izliajn vs-iki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. 1'redništvo se nnhaja v „Naiodni Tiskarni", ulic.i Vctturiiii St. 9, kamor je naslavljati pisma. IM^fraiikiraua piHina se ne sprejtmajo, cnako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. •lokopitii : dopisov se ne vračajo. „Gorlra" stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarns" ulica Vetturini Št. 9. Za ottlatitt se plačuje od čveterostopn«: petit vrste po \i vin.. za večkratni natis primeren popust. PottHmezne Atevilk«* stanejo 8 vin. in se prodajajo v razmh goriSkih trafikah. Št. 55. V Gorici, v torek dne 12. julija 1910. v . Leto XII. Ugodnosfi deželnih za- varovalnic profi požaru. Naravno je. da je glavni namen privatnim zavarovalnicam lastni dobiček ter da i/koriščajo iste, kjer ni konku- rence, ubogo ljudstvo do skrajnosti v to svrho, dočim je nanien javnini de- želnim zavarovalnicam pospeševati ob- čni blagor in reševati tozadevna soci- jalna vprašanja v prilog zavarovancem po najnižji odškodnini. Na Dunaju in Nižje-Avstrijskem, kjer i^rajo zavorovalnice veliko in važno ulogo, se je ljudstvo najprej zavedalo, da je izkorisčaju privatne zavarovalnice proti požaru in pri dosnirtnem zava- rovanju, kakor tudi pri zavarovanju ži- vine in proli ujmam na nedopusten način. Toda ljudstvo si ni moglo samo pomagati, pač pa so poiskali njega za- stopniki v deželnem zboru sredstev, s katerimi so prišli tej zlorabi v okom; ustanovili so deželno zavarovalnico proti požaru, ujmam, za zavarovanje živine in ljudij v slučaju smrti Vspehi so bili Čudoviti. Deželna zavarovalnica je prekosila vse druge v vseh strokah zavarovanja v teku šestih let. V od- delku zavarovanja proti požaru je do- segla zavarovana glavnica vže po šest- letni dobi okroglih 1.116 milijonov kron in zavarovalnina 1,063.000 K. DeŽelna uprava ni imela od tega sicer velikega dobička, ker je znižala premije do skrajnosti; a ljudstvo je imelo od tega na milijone dobička, ki bi bil inače romal v blagajne privatnih zavarovalnic. Na Dunaju je bilo mogoče deželni upravi osnovati taki konkurenčni zava- rovalni zavod, ker znaša tarn zavaro- vana vsota milijarde in milijone. Pri nas, v tako mali deželi, bi bilo nevarno za deželno upravo, spuščati se v take špekulacije iz razlogov, katere smo v zadnjem številu našega lista objavili. Tu daja poroštvo uspeha le obligatno zavarovanje pri deželni upravi. Vprašamo: Kake ugodnosti bi pa ciajala taka zavarovalnica ljudstvu ? (ilavni dobiček, katerega bi deželani imeli od take zavarovalnice, bi obstojal v ninogo nižji zavarovalnini, katero bi zavarovanci plačevali. To hočerno dokazati kasneje na temelju statističnih podatkov deželnih zavarovalnic v drugili kronovinali, kjer ne morejo s takimi deželnimi zavodi konkurirati druga privatna zavarovalna društva Take deželne zavarovalnice so na (iorenje-Avstrijskem, Solnograškem in v Tirolu. Te obstojijo vže skoro sto let in so se taku udomačile in vkore- ninile, da ne morejo privatni zavodi ž njimi tekmovati. Nasprotniki deželnih zavarovalnic trdijo, da znašajo upravni stroški de- želnih zavodov dosti več riego oni za- varovalnih društev. Toda take trditve so le pesek v oči lahkovernemu ljudstvu. Dokazano je, da znašajo režijski stroški n. pr. na Xizje-Avstrijskem pri zavarovanju goveje živine le 16 odst. zavarovanih vsot, doc'im poberejo ti stroški privatnih zavarovalnic 21 in pol do 52 od sto zavarovane glavnice. De- žela inia pač različne ugodnosti v tern oziru, Čez katere ne morejo razpolagati društvene zavarovalnice. Druga ugodnost pri taki deželni zavarovalnici bi bila ta, da bi lahko pobirale zavarovalnino na račun dežele c. kr. davkarije. To bi jim vsekako ne prouzročilo veliko truda in zamude časa. Če pobirajo deželne, občinske in cer- kvene doklade, kakor tudi doklade za okrajne šolske svete in cestne odbore, bi lahko pobirale tudi še zavarovalnino. In to bi bilo stvari v korist tudi tedaj, ako bi deželna uprava nekoliko odško- dovala zadevne urade za trud in za- mudo časa. To bi bilo pa tudi za zavarovance važno. Kdor plača davke, plačal bi tudi par kronic zavarovalnine, ne da bi se skoraj tega zavedal. Kakor kasneje do- kažemo v posebnem članku, plačal bi posestnik, ki zavaruje svoje poslopje in opravo — recimo — za 10.000 K kakih 5—8 K zavarovalnine, in bi bil gotov. da se mu Škoda povrne, če je vže davke in zavarovalnino vplačal ali ne. Koliko neprilik in ne^reč ne na- stane sedaj ravno radi tega. Zavaro- vanec, ki je morebiti leta in leta redno plačeval zavarovalnino, pozabi enkrat na to dolžnost, ali odnasa vplačevanje, ker je ravno v istem času v denarnih stiskah, a nesreča ga ravno v tern času zasači. Kaj je posledica temu? Sitnosti in škoda. Velike važnosti bi bila taka zava-f rovalnica tudi radi javne kontrole. I)e- žela niora dajati vsako leto natančen raCii'n o svojih zavodih. Do takih ra- čunov pride lahko vsakdo, kdor se za sivar zanima, zato so pa taki zavodi podvrženi javni kritiki in so pod višjim nadzorstvom deželnih zastopnikov, t. j. deželnega zbora, tako, da je vsaka zlo- raba zavodov izključena. t Pri nas ne smemo pozabiti pa še na posebne koristi, katere bi donasala deželna zavarovalnica. (jlavno načelo vsake deželne uprave mora biti. da ne gre brez potrebe de- nar iz dežele. kajti s tern pojema leto za letom dobrobit ljudstva. In ravno v tej zadevi roma leto za letom gotovo pol milijona kron iz naše dežele brez nikakega haska. To se mora zabraniti, ako nočemo. da dežela s časom po- vsem uboža. Izvestno je tudi. da bi dobil mar- sikateri domačin kos kruha kot uradnik ali cenilec ali agent pri deželni zavaro- valnici, dočim ga dobivajo sedaj na naš račun sinovi drugih kronovin. Zato pa priporočamo vsem onim, ki so v to poklicani. da pripomorejo po svoji moči v izvršitev te ideje. Delo ni lahko, a dosegljivo je. in doseči se mora. To zahtevajo koristi dežele in našeg?. 