. ki so žrtvovali svoja mlada življenja za svobodno in lepše čase nas vseh. Povedali bodo tudi, da spomin nanje v naših srtih ne bo ugasnil nikdar.
L. P.
V gledališču Rossetti gostuje te dni gledališka zadruga «11 Grup-po» z delom «KoncerU tržaškega avtorja Renza Rossa.
«Koncert» je po svoji govorici zelo blizu gledališču absurda; lok dogodka je le okvirno zakoličen, globlja struktura dogajanja je razpeta v trikotniku odnosov med godci, dirigentom in pozneje med strojem. Posebni odnosi veljajo tudi med samimi godci. Na tem tlorisu se odvijajo razmerja, kot so odvisnost godcev od dirigenta (lahko bi bil oblast.) in hkratna volja po uporu, ki združuje člane orkestra v nasprotovanju dirigentu. Pozneje se pojavi še stroj, ki nai nadomesti ljudi in izvede tehnična brezhiben koncert. Godci se temu upirajo. Prepletanje omenjenih razmer zapolni seveda govorica protagonistov, ki je prav! nosilec dramskega dogajanja. Besede in stavki, ki jih posamezniki izgovarjajo, niso vedno «logično» povezani, oziroma njihova logika je globlja. V absurdnih situacijah se razodeva vrsta občutij, napetosti konfliktov, sanj in upanj. Pod mrežo besed se odpirajo kruti prostori človeške stiske, nemoči in želje, da bi prebili steno, ki potiska godce v odvisnost od dirigenta in nemoč za dejanje. Poleg tega so tudi odnosi med člani ansambla skrajno nepngumni. neodločni in zato na svoj način razčlovečeni. Prihod stroja dale delu še poslednji odtis dehumanizacije, osebe se torej poplitvijo do skrajnosti. levijo se v votle robote.
Dela «Koncert» ne moremo torej razumeti kot rebus in ugibati, kaj pomeni v smislu klasične pripovedne sheme. Pomen govorice je globlji, kot je globlja logika, ki ga vodi.
Realizacija predsta je bila solidna. Že sama scena (viseča ploščad) daje vtis irealno absurdnega. Nastop igralcev je bil dober, kljub temu je sem pa tja zmanjkala v delu intenzivnost, govorica ni bila dovolj naelektrena in zato učinkovita. V manj napetih trenutkih se je gledalec odmaknil od predstave. Kljub temu je «Kon-cert» delo, ki si ga velja ogledati. Igralci so nastopili z ansambelsko skladno igro, naj omenimo tu Silvano de Santis v vlogi kontrabasa, Dina Desiata v vlogi tolkal, Pailo Pavese kot klavičembalo, Valterja Strgarja kot trobento Roberta Vezzosija kot dirigenta in Loredano Alfieri kot stroj.

Ženska in njena stvarnost
z umetnostnih galeri
Villibossi v občinski
Trst ima izredno veliko lilcov-nih ustvarjalcev. Bolj malo pa je med njimi kiparjev. Eden teh j c Villibossi, ki je po poklicu mestni stražnik, a posveča sleherni svoj prosti trenutek kiparstvu in se je zato krepko uveljavil tako doma, kot tudi drugod, koder je razstavljal. Pred leti so ga povabili v Makedonijo, kjer je sodeloval v ckviru prilepske «fornie vive» v kamnu, pred dvema letoma pa je sodeloval tudi v Kostanjevici na Dolenjskem na podobni mednarodni likovni manifestaciji, le da so se jugoslovanski in tuji kiparji tu preizkušali v lesu.
Villibossi se je sedaj po treh letih vrnil v tržaško občinsko galerijo. kjer je prejšnji petek zvečer dal na ogled rezultate svojega res plodnega dela in sicer večje število akvareliranih risb in prav tako večje število svojih skulptur, konkretno dve plastiki v lesu. dva mala brona ter kakih deset skulptur v kamnu, torej za kivarja neverjetno veliko del, posebno če upoštevamo dejstvo, da Villibossi obdeluje svoj kamen sam in da ga obdeluje «na star na-čin», to sc pravi, da ga kleše in zgladi, kar v modernem kiparstvu že ni več v navadi.
Posebno pozornost med razstavljenimi deli vzbuja njegova velika skulptura, ki nosi uradni naslov «Velika figura» in ki predstavlja ali bolje naj bi predstavljala vase zvitega ranjenega človeka. Delo je mojster izklesal iz marmorja «botticino» iz okolice Brescie, ki je zelo lep, tovle, svetle barve. Prav tako vzbuja pozornost njegova skulptura z naslovom «Berač», ki jo je mojster izklesal iz sivega, rekli bi hladnega, vsekakor zelo trdega nabre-žinskega kamna. Ta mojstrova plastika je značilna tudi po tem, da jo je drugače obdelal kot ostale.
Sicer pa bi morali vsaj navesti vse skulpture, ker vse zaslužijo pozornost, vendar nam prostor tega ne dopušča in bomo oceno razstave v občinski galeriji zaključili z ugotovitvijo, da je tu zbran plod navorne dejavnosti mojstra, ki ve, ktifdlbče in ki ne varčuje z napori,,,da,-bi dal naj-■več, kar zmore. ------
Fre
Slovenska imena naših krajev
PLESTIŠČA
Že 1. 1926 v latinski listini Pia-tischis: to je še danes uradno ime vasi. Frau (Dizionario toponoma-stico Friuli Venezia Giulia, UD 1978, str. 93) ga izvaja iz sl. bla-tišče = blaten kraj: toda zamenjava b/p je tu skrajno neverjetna, beseda blatišče je izmišljena in osnova blat— je v sl. topono-mastiki redka. Izhajati je iz sa mostalnika platišče = razpolov ljen hlod, plug: prvotno ime vasi Platišča je izpričano z arhaičnim podatkom Platišča konec prejšnjega stoletja v Černjeji (Baudouin de Courthenay, Materialy) in dej stvom, da Plestiščani še pomnijo to ime, ko hočejo razlagati nje gov izvor (Merku, Staro in nove gradivo za terska krajevna ime na, v: Jezik in slovstvo 1970/71, str. 187). Danes povsod Plestišča s prehodnim s pred zobnikom in narečnim prehodom predtoničnega a v e, morebiti tudi po naslonitvi na osnovo plest(i). Ime spada v množinsko sklanjatev srednjega spola, torej v knjižnem jeziku: iz Plestišč. v Plestiščih. Pridevnik: plestiški; prebivalci: m. Plestičan, ž. substantiviziran pridevnik Pie stiška.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Napotki za energetsko varčevanje
13.00	Hišni notes
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar — ruščina
17.00	3. 2, 1. . . Stik!
17.15	Game, igra!
18.00	šolska vzgoja:
Urbanistika
18.30	DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče Jug —
Jug kliče Sever
19.00	. . .in leto se nadaljuje 19.20 Nagradno tekmovanje, ki
ga vodi Raimondo Vianello
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«Tosca» — melodrama v treh dejanjih. Glasba Gia-ccma Puccinija Ob koncu DNEVNIK,
Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Lihi prostor
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Raziskave o ravnovesju o-lcolja — 2. del
Program za mladino
17.00	Pika in črta
17.30	Glasbeni popoldnevi
18.00	šolska vzgoja:
Človekova narava — 4. del
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — športne vesti
18.50	Dober večer z. . .
Ugom Gregorettiiem
Vmes komični TV film iz serije «Lažnivi Billy»
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	Novele iz Italije:
«Le ragioni di r’-;',rgina»
21.50	Videosera:	Pa'	‘:galle
22.40	Prva stran -	lenti
Ob koncu Dl	l
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja: Turizem
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Mladi iz četrti
20.00	Gledališče
20.05	Vse o ... Romolu Valhju
21.40	DNEVNIK 3
22.10	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	— 11.40 TV v šoli
14.55	TV v šoli - ponovitev _
17.00	Varnost in red na smučiščih
17.10	Zgodba o poluhcu
17.25	Ptičje strašilo
17.55	Mi smo pa v Selah doma
18.30	Obzornik
18.40	Od refleksa do logike
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Glasbena oddaja
21.00	Smučarski skoki za svetov ni pokal, prenos iz Planice
21.15	Tigrove brigade, film
22.10	V znamenju
22.25	Nočni kino:
Nezrela ljubezen — fil™
Koper
18.00	Planica — smučarski poleti — svetovno prvenstvo
19.15	Odprta meja
19.50	Stičišče
20.00	2 minuti
20.05	Risanke
20.30	TV DNEVNIK
20.50	Kačja jama — film
22.30	Povratek odpisanih
Atentat	,
23.10	Pregled sporeda za nasled nji teden
Zagreb
17.45	Med domom in šolo
18.15	Mladinska oddaja
18.45	Glasbena oddaja
21.00	Buddsnbrcckovi — film
22.00	TV DNEVNIK
22.15	Bihač, dokumentarna oddaja
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.05	Program za otroke
18.15	Program za mladino
18.50	TV DNEVNIK 19.35 Nova služba, film
20.30	TV DNEVNIK
21.45	Vila Morgana
TRSTA
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: 9.00 Iz naših oddaj: 10.10 Radijski koncert; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 1-1.20 Domače popevke; 12.00 Ponovitev četrtkovega Kulturnega prostora; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.10 Otroško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Po končani univerzi; 15.30 Postni govor: O poslednjih rečeh; 15.40 Popularnih deset; 16.00 Mikrofon v razredu (ponovitev); 16.30 S pesmijo po
revij in mysy^lpyv,
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.00 štirje koraki; 9.00 Poje skupina Dragoljub Taxi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.32 Glasbeni program; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mirno popoldne; 14.33 Zbrali smo za vas; 15.10 Italijanski zbori; 15.45 Orkester Ma.vnard Ferguson: 16.45 Poje skupina La Vera Romagna; 16.32 Crash; 17.00 Glasba, šport, zanimivosti; 17.32 Glasbena oddaja; 18.00 Lestvica LP; 18.32 Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30.	7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo igra . spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasben! notes • objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po že-liah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Naši zbori pojo; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00 , 8.00, 9.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 8.40 Včeraj v parlamen-
tu; 9.00 Glasbeno govorni Pr?‘ gram; 11.00 Ella Fitzgerald in pesmi Vincenta Yournmansija, 11.35 Radijska nadaljevanka; 11-"” Program z A. Bonuccijem; 12-w Glasbeni program z Angelom Sa-batinijem; 13.15 Klasiki lahke g:a®' be; 14.03 Jazz glasba; 14.30 VzgoJ' na oddaja: 15.03 Popoldanska srečanja; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.00 Patchvvork: 1°*’ Radijska priredba:	19.20 Ja’
glasba: 20.00 Namišljena srečanja Fabia Carpia; 20.25 Glasbena oddaja.
RADIO 2
6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.00, H-3«. 12.30, 13.56, 16.30. 17.30, 18-^u-
19.30	Poreča; G.00 - 8.48 Glasba
za dobro jutro: 9.C5 Radijska nadaljevanka-?-9.32 - 10.12 Radio ^ 3131; 11.32 Tisoč pesmi:	12-=J
Plošče! 13.35 Filmska glasba-
15.00	- 15.45 Radio 2 - 3131: l""*'5 Radijska priredba; 18.05 Glasbena oddaja: 18.32 Glasbeno govorni program; 20.05 Glasba za vs okuse.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10-0°. 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 19.00 P«; ročila; 6.50 Dobro jutro, otroci-•
7.30	Iz naših sporedov: 8.03 ff glasbo v dober dan; 8.30 umetniki mladim poslušalcem.
9.C5 Z radiom na poti; 9.15 1? ristični napotki za raše goste 1 tujine; 10.05 Rezervirano za:’.'A 11.35 Znano in priljubljeno; D-Iz glasbene tradicije jugoslova skih narodov in narodnosti; l-1’ Kmetijski nasveti; 12 40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00 -naših krajev; 13.20 Zabavna gla _ ba; 13.30 Priporočajo vam. . ■■ 13.50 Človek in zdravje: 14.05 * pričakovanju pomladi*. . •: 1“* Naši poslušalci čestitajo in P®. dravPajo; 15.30 Napotki za mr ste; 15.35 Zabavna glasba; m- . »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob l"-uu;
18.00	Razgledi po slovenski gla beni literaturi; 18.30 S knjižnc£, trga; 19.25 Zabavna g'asba: Lahko noč, otroci!; 19.45 Mm)’
z ansamblom Borisa Kovačič •
20.00	Uganite, pa vam . mo. . .; 21.05 Oddaja o morju
pomorščakih: 22.20 Information oddaja za tujino; 22.30 Besede zvoki iz‘logov domačih; 23.05 rični utrinki; 23.10 Petkov g’3’' beni mozaik.

%
8
S:
v:
£:
v!
$
v.
v!
S
iv
Bob Woodward Carl Bernstein
momv
PADEC
133.
Prevedel Dušan Dolinar
»Poslušajte, Mike, to je resna zadeva.«
«Vi pa to resno zadevo ograjujete z zidom,« je odgovoril Wallace. «Tega vam niti ne morem očitati... In človek ugiba, kakšna je le strategija Bele hiše, če je sploh strategija paziti, da se kaj ne zgodi. Ukreniti boste morali kaj več kot to, da vozite kongresnike z Juga na nočne vožnje s Sequoio po Potomacu in jih božate.«
Haig je naskočil preiskavo v pravosodnem odboru. »Na voljo so imeli veliko znanja, ves čas, kar jim ga je bilo treba, in seveda so imeli tudi namen, da najdejo nekaj, kar bi bilo podobno grehu — kako se jim potem ne bi posrečilo! Kako bi se moglo zgoditi kaj drugega? Jaz sem zdaj pri predsedniku že dalj kot dvanajst mesecev — tega dela nisem prevzel ob najbolj srečnem času... Bili so ljudje, ki so mi govorili: .Nikar ne prevzemaj tega' Če želiš postati krmar Titanica, potem pa kar daj!’ Po mojem pa vendarle ni tako. Zavedam se, da se v spodnjih
plasteh sleherne organizacije najdejo ljudje, ki vselej, kadar kaj zaškriplje, iščejo krivce. Ne morejo razumeti, kako to, da niso vse stvari zmerom samo veseljaški vrtiljak zaporednih uspehov.
«Jasno, da imamo strategijo,« je nadaljeval. »Strategija je v tem: treba je doseči, da bodo telesa, ki se u-kvarjajo s to rečjo, presojala dejstva v dokaznem gradivu in se, kadar je le mogoče ogibala čustvenosti, nepremišljenim nagibom javnega mnenja, ki že vnaprej onemogočajo trezen razgled po spornih rečeh in zastirajo presojo s predsodki. Mislimo — preizkusili pa smo to z neizprosnim lakmusom in z dokaznim gradivom, ki z njim razpolagamo — da za sojenje in odpoklic ni utemeljitve!«
«Ali ni možno,« je vprašal Wallace, «da bi predsednik, ki bi hotel deželi prihraniti boleče sojenje v senatu, od stopil?«
Haig je zdaj skrbno izbral besede. Vrata je pustil odprta. Merilo za to bodo »najgloblji interesi ameriškega ljudstva. To je merilo, po katerem Richard Nixon vlada, upravlja in, če že hočete, deluje dalje na svojem položa ju, ali pa se po njem utegne odločiti, da ne bo več deloval dalje.«
Haig se je vrnil v San Clemente nadzorovat vrnitev v VVashington. To je bilo bolj zapleteno kot ponavadi, kajti na pot se je odpravljalo več sodelavcev kot običajno. Ob slovesu od osebja, ki je ostajalo v San Clementeju, da bi oskrbovalo posestvo, so se mnogi obotavljali in ga zavlačevali. Gospa Nixon je bila videti še bolj odsotna in zaprta vase kot sicer. V letalo se je vzpenjala vsa bleda in resnobna.
Air Force One je odletel z oporišča El Toro proti VVashingtonu ob 14.26. V letalu je prevladovalo mračno razpoloženje. Haig in Ziegler sta bila spredaj, v predsednikovi kabini. Čez čas sta oba prišla v zadnji del trupa k poročevalcem in poudarjala stališče, ki so se ga oklenili po glasovanju v pravosodnem odboru. Imajo sicer nekaj izgub, doletela jih je «trojna serija«, kakor je dejal Haig, vendar pa za glasovanje v celotnem predstavniškem domu niso izgubili upanja. Ziegler je trdil, da so pred sednika pravkaršnji dogodki sicer razočarali, niso mu pa vzeli poguma. Haig ni predvideval odstopa. Le kako more takšno možnost kar izključiti? so ga spraševali reporterji. Haig je odgovarjal, da “predsednik odloča o takšnih rečen zmerom po meri najglobljih interesov ameriškega ljudstva.«
Do trenutka, ko je predsednik pristal na oporišču voj nega letalstva Andrevvs, se je kongresni odziv na glasovanje v pravosodnem odboru že utrdil. Kazalo je, da se le malo kongresnikov strinja s Haigovo in Zieglerjevo o-ceno o predsednikovih možnostih Videti je bilo, da po pušča celo Rhodes, saj je javno izjavil, da bi predsednik, če bi se želel ogniti odpoklicu, moral ubrati «edino za dostno pot« — dopustiti bi moral popolnoma odprto raz pravo o svojem ravnanju v celotnem predstavniškem domu, in televizija bi jo prenašala po vsej Ameriki.
Predsednik je takoj po prihodu v Belo hišo poklical Julie. Zdaj je že nekaj mesecev govoril z njo vsak dan. »Pokonci glavo,« ji je rekel. Skušal jo je bodriti in je govoril tako, da bi ji zvenelo krepko, osvežujoče in optimistično. «Le pogum,« ji je dejal.
