Bpedlzlon« la ab&ooaamto poetom CuitalM plačan« « gotovini Naročnina me.eino IS Lir, ca Inozem« »tvo 31.50 Lir « na-deljska izdaja ce« loletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. Ček. rač, Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10.349 ca inserat«, P o drn in 1 o a|i Novo mest« Izključna poofilaSJenJča m egtalrranje IfaTTJansEega !n tujega Izvora i Union« Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. g Uredništvo In n prava« Kopitarjeva t, LJubljana, g i Eedazione, Amministrazione« Kopitarjeva t, Lubiana. i 1 Teleton 4001—400;. § Abbonamentl; Me«« 18 Lir«. Estvro, meta 31.50 Lir«. Edi-cione domenica, «n-bo 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C P. I Lubiana 10 650 per gll abbonamentl, 10.349 per 1« in-••rcionL Filial«! Novo mesto« Coucesslonarla escluslra per la pnbbtldlS 31 proventi-nza Italiana ed eatera: llnlone Pubblicita Italiana S. A*. Milana, Vojno poročilo št. 1105 Sovražna ladijska spremljava napadena £n parnik je bil potopljen, eden pa zažgan — 4 sovražna letala sestreljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Oh rtu Bon (Tunis) so nemški bombniki včeraj pozno popoldne napadli ladijsko spremljavo, potopili en parnik, enega pa zažgali. Nadaljevala se je sovražna letalska ofenziva na otok Pantelerija. Topništvo je sestrelilo dva stroja. Dva nadaljna sta bila sestreljena v boju od itulijansko-nemških lovskih letal. Sovražna letala, ki so bombardirala in obstreljevala kalabrijske in snrdinske obale, so povzročil« nekaj žrtev in lažjo škodo. Livorno, 4. junija. AS. Potem ko so pospravili vse razvaline in je nekaj ranjencev še umrlo, je število žrlev |x> sovražnem letalskem napadu dne 18. maja narastlo na '249 mrtvih in okrog 000 ranjenih. r Seja odbora za avtarkijo Duce je predsedoval seji ministrskega odbora za gospodar, osamosvojitev, kjer so reševali 33 prošenj Rim, 4. jun. AS. 1. junija ob 17 se je pod predsedstvom Duceja sešel v Beneški palači medinini-strski odbor za gospodarsko osamosvojitev, da bi razpravljal o prošnjah za dovoljenja za važne nove industrijske naprave. Navzoči so bili: tajnik fašistične stranke ter ministri za korporacije, poljedelstvo in gozdove, promet, za menjavo in valute, za vojno izdelavo, za italijansko Afriko in za javna dela, podtajnik v finančnem ministrstvu, guverner italijanske Narodne banke, zastopnik načelnika glavnega stana, tajnik vrhovnega obrambnega odbora, predsednik Narodnega sveta za raziskave, tajnik ministrskega odbora za vzporeditev, oskrbo, razdeljevanje živil in za cene. Sestanka so se udeležili potem še: glavni ravnatelj za industrijo, glavni ravnatelj za rudnike in kovinarstvo, glavni ravnatelj korporativnega nadzorništva iz ministrstva za korporacije dr. Andrea Pellegrini in inž. Carlo Migliaccio, od vrhovnega obrambnega odbora pa kapitan bojne ladje Delli Panni Giuseppe. Na tem sestanku so prerešetali 33 prošenj, od katerih so 23. ugodili, 7 pa jih odbili, ker se nanašajo na stvari, ki jih ne smatrajo za najnujneje potrebne. Nadaljnje 3 prošnje pa so tudi zavrnili, ker v teh primerih ne gre za industrijske naprave, ki bi bile v sedanjem trenutku potrebne. Vložene prošnje so se nanašale na pobude v naslednjih panogah: topilnice in kovnice, ladjedelnice, mehaniška industrija, industrija težko topljivih snovi, kemična industrija, predilnice, Industrija umetnih vlaken, prehranjevalna industrija, hladilnice in razne druge panoge. O vsaki prošnji jc povedal mnenje minister za korporacije, v razpravo pa so posegali člani odbora. Glede prošenj, katerih predmet spada v njihovo pristojnost, so povedali mnenje tudi podpredsedniki korporacij za gojitev povrtnine, sadja in zelenjave, predsedniki korporacij za les, tekstilne izdelke, za topilniško industrijo in kovinarstvo, za mehaniko, kemično industrijo, za gradbena dela, za steklo in keramiko, za mornarico in letalstvo, kakor tudi predsedniki fašistične Zveze industrijcev in Zveze industrijskih delavcev. Navodila tajnika stranke za delo GIL-a Sovjetski napadi pri Veiišu izjalovljeni Nemško letalstvo obstreljevalo zbirališča sovražnih čet ter preskrbovalna središča v Kavkaziji ter ob Doncu Hillerjev glavni stan, 4. jan. Nemško vrhovno | bombami potopljeni dve slražni ladji, en rušilec ,1 . »■> no^bml/kcnti Rim, 4. junija. AS. Danes zjutraj jo na akademiji GIL-a na Mussolinijeveni trgu tajnik stranke, vrhovni poveljnik GIL-a ob navzočnosti pod-poveljnika generala Fel|riani|a, načelnika glavnega stana Scale in podnačelnika Melona ter inšpektorja Testa sprejema! poročila zveznih podpoveljni-kov in pokrajinskih zaupnikov GIL-a. Generalni podpoveljnik GIL-a Feliciani se je najprej spomnil zveznih podpoveljnikov. padlih na bojišču, nato pa I je obrazložil naloge pokrajinskih oblasti na vseh odsekih njihovega delovanja, da bi organizacija vedno bolj odgovarjala svojim političnim in vzgojnim ciljem. Generalni poveljnik Carlo Scorza jo nato dal navodila za oblikovanje mladine, navodila, ki vsebujejo delo, segajoče v giohine, nad vse resno delo, ki mora ostati zvesto načelom revolucije in mu je temeljni c.ijj okrepitev značaja. Nato je opredelil položaj GIL-a v sedanjem trenutku. Delo pokra- povcljstvo objavlja: Na področju pri Veiišu so so krvavo iz.ialoviji podnevi in ponoči ponovljeni sovjetski napadi. Uničenih je bilo 21 sovražnih oklepnih voz. Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo santo o krajevnem bojnem delovanju. Letalstvo je obstreljevalo v Kavkaziji in na d o n c š k e ni bojišču brez prenehanja zbiranje sovražnih fet ter letalska in preskrbovalna oporišča. Posebno hudo je v sodelovanju z madžarskimi bojnimi letalci napadalo dovozni promet sovražnika. ,V. Severnem ledene m morju sta bili z pa poškodovali. V mesecu maju jc bilo na vzhodnem bojišču uničenih 1257 sovražnih letal. V istem času jo bilo izgubljenih 143 lastnih letal. Hitra nemška bojna letala so napadla sovražni konvoj na morju pred Cap Bonom ter potopila eno trgovsko ladjo, druso na zažgala. Berlin, 4. junija, AS. Meseca maja je nemško letalstvo po dosedanjih poročilih uničilo na vzhodnem bojišču 1230 sovjetskih letal, 1061 letal so sestrelili nemški lovci v letalskih dvobojih. V istem času jc bilo zgubljenih 143 nemških letal. Tretja faza bojev ob Kuhanju Berlin, 4. junija. Začela se je tretja faza sovjetske ofenzive ob Kubanju. Po brezuspešnih napadih v začetku maja in pozneje med 20. in 28. majem so boljševiki pred 48 urami začeli s tretjini napadom, uporabljajoč. 