'judstva. V Razsfava u „Solskem Domu". (Konec). V drugi dvorani so bile razstav- Ijene na sprednji in desni steni risbe 1. letnika pripravljalnice za izobraže- vališče za učiteljice. Tu so bili risani najrazličnejši predmeti po naravi in po predlogah. kakor: listje. cvetke. sadje razno orodje itd. Vsi ti predmeti so bili ali enolično barvani ali pa v mno- govrstnih naravnih barvah senčeni. Pred njimi pa so ležale na dolgih mizah, kot predvaje v barvanju. ploskve, pre- vlečene z eno barvo in take, na katerih si opazil isto barvo od najsvetlejse do najtemnejše. Leva in zadnja stena te dvorane ter mize, ki so bile ob njili, so bile prevlečene z risbami učenk drugega Jr letnika. Tudi t&o bile risane deloma po predlogah^deloma po naravi. Tu smo opazili lepa tihožitja. med katerimi so bile razne skupine sadja. cvetk itd. Tudi nekaj pokrajin, risanih po raz- glednicah. je bilo videti. Izmed znanih naj le omenimo Bled in železniški most pri Solkanu. Kakor pri ročnih delih, tako smo tudi tu opazili, da so učenke od lan- skega leta sem le še napredovale. Sredi te dvorane na 4 m dolgi in 1 in pol m široki mizi, dalje na 3 mi- zah ob stebrih oken so bila razstavlje- na žen^ka ročna dela učenk 5. razreda iz „Alalega Doma". Tu smo videli mno- go ženskega perila z vezanimi imeni, predpasnikov. prtičev in drugih iz- delkov. \' drugem nadstropju je bila raz- stava v 4 dvoranah. V srednji so bili razstavljeni izdelki učenk 5. in 6. raz- reda „Šolskega Doma". Učenke 5. raz- reda so izgotovile tekom leta premnogo ženskih srajc in drugega ženskega pe- rila, kar je bilo vse razstavljeno na doigih mizah. Razun tega smo videli še mnogo drugih izdelkov kvačkanja, ši- vanja in vezenja. kakor: brisalk. kvač- kanih rut in odej. prtov, prtičev ter raznih reči kot namizno in kuhinjsko opravo Učenke 6. razreda so razstavile mnogo moških srajc, katere so bile vse na roko izdelane. Tudi drugo perilo, dalje kvačkane torbice, potem več prtov s križevatirn ubodom, podlage. razna stenska opremala, blazine in zavese so ležale po dolgih mizah ter visele ob stenah in oknih. Toliko različnih lepih del je bilo tu, da bi se bil človek težko odločil. če bi bil moral zaznamov.ati najlepše. \r dvorani na levi strani so bila dela učenk obeh priprayljalnic za izo- braževališče. Izdelki so bili iz vseh vrst ročnih del. Tukaj si videl mnogo belega perila z lepim vezenjem ali pa v gube sešitega. Tudi več prtov črez miznih prog in drugih okraskov z umetnim ve- zenjem je bilo tu. Najbolj so se odli- kovale prekrasne blazine in sicer 2 cerkveni in več drugih za domačo rabo. Opazili smo se prtiče s tenerifami, veČ reči v tako imenovanem „Hardanger" delu in izdelke na mrežico. Pozabiti pa ne smemo vajenic, na katerih so se Robofar. Poljski: A. VILCINSKI. (Dalje.) „Ljubi Zdislav, saj te ne zmerjam." „Pa kaj mi je zato ? Pa ne pla- iam... Kdo pa to plača? Ali jaz? Ko bi bili, oče, vi moj sin, jaz bi ne rekel n'ti besedice." „Vidišali, dete moje, težko je... kot Ijubim Boga, ne veruješ, zelo težko." „Komu pa je zdaj lahko, in ven- dar imajo ljudje. Treba pomisliti oče, Pa spoznate, da to mora biti. Jaz mo- ram imeti svoje, kar mi lice. Ali mi- s|ite, oče, da je to tako, kakor v vasi, kJer se je, kar se dobi in se nosi karkolj. Tu gleda vse na človeka in kaže s prstom nanj. Človek mora i'iieti čiste rokavice, mora imeti smodke, Pa snnHnhn« ,>i---------------;_ -_ ••> '• sem, kupovati slaščice, šopke, hoditi na zabave, kjer mora vsak udeležnik nekaj plačati, ne sine ostati v sramoti pri de- narnih zbirkah. Saj poznate oče, ta pre- govor: Če prides med vrame, kvakaj kot one." „Hm, ko bi še to kam privedlo?" šepeta g. Meško težko dihajoč. „Mora privesti! ülejte, oče. v kratkem bodem koncipist, potem komi- sar, pa tajnik in glavar. Prijetno bo reči potem očetu: moj sin je okrajni glavar ali poslancc (delegat)." „Bog ti daj to dočakati, daj! Ali do tedaj bodem na beraski palici. ^e pet j ill je doma, temu treba to, onemu ono. Francika prosi, rada bi se poro- čila... da bi..." „Kaj se jej tako mudi ? Kaj, pet- najstletno vaško otroče da bi že gle- dalo za možem.?! Ali čciiiu se pričkati dolgo ? Če hočete da napravim karijero, tedaj naj jo napravim, a če ne, pa II. Ne vem, kako sta se še razgovarjala dalje oče in sin. Povem le to: Drugi dan sem posetil g. Jacka, ki mi je od davna sosed in prijatelj; ali ta je bil zelo kisel. Sedel je skrbno zamišljen pri mizi. imel zapisnik in denar pri sebi. svinčnik v roki, in polo papirja pred seboj. Ko me zagleda. se strese. naglo skrije zapisnik v žep, in me jame prav srčno poljubljati. „Povprašali sta se jeden drugega o ženi in vsakem deietu. Na to mu dem : „Kako je pa z gospodarstvom ?" „l:h, tri sto črtov ujemi vse go- spodarstvo !" pravi ter se popraska po glavi. „Moj mili sosed. ko bi se dobil kdo, kar prodam vse skupaj." „Že deset let slisim vedno in to iz vaših ust, gospod sosed: ali ko bi imelo pri ti do tega. se vedno umaknete." „Ali zdaj bi ga pa res proclal. ka- kor vas cenim, gospod sosed. Zdaj ne morem več. Vedno bolj skromno ži- nika. prodal sem živino. povsod sva sama pri delu se ženo. a lie. gospo- dme, je vedno revnejše. Ce se kaj ne spremeni na svetu. če ne bo vojna, ali kaj drugega: tu človeka vrag vzame. In zraven tega, mili gospod, poginila mi je kobila: mislil sem, prodam jo v Tar- novu, in bo za obresti za g. soseda; mlada. štiriletna je dobila pljučnico; osemnajst goldinarjev sem dal le za zdravila. in vendar je šla. Spomladi je dobila Alarica kaselj, moj gospod, in to tak kašelj. da svoj živ dan nisem slišal kaj takega: pravim vam. bobnelo je v njej kot v praznem sodu. Žena pravi: jetika. mili Moško: doktorkimaz glavo in ukazuje poslati jo v i>čavnico. Kaj smo hoteli ? Peljali smo jo, in zopet je šlo petsto, uprav toliko, kar bi bil moral dati vam. g. sosed, za obresti. In pa tudi Zdislav me skubi." „Vidujeni ga čestokrat, da se vozi v izvoščeku po mestu", pretrgam ga smeje. Pavletič 6 K ; dr. Andrej Pavlica 5 K; dr. Josip Pavlin 2 K ; Svetoslav Premrou 2 K ; Ivan Rejec 3 K ; Fran Setničar 2 K ; Anton Šanie! 5 K; Andrej Tabaj 2 K; Tomaž Sedl?