A njen optimizem je uplahnil. St. Clair ji je rekel dva dni pred odločitvijo vrhovnega sodišča, da so pred-
.
sednikove možnosti za zmago kar ugodne. Očetu le nekajkrat omenila, da njegovi pravniki po njenem mnen^ niso kos svoji nalogi, St. Clairova zmotna ocena pa je njeno prepričanje samo še utrdila. David ni bil toliki optimist kot ona. Ko je zvedel, kako je razsodilo vrhov°_ sodišče, je svojemu prijatelju Brooksu Harringtonu stv® ^ no rekel: «Kako naj bi bilo odločilo drugače?« Ko je P*"1^ vosodni odbor prvič glasoval, se je tudi Julie začela vCl jati v usodo. Televizijskega prenosa ni gledala. Ko i’ ^ David povedal, kako se je izteklo glasovanje, ni bila v deti presenečena.
V nedeljo pozno zvečer se je predsednik vrnil v sV°' spalnico. Soba, ki je bila preprosto, a okusno opremi)® s starinami, je bila natančno takšna, kakršno je zapus ' Na notranji strani vrat v kopalnico je visela pižam® modrimi in belimi progami. Na majhni pisalni miz’ S j. ležala pipa in tobak. Na nočni omarici ob postelji z j dahinom je bilo šest knjig, nekaj zgodovinskih in n® j življenjepisnih. Ena je opisovala Churchilla. Med drug’ je bilo tukaj tudi delo Davida Halberstama Najbolj& ^ najbolj bistri, prikaz izobražencev okrog Kennedyj® Johnsona, ki so potisnili Združene države v vietnams vojno.
PONEDELJEK, 29. JVLl
David Gergen se je v svoji vogalni pisarni v slop ju izvršnih uradov ravno ugnezdil za mizo, ko ie zvonil telefon.
»General bi rad govoril z vami,« mu je jedrnato P° vedala Haigova tajnica.
SMUČARSKI SKOKI
SP V PLANICI
Včeraj so prvič uradno trenirali
Jugoslovan Ulaga je opravil na nianjši skakalnici najdaljši skok
je bil včeraj prvi urad-a. ~'.e,}lnS za svetovni pokal v smukih skokih, ki bo na sporedu v 1(1 d ,in 1)0 obenem veljal tudi ■ soldov memorial.
^Prireditev se je prijavilo ve-L. stevil° odličnih skakalcev, med BS,80 tudi.nekateri nosilci o-^®kih odličij. Konkurenca bo
kazalih110- ost-ra' kar pa so P°'
BjvJr.tudi ze včerajšnji prvi urad-Poskusni skoki.
araanjši skakalnici se je včeraj fr*ono izkazal Jugoslovan Primož dno, ¥ dosegel najdaljši skok turti^T 95,92)’ dobro pa je skakal r Norčič (90, 89, 90). Med tujci ni-."J® najboljša Avstrijec Millo-Ma2) m Norvežan Bergerud (87).
vil * ^^metrski skakalnici je opra-najdaljši skok Norvežan Tom tal (.rS.vld d27), dobro pa se je izka-lj.,,,1 mladi Kanadčan Ste ve Col-“Pravo ’ *22k Med Jugoslovani je
skrilo fl? skakalnici najdaljši dal^ Vehkonja, ki je skočil 106 m
A svetovnem pokalu vodi trenut-med posamezniki Avstrijec Neu-i t,sn).pred Poljakom Bobakom, najtesnejši Jugoslovan Norčič pa je * 17- mestu.
W5,ekipami v°di Avstrija pred VetpmSko’ Jugoslavija pa je na de-eiem mestu.
^OŠARKA .
POKAL PRVAKINJ
evropski prvak
I^TTENHEIM — Fiat Ricambi ste„„rina ie sinoči v finalu evrop-Pokala prvakinj premagal ta 6 ®k° moštvo Mineur iz Perni-
n •75;66 (36:33^-
GoriiiVe® košev pri Fiatu sta dali
°Sen>naJsat)Palombarlni (obe P°
j*,ella Azzurra B - Bor A
6ntici'J ko na 'Sriščn v Ul. Sturzo divini-rEna tekma prvenstva prve
rom ^ raed ste"
20^ A- Tekma
nameni
se bo pričela ob
TENIS
08.01 <»j|f oiv-otj j**.
T^RNIR PING-PONG 80
fena na prvem ^ Nestu razpredelnic
dohuSOboto se Je zaključil v Dober-Potrri;P°vratni del skupine B, ki je težav1 pfem°č Sirene, ki si je brez finai_ Pnb®rila pravico do nastopa v del rt.nait>°ljših. Doberdob je zase-8kim;5-Ug? mesto in bo nastopal v
8kunwUg? .mesto in bo nastopal . od j n*’ ki bo odločala o uvrstitvi do 6. mesta. Kras B pa je v
zadnjem srečanju odstopil in bo nastopal v zadnji skupini, t.j. boril se bo za mesta, ki gredo od 7. do 9.
Srečanje v Doberdobu je bilo le gola formalnost, saj je bila Sirena
že vnaprej skromnim je namreč Milič - Jelen Milič - Juren Milič - Jarc Gregorič - Jelen in 21:12) Gregorič - Juren Gregorič - Jarc Ščuka - Jelen Ščuka - Juren Ščuka - Jarc Končna lestvica Sirena Doberdob Kras B
nesporni favorit proti Doberdobcem. Zmagala z 8:1, in sicer tako:
2:0 (21:11, 23:21) 2:0 (21: 9, 21:14) 2:0 (21: 6, 21:14) 2:1 (13:21, 21:17
2:0 (21: 8, 21: 8) 2:0 (21:16, 21:11) 0:2 (14:21, 11:21) 2:0 (21:10, 21:11) 2:0 (21:10, 21:11) B skupine:
8 2 2
Marko Jarc
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEVJ
v-
Mladi Poletov! košarkarji so se v zadnji tekmi prvenstva dečkov
-- ,	pomerili s peterko Interja 1904
.........im..
TEDENSKI PREGLED
ZMAGALE SO LE TRI NAŠE EKIPE
Razen Sokola, Sloge in Brega so ostala vsa naša društva v tem kot v preteklem kolu brez točk
Pretekli konec tedna je igralo v višjih ligah 8 slovenskih šesterk. Zmagale so tri: Sokol, Sloga in Breg, vse ostale pa so izgubile. Kot smo že poročali sta izgubili obe Borovi šesterki, nato še Kras, Konto-vel in 01ympia.
ŽENSKA C LIGA
Odbojkarice Sokola so pospravile deveti par točk, toda precej težje kot je bilo pričakovati. Goriška Azzurra se je domačinkam krčevito upirala, saj je prepustila točki šele po petih setih igre. Slovenski tretjeligaš pa ni zaigral tako kot zmore. Mrtvi tek med Sokolom in Frattejem se nadaljuje. Za presenečenje je poskrbela La Scarpote-ca z zmago v Gorici, agonija Li-bertasa iz Pordenona se nadaljuje.
TZIDI 10. KOLA Libertas Krmin - Fratte	0:3
Sokol - Azzurra Gorica	3:2
AGPGoridA ,-La-5carpo.teca 1:3 mMas PN - fbrrd Frahča 1:3 LESTVICA '
Sokol in Fratte Camposampietro 18, Azzurra Gorica, AGI Goric® in Libertas Krmin 10, Torre Franca Trento 8, La Scarpoteca Gradišče 6, Libertas Pordencn 0.
PRIHODNJE 11. KOLO La Scarpoteca - Libertas Krmin, Fratte - Libertas Pordenon, Azzurra Gorica - AGI Gorica, Torre Franca - Sokol.
l>lf>HiiiiiiHii„„ii,iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii.iimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiimfiiiiiiitiinii
četrtfinale sp v vrbi
PETR0SJAN - K0RČN0J
h že četrto srečanje med obema nasprotnikoma
(etMfd kratkim sta se začela dva ^ločit • šahovska dvoboja /a vak» *zz*valca svetovnega prho^* Kappova. druga dva pa se To Začela konec tega meseca. kvL^i. da se je šahovska de-Vaeiast na naj višji ravni spet raz-kto« j?sabno glede na to, da bo jetnn tudl šahovska oiimpiada, ver-jezpf. na Malti. V Vrbi ob Vrbskem **čel V Avstriji se je 8. marca dvob . n.aizanilr>ivejši četrtfinalni tr0siin s*cer med Sovjetom Pe-v Bari™1 in apolidom Korčnojem,
Dim a .Lauterbergu pa srečanje fn6cj aaJŠibi:ejšo četverico in sicer ih Maa* nim Nemcem Hiibnerjem kaj ,adzarom Adorjanom. Čez nebi*	so bo začel sovjetski «der
Tg|;	bivšim svetovnim prvakom
Mexjp ln Polugajevskim, v Ciudad boj a Pa se bo 29. t.m. začel dvo-^0ftis h ^passk*m *n Madžarom
bast kakor je bil žreb zelo mu-litna k0 J® združil nit med največ-Kop? 8avraznikoma, Petrosjanom in ko Se°Jern- Tokrat je že četrtič, tl p nasprotnika srečata, spomm-spop ,s® moramo, da je bil prav Wn„S Petr°sjanom. nato pa še s WčTom raz'og. da je leta 1976 Sil v :)J . zapustil domovino in pro-DVnLUj*.n‘ za politični azil. tij, -DoJl so ustrojen: na 14 par-i'ezui.e Pa je ob zaključku le-teh •k j at izenačen je treba odigrati fetiQ Partiji, ob ponovni izena bobri 1. Pa še dve, nakar odloča Žpgjj 'Sra s črnimi figurami, oz.