6 oklepnih brigad in mnogo pehotnih divizij. Nemcem se je posrečilo ločiti oklepne oddelke od pehote, tako da so v začetku pustili težke sovjetske 52 tonske in ameriške tanke, katerih vedno več uporabljajo, napredovati za kakšnih 100 metrov, nato pa jih peklensko obdelovati s topovf vseh vrst. 58 tankov je bilo v 20 minutah uničenih. Nadaljnjih 22 tankov je predrlo nemške črte, toda v nadaljnjih bojih z nemškimi oklepnimi oddelki je bilo tudi od tega 12 tankov uničenih. Istočasno je sovražnik na močvirskem od- seku zgubil 22 od 30 tankov, s katerimi je napadel, tako da je zgubil skupno 92 tankov. Zanimivo je, da so boljševiki prvič začeli z močnimi napadi tudi na odseku pri Veiišu ter juhozahodno od Moskve. Sovjeti bi na vsak način radi zvedeli, če Nemci letos nameravajo na vzhodu napasti ali ne. Nemški general Dietmar je na sestanku z zastopniki tiska dejal, da položaj letos osnih 6il ne sili k napadu. V Berlinu izjavljajo, da je hotel general Dietmar s tem reči, da imata Italija in Nemčija prosle roke pri svojih odločitvah, to je, da lahko ostaneta v defenzivi ali pa lahko še enkrat preideta v ofenzivo. Anglosasi pa 60, nasprotno, prisiljeni poskušati z napadi na evropsko trdnjavo. Mike neznanke o vzhodnem bojišču Na 3080 km dolgem bojišču si stojita nasproti dve velikanski armadi Kdo bo napadel prvi? Kje in kdaj? Berlin. 4. junija. Razen Kuhanja sta na vzhodu obe nasprotni armadi od Azovskega morja do Ribiškega polotoka še vedno v ptičakovanju. Na tri tisoč kilometrov dolgem bojišču si stojita nasproti dve velikanski armadi, ki sta zadnje mesece zbrali kar moči orožja in vojaštva. Kdo bo prvi napadel? Kje in kdaj? Ta vprašanja zanimajo nemško javnost. General Dietmar je dejal, da je med ofenzivo in defenzivo še posredna rešitev, ki bi jo lahko imenovali »strategija pričakovanja«, kadar ni treba kaki armadi začeti z ofenzivo, ampak se lahko zadovolji z obrambo tega, kar si je osvojila. V takem položaju je Nemčija. General Dietmar seveda ni »uradni prerok« nemškega poveljstva in se lahko dogodki tudi drugače zasukajo. Lansko leto j^ bila nemška ofenziva napovedana, letos pa takšnih napovedi ni. Nasprotniki širijo glasove, češ da si Nemčija ne upa sprožiti velike ofenzive na vzhodu, ker se boji morebitne anglosaške invazije. Nihče ne ve za nemške načrte. Gotovo pa je, da zavezni- Nasprotnikove bedastoče Rim, 4. jun. AS. London: Letalski napad na Livorno jo naredil velik vtis na italijansko ljudstvo. Neki švedski dopisnik poroča, da prebivalstvo Livorna prebiva zdaj v lijakih, povzročenih od bomb, kakor kiti. Novice iz NDH Zagreb, 4. junija. AS. Poglavnik je imenoval dr. Vladimira Košaka za hrvatskega poslanika v Budimpešti. Istočasno je imenoval dr. Antona Fi-lipandiča za hrvatskega finančnega ministra. ški načrti proti Evropi niti malo ne morejo vplivati na odločitve nemškega poveljstva in njegove načrte na vzhodnem bojišču. »Lokal Anzeiger< piše: Zavezniki lahko poskusijo izkrcanje na Siciliji, v Franciji in Norveški. Kar koli bodo storili, ne bo moglo nikakor vplivati na Hitlerjevo voljo, voditi vojno na vzhodu tako, kakor ee zdi njemu za zmago najprimernejše. Nemške žrtve so bile pozimi v primeri z boljševiškimi izgubami minimalne in so pripomogle k utrditvi in razjasnitvi položaja na vzhodu. Hitler lahko na vzhodu stori, kar hoče. Ce se odloči za napad, lahko napade kjer koli n,i vsem bojišču od Kuhanja do Murnianslia; povsod so važni vojaški cilji od Kaspiškega morja do Volge, Moskve, Leningrada in tja do Arliangelska. jinskih oblasti se mora razvijati z jasnim pogledom na potrebe naroda do in preko zmage. Povrniti se je treba k virom tistega junaškega duha, ki so ga svetlo izpričali najmlajši borci na vseh bojiščih. Praznik kr. karabinjerjev Rim. 4. junija. AS. 5. junija bodo obhajali praznik kr. karabinjerjev. Tudi letos bodo ta dan proslavljali v vojašnicah in postojankah s treznim vojaškim obredom, ki ga t>o preveval resni vojni čas. Zastopstvo rimskih častnikov se bo poklonilo pred spomeniki padlih karabinjerjev. fašistov in Članov prostovoljne milice. Zgodovinski muzej kr. karabinjerjev bo odprt za javnost od 9 pa do 20. Vrhovni povelinik karabinjerjev bo imel ob 13/20 kratek govor po radiju. Ves dan 1k> legija gojencev prevzela stražo pred beneško palačo. Papež Pij XII« o sedanjem položaju Papež Pij XII. se je topla zavzel za spoštovanje človečanskih zakanov , v letalski vojni Vatikansko mesto, 4. jun. AS. Sv. oče Pij XII. je predvčerajšnjim v svoji zasebni knjižnici sprejel sveti kardinalski zbor, ki mil je voščil za god ter mu pri tej priliki obnovil čustva sinovske ljubezni. V imenu 19 navzočih kardinalov ie spregovoril kardinal dekan, ki je izrekel papežu voščilni nagovor. Sveti oče se je zahvalil za voščila, potem pa razpravljal o sedanjem položaiu. Podaljševanje oboroženega spopada, mrzlično naraščanje količine vojnih priprav ter postopno zaostrovanje vojnih načinov vedno bolj otežuje nadnaravno ter pomirjevalno poslanstvo Cerkve. Papež jc dejal, da se njegova misel in ljubezen obračata k malim narodom, ki so zaradi zemljepisne in geopolitične lege spričo sedanjega zametavanja mednarodnih, moralnih in pravnih določil izpostavljeni ter na tem, da bodo v spopadu velikih sil pregaženi in da bodo morali na svojih lastnih tleh, ki se bodo spremenila v prizorišče uničevalnih bojev, biti priča neizrekljivih grozot tudi med nebojevniki ter priča pokolja cveta svoje mladine in' svojega izobraženstva. »Ne pričakujte,« je pristavil sveti oče, »da bomo tukaj na drohno razlagali vse, kar smo poskusili storiti, da bi olajšali njihovo trpljenje, izboljšali njihov moralni in pravni položaj, varovali njihove neizpodbitne verske pravice ter jim pomagali v njihovi stiski in potrebi. Vsako besedo, ki smo jo zato povedali pristojnim oblastem, ter vsak naš javni namig je bilo treba resno premisliti in pretehtati, in sicer zaradi koristi trpečih samih, da ne bi, četudi nehote, njihovega položaja še bolj otežili ter ga naredili neznosnega.« Pri tej točki se je sveti oče ustavil in govoril o Poljski, ki je s svojimi učenjaki in misleci pomagala ustvarjati duhovno dediščino Evrope in sveta. »Prosimo,« je nadaljeval, »nebeško Kraljico, da bi temu narodu, tako trdo preskušenemu, in diugim narodom, ki so hkratu z njim morali pili grenki kelih te vojne, bila prihranjena bodočnost, ki bo v Evropi, obnovljeni na krščanskih temeljih, in v skupnosti držav, rešenih bremena preteklih zmot in zablod, izenačevala upravičenost njihovih teženj z veličino njihovih žrtev. Nič manj mučno in obžalovanja vredno je dejstvo, da je v tej vojni moralna sodba o nekaterih nastopih, ki so v nasprotju s pravom in postavami človečnosti, odvisna od tega, če kdo, ki je zanje odgovoren, pripada eni ali drugi stranki, ki sta v sporu, ne da bi se ozirali ali je to v skladu ali r nesoglasju z določili, potrjenimi od večnega Sodnika.