ček 1 K. Dalje so plačale gospe in g.ne : Gi- zela Fjnžger 2 K; Stefanija Havel 30 v; Antonija Hrovatin 2 K ; Marija Kopač, sve- čarjeva 5 K ; Milena Papež 1 K; Berta Pav- letič 2 K; Avgusta Šantel 1 K. Srčna hvala vsem blagim dobrotnikom! Našemu upravništvu je došlo : g. Su- ibic, profesor v üorici 2 K. Domače in razne vesli. lmenovanja. — Deželni odbor je sprejel v posebni seji dne 11. t. m.sle- deče prosilce v deželno službo : Za stav- binski urad gospoda inženirja Mauer-ja in pomožnega tehnika Hvalo. Za odde- lek pri knjigovodstvu: Prinčič Friderik, Hrovatin Josip in Mondolfo N. Za pisar- nični oddelek: Bratina Avgust, Vidrig Ahil, Frandolič Milia in Marega Marij. Vsled novega, po deželnem. zboru odobrenega štatuta je imenoval pet dnevničarjev, ki so zadostili vsem toza- devnim zahtevam, kot poduradnike s sedanjimi prejemki. Izredno je imenoval dnevničarja De Fiori ki služi v obče 63 let, pri de- želnem odboru pa le 42 let ter je 83 let star, poduradnikom s plačo 2400 K, ki se mu všteje tudi v pokojnino. Nek slovenski liberalni deželni uradnik je večkrat tu in tarn v potu svojega obraza dokazoval, kako stra- šansko je zapostavljen slovenski del dežele in koliko več so dobili pri zadnjem zasedanju Lalii nego Slovenci. Dotičnega liberalnega deželnega urad- nika, ki nam je uže delj časa znan kot rovač proti našim poslancem. opožarja- mo, da Bog ga ni ustvaril za to, da bo širil neresnico, da bo obrekoval in Črnil tiste, katerim bi se moral hva- ležnega skazovati za to, kar danes je. Mi srno s številkami dokazali in sicer s številkami, katere nam je dal isti urad. pri katerem si nehvaležnež kruh siuži, da smo Slovenci pri zadnjem za- sedanju dobili več podpor kakor Lahi, Naj pride nehvaležnež na dan s števil- kami, ki dokažejo drugače. Sicer pa ne vemo, kako more mož služiti pri istem uradu, katerega maze in črni. Šilain kopita naj pobere pa naj gre k liberalni trgovski zadrugi si kruh služiti, ako mu je tako zoperna deželna služba. Za danes dovolj. Ako bo treba, bomo še jasneje govorili. „Slovenska Straža". Do nedelje je bilo ustanovljenih po vsem Sloven- skem 161 podružnic „Slovenske Straže". Ta" dan je imela „SI. Str." v Ljubljani slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo prav mnogo občinstva. Na tern zborovanju je govoril tudi drž. posl. dr. Korošec. Govoreč o zadnjih bojili slo- venskih poslancev v državnem zboru, rekel je dr. Korošec med drugim: „0 slovenskern vseučiliškem vpra- šanju se vrše diskusije in vsa javnost v Evropi ve, da smo v Avstriji Slovenci, ki nimamo svojiii pravic. To je prvi uspeh. Vlada je odgodila državni zbor in ni pustila, da bi v tern zasedanju prišlo do odločitve. V jeseni smo mi zopet tamkaj na svojem mestu in bomo branili s krepko roko pravice sloven- skega ljudstva. Dolžnost naša pa je, da se ob tej priliki spomnimo onih strank, ki so nas podpirale v zadnjem boju. To so češki agrarci, radikalci in mlado- čehi. Z žalostjo pa moram konstatirati, da je glasilo naših slovanskih bratov, ki so nam po svetovnem naziranju najbližji, „Hlas" na Moravskem, obso- jalo to, kar smo morali storiti v korist slovenskega naroda. Mi pa bomo šli po poti, ki smo jo ubrali. Če hoče vlada razpustiti državni zbor in razspisati nove volitve, pozdravljamo to z veseljem. Mi nočemo končati kot strahopetci. Va- jeni smo bojev, zlasti ker imamo na čelu voditelja dr. Šusteršiča, ki je tudi v zadnjih dneh pokazal vso zmožnost kot načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke. Ponosni smo, da ga imarno v svoji sredi, in sledimo mu kot zvesti prijatelji." Kakor na tern slavnostnem zboro- vanju, tako se je izrekla tudi na vseh drugih ustanovnih shodih podružnic „SI. Str.", ki so se Širom naše slovenske domovine vršili, zahvala poslancem Vseslovenske Lj. Strake za njih odločno nastopanje v drž. zboru za slovenske pravice. Šolske zavode društva „Šolski Dom" je obiskovalo v šolskem letu 1909110 skupno 1538 učencev in učenk. Ljudsko šolo v „Šolskein Domu" je obiskovalo 280 dečkov in 340 deklic. V pripravljalnici za srednje sole je bilo 43 učencev. V pripravljalnico za žensko izobraževališče je hodilo 112 gojenk. — Moška obrtno-nadaljevalna sola je imela 155 obiskovalcev, v žensko obrtno šolo je zahajalo 108 gojenk. V „Malern Domu" je bilo v ljudski soli 100 učencev in 177 učenk. V otroške vrtce je hodilo 110 dečkov in 113 de- klic. Brez otroških vrtcevje torej hodilo v šolske zavode „Šolskega Doma" leta 1909 10 1315 učencev in učenk. Leta 1908 9 je obiskovalo te zavode 1236 otrok, toraj letos 79 več. Na vsih zavodih je sodelovalo: 3 učitelji-voditelji, 1 učiteljica-voditeljica, 1 učitelj, 17 učiteljic, 3 kateheti, 3 uči- telji drugih šol. Zavodi imajo 2 postrež- nika in 3 postrežnice. Na c. k. višji realki sta z odliko napredovala Kure Jožef in Udovč Jožef, bivša učenca pripravnice v „Malem Domu" društva „Šolski Dom" v Gorici. „Novi Dom" v Gorici se gradi. Zgradba se dviga hitro proti nebu. Sedaj se končuje prvo nadstropje. Upanje je, da bo ta mesec pod streho Delo je prevzel zidarski mojster g. Mozetič. Torej še letos stopi lepa zgradba, naš ponos, v vrsto naših narodnih ognjišč, naših slovenskih pribežalisč. Četrta sveta narodna hiša v Gorici se dviga od tal. Kdo bi ne bil tega vesel? Seznamek knjig, ki se bodo rabile z odobrenjem c. k. dež. šol. sveta v 1. razredu slov. zasebne gimnazije v Gorici. 1. Verouk: a) Veliki katekizem. b) Stroj, Liturgika. 2 Sloven ščina: a) Sket-Ja- nežič, Slov. slovnica za srednje sole, 9. izdaja. b) Sket-Wester. Slov. čitanka za 1. razred sred. šol. 3. LatinŠčina: a) Tominšek, Latinska slovnica. b) Wiesthaler-Tominsek, Latinske vadbe za 1. gimnazijski razr., 4. izdaja. 4. NemšČina: Končnik - Fon, Deutsches Lesebuch für die 1. Kl. slov. und slovenisch-utraquistischer Mittel- schulen, Ljubljana 1910. 5. Z e m 1 j e p i 's: a) Pajk, Zemlje- pis za 1. gimn. razred. b) Kozenn-Hranilovid, Geografički atlas. — 6. Matematika: a) Matek- P e t e r 1 i n, Aritmetika. b) Mazi, Geometrijski nazorni nauk za 1. razred. 