Hopf.r, pe^‘i‘ partijah dvoboja vodi h pl z rezultatom 3:2. Prve šli-boju' “J® so se namreč po hudem
‘Kri Zak'jučile z remijem, v peti tako Pk i® Prevladal Korčnoj. ki ie bfejsn r®nal bolj zanesljivo igro v tildi fJ11 Partijah. Tako ie Korčnoi bojp avorit za zmago v tem dvo ttoj’ saj je tako teorelično, kot fetp p?lnično. bolje pripravljen oi' na3' s'®dnj' je v zadnjih lio ! na svetovnih lestvicam ^hovctf-u-i š® n> prišlo do izven vilni j13 zapletov ki so bili zna aopfpa Vse dvoboje, ko je igral 8ker ly Sovjeti. Nasprotnika sc 8°v0pit lli ne Pogledata, ka.i šele kodkn a: vendar do nešportnih do !'0ve„ se ni prišlo. Član Petrosja k)# 7,, ,<štaba» je tudi parapsiho-uhar. ki je storil že toliko
«gorja» na svetovnem dvoboju med Korčnojem in Karpovom, ki ga jt osvojil mlajši «Tolja» z rezultatom 6:5. ob 21 remijih. Prvi Petrosja-nov sekundant je velemojster Sua-tin, Korčnojev pa angleški vele mojster Stean.
V drugem dvoboju, ki se je že začel, je stanje med Hiibnerjem in Adorjanom izenačeno. Nasprotnika sta namreč odigrala le eno partijo, ki se je zaključila z remijem, druga partija pa je bila preložena. To je edini dvoboj, ki ima po mnenju šahovskih izvedencev očitnega favorita in sicer bolj izkušenega Nemca. Bitka med Korčnojem in Petrosjanom je namreč stvar živcev, vendar pa se tu vse nagi ba na stran <-disidenta». dvoboja med Taljem in Polugajevskim ter Spasskim in Portischem pa nimata favorita.
D J.
OBVESTILA
Občni zbor SPK Čupa
Slovenski pomorski klub Čupa lz Sesljana sporoča, da bo
8. REDNI OBČNI ZBOR danes, 21. marca, ob 20. url v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu.
Dnevni red:
Poročila predsednika, tajnika ln blagajnika
Poročilo nadzornega odbora
Razrešnica
Razno
* • #
ZSSDI
obvešča, da bo danes, 21. marca, ob 20.20 na sedežu ŠD Primorec v Trebčah seja nogometnih društev.
• « «
Rdeča zvezda in ŠK Kras
obveščata, da smučarski izlet v Ravascletto (23. 3.) odpade.
• * *
Planinski odsek ŠZ Sloga
vabi svoje člane in prijatelje alpinizma na dia-predavanje «Eve-rest 79», ki bo v torek, 25. t.m., ob 20. url v Prosvetnem domu na Opčinah. Predaval bo osvojltelj Mont Evercsta tov. Stane Belak.
MOŠKA C LIGA
Niti po 10. kolu ni prišlo na lestvici do sprememb. To pa ne pomeni, da ni bilo presenečenj.
Za pravi podvig je poskrbel Sca-tolificio 4 S, ki je sredi Vidma odpravil vodeči in še neporaženi Solaris iz Trst. Gostje so izbojevali v treh setih samo 24 točk. Naš e-dini zastopnik — Kras — je moral prepustiti točki Continu PAV Na- i tisonia tudi v povratnem srečanju. I Z razliko od prvega srečanja se je ta tekma končala s 3:1. Slovenski odbojkarji so še naprej na spodnjem delu lestvice. Iz Fiume Veneta se je vrnil praznih rok tudi tržaški Volley, ki ima dve točki manj kot Kras.
IZIDI 10. KOLA
Valdosport - Mogliano Veneto 0:3
Scatolificio 4 S - Solaris Trst 3:0
Contin PAV Natisoma - Kras 3:1
Apies F. Veneto - Volley TS 3:1 'LESTVICA
Solaris TrsL48, Apies Fiume Veneto in Scatolificio 4 S Videm 14, Contin PAV Natisoma 12, Mogliano Veneto 10, Kras 6, Volley Trst 4, Valdosport 2.
PRIHODNJE 11. KOLO
Solaris - Apies Fiume Veneto, VoIley Trst - Valdosport, Mogliano Veneto Contin PAV Natisoma, Kras - Scatolificio 4 S.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Tako v tej, kot tudi v 1. moški diviziji je končan prvi del prvenstva. Za naše navijače pa je seveda bolj zanimivo prvenstvo v ženski konkurenci, ker nastopajo tri naše šesterke. Prvenstvo se vse bolj razpleta v korist furlanskega tandema Prata - PAV Despar. Medtem, ko je Prata izgubila samo s Kontovelom, so Videmčanke prepustile izkupiček vodeči Prati in Slogi.
Naša najboljša uvrščena ekipa — Kontovel — pa je izgubila s Slogo in v soboto doma dokaj klavrno s PAV iz Vidma. V povratnem delu ima najbolj ugoden koledar PAV, ki je v domači areni nepremagljiv. Iz bitke za sam vrh nista izločena niti Sloga in Kontovel, toda v preostalih enajstih nastopih bo potrebno pokazati še bolj učinkovito in zanesljivo odbojko. Veliko težja naloga čaka Kontovel, ki ima dve ključni igralki še poškodovani. Z zadnjo zmago je Breg napravil izdaten korak na bolj varno mesto. Za pomlajeno vrsto Brega je obstanek v ligi prav gotovo dosegljiv.
IZIDI 11. KOLA
10, Pallavolo Tržič 6, 01ympia Gorica 4, AGI in Torriana Gradišče 2.
PRIHODNJE 12. KOLO Recreatorio Reanese - Oiympia, Torriana - Ljbertas Sacile, CUS Trst - Ginnastica Spilimbergo, In-ter - Vivjl, AGI Gorica - Metallur-gica, Pallavoloi Tržič - Libertas Turjak.	G. F.
KOLESARSTVO
S. Luigi	- Donatello	3:2
Kontovel	- PAV Videm	0:3
Prata -	Celinia	3:0
Intrepida	- Sloga	1:3
Virtus -	CUS Trst	1:3
Breg - Julia		3:1
LESTVICA
Prata 20, PAV Videm in Kontovel 18, Sloga 16, CUS in S. Luigi Trst 12, Breg in Celinia 8, Donatello in Virtus 6, Intrepida in Julia 4.
PRIHODNJE 12. KOLO S. Luigi - PAV Videm, Donatello -Prata, Kontovel - Intrepida, Celinia - Virtus, Sloga - Julia, Breg - CUS.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V tej konkurenci se je prvi del prvenstva končal s premočjo ekipe CUS iz Trsta. Tržačani so zmagali v vseh enajstih srečanjih. Tesno za petami jim sledi Ricreatorio Reanese, ki je izgubil samo tekmo v Trstu s tesnim 3:2. Dobro se drži samo še Inter 1904, ki ima kot e-dini možnost, da meša štrene prvima dvema. Vsi ostali so izločeni iz bitke za sam vrh. Goriška 01ympia je zmagala samo dvakrat in ni potrebno posebej poudarjati, da je v nevarnih vodah. Upati je le, da se bo v povratnem delu le obrnilo na bolje, ker drugače bo izredno težko preprečiti najhujše.
IZIDI 11. KOLA
Ricreat. Reanese - Torriana 3:0 01ympia - CUS Trst 1:3 Libertas Sacile - Inter 2:3 Ginn. Spilimbergo - AGI GO 3:2 Vivil - Libertas Turjak 3:1 Pall. Tržič - Metallurgica 1:3 LESTVICA
CUS Trst 22, Ricreatorio Reanese 20, Inter 1904 18, Vivil 14, Libertas Turjak in Ginnastica Spilimbergo 12, Libertas Sacile in Metallurgica
DIRKA PO KAMPANIJI
Spremenjena proga
NEAPELJ — Danes bo 48. kolesarska dirka po Kampaniji, ki pa ne bo po tradicionalni progi, temveč bo imela za start in cilj Ca-serto. Proga bo dolga 236 kilometrov.
Od Italijanov ne bo prisoten PP: velja omeniti.k

TE N-IS
McEnroe v Milanu
MILAN — Mednarodnega teniškega turnirja v Milanu se bo u-deležil tudi Američan John McEnroe, za katerega je bil še včeraj nastop v dvomu.