« Po drugi strani pa vedno hujša voina tehniki, vedno večja uporaba vojnih sredstev, ki ne ločijo med tako imenovanimi »vojaškimi« in nevaiaškiini cilii, sama po sebi opozarja človeku duha na nemarnost, ki jo vsebuje žalostna tekma med nas'opi in represalijami, ki škodijo prav tako posame/nini narodom kakor njihovi vesoljni skupnosti. »Mi, ki smo že prav od začetka storili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi vojskujoče se države pripravili do upoštevanja človečanskih zakonov v letalski voini, čutimo zaradi koristi vseh dolžnost, da še enkret opozorimo, naj se teh zakonov drže.« Sveti oče je zaključil z želio po novem sve'u, v katerem bi se vsi narodi, ko sc bodo zazdravilc rane, k> jih je zasekalo nasilic, priznali za brate ler složno napredovali po poti blagra. Da bi se to dosego, naj prav vsi molijo k Najvišjemu. S to željo jc papež dal apostolski blagoslov vsem navzočim, tistim, ki so v duhu združeni z njim ter vsej množici trpečih. Vdorni načrti in Sredozemlje Danes ni več možno nikako presenečenje - Mogočne utrdbe od Sardinije Rim. 4. junija. Načelnik ameriškega glavnega stana v Evropi (beri v Angliji), ki je bil predstavljen poslušalcem radia kot eksponent kombiniranih nastopov, je govoril o anglosaških vdornih načrtih, naznanjajoč, da so zavezniki odločeni čim prej sprožili drugo bojišče in da je letalska ofenziva prva faza istočasnega odločilnega napada. V Berlinu pa so mnenja, da je ta izjava podana za podžig domišljije vojaških piscev, ki morajo na vse mogoče načine ugibati o zloglasnih načrtih, katere sta sprejela Churchill in Roosevelt v \Vashingtonu. Teh možnosti očividno še, ni dovolj, čeprav jih je že deset. Medzavezniško poveljstvo bi rado naredilo vtis, Kaj se skriva za anglosaško propagando Podmornice so še vedno najmogočnejše orožje, ki bo presekalo življenjske žile sovražne preskrbe izjav tudi omenil, da mora Anglija ravno na atlant- Ameriške izgube Stockholm, 4. junija. AS. Iz Washingtona poročajo, da vsebuje zadnji seznam ameriških izgub 86.852 mož. Kopensua vojska je imela G0.419 mrtvih, 14.8G5 ranjenih, 22.494 pogrešanih in 10.301 ujetnika. Izgube mornarice znašajo 20.433 in so takole porazdeljene: 7360 mrlvih, 4706 ranjenih, 1126 pogrešanih in 3421 uejtih. Berlin, 4. jun. AS. V neki izjavi v spodnji zbornici je skušal prvi lord angleške admiralitete Aleksander dopovedati, da Angležem iu Ameri-kancem vedno bolj uspevajo pomorski prevozi. Vojaški sodelavec DNB-ja pripominja, da la angleška jzjava ni posledica kakšnih uspehov, marveč je bila podana nekaj dni po izjavah velikega admirala Diinitza. Aleksander bi rad zbrisal vtis Donitzovih podatkov. Vse nemške izjave danes soglasno ugotavljajo, da se izvajajo napadi na angleške in severnoameriške trgovske^ ladje stalno na vseh morjih in brez usmiljenja, številke poto: pitev, ki so jih dosegle Nemčija, Italija in Japonska, so aktivne v primeri z novozgrajenimi sovražnimi ladjami; končno pa ima tudi vojna na morjih svoje dvige in padce. V odgovornih nemških pomorskih krogih — zatrjuje dopisnik nemške uradne agencije — Aleksandrov govor ne uživa nikakega zanimanja, ker opušča bistvene elemente. nanašajoče se na pomorsko vojskovanje. V zvezi s tem berlinski krogi tudi pripominjajo, da nemški molk povzroča skrb v nasprotnem taboru. Alexander je na koncu svojih neutemeljenih skem bojišču še računati na morebitne »poraze in dobe velikih izgube. Nemška admiraliteta, zaključuje DNB-jev dopisnik, se vzdržuje vsakršnega komentarja. Ni pa nemogoča senzacija, kajti nemško poveljstvo ni v skrbeli za pomanjkanje dejstev, ki zanikujejo Alexandrove trditve in resnica je kaj drugačna od tega, kar navaja Alexander. V berlinskih krogih so mnenja, da je skušal Alexander posnemati Knoxa, ki je dejal, da so ameriške ladjedelnice premagale torpeda in da zdaj grade 20 milijonov ton na leto. Alexander je povedni, cla so se potopitve zmanjšale za tretjino in da se je število potopljenih podmornic v zadnjih šestih mesecih povečalo za 25% v primeri s potopitvami v prejšnjih šestih mesecih in da je bilo maja potopljenih več podmornic kakor so jih v Nemčiji istega meseca zgradili. Toda te izjave so brez podlage in izraz bojazni nad tem. kar je povedal veliki admiral Donitz: »Podmornica je še vedno najnevarnejše orožje v pomorski vojni, orožje, ki bo polagoma presekalo življenjske žiie sovražne preskrbe.« t do Dodekaneza da jc uresničenje teh načrtov lo še vprašanje nekaj tednov. Takšni triki pa niso nič novega. Kakor piše list »Miinehener Neuesle Nacbrichten« so tudi nekaj mesecev pred izkrcanjem v Afriki razširjali novice, kako se tisoči angleških, kanadskih in ameriških vojakov učijo norveščino. Pozneje so govorili, kako je Eisetihovver zapovedal ualnranje zdravil in zlasti »sintetičnih vitaminov«. Nalo so ?7.a-radi poskušnje« izvedli poskus v Dieppu. Nameni takih poročil so bili, odvrnili neniško-italijansko pažnjo od odsekov, kjer naj bi resnično prišlo do invazije. To se je ugolovilo pri izkrcanju v Afriki. Danes pa takšen trik nima uspeha. Evropska trdnjava je dokončno utrjelia. Ako smatrajo Anglosasi Italijo za tisto točko evropske trdnjave, ki bo najmanj odporna, 60 morali spoznali neuspešnost svojih utvar pri nekaterih pripravah čislo ob robu, kakor na Panlelleriji. Obramba katere koli obalo Apeninskega polotoka bo tudi po izgubi Afriko predstavljala za sovražnika velikanske težave, preden bi se mogel zasidrati na celini. Sovražne letalske in pomorske sile ne prevladujejo Sredozemlja. Sredozemlje je postalo mogočen zid. To se je pokazalo prejšnje dni, ko "je peklenski ogen j spre jel angleške vojne ladje, ki so se približale Panlelleriji, ter jih odbil. Takšno presenečenje, kakor je bilo anglosaško izkrcanje v francoski Afriki, ni več mogoče. Osne sile imajo zdaj bistveno ofenzivno nalogo, dočim so morale prej braniti Afriko. Njihovi cilji so zdaj sovražne ladje in sovražna oporišča. Močan obrambni 6isteiu se razširja od Korzike do Sicilije in Krete ter Dodekaneza. Tudi notranja fronta v Italiji je močna, o čemer so bo sovražnik lahko prepričal. Berlin. 