7. Prirodopisje: a) Macher, Prirodopis živalstva za nižje razrede sred. šol. b) Macher, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede sred. šol. Eolesarsko društvo „Solkan" v Solkanu, priredi v nedeljo dne 17. t. m. svojo 1. društveno veselico na dvorišču g. lvan-a Nibrant hšt. 245, združeno s cestno dirko Kanal-Solkan. Start v Ka-# nalu pri orožniški postaji, cilj v Sol- kanu konec pokopališča. polževo dirko in dirko na stojaiu. Vstopnina kveselici je določena na 20 v. Gg. dirkači naj se blagovoliio prijaviti pri društvenem taj- niku Julij Makuc. Vloge za dirkače so določene na 2 K v vsaki dirki. Konec prijav v nedeljo ob 10. uri predpoldne. Odbor. Nesreča — noga odtrgana. Včeraj popoludne ob 4. uri se je v Sovodnjah zgo- dila nesreča, ki je zahtevala svojo žrtev. Tamkaj ima namreč mlatilnico g. Jožef Lut- man iz St. Andreža. Kot delavec pri mla- tilnici je bil nastavljen tudi 38 letni omoženi Johf Kuzmin iz Št. Andreža, bivši krčmar „Pri Štefanu" ravnotam. Le-ta je vlagal pše- nično snopje v mlatilnico. Ne ve se kako, se mu je zdrsnilo in padel je v odprtino, ki žre snopje. Močno zobovje mu je zgrabilo levo nogo, ter mu jo skoraj popolnoma od- trgalo. Le na tanjki kožici je viselo stopalo leve noge. Na blazen krik ponesrečenega ter na hud ropot mlatilnice, ki je lomila kosti ulovljene noge so mlatilnico koj ustavili ter ponesrečenca izvlekli iz mlatilnice. Brž so najeli voz in ga odpeljali v goriško bolniš- nico. Nedeljske tombole društva „Zvezda" v Sovodnjah se je udeležilo nad 3000 oseb. Činkvino je dobil nek mladenič iz Dola, tombolo pa dve dekleti z Vrha nad Rubijami. Razpis inženirskih mest. Za tra- sovanje obširnega cestnega omrežja, ki se prične graditi v kratkem, se vsprejme na namestništvu v Trstu več mladih inženirjev na pogodbo proti trimesečni obojestranski odpovedi. Mesečni honorar znaša 280 kron; k temu še. pride pri daljšem bivanju izven Trsta 100 kron doklade in pri potovanjih dijete X. plač. razreda. Prošnje z učnimi spričevali in spričevali o praktični uporabi je vpo- slati najpozneje do 25. t. m. na c kr. namestništveno predsedništvo. Prosilci s prakso imajo prednost. Gradiški okrajni glavar Schneider baje zapusti političnoslužbo ter se umakne v zasebno življenje. Drugi pa trde, da bo po- klican na namestništvo in da bo njegovim naslednikom imenovan namestništveni tajnik grof Mels Coloredo. Take vesti se namreč širijo po laških listih. Ifiodra galica. — „Goriška zveza" nam sporoča, da se ji je posrečilo dobiti ne- koliko modre galice izborne kakovosti. Z ozirom na občutno pomanjkanje galice je ni veliko na razpolpgo. Člani pridruženih za- drug jo dobijo pri zvezi, kjer se morajo ogla- siti. Galico pa dobe le tisti člani zadrug, ki so letos že vzeli galico pri zvezi ali pri kaki pridruženi zadrugi. Železnica Červinjan-Belvedere. — Na prošnjo furlanske žel. dmžbe je žel. mi- nisterstvo odredilo tehnično-politični obhod lokalne žel. proge Červinjan-Oglej-Belvedere. V slučaju povoljnega izida tega ob- hoda je želez. inšpektorat v slučaju, da ob- stoje vsi potrebni predpogoji, pooblaščen dati dovoljenje za obratovanje na novi progi. Nova bolezen na murvah. — V ltaliji in v Furlaniji, posebno ob italijanski meji, pokazala se je čudna bolezen na mur- vah, ki preti uničiti murvno perje tako, ka- kor peronospora trtno. To bolezen prouzro- čuje žuželka, imenovana murvna diaspis, ki ne napada pa le murve, marveč tudi drugo sadno drevje. Dosedaj ni nobeno sredstvo pomagalo v odstranitev te bolezni. V novej- šem času se delajo poskusi z žuželko, ki je prvi sovražna, v svrho, da bi se prišlo bo- lezni v okom. Dosedanji poskusi so se do- bro obnesli. Toliko vlada kakor tudi dežel na uprava obračata tej zadevi največjo pozor- nost, kar je umljivo, kajti ako se ne pride tej bolezni v okom, pojde kmalu sviloreja rakom žvižgat. Nadzornik kmetijstva Portelli in svet- nik Frühauf pojdeta v Italijo na lice mesta, kjer se delajo ti poskusi, da se prepričata, ali bi bilo umestno pričeti tudi pri nas proti- akcijo zoper tega novega škodljivca. V Furlaniji je peronospora napravila letos neizmerno škodo. Pokončala je pone- kod dve tretjini grozdja. Vse je osmojeno in grozdovje posušeno. V razne furlanske občine so se podale komisije, ki so prece- njevale škodo. Tudi na Vipavsko, v Brda in na Kras bi se morale podati take komisije, ki bi precenile škodo po peronospori. Poročajo nam z Vipavskega, da je perono- spora ponekod pokončala nad polovico vin- skega pridelka. Prizadeti naj bi si pobrigali za to. Mogoče bi se vendarle kaj doseglo. Držati križem roke pa jadikovati v takih slučajih se ne sme! Nevaren ropar pobegnil. — Iz ko- perske kaznilnice je ušel nevarni ropar, 19-letni Jožef Beltrami, doma iz Triden- tinskega, nedavno obsojen na deset 1( ječe zaradi nekega drznega ropa. Bel: trami je prežagal ograjo in preobletcn pobegnil. A ni užival doigo časa prostosti ; kajti že v nedeljo so ga prijeli na ko- lodvorti v Korminu, odkoder je hotel v Videm. Ko so ga prijeli, je povedal drugo ime in še-le po fotografiji so spoznali, da je on tisti Beltrami, ki je use! iz koperske kaznilnice. Kaznovanl laški iredentlstl - Ko so svoj 'as izgnali italijanskega urednika Manfronija iz Rive, so mu njegovi prijatelji priredili slavnosten banket, na katerem je prišlo do burnih iredentovskih demonstracij. Vsled tega so notarja dr. Constantinija za šest mesecev od uradovanja suspendirali, re- zervni poročnik Christoforetti je pa izgubil svojo oficirsko šaržo. Otvoritev vseslovanskega kon- gresa v Sofiji. V četrtek predpoludne je bil v narodnem gledališu v Sofiji slovesno otvorjen slovanski kongres. Pred otvoritvijo seje je mešan zbor zapel za to priliko zloženo kantato. v kateri se kliče Slovanom dobrodošlico. Nato je zapel zbor „Hej Slovani", ki so ga zborovalci poslušali sioje. Dr. Kramar je zatem proglasil kon- gres otvorjenim in predlagal. naj se izvoli Bobčeva predsedikom. Bobčev je od svoje strani predlagal. da se dr. Kramafa izvoli častnim predsednikom. Oba predloga sta bila vsprejeta z odo- bravanjem. Družba sv. Mohorja v Gelovcu. Leta 191! da Družba vsakemu udu, ka- kor do zdaj, šest knjig za ceno dveh^ kron. Da