Skromen izkupiček naših enajsteric
V sobotnih in nedeljskih tekmah so osvojile le štiri točke
Tudi v sobotnem in nedeljskem kolu v raznih mladinskih prvenstvih se naše ekipe niso preveč izkazale. Zaradi burje je bilo v nedeljo prekinjenih več tekem, med temi tudi srečanje med CGS in Zarjo. V ostalih tekmah so naše enajsterice o-svojile skupno dve zmagi, dva remija, šestkrat pa so morale z igrišča poražene. Uspešno je bilo le proseško Primorje in sicer v deželnem prvenstvu najmlajših ter med začetniki. Najmlajši predstavniki Primorja, ki nastopajo v deželnem prvenstvu, so namreč na domačih tleh solidno premagali četrtouvršče-no ekipo Donatello, začetniki Primorja pa so s klasičnim 2:0 premagali Muggesano B. Edina remija v tem kolu pa sta osvojili ekipi začetnikov Brega, ki so v gosteh remizirali z '0:0, proti ekipi Inter SS in cicibanov, ki so se ravno < tako razšli pri belem izidu z ekipo Pan-ziane B. Vse ostale naše ekipe pa so morale zapustiti igrišče poražene.
KADETI
IZIDI 21. KOLA San Giovannd - Costalunga 1:3 Fortitudo - Supercaffe 1:3 San Marco - Libertas	2:3
Zaule - Breg	2:1
Rosandra - Chiarbola 2:2 Edera - Opicina	0:2
Roianese - Edile Adriatica 2:3
LESTVICA
Libertas 32, Rosandra 27, San Gio-vanni, Edile Adriatica 26, Costalunga 25, San Marco, Supercaffe, Opicina 22, Chiarbola 19, Fortitudo 17, Zaule 16, Breg 15, Edera 14, Stock 13, Roianese 8.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A IZIDI 18. KOLA Cave - Primorec	4:1
Muggesana - Campanelle 1:0 Esperia SI - Stock	1:0
Portuale - Domio	prek.
Chiarbola - Fortitudo	prek.
Zaule - Roianese	prek.
LESTVICA
Esperia SI 26, Fortitudo 24, Domio 21, Portuale 20, Roianese, Cave 18, Campanelle 15, Primorec 14, Zaule 13, Muggesana 12, Stock 11, Chiarbola 10.
SKUPINA B IZIDI 17. KOLA
San Vito - Don Bosco	3:2
Olimpia - Breg	2:0
Rosandra - Vesna	2:0
Giarizzole - Montebello	2:0
CGS - Zarja	prek.
LESTVICA Giarizzole 30, CGS 25, Olimpia 23, San Vito 20, Rosandra 16, Zarja 15, Breg 14, Vesna 11, Sfin ‘
IZIDI 16. KOLA San Giovarvni - Triestina	1:2
Sangiorgina - Ronehi	2:2
Primorje - Donatello	2:1
Muggesana - Monfalcone	0:1
Chiarbola - Manzanese	prek.
LESTVICA
Monfalcone 31, Triestina 25, Manzanese 21, Donatello 19, Chiarbola
15, Muggesana 14, Sangidrgina 13, San Giovanni 10, Primorje 9, Ron-chi 7.
POKRAJINSKO PRVENSTVO NAJMLAJŠIH
SKUPINA B IZIDI 18. KOLA Roianese - S. Andrea	2:0
Kras - Triestina	0:6
San Luigi - Fortitudo	0:3
Portuale - Domio	prek.
Giarizzole - Supercaffe	prek.
CGS - Libertas	prek.
LESTVICA
Giarizzole, Triestina 31, Fortitudo 27, Supercaffe 23, CGS, Portuale 20, Domio 15, Libertas 11, Roianese 9, San Luigi 8, S. Andrea 7, Kras 6.
ZAČETNIKI
< • . SKUPINA A IZIDI 16. KOLA Primorje - Muggesana B	2:0
Costalunga - S. Andrea A prek. Chiarbola A - San Vito prek. Sancini B - Ponziana A 1:1 Giarizzole - Campanelle prek. Supercaffe - CGS	0:1
Fortitudo - Libertas	1:2
LESTVICA
Ponziana A 23, Campanelle 22, Chiarbola A, CGS 21, Giarizzole, Libertas 20, Fortitudo, S. Andrea A, Soncini B 17, San Vito 10, Primorje. Costalunga 9, Supercaffe 5, Muggesana B 2.
SKUPINA B IZIDI 16. KOLA Portuale - Muggesana A prek. Rosandra - S. Andrea B prek. Chiarbola B - S. Giovanni prek. Soncini A - Ponziana B 5:0 Esperia SI - S. Luigi	5:1
Inter SS - Breg	0:0
Zaule - Domio	prek.
LESTVICA
Sancini A 28, Esperia SI 27, Domio 26, Muggesana A 22, Chiarbola B, Portuale 15, San Luigi 14, Inter SS 13, Breg 12, Zaule, San Giovanni, Rosandra 8, S. Andrea B 7, Ponziana B 5.
CICIBANI
SKUPINA A IZIDI 15. KOLA Muggesana - Portuale
8:1
DRUGO SREČANJE TELESNOKULTURNIH SKUPIN
V soboto v So vodit j ah «Po zdrav pomladi»
Nastopilo bo sedem skupin, ki goje otroško telovadbo
Goriški del ZSŠDI bo v soboto, 23. marca priredil že drugo srečanje otroških telesnckulturnih skupin, ki so vključene v goriška slovenska športna društva. Že na začetku letošnje sezone si je ZSŠDI zadalo nalogo, da v teku leta priredi več podobnih srečanj. Želja po takih srečanjih je prišla od društev. Leta so namreč uvidela, da volja po telesni vzgoji upada, če poleg dva-krattedenske vadbe ni tudi nekaj tekmovalnosti.
Prvo srečanje je bilo decembra lani v novem Slovenskem športnem domu v Gorici z udeležbo kakih 130 otrok. Kot smo že zgoraj omenili pa bo naslednje srečanje na nogometnem igrišču v Sovodnjah. Z razliko goriškega srečanja, kjer so otroci tekmovali v poligonu ter igri med dvema ognjema, bo imelo
in sicer**v <^ljki,tsp%)ja?, m ,
Udeležbo ni lovodenjski pflretiif vi so že potrdila društva: Iskra iz Ronk, Briški grič iz Števerjana, Naš prapor iz Pevme, skupina iz Doberdoba, Dom iz Gorice, TVD Partizan iz Nove Gorice ter seveda domačini iz Sovodenj. Vsi ti otroci se bodo torej zbrali na prvi dan pomladi, zato tudi prireditev nosi naslov »Pozdrav pomladi*.
Vaditeljica češčutova, ki ji je ZSŠDI poverilo nalogo, da zrežira to prireditev, nam je povedala, da je v Sovodnjah že skoro vse nared. Pohvalila je predstavnike ŠD Sovodnje, ki so se s tako vnemo lotili tega dela ter izrazila željo, da bi se čimveč otrok, staršev in drugih ljubiteljev telesne kulture udeležilo toga otroškega slavja in s tem nagradilo požrtvovalnost so-vodenjskih športnih delavcev. V primeru slabega vremena bo prireditev ob isti uri teden dni kasneje.
Vili Prinčič
DREVI V BOLOGNI
Mattioli - Carter
BOLOGNA — Drevi
še zanimivo srečanje med Adinolfijem ih Američanom Clydom Mudgettom.
Urlando zmagal v ZDA
LOS ANGELES - Italijan Urlando je zmagal na atletskem tekmovanju v Los Angelesu v metu kladiva z znamko 72,42 metra.
P0 NEDELJSKIH 14. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH ZAMEJSKIH SLOVENCEV NA Z0NC0LANU
Več sto zamejskih Slovencev je v nedeljo nastopilo na zimskih športnih igrah na Zoncolanu, kjer so se pomerili med seboj v smučarskih veščinah. Eni so bili bolj spretni, drugi manj. Najspretnejši pa so bili deležni nagrad, ki so si jih priborili s svojimi odličnimi uvrstitvami.
Na spodnjih slikah vidimo najuspešnejša tekmovalca teh zimskih iger Aleksandro Škrk (levo) in Sama Sanzina med nagrajevanjem, zgoraj pa je pogled na dvorano v toplicah Arta Terme, kjer je potekalo nagrajevanje najuspešnejših udeležencev te prireditve.
prek.
0:0
prek.
6:0
1:0
Inter SS - Domio Breg A - Ponziana B Chiarbola - Campanelb Soncini B - Rosandra Giarizzole - Fortitudo A LESTVICA
Muggesana A, Giarizzole 26, Soncini B 25, Domio 19, Fortitudo A 18, Chiarbola A 16, Inter S. Sergio 14, Portuale 11, Campanelle, Rosandra 10, Breg A 6, Ponziana B 5, Zaule 0. SKUPINA B IZIDI 15. KOLA Muggesana - CGS	0:1
S. Andrea - Fulgor	4:0
Ponziana A - Breg B	8:0
Chiarbola - Opicina • • jlrek. Soncini A - Primorjfe	6;0
Esperia Sl - Fortitudo B	i li-.O
■LESTVICA ,
Soncini« A 29, Esperia SI: 27, S. Andrea 25, Ponziana A, ‘CGS 20, Fulgor 16, Zaule 15, Muggesana B, Opicina 10, Chiarbola B 8, Primorje. 7, Fortitudo B 3, Breg	<
■wy,
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Dr. Tomšič osvojil , odlično peto mesto
Od 28. februarja do 2. marca je bilo v Maubeugeju (Francija) svetovno prvenstvo v umetnostnem biljardu, katerega se je udeležilo 10 svetovnih finalistov, predstavnikov Belgije, Francije, Holandske, Švice, Zahodne Nemčije, Španije, Argentine in Italije.	'
Tržaški Slovenec dr. Josip Tdt šič je osvojil 5. mesto, kpr stavlja zelo velik športni uspeh,:’1j Umetnostni biljard je zadnji najvišja stopnja v igranju bitji na športnem nivoju. Igralci morajo narediti »karambob (zadeti s svojo ostali dve krogli) na podlagi 76 točno predpisanih figur, kot pri umetnostnem drsanju.