4. junija. Da bi širil teror z vsemi sred sivi, se sovražnik ne pomišlja uporabljati najbolj nečloveških napadalnih sredstev, ki odkrivajo v*a zlodejstva Anglosasov. Tako angleški piloti že nekaj časa najrajši blizu obljudenih središč spuščajo rumene balone s ptemeroin dveh do treh metrov. V nekaterih takili balonih so steklenice z vnetljivo tekočino, ki se v zraku sama tižge, drugi baloni imajo zopet vnetljivo snov, ki se užge šele takrat, kadar balon trči na kako trde telo. Razpust kominterne - pesek v oči narodnim pokretom Razpust Kominterne je v preteklih dneh i povzročil veliko govoric, ki so si dokaj nasprotujoče. Za nekatere maloštevilne bi naj pomenil ta Stalinov ukrep preobrat sovjetske politike in po-vratek k nacionalnemu ruskemu programu. Velika večina drugih pa vidi v razpustu le propaganden manever Stalinove komunistične politike, ki ga je Stalin prisiljen uprizoriti tako zaradi mednarodnih okoliščin, kakor tudi zaradi lastnega notranjega položaja. Kdor dobro pozna bistvo komunizma ter njegovo zgodovino, njegovo taktiko, njegove propagandne metode, bo dal brez vsakega pomisleka prav drugemu mnenju. Temelj in začetek presojanja tega Stalinovega ukrepa mora biti jasno prepričanje, da so komunizmu dobra in dovoljena vsa sredstva, da doseže svoje namene. Zanj ni svota nobena pogodba, nobena obljuba obvezna. 2e to vrže dokončno senco na razpustitveni ukrep in mu jemlje temeljno potezo resničnosti. A tudi dejstva sama dokazujejo, da je bil ta razpust le izhod v sili in taktičen manever, da mednarodni komunizem laže prehodi težko pot, ki z vsakim dnem postaja še težja. Skratka: razpust Kominterne je samo pesek v oči Evropi, ki naj se ob tem navidezno spokornem dejanju boljševizma uspava, da postane še lažji plen in žrtev komunistične nevarnosti. Stalinova politika je predvsem potrebovala obnove simpatij, ki si jih je zapravila med evropskimi narodi z divjanjem komunističnih pristašev. Stalin je dobro uvidel, da s svojim internaciona-lizmom odbija zavedne evropske narode. Zakaj ne bi torej vsemu svetu razglasil, da je tega interna-cionalizma konecl Toda do tega sleparskega ukrepa je prišlo tudi z drugih razlogov, tako političnih, kakor vojaških. Znano jc namreč, da se ruska zasedena ozemlja zelo odtujujejo boljševizmu, in da se jim kljub vojnim okoliščinam odpirajo oči, kar v veliki meri vpliva tudi na ostali del Rusije. Zato je bil Stalin primoran izdati vrsto ukrepov, ki naj bi to odtujevanje paralizirali ali pa vsaj zmanjšali. Tako je dovolil zopet (seveda samo kot propaganden manever) prostost verstvu, da bi s tem popravil neugoden vtis, ki so ga dobile zasedene ruske pokrajine o njegovem režimu, ko so nenadoma z okupacijo prenehali vsi protiverski pogromi boljševizma. Nekaj podobnega se dogaja tudi sicer na drugih področjih notranje politike. Rusko ljudstvo se zaveda, da je bila Kominterna leglo komunističnih intrig in je videlo v njej nekak simbol komunistične ideologije. Z njenim razpustom bi se naj odpravil slab vtis, ki ga je imelo ljudstvo o boljševiškem režimu. Toda kakor drugod, velja tudi tukaj: komunistična teorija se ne boji nobenega sredstva, nobene laži, nobene potvare, če vidi, da tako bolje ustreza svojemu smotru. Zdi se pa, da so glede razpusta ie bolj odločali zunanjepolitični razlogi. Znano je namreč, da si je Roosevelt ustvaril zaradi svojega zavezništva z boljševiško Rusijo veliko antipatij med ameriškim ljudstvom. To je tembolj umljivo, ker se vedno bolj bližajo predsedniške volitve in Roosevelta skrbi, kako bo spravil v sklad svoje prijateljstvo z Rusijo in opevanjem njenih vrlin, ter dejstvo, da ima ista boljševiška Rusija podružnico v Združenih državah, nekako državo v državi, ki se je ameriške oblasti ne smejo dotakniti, ne da bi s tem vzbudile ogorčen odpor zavezniške boljševiške države. Zato je pritisnil na Rusijo, da Kominterno razpusti. , V bistvu torej razpust Kominterne ni nič drugega kakor ponovitev stare F.zopove basni o volku, ki se jc oblekel v ovčjo kožo, da bi laže klal in uničeval. Da je ta nemoralna taktika komunistov še vedno aktualna, nam ponovno potrjuje vodja švedskih komunistov, Sven Underot, ki je pred dnevi brez sramu takole izjavil: »Dobra so vsa sredstva, ki pomagajo revoluciji ter dosegi oblasti nad svetom ter dokončnemu uničenju sovražnika.« Seveda ima od druge strani Stalinov manever še en cilj: da pomori nasprotstva, ki izhajajo z nacionalnega mišljenja in ki danes zelo občutljivo prihajajo do izraza v vrstah njihovih »zaveznikov«, ter tako pritegne v svoje območje čim več drugače mislečih skupin. To je zlasti važno na področju Akvareli Bruna Vavpotiča Akvarel je med našimi umetniki dokaj redko /.razno sredstvo, to pa zaradi tega, ker zahteva' od slikarja izredno dosti rutine, potrpežljivosti in do^ti znanja, na drugi strani pa doseže slikar z akvarelno tehniko nianse iu finese, ki v drugih tehnikah niso tako dosegljive. Pri primerni pažnji pa ee akva-relna slika obdrži prav tako dolgo, tudi po več stoletij, enako kakor olje. Med našimi slikarji je glede akvarelne tehnike nedvomno najbolj znan in se je v javnosti, tako pri strokovni oceni kakor pri občinstvu, najbolj uveljavil Bruno Vavpotič, ki sedaj vnovič razstavlja v Obersnelovi galeriji na Cesti Arielle Iiea. Razstava je bila odprta v četrtek dopoldne in že na praznik je bila deležna znatne pozornosti občinstva in interesentov. Bruno Vavpotič razstavlja 36 akvarelov, ki se jim takoj na prvi pogled mora priznali umetniška dovršenost in poglobljenost, obenem pa tudi vsa skrbnost izdelave, ki jo jiač akvarel zahteva. Za Bruna Vavpotiča je značilna tudi izbira motivov. Predvsem je očitno njegovo nagnjenje do reševanja problemov perspektive in arhitekture. Perspektiva je v resnici za marsikaterega slikarja trd oreh in se zato marsikdo rajši umakne v čisto krajino in poišče drugih motivov, kjer prevladuje bolj barva. Ne tako Bruno Vavpotič, ki se je s pošteno voljo lotil prav takih nilog, kaiere rešuje igraje. Prav zaradi tega si Bruno Vavpotič izbira motivov tam, kjer ima največ možnosti študirati perspektivo, to je v mestu, v Ljubljani. Po poreklu Ljubljančan, navezan na 6Voje domače mesto z vso ljubeznijo, po svojem umetniškem iskanju, je Bruno Vavpotič poslal tudi naš izrazit slikar ljubljanskih motivov in odkrivatelj njegovih mijogih morda že znanih, morda pa še neznanih lepot. Njegovi ljubljanski motivi s pravilno perspektivo, podani v čistih, jasnih barvah, kažejo tudi polno obvladanje vzdušja in luči, ki obdajajo poslopja in krajinske motive v mestu. Zato se obiskovalec dalj časa rad zamudi na razstavi na primer pred takimi motivi, kakor je na primer »Frančiškanska cerkev«, »Cankarjevo nabrežje«, »Streliška ulica«, »Krakovo«, »Žahjak«, »Rožna ulica«, »Vodnikov trg« (zadnji kar v treh variantah) itd. Pa tudi druge krajine so umetniku pri srcu, toda povsod