pa si udje lahko knjigo. ki jim morebiti ne bi ugajala. zamenijo, se izda še sedma knjiga. Izdale so bodo (Tllaöo incuetoče, zörauo in ueselo nemore ostati nobeno dekie in no- bena gospoöinja, fcatera se morn mučiti leta in leta u kuhinji in u gos- poöinjstuu pri pranju in umiuanju s slabim milom. — Pri porabi se uaruje roke In öoseze hitro, brez truöa in napora snežno belo perilo. učenke vadile v všivanju krp v belo ali pisano blago. Bile so tako dobro izde- lane, da se je zaplat le težko spoznala. Sploh so bila vsa dela tako okusno izvršena, da se gledalčevc oko kar ni moglo ločiti od izdelka. V šolski sobi umetnega vezenja in belošivanja so razstaviie učenke te sole svoje izdelke. Razstaviie so učne načrte iz belega šivanja in umetnega vezenja, kakor tutfi mnogo izdelkov iz krojenja in šivanja pcrila. Vezenje: belo, barvano in v zlatu. pa slikanje v svili ter razne aplikacije na mnogo- vrstnih predmetih. Da so bila vsa ta dela točno, okusno in d,aarršno izdelana, pač ni treba omeniti^ kakor tudi ne opisovati predmetov. $ič pa or.enimo krasen predpečnik slütin v svilo in sredi sobe na belem drogu visečo za- stavo. Ta je bila iz bele, težke svile, prav primerno okrašena z v zlato veza- njem in slikanjem v svilo, obrobljena z zlato franžo in v sredi z lepima podo- bama „Marije brez madeža" in „Srce Jezusovo". slikane od domače umetnice gospodične Šantel. Zastavi je bil pripet lep bel trak kurnice z zlatim napisom : Dekliška Marijina družba v Št. Ferjanu — usfanovljena 2. februvarja 1909. V tej sobi je bilo več predmetov (galantarij). na katerih so bile v les vžgane in barvane risbe. kakor tudi vse stene obložene z risarijami učenk. Iz teh se je jasno razvidelo. kako so učenke iz priprostega motiva n. pr. iz enega lista. metulja, hrošča ali krivulje sestavljale okraske, katere so potem vporabljale bodisi pri vezenju ali olep- šanju oblek. katerih smo videli mnogo na izdelanih ženskih in otroških oble- kah razstavijenih v š. sobi za krojenje in šivanje oblek. Tu je bilo 24 oblek na kalupih a mnogo razgrnjenih po mi- zah, ki so bile raznega kroja, razne ve- likosti in različno več ali manj okra- šene s prišito vrvico, ter z ušitir.i bar- žunom, druge z izrezanimi uložki itd. Nastavljenih po mizah je bilo mnogo bluz, raznih več ali manj okrašenih spodnjih kril itd. Krasna skupina oblečenih otrok je vse obiskovalce očarala. V tej skupini se je nahajal otrok napravljen za pe- stovanje, nadalje otrok. ki stori prvi korak, večji otrok in 14 letna deklica. vsi oblečeni v oblekah, primernih njih starosti. Qb stenah in po mizah so bili mnogoteri kroji narisani in izrezani. Zanimivi so bili na stene obešeni „učni načrti" razstavljeni odvsehučenk te sole. Iz teh in iz razstavijenih oblek se je razvidelo ne le kako se temeljito uči na tej šoli, temveč tu Ji marljivost in ročnost učenk; kajti izvzemši učnega načrta, so büi vsi drugi predmeti izgo- tovljeni od 1. junija dalje. Med leiom so skrojile in sešile učenke črez 200 komadov raznega kroja, velikosti. obüke in okraska zase ali za svoje, Na naroiiilo se je v šoli izdelalo tekom leta 63 komadov korn- pletnih oblek, več površnih jopičev in kril, te moderno okrašene z vrvico (soutaches), več bluz, domačih oblek (reform), 2 svileni beli poročni obleki tudi bogato in okusno obšiti z vrvico ter okrašeni z mirtami. Zadovoljno smo se ločili iz razstave s prepričanjem, da s«; slovenska mla- dina resno pripravlja ;:a življenje. Tako Bog pomagaj! Dopisi Komen. (Za trtani še — murve.) Sodnijska obravnava v Komnu dne 7. julija t. 1. je pokazala, da zna- mo manipulirati tudi \\ murvami. V Komnu obstoji okrajno sadjarsko društvo, kojemu je prt dsedoval do zad- njega časa več let tukajšnji učitelj Josip Štrekelj, bivši liberalni deželni poslanec, brat c. kr. državnega „Lojzeta". Država in dežela sta podpirali to društvo bodisi z dcnarjem, bodisi z drevesci iz državne drevesnice. Pred- sednik Josip Štrekelj je naročil na ime društva iz državne drevesnice koncem lanskega leta tudi 100 murv in drugih sadnih drevesc. Za nvurve je bilo treba plačati 50 K in prevoznino 10 K 25 v. do Štanjela. Oglasil se je pa predsednik takoj s prošnjo pri c. kr. vladi, naj prepusti murve društvu brezplačno, ker drugače ne bi jih sprejelo. Vlada je ugodila tej prošnji predsednikovi. Tukajšnji posestnik in ud komen- skega sadjarskega društva g. Miroslav uodnič iz Komna štv. 18 pa je sam potreboval nekaj murvovih drevesc ter se je v ta namen osebno oglasil v državni drevesnici v Gorici. kjer jih je tudi res vdobil 20 in sicer po 50 v. drevesce. O tej priliki je zvedel tinli za zgoraj omenjeno naročbo murvza d r u š t v o. Doma je pazil, kam se vsadi onih 100 murv. Predsednik Josip Štre- kelj jih je oddal svojemu bratu, državnemu poslancu Lojzetu Štre- Uelj. ki jih je vsadil na svojem zemljišču. Prevoznino za te murve je pa plačal predsednik iz društvene blagajne v znesku 10 K 25 v. Ko so bile murve vsajene, je pač naravno, da je to po- četje predsednikovo prišlo na dan. Predsednik Josip Štr. skliče dne 3. apr. t. 1. občni zbor, da bi se nekam opra- vičil. Vprašal je mej drugim g. Miro- slava Godnič, ako mu še očita, da iz- korišča društvo, na kar mu Godnič od- vrne, da res izkorišča društvo. Na drugem občnem zborti dne 17. apr. t. 1. vpraša Josip Štrekelj zopet Godniča vzdržuje li svoje očitanje. uodnič mu jasno odgovori, da svoje očitanje vzdržnje v zadevi murv. Užaljeni Josip Štrekelj je odložil predsedsvo, na kar je bil soglasno izvoljen za pred- sednika g. Miroslav Godnič. Bivši pred- sednik Josip Štrekelj ie vložil na to proti g. Miroslavu Godnič radi žaljenja časti .in obrekovanja tožbo. A vrli g. Miroslav Godnič se tega ni ustrašil. Nastopil je potom zagovorika g. dr. Ignacija Kotnik, c. kr. notarja v Komnu dokaz resnice ter ga je dne 7. t. m. pri sodni obravnavi tudi temeljito d o g n a 1, tako da je bil popolnoma oproščen. Ogromni pravdni stroški pa zadenejo tožitelja Josipa Štrekelj. ki je temeljito pogorel. Dne 9. t. in. se je po bitstvu v isti zadevi vršila pa pred sežansko o- krajno sodnijo kazenska razprava proti Miroslavu Godnič in Josipu Kovačič iz Komna. Tožil jih je isti Jožef Štrekelj zaradi razžaljenja jasti. Povod tej tožbi je dalo neko poročilo sadjarskega dru- štva v Komnu na okrajno glavarstvo v Sežani v zadevi že zgoraj omenjenih murv. Tu pa sta bila Miroslav Godnič in Josip Kovačič obsojena. Primerjajoč izid te obravnave z izidom obravnave dne 7. 