Celo mednarodni o!imgijskF,pdbor je priznšSi da je umatnoštrtl iSjard šport jLBelnem pomenu besede in si prizadeli, da bi to težko igro vključili v prihodnje olimpijske igre.
Svetovnemu prvenstvu v Maubeugeju je prisostvovalo preko 2000 navdušenih gledalcev. Prvak je tildi letos — kakor leta 1979 — Bdr gijec Raymond Steylaerts.
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Po izenačeni tekmi , zmaja gostiteljev
J
Kontovel — Bor C
(33:34)
KONTOVEL: D. Daneu 7 (1:4), Štoka, V. Daneu, Čuk 8, Pertot 7 (1:4), Luxa 31 (3:5), KojaneC: .&• Pupis 11 (1:4).
BOR: Furlan Pregare 4 .(2>2f* Gerdol 10, Sancin. Bembi, Švaba 38 (2:6), Gregori 4, Lokar 7 in Kosovel.	:
Po zelo izenačeni borbi je v ^slivenskem derbiju med BorrJn-Jh Kontovelom slavila domača - peterka, ki si je s to zmago prislužita še par točk in po drugem kolu lv$jr di na skupni lestvici prvenstva prvit divizije. Kontovelci so stopili -it(jt igrišče z dokaj okrnjeno pcst^V», saj vsi, boljši igralci, ki nastopajo v tem prvenstvu, so morali igt£l|i s člansko ekipo.	.*
Borovci so skoraj vso tekmh' vžj* dili in so s hitrimi protinapadi; vdeSi krat spravili v škripce Koht^^is-vo obrambo. Tega pa niso znali) rovci izkoristiti in kljub velllfefiija trudu Švare niso utegnili obdčž&p pridobljene prednosti. V Kontovč-' lovih vrstah moramo pohvaliti predvsem naraščajnike ki so zelo borbeno zaigrali in Andreja Pupisa, ki je v odločilnih minutah drugega, polčasa večkrat zadel nasprotnikov koš.	Luxa
A SKUPINA IZIDI 2. KOLA
Bor	B	- Bor A	n.o.
Don Bcsco B - Ser volana A 93:71 SGT	-	Green Star	102:26
' CGI	Milje - Stella	Azzur. B 79:73
Počitek: Jadran
LESTVICA
SGT, CGI Milie in Don Bosco B 4, Bor B 2, Jadran. Bor A, Green Star, Servolana A in Stells Azzurra B 0.
PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra B - Bor A (21. 3. ob 20.00 v Ul. Sttirzo); Jadran -SGT (22. 3. ob 17.30 v Dolini); Servolana A - Bor B (23. 3. ob 11.00 v Skednju); Green Star CGI Milje, B SKUPINA IZIDI 2. KOLA
Kontovel - Bor C	72:67
Don Bosco A ; Polet	60:71
Servolana B - Hurltovham 67:01 La Talpa - Barcotena	60:73
Počitek: Stella Azzurra A LESTVICA
Kontovel in Huglingham 4. La Talpa, Barcolana, Servolana B in Polet 2, Don Bosco A Bor C in Stella Azzurra A 0.
PRIHODNJE KOLO Polet - La Talpa (23. 3. ob 9.30 na Opčinah); Kontovel - Servolana B (23. 3. ob 9.30 na Kontovelu); Bor C - Barcolana (23, 3. ob 11.00 na stadionu «1. maj»); Stella Azzurr» A ; Hurlingham.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linl|e
Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 - Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN».
V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65.00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
DZS 61000 Ljubljana
43 inm|
la SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 »ADlTs Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st.. viS
22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. soz°d' 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir ® ■ ' Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz aezeie Furianuo Jun krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druai v Italiji pri SPL
i i	član italijanske
Izdaja^^ZTT	zveze časopisen
/Š J    __ I .	».»val tiare I	in tltl/l K " N Tr«f _l.t.iba.i P1FG
* *■ H
L


V LJUBLJANI OD 24. DO 30. MARCA
Devetnajsti «Alpe-Adria» v znaku širokega mednarodnega sodelovanja
Letos 604 razstavljavci iz dvajsetih držav - Številne pobude v okviru «Tedna mednarodnega sodeiovanja» - Posvet o Karavanškem predoru
LJUBLJANA - Sejem «Alpe-Adria» ra Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zadobi-va čedalje zahtevne i še značilnosti in širše razsežnosti O strukturi in smotrih letošnje' pri reditve, ki bo 19. po vrst in ki bo na programu v času od 24. do 30 marca, je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, kjer so nastopili predstavniki ustanov, ki organizirajo sejem, in sicer sa me Gospodarske zbornice SRS, Gospodarske zbornice SR Hrvatske. Skupščine mesta Ljubljana in Go spodarskega razstavišča.
Najprej nekaj o samem sejmu Ta gospodarska manifestacija, ki je pred skoraj dvajsetimi leti na stala kot sejem kompenzacijskih sporazumov med obmejnimi obmo čji Slovenije in Hrvatske. Italije in Avstrije, se je z leti razvila v pomemben mednarodni prikaz najnovejših dosežkov v industrij.sk' proizvodnji in tehnologiji ter na drugih gospodarskih področjih hkra ti s tem pa se je pomnožilo šte vilo držav, ki smatrajo za potreb no. da na tem sejmu nastopajo. Na letošnji «Alpe - Adria* so se tako priglasili skupno 604 razstav Ijavci iz 20 držav: poleg 352 jugo slovanskih podjetij bo namreč to pot prisotnih 252 firm iz tu line. iri sicer 110 iz Italije — v tej zvezi naj omenimo, da med slednjimi prevladujejo firme s Tržaškega in Goriškega — 68 firm iz Avstrije ir. 33 iz Zahodne Nemčije, z manjšim številom razstavljavcev pa bodo prisotne še Avstralija, Belgija. Dan ska. Vzhodna Nemčija, Francija. Japonska Liechtenstein. Nizozem ska. Poljska, Republika San Mari no, Tunizija, Španija, Švedska, Švi ca, Velika Britanija in ZDA. Kar zadeva razstavo, velja pripomniti še, da bo letos še bolj izrazit prikaz vsega tega, kar spada v okvir teme «človek in njegov prosti čas* in da bosta v skladu s to te matiko urejeni tudi razstavi dežele Furlanije - Julijske krajine in Re publike San Marino.
Glavno vodilo organizatorjev se jemske manifestacije pa zdaleč presega meje enostavnega prikaza gospodarskih dosežkov in jfc usmerjeno k temu, naj bo »Alpe - Adria* priložnost za nadaljnje zbliževanje med narodi, kar seveda predpo stavlja široko poseganje tudi na področja kulture, športa in drugih dejavnosti. Odtod sklep, da se za časa sejma organizira «Teden med narodnega sodelovanja Alpe-Adria>
K tej manifestaciji so pristopile tudi nekatere tuje dežele ter pri jateljska in z Ljubljano pobratena mesta Wiesbaden, Parma. Reka, Leverkusen, Sousse, Karl Marx Stadt in Celovec. V ta okvir spadajo tudi kolektivne razstave, ki jih pri previjajo Avstrija, Furlanija - Julijska krajina in Republika San Ma rino. Tem trem deželam bodo na se. mu posvečeni tudi posebni «dne vi*. Tako bo dan Avstrije v toren, 25. marca, dan San Marina pa 27. marca. V sredo, 26. marca, bo na vrsti »dan Furlanije Julijske krajine* z obiskom gospodarskega od poslanstva, ki ga bo vodil predstavnik deželne vlade in ki se bo med svojim bivanjem v Ljubljani srečalo s predsednikom Skupščine mesta Ljubljana M. Rožičem in s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije A. Verbičem, sprejel pa ga bo tudi predsednik Izvršnega sveta A. Vratuša.
V okvir «Tedna mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria* spada tu di zanimivo mednarodno posvetovanje z naslovom »Karavanški pre dor in njegove vrednote*, ki bo prav tako v sredo, 26. marca, in sicer v prostorih Republiškega skla da za ceste ir. na katerem bodo nastopili strokovnjaki iz Slovenije,
Hrvatske, Avstrije in Zahodne Nem čije.