si p"oišče kak motiv s perspektivo, ki je v resnici njegova odlika. Taka sta na primer dva motiva iz Porfkorena, motivi iz &tepanje vasi, Savelj, Kranjske gore itd. Da obvlada tudi probleme težke arhi-teklure, dokazuje njegova impresija iz. Venezie. Razstava, ki bo odprta le dobra dva tedna, v resnici zasluži, da jo obiskujejo ljubitelji likovne umetnosti, zlasti pa ljubitelji našega mesta, saj ga r.i slikarja, ki bi posvetil tako velik dfl svojega dela in svojega srca prav Ljubljani, kakor jo to Bruno Vavpotič! Balkana, kjer se komunistična OF že dolgo časa trudi, da bi izvedla združitev z nacionalnimi skupinami. Na ta način bi komunizem dosegel kar dva namena: oddelki OF bi s tem avtomatično narasli (in komunisti bi s tem kontrolirali celotno proti- osno gibanje), obenem bi pa komunizem dobil s to združitvijo najlažji dostop do vseh antikomuni-stičnih činilcev, da bi jih v danem trenutku mogel likvidirati, kakor je to storil že nekdaj s Kerenski-jevim gibanjem leta 1917, Komunisti vedo, predobro vedo, da je zveza nacionalizem - komunizem nekaj popolnoma proti- slovnega. A to protislovje ni vedno tako jasno za pristaše nacionalnega programa, ki se dajo večkrat z lahkoto preslepiti.' Bližnji dnevi nam bodo mogli nuditi zelo zanimiv eksperiment, ali se bodo nacionalni elementi dali preslepiti od tega Stalinovega manevra in zdrkniti v sprednjo nastavljeno komunistično mrežo ali ne. Osiščno časopisje je že dovolj razkrinkalo ta trik ter razgalilo Stalinov manever. Bodočnost bo pokazala, da bo Stalin brž ko sc mu bo ponudila prilika, obnovil Kominterno bodisi pod prejšnjim imenom, bodisi pod novim naslovom »Vi. internacionale«. Ta nova internacionala bo zgrajena na ruševinah lahkomiselnih skupin, ne izvzemši slovenskih, ki so v svoji naivnosti verjele in padle komunizmu na limanice. Uradni razglasi Zakon o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine Rimski Uradni list objavlja v svoji štev. 123 z dne 27. maja t. 1. zakon z dne 27. aprila t. 1., ki pretvarja v zakon kr. zakonsko uredbo z dne 3. maja 1041 št. 291 glede ustauovitvo Ljubljanske pokrajine. Po zakonu z dne 31. januarja 1920 št. 100 o pravici izvršilno oblasti izdajati pravno predpise jo treba predložiti kraljeve uredbe.parlamentu zaradi uzakonitve. Ce so uredba v dveh letih od objave ne uzakoni, neha veljati z dnem, ko preteče ta rok. Z zgoraj navedenim zakonom je bilo tem predpisom zadoščeno in je kr. zakonska uredba o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine postala zakon. Podobno je bila uzakonjena z dne 27. aprila ;. 1. št. 386 zakonska uredba o ureditvi dalmazij-skih ozemelj. Nov obrazec osebne izkaznice Vse osebe moškega spola v starosti 15 do 50 let so dolžno zaprositi do 30. junija 1943-XXI pri občini bivališču, naj se jim izda nova osebua izkaznica. Osebo iz prednjega odstavka, ki dopolnijo 15. leto starosti po 30. juniju 1943-XXI, morajo zaprositi za osebno izkaznico pri občini svojega bi-ališča v 30 dneh od dne, ko dosežejo 15. leto starosti. Občine v pokrajini so dolžne poskrbeti, da 6e do 31. avgusta 1943-XXI odvzamejo zapadle osebno izkaznice in izdajo izkaznice novega obrazca, za katere jim dobavi tiskovino Visoki komisariaf. Občine morajo na prošnjo prizadetih izdajati osebne izkaznice novega obrazca tudi že pred pretekom teh rokov, zlasti v smislu člena 0. naredbe z dne 24. jan. 1942-XX, št. 7. Občinam pokrajine se prepoveduje izdajati osebne izkaznice na drugih obrazcih, dobavljenih pred dnem objave te naredbe. Od 31. avgusta 1943-XXI so povsem razveljavljene osebne izkaznice sedaj uporabljenega obrazca, t. j. osebne izkaznice, ki 6o jih občiue pokrajine izdale do dno objave to naredbe. Vzpostava upravnega sodišča Člen 1. Vzpostavlja se s sedežem v Ljubljani upravno sodišče, ki je prej imelo 6edež v Celju. To sodišče je pristojno odločati po prejšnjih zakonih o tožbah zoper akte upravnih oblastev, vštevši akte samoupravnih oblastev v Ljubljanski pokra-" ini. Člen 2. Upravnemu sodišču se dodeljujejo tisti sodniki, bodisi iz sodniškega stanu kakor tudi iz upravne stroke, ki so bili na dan 6. aprila 1941-XIX člani upravnega sodišča v Celju in sedaj hi-vajo v Ljubljanski pokrajini. Sodnike, ki bi bili morda potrebni za to, da se sodišče spopolni, imenuje Visoki komisar na predlog pravosodnega inšpektorata, lahko tudi brez ozira na pogojo po drugem odstavku člena 11. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Člen 3. Odredbe iz Člena 12. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih izdaja i odlokom Visoki komisar na predlog pravosodnega inšpektorata. Dokler se ne odredi drugače, izvršuje pristojnost državnega sveta po členih 13. in 14. tega zakona Visoki komisar po zaslišanju pravosodnega inšpektorata. Člen 4. Sodišče iz člena 1. te naredbe je pristojno odločati o tožbah, ki so bile na dan 6. aprila 1941-X1X že vložene, če se tičejo javnih oblastev in javnih naprav v Ljubljanski pokrajini. Zadevne tožbe pa se morajo obnoviti v dveh meso-cih od uveljavitve te naredbe. Ce se ne obnova, veljajo za umaknjene in izpodbijani upravni akti dobe izvršnost. Člen 5. Zoper upravne akte, izpodbitne pred upravnim sodiščem, za katere izpodbojni rok na ta dan še ni bil pretekel, in zoper upravne akte, glede katerih je rok začel teči po 6. aprilu 1941-X1X pa do dne uveljavitve te naredbe, se more vložiti tožba zgolj le pri sodišču iz člena 1., in to v dveh mesecih od dne uveljavitve te naredbe. Člen 6. Vendar pa tožba ni dopustna zoper upravne akte iz prednjih členov 4. in 5., ki so bili že izvršeni brez ugovora ali pridržka prizadetih strank. Odprava moratorija Ljubljanske kreditne banke Z veljavnostjo od 1. junija 1943-XXI dalje je naredba z dne 20. maja 1941-XIX, št. 27 glede Ljubljanske kreditne banke ukinjena. Vloge in druge obveznosti, ki so bile zadete od odložitve plačila po naredbi z dne 20. maja 19-11-XIX, se z dnem 1. junija 1943-XXI pretvorijo v navadne vloge iz črke c) člena 2. naredbe z dne 14. junija 1941-XJX, št. 44. Pravica po členu 3. navedene naredbe odpovedati navadne vloge, pretvorjeiie po prednjem odstavku, se bo lahko ukoriščala od 1. januarja 1944-XXII dalje. Prijava in zapora goveje živine Člen 1. Vsa goveja živina v posesti kogar koli na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, se mora do vštetega 15. junija 1943-XXI prijaviti občini, kjer je. Prijava se mora napraviti na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri občini in v njej se mora natančno navesti število glav in njih živa tc-ša. Občine morajo poslati prejete prijave do vštetega 30. junija 1943-XXI Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Člen 2. Občinski uradi in Pokrajinski prehranjevalni zavod morajo po svojih orgauih pregledati točnost prijavljenih podatkov. Člen 3. Za dobo 20 dni od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, so odloženi vsi sejmi za govejo živino, izvzemši dogone, odrejene po Pokrajinskem prehranjevalnem zavodu in je tudi prepovedana prodaja ali oddaja take živine. Člen 4. Rejci goveje živine morajo pridržati na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu delež 30% (trideset odstotkov) celotne živa teže vso goveje živine, prijavljeno po členu 1. to naredbe. Vsa za klanje določena goveja živina pa ostane vsekakor pod zaporo ua razpolago tega zavoda. Člen 5. 