't. m. v Komnu, čudili smo se nad vse. Sicer pa ni še izrečena za- dnja beseda od strani sodne oblasti in šele, ko bo ta oblast izrekla svojo za- dnjo besedo, govorili bomo tudi mi, kakor se nam bode zdelo potrebno in primerno. Naj omenimo, da sta bila toženi tudi Godničeva soproga in pa g.čna Ingerl, češ, da sta sodelovali pri sestavi poročila. Glede g.čne Ingerl je tožitelj koj v začetku razprave odstopil od ob- tožbe, g.a Godničeva pa je bila oproščena. Iz Avö. Neznani tatje so minoli teden pri ra/.nih hišah kradli in sicer: kokoši, piščeta, obleko, klobuke in denar. Iinemu so ukradli neko svoto denara, katero si je revež ravno isti dan izposodil. Poskusili so tudi pri M. D. S. „Nad-Avčem". Prisli so v sa- kristijo ter zlomili nabiralnik. Ko so ga odprli, našli so njem samo 1 vinar. Z jezo so vrgli isto na tla in srečno odšli. - •_______ Politični preglei Kdaj se zopet skliče državni zbor. Državni zbor je zboroval 83 dni, od 14. aprila sem. RešiJ je proračun in najel posojilo ter rešil nekaj manjših predlog. Parlamentarne počitnice bodo trajale do konca septembra. Sledi štiri- do pettedensko zasedanje deželnih zbo- rov. Državni zbor bo sklican koncem oktobra, delegacije začetkom novembra. Sloga med Hrvati in Srbi v bosanskem deželnem zboru. Iz Sarajeva javljajo „Obzoru", da pride med hrvatskimi in srbskimi po- slanci v dežt-lnem zboru bržkone do koalicije Pfišlo da se je že v v.seh- vprašanjih do popolnegasporazumljenja. Darovi. Za „Š o 1 s k i d o in" so plačali predsedništvu: Anton Plesničar, župnik na Lokvah, namesto udeležbe pri po- grebu prijatelja Ant. Gleščiča 5 K ; vesela družba na Vcjščici 1 K 46 v ; Janez Jarec, kurat v Št. Ferjanu 8 K; 12. VI. 10 K; Ivan Berbuč, dež. poslanec, namesto vstop- nine h konecletni veselici „Š. D. 10 K ; dr. Ant. Gregorčič 20 K; Ana Nardin, trgovka v Gorici 2 K; Josip Pavletič, stolni župnik v Gorici 20 K; Benedikt Poniž v Gorici 15 K. Mesečnino za maj so plačali gg. : Vik- tor Bežek 5 K; Fran Bitežnik 2 K; Leo- pold Bolko 10 K; Anton Breščak 2 K; dr. Karol Capuder 1 K; Karol Cigoj 3 K; Jakob Čebular 2 K ; dr. Ivan Eržen 4 K ; Fran Finžger 4 K ; Ant. Fon 2 K ; Josip Fon 10 K; Anton Fras 5 K; Anton Gvaiz 2 K ; Hed- žet in Koritnik 2 K; Teodor Hribar 5 K ; Andrej Ipavec 3 K; Ivan Kuttin 2 K; Mil- ton Klavžar 2 K; dr. Ignac Kobal 2 K; Jernej Kopač 2 K; Franc Leban 2 K ; dr. Josip Ličan 3 K; Ivan Mercina 3 K; Gustav Novak 2 K ; dr. Anton Papež 2 K ; dr. Fran Slike z Balkana. (Gino Bertolini, Balkan-Bilder). Tako se zove najnovejše delo o Bal- kanu, katero je izšlo 1. 1909 kot prevod italijanskega izvirnika (Fra Musulmani eSlavi). B e rt o 1 i n i je potova! z dvema Antjležema — Mr. Stralton in sir Heddon — a Trsta čez Istro v Reko, od tu preko Dalmacije in čez Bosno v Zagreb na Hrvaško. Potovanje so napravili v avtomobilu in tura ni ravno obširna. Poleg tega mož ni poznal jezika, kajti vedno toži, da se niso mogli razumeti z ljudnii itd. Kar se tiče opazovanja, ima pač dobro oko, a je grozno plitev. Seveda gre potem in napiše 312 strani debelo knjigo o svojem potovanju. Resnosti znanstvenika sicer ne zahtevam od takega potnika, a da vedno in vedno zbija sale s svojim šoferjem, katerega zovejo Allumette, pač ne kaže po- sebne globokosti. Bertolini tudi ni objektiven opisovalec, ampak kar je laško, ga. vleče, drugo mu je bolj stranska stvar. Že v Ko- p r u povdarja iuteligenco, ročnost in spret- nost romanskega plemena. Potuje skozi Ro- vinj, Piran, Pulj itd. vidi le dobre lastnosti svojih rojakov. „Liebenswürdigkeit, Güte, seines, einschmeichelndes Wesen, Herzlich- keit und Frohsinn, Mitgefühl und Hingebung das sind die sofort hervorleuchtenden Ei- genschaften der Bewohner" (str. 16). Mi jih poznamo pač tudi drugače in ravno nave- denih lastnosti je presneto malo. Reka. V naglici opazi tudi nekaj Slo- vanov. Seveda so to najhujši elementi in bati se je, da se ta južni del ne združi s severnim, s Čehi, in „einst kann der lag kommen, wo die Tschechen un die Kroaten wie zwei Zähne eines fruchtbaren Gebisses dreinbeissen werden." (str. 43.). No, tako razdivjani pač še nismo, da bi to, kar je vmes, kar požrli. V Dalmaciji ga skrbi le stari beneški lev in pa rimski orel. Upa, da se kedaj po- vrnejo časi, ki so bili, da pride romanski element zopet do veljave in oblasti. „Und warum sollte nicht der grösste aller Adler zurückkehren ? Das römische Wappen im neulateinischen Felde ?" Da, da! To skrbi gospoda Bertolinija, ampak menda se je zara- čunil. Celo naša vlada je ternu človeku za Italjane nepravična in podpira Slovane : „Die Regierung begünstigt den Einfall des slavi- schen Elementes noch sehr", pravi na str. 89. svoje knjige. Sicer gos. Bertolini prizna, da je v Dalmaciji 96 odstotkov Slovanov in le 4 odstotki Lahov, pa vendar se mu zdi vsaka malenkost, ki jo dosežejo Slovani le velika krivica proti Lahom. Krivično je, če vlada ne skrbi za Lahe še bolj, kot to že stori, kajti Lahi so edini zavezniki vlade proti Slo- vanom. — Da, proti Slovanom so že, če so pa za vlado, to je drugo vprašanje. Znani tržaški bombni procesi pač to „potrjujejo", kaj ne? Kako je mož nedosleden, se vidi iz sledečega stavka. On gleda tja doli čez morje, proti Raveni. Opazi tudi znana „zlata vrata", porta aurea, in vsklikne: „Weiter im Hintergrunde, viel weiter unten, liegt das „Goldene Tor", durch welches einst ein an- derer Caesar einziehen wird: der Genius Italiens!" Da, to je njegovo stališče, tu se je pokazal v pravi luči, tudi za vlado ne bodo, ampak rešitve čakajo od one strani morja. Neznanje in nevednost avtorjev^ pa kažejo napake, ki naravnost kriče. Isi. pr. trdi o Bosni in