V manifestacijo se bo praktično vključila tudi vsa Ljubljana. Tako bodo v »tednu* urejene, posebne razstave v galerijah in muzejih, na sporedu bodo razne likovne razstave. filmske predstave s turistično tematiko, športna srečanja, zabavne in kulturne prireditve ter seveda nepogrešljivo sodelovanje gos stinskih obratov. Vsega, kar vse buje program «tedna», ni mogoče omeniti v tem sestavku, prav gotovo pa drži, da bo vsakdo, ki bo v tem tednu obiskal Ljubljano, na šel tu mnogo zanimivosti, pri vlač nosti in tudi prijetnega razvedrila.
tef)
govo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče, proti večeru pa se je iz bolnišnice izvedelo, da so ga mo rali zdravniki zaradi vnetja pljučne mrene sprejeti na oddelek za oživljanje. Sartre je star 75 let.
PARIZ — Francoskega pisatelja in filozofa Jeana Paula Sartra so včeraj po nenadni slabosti na do mu prepeljali v pariško bolnišnico Broussais. Sprva je kazalo, da nje-
NeVšečnosti in zastoji na prehodih z Avstrijo
VIDEM — Stanje na mejnih prehodih pri Kokovem in Pontablju se iz dneva v dan slabša. Cariniki na obeh prehodih so že od 25. februarja ukinili nadurno delo, včeraj pa so se domenili, da bodo danes fi nančni stražniki na vseh mejnih prehodih naše dežele stavkali. Tovorni promet med Italijo in Avstri jo. ki je v teh dneh že itak močno zastal, bo zato danes povsem ohromljen.
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiHiHiiiHiMiiiitiiitJiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiitiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Strauss kritizira SRD
PO ARETA CUAH11. T.M. V PADOVI IN NJENI OKOLICI
Za padovske «avtonomiste» še osem zapornih nalogov
Sodnik Calogero zahteval zaporne naloge za obtožence, ki so bili aretirani lanskega 7. aprila - Uvedli bodo ponovno preiskavo o «avtonomiji»
PADOVA — Ob koncu prve preiskovalne fazi v zvezi s četrtim «blitzem» 11. marca letos, ko so v Padovi in okolici aretiraii 24 pripadnikov »organizirane avtonomi-je», je namestnik državnega prav-dništva Calogero zahtevat nove za porne naloge za tiste obtožence, ki so jih aretirali med prvim »blitzem* lanskega 7. aprila in pripadajo «pa-dovski veji* gibanja »avtonomije* Calogero je v svoji pismeni zan tevi po obtožnici poudaril povezave med preiskavami o aretacijah 7 aprila 1979 in 11. marca letos.
Zato je zahteval od preiskovalnega sodnika Palombarini.ia, naj mu izroči del gradiva o preiskavi v zvezi z zadnjim «blitzern» in naj istočasno poglobi preiskovalno delo. Nove zaporne naloge zaradi u stanovitve. organizacije ali sodelo vanja v oboroženi tolpi je Calogero zahteval za Carmelo Di Rocco, Guida Bianchinija, Sandra Serafi-nija, Aliso Del Re in Massima Tra-monteja, ki so vsi na začasni svobodi. Ivu Gallimbertiju. Lucianu Mioniju in Paolu Benvegnuju pa bodo zaporne naloge sporočili kar v zaporu. Preiskava o dejavnosti druge skupine padovske »avtonomije*. ki je bila aretirana lanskega 7. aprila pa sodi v pristojnost rimskih sodnikov, ki vodijo preiskavo o pokolu v Ul. Fani in ugrabitvi i ter umoru Alda Mora. V tej sku-| pini je tudi Toni Negri in drugi vo-i ditelji »avtonomije*. Dejansko je | Calogero torej zahteval ponovno j preiskavo o »avtonomiji*,
Z ozirom na zadnje aretacije mora državno tožilstvo odgovoriti na zahtevo po formalizaciji postopka, ki so jo postavili zagovorniki obtožencev. Zdi se, da namerava tožilstvo formalizirati le tisti del obtožnice, ki govori o oboroženi tolpi, medtem ko bo verjetno sprožila hitri postopek za druge specifične zločine. Ta proces bi se vsekakor moral začeti pred drugo po lovico aprila, se pravi 40 dni po aretaciji pripadnikov padovske «av-tonomije*. Tl se bodo morali bra niti pred obtožbami, da so izdelovali in uporabljali zažigalne steklenice, imeli v posesti vojno orožje, da so se udeležili ropov in da so prekinjali potek javnih storitev s posebnim poudarkom na univerzitetne volitve, (nf)
Voditelj zahodnnnemške opozicije Franz Joseph Strauss je v bonskem parlamentu ostro kritiziral politiko socialdemokratov, Brandta in Schmidta, v zadnjih desetih letih ter zbllžanje z Vzhodno Nemčijo. Strauss upa, da si bo na tak način lahko zagotovil na jesenskih volitvah večino v parlamentu	(Telefoto AP)
Izgubljeno devišlvo
LONDON — Pet angleških deklet od šestih izgubi devištvo pred 20 letom starosti, mnogo od njih pa
je imelo do takrat spolne odnose z več kot desetimi moškimi. Statistika, v kateri se zrcali prodor spolne revolucije na otoku, izhaja iz ankete ki jo je izvedel prof. Robert Chester med 10.000 angleški mi dekleti, v svoji zadnji številki pa jo je objavila mladinska revija «19». 46 odstotkov deklet je izjavilo, da so bile ob nedolžnost že pred 16. letom.
Za primerjavo naj navedemo, da je leta 1964 v Angliji le eno dekle vsakih osem izjavilo, da je imeio spolne odnose pred 16. letom.
VVASHINGTON - .Ameriško državno tajništvo je sporočilo, da je pred dvema tednoma prišlo do ek splozije v nekem libijskem naftnem ležišču pri Zeltenu. Požar, ki je izbruhnil po eksploziji, niso še pogasili.
Najmlajši gost živalskega vrta
Obiskovalci živalskega vrta v Kopenhagnu so si včeraj lahko prvič ogledali najmlajšega gos medvedka, ki je sicer star že tri mesece, a ga je mamica šele včeraj pripeljala iz toplega brli
■a
iiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiii
IDA PREŽIVLJAJO HUDO GOSPODARSKO KRIZO
Inflacija še raste brezposelnost tudi
Firestone zapira šest tovarn (8.500 oseb ob delo)
VZTRAJNI KOLESAR
RABAT — Tudi Afrika ima svojega Maserja. Imenuje se Faustin Russanbamca iz plemena Tutsijev, ki je v dneh letih in pol prekolesaril po črni celini kar 35.000 kilometrov. 25-letni mladenič se je odpravil na pot 1. septembra 1977 iz kraja Bujumbura v Burundiju, potoval je skbzi 18 držav mimo vsakovrstnih Nevarnosti (divjih ' zvoki. Pragozdov, naraslih rek) ter prispel včeraj v Rabat v Maroku. Med potjo je 67-krat preluknjal zračnico, 14-krat je zamenjal gume. od prvotnega kolesa sta celo pot vzdržala* le balansa in ogrodje. Vztrajni Russanbamca je sedaj namenjen v Evropo, od koder se bo — vedno na kolesu — odpravil v Indijo.
CIVILNO-VOJAŠKA HUNTA SE JE ZNAŠLA V SLEPI ULICI
Kljub krvavi represiji se nadaljuje odpor salvadorskih kmetov in delavcev
Predvčerajšnjim v San Salvadoru izgubilo življenje 15 oseb, v prvi polovici tega meseca pa je bilo ubitih 400 oseb
SAN SALVADOR Po splošni stavki, ki .je bila nedavno zadušena v krvi se nadaljuje z nezmanjšano ostrino odpor delavcev, kmetov in pripadnikov levičarskih organizacij proti vladajoči vojaški-civilni hunti v Salvadoru. Pred včerajšnjim je v spopadih v glavnem mestu izgubilo življenje najmanj 15 oseb. Vojska je v glavnem mestu vdrla v poslopje dveh na-
ilimilllimmMMIIMIinMIlIMMIIIflMIMIMIHinilMIMMMMMIimMUllllMIItlMIMIIMMMMIMIHMIMMMIHtmMlU*
POSLEDICE AMINOVE KRVAVE DIKTATURE
Huda gospodarska kriza v Ugandi
KAMPALA — Leto dni po strmoglavljenju krvave Aminove dikta ture je položaj v Ugandi vse prej kot miren. Temu ootruje predvsem prisotnost tanzanijskih vojakov na ugandskem ozemlju, ki pa s<7 edina sila, ki lahko prepreči, da Ugan da zaide v popoln kaos. Sedanji predsednik Binaisa je namreč skoraj brez ugleda in če ne bi imel tanzanijske podpore, bi ga že vrgli.
Problem je predvsem huda gospodarska kriza, ki je posledica Aminove nespametne politike in ki se je v tako kratkem času ne da premostiti.