30%na zapora iz prednjega člena velja ludi za govejo živino, ki je vpisana v rodovniško knjigo. Člen 6. Živa teža goved prijavljenih po tej naredbi, ki se do 30. junija 1913-XXI oddajo po naredbi z dne 11. maja 1942-XX, št. 95. se odbije od živo teže, spadajoče pod zaporo po členu 4. te naredbe. Količine goveje živine, ki jo že pod zaporo po omenjeni naredili z dne 11. maja 1942-XX, št. 95 in se ne oddajo do vštetega 30. junija 1943-XX, se bodo morale oddati po tem dnevu ne glede na količino, spadajočo pod zaporo po členu 5. te naredbe. Člen 7. Da se drže v razvidu vse spremembe v stanju govedi v pokrajini, ugotovljenem s popisom po tej naredbi, mora vsak rejec goveje živine prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu preko občine v 10 dneh vsak nakup glav kakršne koli teže, skotitve, prodajo, oddajo ali kakršen koli lastninski prenos, opravljene po 15. juniju 1943-XXI. Prav tako morajo napraviti prijavo vsi, ki bi začeli gojiti živino. Člen 8. Odpravljanje goveje živine iz občine je dopustno samo po prehodni odobritvi, ki jo smejo izdati občine, ko so dobile od občinskega preskrbovalnega urada izjavo, da ni zadržka. Člen 9. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dno 26. januarja 1942-XX, št. 8 in po predpisih naredbe z dne 25. novembra 1942-Xxi, št. 215 v denarju od 500 do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se izreče poleg denarne kazni tudi zapor. Poleg tega se lahko odredi začasni ali trajni odvzem obrtne pra-vice. Koncert vojaške godbe Godba XI. armadnega zbora bo priredila pod vodstvom dirigenta Misasi v nedeljo, (i. t. m. ob 18, v parku Tivoli koncert z naslednjim sporedom: 1. Misasi: Koračnica; 2.Mercadante: Saracenska sužnja (priredil Vessella); 3. Pucctni: La Boheme, I. dejanje (priredil Misasi); 4. Čajkovski: Capric-cio italiano (priredil Misasi). Dodatne živilske nakaznice za delavce Dodatne živilske nakaznice za težke delavce za mesec junij bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek, 7. junija, številke 1 — 100, v torek, 8. junija, 101—200, v sredo, 9. junija, 201—300, v četrtek, 10. junija, 301—401), v petek, 11. junija, 401—300, v soboto, 12. junija, 501—600, v ponedeljek, 14. junija, 601— 700, v to.rek, 15. junija, 701— 800, v sredo, 16. junija, 801—900, v četrtek, 17. junija, 901 — J000, v petek, 18. junija, 1001—1100 in v soboto, 19. junija, 1101—1200. Opozarjamo, da bodo upravičenci dobili dodatne živilske nakaznice samo s po:rdilom jn to samo do 23. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še isti mesec vrniti potrjene sezname št. lii. Pripominjamo tudi, da morajo delodajalci predložiti prijave vsak mesec v mestu Ljubljani v časn od 20.—25., po pokrajini pa od 15.—20. vsakega meseca za naslednji mesec. V ta namen posluje urad vsak dan od 8—12 in od 15 —18 v palači Bata, I. nudstropje, soba 3. Prodaja mesa na odrezek »H« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 5. junija t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »H« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 g govejega mesa. Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrbovalnega urada. Delitev se bo pričela ob 7. Razdeljevanje prekajenega mesa Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da se bo od 5. do vključno 12. t. m. razdeljevalo potrošnikom 40 gramov prekajenega svinjskega mesa po ceni L 42.30 za kg. Potrošniki bodo prejeli gornji obrok mesa proti oddaji odrezka »C« živilske nakaznice t. m. pri sledečih tvrdkah: I. Del. Kon. društvo, Kongresni trg, Jelačin Ivan, Emonska cesta, Jurčič Simon, Bleivveisova c., Kačar Franc, Vodnikova c., Kon-zumno društvo Vič. Lunder Terezija, Rožna dolina, Marinko Terezija, Prisojna ul., Medved Ivanka, Zaloška c., Mlakar Julija, Stari trg, Mlakar Rudolf, Jernejeva ul., Nabavljalna zadruga držav, uslužbencev, Vodnikov trg, Nabavljalna zadruga drž. železnic, Cesta Soške divizije, Klemene Franc, Karlovška c., Pezdir Ivan, Gradišče, ftarabon Andrej, Verbič Anton, Stritarjeva ul., Kušar Helena, Vič, Kamenšek Franc, Einspielerjeva ul. Razdeljevanje krmil za prašiče Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljana, da bo v tekočem tednu delil močna krmila za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, oddelek za krmila, Gosposka ul. 12, dvorišče levo in sicer: 10. junija rejci z začetnico A do J; 11. junija rejci z začetnico K—P; 12. junija z začetnico P do Ž._ Delojemalce, zaposlene pri tovarnah kvasa, kisa, marmelade, kavinih nadomestkov, pri izder lovanju čajnih mešanic, pri sodavičarjih ter izdelovanju alkoholnih in brezalkoholnih pijač, vabi-na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dno 6. junija 1913 ob pol 10 dopoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze (bivšo Delavske zbornice), Miklošičeva c. 22. Na sestanku se bo razpravljalo o položaju delavstva in sklenitvi kolektivne pogodbe. — Oddelek industrijskih delojemalcev pri P. D. Z. Andrej Anton: * Hahfl postanem javen delavec PRVO POGLAVJE O delu in njegovem družabnem pomenu Splošno o delu Živimo v Času, ko se mnogo govori o časti dela in o dostojnosti delavnega človeka. Kljub temu pa ni opaziti, da bi vsi ljudje bili prepričani o potrebi dela; niti ne kažejo veselja do dela, niti se ne znajo prav lotiti dela. D e 1 o je za človeka potrebno, saj je vsa njegova narava naravnana na delavnost. Leno-bu se maščuje na duši in telesu. Sicer je delo dano človeku kot breme, kot kazen. Vendar ga jo Bog osladil s tolikim blagoslovom, notranjim zadovoljstvom pu tudi zunanjimi uspehi, da je delo pogoj za zdravje duše in telesa in se samo delovno življenje more imenovati zares dragoceno in srečno. Pot na čelu je skrivnost za vedno se obnavljajočo silo in svežost duha pa tudi moč telesa. Le, če bodo vsi, ki so dela zmožni, marljivo in pošteno delati, bo mogoče rešiti tako imenovano