Hercegovini, da sta tarn uvedla krščanstvo sveta brata Ciril in Me- tod in o razširjenosti Slovencev pravi: „Ein starkes Kontingent Slovenem stellt auch Tirol." Žalibog, da ni res, a take stvari bi pač morale izostati v knjigi, ki nosi naslov „Studienreisen" (!) V Dubrovniku, temu središču nekda- nje hrvaške umetnosti, znanosti in slave, ga ne zanimajo stari spomeniki, umetniške stavbe in kulturno delo, ampak briga se za petje laških fantinov, ki kriče po mestu. To je za g. Bertolinija poseben užitek in takoj sklepa, da je to ljudstvo, „das nach den Slaven hier herrschen wird!" (str. 165.) Ob- jektivnost in take stvari so pisatelju neznane, on piše iz svojega italjanskega srca, ne iz misleče glave. V Bosni so baje vzeli nekemu 1 a - škernu harmonikarju risarije in razne listine, ki jih je narisal in napisal o mestih in trd- njavah. Avtor pravi sam, da je bil ta mož Lah. A odkje je prišel, se vpraša. Odgovor doni res komično: „Iz Črnegore". Tedaj 1 a š k i harmonikar, gotovo preoblečen čast- nik ali kaj takega, pride v Bosno iz Črne- gore, kjer Lahov sploh ni. No, „man merkt die Absicht-----------". Prav na dolgo in ši- roko, pa prav nezanimivo govori potem o turških običajih in veri (str. 192-230), kar je deloma že znano in brez interesa. Vsa stvar je seveda prepisana. Tako počasi pride govor tudi na Trst in tu se možak razgreje do skrajnosti. Očita dunajski vladi, da zatira tako kulturno dru- Štvo kot je „Lega nazionale , ki vrši mirno svoj „Kultur- und Zivilisation s- Apostolat". No, to pa to! To pa vemo vsi, kakšno je to apostolsko delo tržaških iredentovcev! Lahi v Trstu so heroji ki za- služijo spoštovanje vsega sveta in združili naj bi se z Nemci proti Slovanom, kateri so „voller Ungeduld — zum Angriff bereit,' (str. 243). Avstrijska politika je čisto kriva, pravi g. Bertolini dalje. Nemčija bi morala porabiti svoj vpliv in poseči vmes. „Es würde ein Meisterstreich sein, wenn Deutsch- land mit seiner immer wachsenden Autorität Österreich dazu bewegen könnte, von nun an auf der Basis eines deutsch-magya- rischen Blocks zu kämpfen" (250;. No, to je pa že malo preveč za moža, ki hoče biti resen in trezen opazovalec razmer. Ta- kih politikov pač ne potrebujemo in pisateli naj bi rajši ostal doma, kot da trosi tak bedarije med svet. Za take stvari smo pac že p r e z r e 1 i. Vtis v celoti: zunanja oblika krasna, slike naravnost izborne, a po mislih je g. pisatelj strašno plitev in površen, poleg tega še zaljubljen v svojo rodno kri čez glavo. Ta „študija" bi spadala bolj v kak navaden dnevnik kot pa da je izšla kot knjiga, ki hoče nekaj veljati. Seve, naši na- rodni nasprotniki bodo takoj hlastnili po njej, v resnici nima nikake znanstvene vrednosti. Ali je g. pisatelj predelal pridejano, tri strani obsegajočo bibliografijo vmes dosti hrvaških avtorjev — o tem res dvomim; knjiga tega pač nikjer ne razodeva. d. b, sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1911.2. Deseti bra t. Slovenskih Ve- I černic o5. zvezek. llustroval .1. V a v- I p o t i č. 3. Hrvati. Spisal f J. Stare. 1 uredil in izdäl Fr. Neubauer. 4. ¦ M I a d i n s k i s p i s i. Spisal Ks. AI e- ¦ § k o. Ilustroval S. Hantel. 5. Z g o d- b e sv. p i s m a. 17. zvezek. t>. Mol i t- venik za 5 o I s k o m I a d i n o. 7. V zameno se izda knjiga: Razne p o- v e s t i, ako kdo ne želi „Zgodb sv. pi- sma". Kdor hoče dobiti vseh sedein & knjig, doplačaj (>0 vinarjev. > Senzačna knjiga o iredenti - Na Lipskem je izSla senzačna knjiga, spi- sana od Bresnitz-Sydacoffa o „lrredenti". Irredentsko gibanje so zlasti pospeše- vali, kakor pravi ta avtor. bivsi naniest- nik üoess in policijski ravnatelj Busich. Nevihte in veliki nalivi na Tirol- skem in na Ogrskem. — Iz lnomosta poročajo, da je razsajala v tamošnji okolici v noči od nedelje na pondeljek huda nevihta. Bili so tudi velikanski na- livi. ki so provzročili mnogo škode. Tudi na Ogrskem in sicer v oko- lici jezera Balaton je razsajala v nedeljo huda nevihta. kateri je sledil velik na- liv. Vse to je napravilo po tamošnjih vinogradih mnogo Skode. Tudi železnica je bila poskodovana vsled naliva. Petrolej v Boljuncu. Pri kopanju vodnjaka je prišel posestnik Anton Žerjal v Boljuncu v globočini 2 in pol do petrolejskega vrelca. Colpi obsojen. V soboto se je do- končala na Dunaju poroina ruzprava proti Colpiju. ki je ukradel „Banki ko- bperativi" v Trentu nad 300.000 K. Colpi je bil obsojen na 6-letno poojstreno ječo. — Stenografija v vojski. — Šef ge- neralnega štaba celokupnearmade Kon- rad pl. Hötzendorf je izdal razpis, da bodo morali odslej aspiranti za vojno Lolo pri glavni izkušnji dokazati tudi znanje stenografije. To znanje je zlasti za kornega učenca velike vrec^nosti. ker za večino predmetov ni nikakih knjig in je učenec navezan zgolj nazabeležke predavanj. Stavka proti mesarjem se v Kremsu nadaljuje. V Solnogradu so on- dotni mesarji izjavili. da bodo pošiljali v Krems meso za 24 vinarjev ceneje. kot ga prodajajo ondotni mesarji. Stavka proti mesarjem je tudi v Hainburgu, organizira se pa nanovo v Požunu. Cerkveni ropar — zasačen? — Dne 29. jun. je bila v Reki oropana fran- čiškanska cerkev. Dne 2. jul. je prišel v za- stavljalnico v Gajevi ulici v Zagrebu neki mož in je hotel zastaviti razne dragocenosti. Stvar se je zdela uradniku sumljiva in na skrivnem je posla! po detektiva, ki je neznanca aretiral. Med pctjo pa je ta potegnil nož in zabodel detektiva ter zbeža!. Detektiv je vsled rane umrl. Zasačili lopova niso, a našli so njegov kovček, v katerem je bilo ukra- denih dragocenosti v znesku za 15.GOO K. Ker so iz raznih znamenj sumili, da je lo- pov nekje od Ptuja doma, so brzojavno ob- vestili mariborsko policijo. Stražnik Kusman je 7. tm. zvedel, da je neki neznanec, glede katerega se je popis vjemal, ponujal razne zlatnine po Mariboru v nakup. Zasledoval ga je s policijskim psom „Luksom" in ga je zasačil proti večeru pri Laberju v Trža- ški ulici. Ko ga je zadržal, je mož potegnil nož in mahaje ž njim krog sebezbežal. Stražnik je „Luxu" dal znamenje, naj ga zasleduje, kar je ta storil in moža dohitel. Začel se je strašen boj med psom in neznancem. Pes je dobil več težkih zabodljajev z nožem, a končno je vendar lopova podrl na tla in omogočil, da se ga je zvezalo in odpeljalo v zapor. Neznanec sicer taji, vendar se splošno sodi, da je identičen z zločincem iz Reke in Zagreba. Znižala se je kazen proto.su Tuttmannu, ki je bil zaradj.t M<>ntitn Drobrinice. V aprilu Idosnjega leta je prislo v Ameriko 104.303 izseljeneev. poleg drugih potnikov II. in 111. razreda. Od ten jih je rnoralo S500 pred posebno izseljenisko sodisče zaradi raznih za- držkov. 