Potrebno bi bilo sprejeti vrsto ostrih ukrepov, ki pa jih Binaisa ni zmožen sprožiti. Sedanji predsednik je povabil bivša predsednika Oboteja in Jusefa Luleja, naj se vrneta v domovino, kjer se bosta lahko udeležila volitev in se skušala spet politično uveljaviti. Naj omenimo, da je Lule prevzel oblast po Aminovem padcu, vendar •o prav kmalu strmoglavili tudi ^jega. Obote pa že od leta 1971 ži-
vi v Tanzaniji, kjer uživa podporo predsednika Njerereja.
Binaisa pa bi si hotel zagotoviti podporo tudi Kenije, zato je tudi prejšnji mesec odpotoval v Nairo-bi, da bi se pogovoril 's predsednikom Danielom Arhp Moiem, od katerega bi hotel doseči, da pošlje v Ugando v okviru mirovnih sil Commomvealtha kenijske čete, ki naj bodo za protiutež tanzanijskim. Ta njegova ideja na vsak način ni naletela na pozitiven odmev.
Ostaja Še vedno dokaj skrivnostna usoda bivšega diktatorja Amina. Ve se. da je po porazu (ne samo svojem, temveč tudi porazu libijskih sil. ki mu jih je Gedafi poslal na vrat na nos) zbežal v Libijo, kjer je bil Gedafijev gost. Slednji pa je prav pred kratkim izjavil. da Amina ni več v Libiji. Po nekaterih vesteh naj bi pred kratkim prišlo do streljanja med Ami-novo osebno stražo in Libijci in zadnje čase marsikdo domneva, da je tudi bivši feldmaršal v streljanju bil ob življenje.
prednih sindikalnih organizacij, v kratkotrajnem spopadu je po uradnih vesteh izgubilo življenje »nedoločeno število oseb*.
Delavci, kmetje in pripadniki levičarskih organizacij nadaljujejo s stavkami, z okupacijo veleposestev in z oboroženim odporom, da bi zrušili salvadorski režim. Katalizator tega stopnjevanja je nezadovoljstvo zaradi nezadostnih in pomanjkljivih reform ter surova represija v senci izrednega stanja. Nič čudnega torej, da so se v San Salvadoru pojavile ulične barikade, da so manifestanti zasedli več cerkva.
Po poročilih tujih dopisnikov so kmetje zasedli neko veleposestvo 80 kilometrov severno od glavnega mesta, v nekem drugem veleposestvu pa je vojski uspelo izgnati kmete, a končni obračun je bil izredno težak, 20 mrtvih, ki so bili krivi samo, da so sami uresničili vladno ograrno reformo.
Levičarske organizacije in sindikati ter celo levo krilo vladne krščanske demokracije trdijo, da vladne reforme ne bodo odpravile perečih problemov salvadorskega prebivalstva, ki ga tare nepismenost, brezposelnost ’ in lakota. Edini izhod iz sčdanje težke družbene krize je po mnenju teh krogov u-por, ki bi omogočil ljudstvu prevzem oblasti in nastanek zametkov socialistične družbe.
V takem položaju je vojska oja čila svojo represijo, desnica pa teroristične akcije proti nemočnemu kmečkemu prebivalstvu. Koordina cijski odbor za nacionalno revolu eijo obtožuje ZDA, da pripravljajo tajni načrt intervencije. V ta namen se v Guatemali že uri 5.000 plačancev, v Salvador pa je že prispel kontingent 150 ameriških mornariških strelcev.
Prensa latina pa je javila, da se generalni sekretar salvadorske organizacije »enotna fronta narod ne akcije* A'berto Ramos nahaja v Bonnu, kjer išče podropo za boj salvadorskega ljudstva. Ramos je
tudi povedal, da so ZDA izročile vojaškemu salvadorskemu režimu kar 70 milijonov dolarjev pomoči, zahodnoevropsko javnost pa je seznanil s podatkom, da je bilo samo v prvi polovici tega meseca ubitih 400 oseb.
V politično akcijo iskanja podpore se je spustila tudi desnica, ki skuša prepričati Washington, da je za sedanji položaj v državi kri-
va Kuba, ki pošilja teroristom o-rožje. Ob vsem tem desnico najbolj moti, da salvadorska Cerkev podpira ljudstvo in obsoja ravnanje civilno-vojaške hunte in salvadorske oligarhije, (voc)
BANGKOK — Predsednik Demokratične Kampučije Samphan je prispel na uradni obisk na Tajsko, potem ko je obiskal Kitajsko
NEW YORK — Združene države Amerike se nahajajo, kljub zadnjim Carterjevim ukrepom, v hudi gospodarski recesiji. Inflacija se je v prvih dveh mesecih letos povečala kar za 18 odstotkov, Carterjevi gospodarski sodelavci so morali komaj mesec dni po predstavitvi »popraviti* državni proračun za letošnje leto (to se je v ameriški zgodovini prvič zgodilo), ker cene prvotnega proračuna že niso več odgovarjale realnim cenam na tržišču. Kriza je najbolj prizadela nekatere ameriške družbe, potrošnike in predvsem delavce.
Nekaj primerov.
Osem najbolj pomembnih ameriških bančnih zavodov je v torek povišalo obrestno mero za kratkoročna posojila svojih stalnih klientov na 19 odstotkov. Še ob koncu lanskega leta je znašala obrestna mera 15,25 odstotka.
«Sears Roebuck & Co.», največje podjetje v ZDA za prodajo na drobno, je v ponedeljek sporočilo, da se je njen dobiček v zadnjih treh mesecih zmanjšal za četrtino, v zadnjem letu pa za 13 odstotkov.
Znana avtomobilska firma Chry-sler, bo zabeležila pj dosedanjih izračunih letos 650 milijonov dolarjev izgube: družba bo po vsej verjetnosti zahtevala zvezno podporo (predvideva jo ameriški zakonik o stečaju), če ji ne bo uspelo uveljaviti na tržišču novega, ekonomskega avtomobila. Prav tako je zašlo v škripce tudi samo podjetje Ford.
Kriza na avtomobilskem področju tudi negativno deluje na podjetja, ki izdelujejo pnevmatike. Znana multinacionalna družba Firestone je pred nedavnim sporočila, da bo morala zapreti kar šest svojih tovarn, zaradi česar bo 8.500 delavcev ob delo. V prvem trimesečju letos je imela Firestone 18,5 milijona dolarjev izgube.
V podobnem položaju se nahaja še vrsta drugih podjetij in družb. Po prvih ocenah kaže, da petkov Carterjev gospodarski paket ne bo zadostoval za zajezitev inflacije: »Predsednik — menijo nekateri strokovnjaki — je z njim le naprtil Američanom novo težko breme*.
!'	(ŠČ)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiMiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiKHiUHiiiuMiiiumiiiiiHiiiiiiiiiiiin
Enodelne konalke za novo sezono
NEPOSREDNA PRODAJA
od proizvajalca do potrošnika
SVININA IN MESNI IZDELKI
KUHAN • PitŠUT PRAGA - PLEČA - POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA - MESNE DELIKATESE - SVEŽA SALAMA - KRANJSKE, DUNAJSKE £ DRUGE KLOBASE - SUROV PRŠUT - SPECK - POKAJENA REBRCA - PRATA - SVINJSKA MEČA
NOV PRODAJNI CENTER
INDUSTRIJSKA CONA
Strada Monte d’Oro (Dolga Krona)
URNIK: 9-13 - 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 — PROSTORNO PARKIRIŠČE
DUICE
grandi marche
Londonska tovarna VVooluorth je včeraj prikazala svojo novo kolekcijo kopalnih oblek; leios bodo baje zopet moderne enodelne obleke, M so naletele pri angleških trgovcih na izredno zanimanje. K temu sta očitno pripomogli tudi prikupni manekenki	(Telefoto AP)
ZALOŽBA BOREC
LJUBLJANA Miklošičeva 28

Dovolj zano je, da reševanje zavezniških vojakov in oficirje na območju Jugoslavije ni bilo le naključno, pač pa so bile doW organizirane in sistematične akcije, ki so jih ob požrtvovalnih} sodelovanju prebivalstva izvajale naše partizanske enote. Avt° ' se je zelo vestno lotil težavne naloge, in je po dolgih letih zhra| veliko dokumentov, fotografij in izpovedi ljudi, ki so kakork®1 : sodelovali v teh humanih, pa tudi vojaško pomembnih akcija’1' saj m zavezniki še kako potrebovali dragocene vojaške kadre’r' visoko kvalificirane pilote. Prepričani smo, da bo delo osvoji*0 bralce in da bo našlo svoj odmev tudi zunaj naših meja.
NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) - PD za knjigo ^ Šalhaus — STOTINKA SREČE — cena din 330.—
Podpisani(a)
Natančen naslov ........................
Zaposlen(a) '....................:.....
Plačilni pogoji:
1	- znesek bom plačal toko| s položnico
2	- znesek bom plačal po povzetju
(ustrezno podčrtaj)
Podpis
Datum
Naročilnico pošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški delek, Miklošičeva 28, Ljubljana.
Knjiga je na razpolago tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. F’0IY člška 20, Trst, ali jo naročite v Gorici na upravi PRIMORSKE^ DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1