socialno vprašanje. Po drugi poti sploh ni rešljivo. Kajti naj bo zemlja še tako rodovitna in naj nudi še tako dragocenih snovi, si samo pridni, marljivi narodi morejo ustvariti zadovoljive življenjske pogoje in dvigniti življenjsko raven na tisto višino, na kateri more uspevati kultura in morejo pro-cvitati še druge družabne dobrine. Bodočnost pripada telesno in duševno zdravim, marljivim narodom. Kar smo rekli o delu na splošno, velja tudi za duševno in voditeljsko delo. Duševno delo Za uspešno duševno delo so potrebni gotovi pogoji, gotovi prijemi, ki nam olajšujo delo in zagotove uspeh. a) Prvi pogoj je, da se lotiš kake resne stvari, ki res zasluži ime delo, in ne da se igračkaš in zapravljaš čas le z navidezno zaposlenostjo. Treba se je lotiti resnega dela, ki zahteva vse naše sile, v katerega se čisto potopimo in ki je za družbo koristno. Smatrajmo delo kot službo skupnosti. Takšno delo, pa čeprav je naporno, ohranja človeka duševno in telesno. Ljudje, ki so vedno pridno delali, navadno učakajo tudi sturost, med tem ko morajo malo zaposleni, le zu uživanjem hlepeči in za čim večji počitek skrbeči vedno kaj popravljati na svojem zdravju. Ostane pa resnica, dn je človek jx> naravi lenuh. Vedno je treba nekaj napora, da se prisilimo k delu. Večina ljudi dela, ker jih k temu sili življenjska nujnost. Brez dela se ne bi mogli pošteno preživljati. Mogoči 60 pa tudi višji nagibi za delo, posebno pri tako zvanih 'inteligenčnih poklicih. Inteligent naj ne bi delal le tega, kar od njega zahteva recimo njegova uradniška služba, umpak naj bi se iz čutu dolžnosti, iz ljubezni do stvari, poglobil v svoje delo in storil, kur storiti more. šele tedaj, če boš storil, kar storiti moreš, boš nad delom užil pravo veselje in občutil boš radost človeka, ki je pošteno povrnil svoj dolg. Od takih mož bo družba imela nekaj koristi; ti bodo na raznih področjih dvignili narodno kulturo. b) Najboljše sredstvo proti naravni lenobi je, da se človek navadi delati. Navada, pravi pregovor, je železna srajca. To velja za dobre in slabe navade. More se človek navaditi lenobe, pijače, razbrzdanosti, razsipnosti pa tudi zmernosti, vzdržljivosti, varčnosti in tudi delovnosti,. tnko da postane delo njegova resnična življenjska potreba. Ako to dosežemo, potem se bomo luliko izognili mnogim težavam. c) Pri tem je važno načelo, ki ga je med drugimi tudi dr. J. Krek večkrat poudarjal: Začeti je treba, v tem je vsa skrivnost! Najteže se je za nekaj odločiti in potem krepko in z voljo stvar zagrabiti. Kakor hitro si prijel za pero in zapisal prvi stavek, potem gre že laže. Mnogi pa se ne morejo odločiti in se pripravljajo tako doleo, da potem morajo v naglici nekaj storiti — brez prave duševne in telesne priprave — kar seveda delu zelo škoduje. Tudi ne čakaj na posebne navdihe in razsvetljenja. Ta navadno pridejo med delom in v pravem trenutku. Navadno je tako, da ti bo pod roko spis itak precej drugačen postal, kakor si si ga zamislil, zato se nikar preveč ne muči v naprej z razporedom in načrti. Če ti uvod dela težave, ga napiši nazadnje, kakor bo najbolje počakati z naslovom, dokler nisi končal vsega dela. Kdor hoče imeti že v naprej vse jasno in točno v svojih mislili, ne bo nikdar začel pisati. Prav tako ne vzemi že vsakega majhnega nerazpoložen ja za dobrodošlo pretvezo, da delo opustiš. Lepa je navada, da posvetiš dnevno natančno določen čas umskemu delu. Ako se tega držiš, boš laliko veliko storil. Pojasnilo glede vina Z ozirom na razne govorice o nameravani zapori vin smo se na pristojnem mestu informirali, koliko je resnice na teh govoricah ter moremo na podlagi prejetih informacij podati naslednje zanesljivo pojasnilo. 1. Ni govora o kaki nameravani zapori vin, ker oblast z gotovosvjo računa, da bo s pravkar sprejeto naredbo o ureditvi vin in o cenah vina ter zaradi razumevanja članstva (gostilničarjev in trgovcev z vinom) popolnoma krita potreba prebivalstva po vinu. 2. Pod zaporo pride samo vino, ki bi ga zaplenil Urad za kontrolo cen zaradi katerega koli prekrška protidraginjskih predpisov. To vino bo prodal Prevod po maksimalnih cenah Združenju trgovcev Ljubljanske pokrajine. 3. Vse spremembe glede načina prodaje vina in glede vinskih cen navaja nova naredba o ureditvi vin in o maksimalnih cenah. Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino. Sodbe vojnega sodišča Pred vojaškim vojnim sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni na dosmrtno ječo sledeči komunisti: Finec Alojzij, rojen na Viru dne 13. aprila 1919, po poklicu železničar; Finec Jožef, rojen na Viru 28. februarja 1924, po poklicu delavec; Vrhove® Janez, rojen na Viru 8. aprila 1907. jx> poklicu kmet; Jancžič Jožef, rojen ni Vrhu 29. aprila 1921 ler bivajoč na Viru, po poklicu čevljar; Grabljevič Ciril, rojen v Blagovici pri Št. Vidu ob Stični 27. aptobra 1919. Obtoženci so bili obsojeni zaradi pripadnosti k komunistični osvobodilni fronti, prav tako -ri-padnosti k partizanskim tolpam ter nasilja nad osebo. Obsodba ima vse običajne pravne okoliščine in jx>sledice. Vremenska napoved 5. junija (sobota): Spremenljivo, krajevne nevihte s plohamL G. junija (nedelja); .Večinoma jasno. Zatvornica ob stari cukrarni je vedno lepša Velika zatvornica ob stari cukrarni je v glavnem popolnoma dograjena. Zadnje mesece so dokončali večino del iz umetnega kamna. Med temi so prava posebnost velikanski kapiteli, ki so bili postavljeni na velikih kamnitih stebrih na spodnji strani zatvornice. Vsa trije stebri nosijo most, ki drži ob zatvornioi z enega na drugi breg. Most podpirajo prav ti kapiteli, ki so široki skoraj tri metre in izredno učinkovito izdelani iz umetnega kamna. V sredi polžasto navitih valjev je mogočna glava, ki s svojim temenom podpira betonsko težo, ki sloni na njej. Na žalost je 6edaj še okrog teh niča na Špioi. Ta je itak zgrajena le za silo in ji je že doslej zob Časa prizadejal hude rane. Zato bo tudi njena odstranitev prišla prav ob zadnjem času, saj bi se sicer utegnila podreti sama. V zvezi s tem bo nastopilo seveda še drugo zanimivo vprašanje. Ko bodo dokončana regulacijska dela, bo treba prav za prav začeti kar znova. Betonsko obzidje od Šentjakobskega mostu pa skoraj do Čevljarskega mostu na obeh straneh 7. izredno naglico razpada. Znanstveno je bilo ludi že' ugotovljeno, zaradi zatvornice pri stari cukrarni že voda v koritu više. Če upoštevamo, da 6e je dosedanje raz- Sadni vrtovi obetajo srednje dobro letino „ , _ ,. -j ' d ideje dobrega iu ideje zlega. To je najino«- Hvala Bogu, zdaj so že davno za nami dnevi, nei|e Rj|m|„ nVetoiue zgodovine ml prvih 111- ko smo se bali slane, ki pomeni za sadno drevje fciUov človeštva pa prav do danes. Ni skoraj 1I0- vsako leto prvo nevarnost V glavnem je drevje ]' odka> vsui pomembnejšega, kjer se ne bi ua 111 ali ugodno odevetelo, kar veha zlasti za marelice, . naM|| |)Hka7„|0 ,„ 0SII0TIM, gibalo in dalo ilo- češnje in nekoliko man) za hruške in jablane. Zdaj »---■-ni več sledov o razkošju cvetnih barv zdaj so se pokazale drobne zelene iz tedna v teden bolj nabrekajo. Kultura ljubljan skih sadovnjakov kaže, da so ljudje zelo navezani n laDiane. z.aaj gm|ku ,m|j zunanjega izraza, (ioctlie sam je lo arv na drevju, < |M||.)m rill!