535S jih je bilo takoj po prvem zaslišanju zopet izpusčenih. da so smeli v dežclo. Nazaj poslanih je bilo 1952 izseljeneev. Italijanov je bilo 35.055. iz Avstrije jih je prislo 11.305 in sicer je bilo 8151 možkih in 3154 žensk. Hotelska družba za Dalmacijo Neki angleski konsorcij je s kapitalom o milijonov krön osnoval akeijsko družbo. ki si je postavila nalogo, gra- diti hotele po raznih dalmatinskih mestih. Družba je v inozemstvu že re- gistrovana in zaprosi v kratkem za koncesijo pri avstrijski viadi. Italija na Baikanu. — Kakor poro- čajo s Cetinja, bodo priredili povodom vla- darskega jubileja kneza Nikole na Cetinju italijansko razstavo. To je zopet dokaz, kako napreduje premoč Italije na Balkanu. Morsfeo kopališče v Lignanu ob italijanski meji v videmski provineiji je kupil neki ogrski konsorcij. Vročina v Ameriki — Iz New- Yorka poročajo. dc v!ada tarn grozna vročina. V nedeljo je umrlc v New- Vorški okolici 23 oseb za solnčarico. Z loncem ubila moža. — Občin- skega svetnika in posestnika v Lich- kovu. Bohunka. so našli v četrtek mrt- vega z veliko rano na glavi. Aretovali so njegovo ženo. ki je bila osumljena umora. Izjavila je. da jo je niož tepel, pri ttm ga je sunila v prsa. nakar se je izpodtaknil in se smrtno pobil na zemlji. Preiskava pa je dognala. da je žena zagnala v prepiru železen lonec možu v glavo in ubila tako svojega moža. Surov mojster. — Pri polieiji v Braševem (Ogrsko) se je oglasil kmet Jožef Tökös s svojim 14-letnim sinom in je s solzami v očeh pripovedoval.da je neki krojaški mojster, pri katerem je bil njegov sin v uku, tega skoro do smrti pretepal. Zdravnik je fanta pre- iskal in našel, da je dečko vsled teles- nih poškodb in prestanega strahu zblaz- nel, Mojstra zasleduje državni pravdnik. Pl Schönebeck zblaznela ? Gospa pl. Schönebeck. proti kateri se je v Allensteinu sedaj vršila glavna razprava radi sokrivde na umoru njenega moža majorja pl. Schönebacka, je z malimi škarjami in nožkom za nohte poizku- sila prerezati si žile, kar je pa prepre- čil svak. Prepeljali so jo v blaznico v Kortau ter. je s tem proces za enkrat končan. Pl. Schönebeck je imela tri za- govornike. ki hočejo svoje negovorjene sklepne zagovore izdati v posebni knjigi. Stroški za braniteljstvo znašajo 30 do 40 tisoč mark. Gospodarske vesti. Marsikateri bo rabil v kratkem čilski soliter, zato naj pazi, da kupi pri- sten čilski soliter. Čilskemu soiitru pri- mešajo včasih brezvestni prekupci ku- hinjsko sol, kajnit ali drugo manj vredno sol, katere se ne dado razloče- vati s prostim očesom. Da doženeŠ, ali je čilski cuter pristen ali ne, deni ne- koliko : >.: >.:. -.', kako kovinsko ploščo in drži nad žjavico. Ko se je plošča segrüla, se čilski soliter, ako je pristen, v petih ininutah razstopi in mirno zgori. Ako mu je bi!a primešena ku- hinjska ali kalera druga sol, začne so- liter takoj pokati, kakor hitro se je segrel. n ' I "I podpirajte liOISlKl! slov. šolstvo II v Gorici! — izaajatei) in oagovorni ureaniK Anton uavcar. Loterijske ätevilke. 1). jiilija. Dunaj......22 78 o4 25 45 Gradec ... 43 74 6 58 45 Izredna prilika! Proda se radi bolezni jako dobro idoča ^OStilna na zelo prometnem kraju na deželi, v trgu, pod jako ugodnimi pogoji. Zaslužek dober in zagotovljen. Med JO recepti bos gotozw iiaUa marsikatere, po kateri bodo Pekatete tebi in tiwj- cem isborno disale. Naroči si kuharsko knjigo pri Prvi kratij- ski tovarni testen in v II. Districi. I dob is jo sastonj. Jvtihael Jurk %tf priporoča svojo brivnieo ""^f (3 v Gorici na Kornu st B L3 K9R0L SNGELI, trgovec in krojač v Kanalu sprojnie dva krojašku pomoCnik.i. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce Stev. 6. NOVA HIŠA je na pro da j v Gorjanskem na Krasu. Iliša je ob cesli in zelo pripravna za kremo ali trgovini. Naslov pove upravništvo našega lista. Čevljarslia zadruga v Mirnu naziiaiija sL obciihstvu, da je odprla proda- jalno svojili izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Eabatišče štev. 1 ter se priporoca za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema narocila po Mr zmernih cenah. ^ Prosiva zahtevati listke Največja trgovina z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (Iraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno plošČevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, 8 o 1 i d n a postrezba! Eno krono nagrade izplr.čava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 kron blaga. Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Prosiva aahtevati listke! Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni stioj? AVo ga ruinate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka Pc dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria stroji delHio še po 10 letni uporabi brezšumno. Original Victoria stroji so uepreKosljlvi za lornačo rabo in obrtne namene. Original Victoria stroj! so uajpripraviiejši ia umeuio vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje Drez- plačno Original Victoria stroji su uajboljši i/deleK ^seh do- sedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroji jamclva 10 let. Nikdo na] ne zamudi priliku jgledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga .Original- Vic torja" strojev in drugin šivalnih strojev, dvokoles P u c h " orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki Kersevani & Cuk - Gorica Stolni trq (Piazza Duomo) štev. 9. Tiska „Narodna Tiskarnaa (odgov. L. L u k e ž i č.)