|oij| z l,P8edami: »Pravi, edini in naj-glavice, ki se f K|0hlii predmet svetovne zgodovine je koutlikt med jltura liubltan- I _____ :.. ___________ na sadno drevje. Spomladi jim krasi vrtove, konec <| maja daie prve sadeže, v poletju nudi senčna Mogočni kapiteli zaključujejo kamnite stebre, ki nosijo mostiček ob zatvornici pri stari cukrarni. kapitelov in stebrov oder, tako da celotni učinek | rulo tega obzidja zgodilo v dobrih desetih letih teh živahnih stebrov ni tako izrazit. — —«K-----4!,! -leznih. Bil je eden prvih moi, ki je odločno in vnelo pobijal alkoholizem in v svojih razpravah opozarjal na škodljivost alkohola za mladino. Njegovi spisi so deloma ohranjeni v vseučiliški knjižr niči, v ljubljanskem semenišču in v knjižnici Zdravniške zbornice. V uvodu navedeno knjigo Je dr. Marko Gerbec napisal z namenom, da bi Ljubljano branil pred vsemi onimi, ki so jo razglasili za nezdrav kraj in da bi v njej krepko podčrtal, kako je ljubljansko podnebje zdravo, da je Ljubljana za zdravje važen kraj, da ima mesto vse pogoje za zdrav razvoj, da so prebivalci splošno zdravi in da je Ljubljana bila dostikrat prav zaradi svojega položaja obvarovana pred kugami in epidemijami, ki so po sosednih krajih razsajale in pobirale ljudi. Avtor se je v knjigi skliceval na kugo, ki je 1. 1679 razsajala na Dunaju in okolici ter pomorila več tisoč ljudi. V središču mesta samega ni bilo nalezljivih bolezni, pač pa v predmestjih, zlasti v Krakovem med ubogimi obrtniki, služabniki, ribiči in čolnarji. Vzrok pa ni bil slab zrak, marveč revščina. Ljubljansko podnebje dobro vpliva na prebivalstvo. Prebivalci niso kot drugod golšasti in debelega vratu, bledi in napihnjeni, marveč tankovratni, urni, sveži, lepe barve, veseli in zdravi, razpoloženi, umni in iznajdljivi. Dočakajo tudi Visoko starost, tako 70, 80 in celo 100 let. Nalezljivim boleznim kljubujejo. O megli je .kratko omenil, da ni mestu škodljiva. Mesto ima povsod dobro in zdravo pitno vodo. Je mnogo čistih studenčkov, ki teko s hribov. Drastično je dr. Gerbec v knjigi opisal tudi zabave na Ljubljanici. Toliko naj bo o zdravniku dr. Marku Gerb-cu, ki je slovel kot eden prvih zdravnikov in je zapustil znatno premoženje v dobre namene I robu zlu, ki iip bi moglo ve« s svojimi lažmi pre-mamljati dobre. Toda že stara taktika zle silo jc, da so izogibl.jp odprtemu boju in vedno skuša vriniti v božjo državo prvine zla To jc že prastari način, ko se hoče zlo izognili odločilni borbi z dobrim ter ves spopad prenesti na drugo področje, kjer pravi nameni borbe niso razvidni. I11 lako so zgodi, da sta tabor dobrega in tabor zlega med sabo pomešana, s tem pa dokončna zmaga dobrega otclkočena. To osnovno taktiko zlega ponavljajo nasprotniki dobrega žo od prvih začetkov, ponavljajo ludi danes. Ko so zdi. da dobro in zlo stojita pred odločilnim spopadom, uasiopijo vedno zle sile, ki oba tabora medsebojno nekako premešajo, speljejo borbo na drugo področje in tako preprečijo zmago dobrega. To prizadevanje podpira ludi človeška narava sama, ki sc rada izogihlje odločilnemu spopadu in skuša vedno najti neko vmesno rešitev. Kadar zlu vidi, da v svoji borbi ne more uspeti, uporablja slani satanovo taktiko, da poišče nekaj tretjega, zapelje z njim človeka ter lako razruši božjo državo in jo pomeša z državljani zla. Iz lega sc nam odpira jasen pogled do zaključkov, ki si jih morajo osvojili in sr jih držati državljani božje države. Nikoli ni bilu popuščanje od cclol-nega programa v korist dobremu, vedno le v korist zlemu. Lahko rečemo celo. da sc vprav zlu bori. da hi dobro od svojih načel nekoliko odnehalo: brž ko dobro lu stori, ima v svoji lastni notranjosti skrite pristaše zla in božja država ni ve« enotna, Icinvcf jc pomešana z zlim in zato iip more uničevati zlega. Osnovno načelo dobrega v boriti proli zlemu je torej lo, da vedno ohrani svoja načela dosledno čista in neokrnjena. Popuščanje v dobrem, ki so človeku zdi včasih lako vabljivo, tako lepo iu lako sorodno kreposti usmiljenja in prizaucslji-vosti, jc torej le prastari način, kako zlo preprečuje zmago dobrega. Zlo ima v borbi proti dobremu neko navidezno prednost: bori so namreč z vsemi sredstvi, dovoljenimi in nedovoljenimi. Dobro pa sc more borili zoper zlo lc po nravno neoporerenili metodah. Zato so sredstva, ki so r tem boju kreposti na razpolago, na videz nezadostna, sile neenakomerne. Toda to jo le videz. Boj dobrega zoper zlo so izvaja v božjem imenu. Bog pa jc mogočen dovolj, da s leni, kar jo pred svetom majhno, napravlja velike reči in ščiti svoje državljane. Od božjih državljanov pa sc predvsem zahteva to, da ohranijo svoj program čisl in neokrnjen, in nc puste, da hi se sile dobrega 111 zla medsebojno pomešale. v. Spokorna procesija Siovencsv v Rimu Him, 1. junija. Slovenci, ki bivajo v Rimu, so v soboto, dno 29. maja, priredili spokorno romarsko procesijo po rimskih bazilikah in se tako pridružili splošnim verskim prireditvam svojih rojakov v ožji don o-vini. Zjutraj ob pol 8 so se slovenski rojaki zbrali v baziliki Sv. Petra, kjer je bila najprej sv. maša, po sv. maši pa se je mala procesija podala na spokorniško pot do vseh sedmih rimskih bazilik. Vodil jo je p. dr. Prešeren. Hodili so od osmih zjutraj do pol 5 popoldne in so prehodili ™eš nnd 35 km. Dan je bil silno vroč. V vsaki baziliki so zmolili po sedem očenašev. NAROČAJTE »SLOVENCA« aOlTURM OBZORNIK Traktati sv. Cipriana (Konecj Škof Ciprian kaže tudi na vzroke padcev: »Verniki so na moč množili imetje in se pozabivši, kako so nekdaj za apostolov verniki ravnali, z nenasitnim pohlepom trudili, da bi si več in več pridobili. V duhovnih opravilih ni bilo več vdane pobožnosti, v službah ne polne zvestobe, v dejanjih ne usmiljenja, v življenju ne strogosti. Moški so negovali brado, ženske lepotičile obraz, pačile oči, ki jih je božja roka naredila, lažnivo barvale lase. S prevejanimi zvijačatni so zavajali srca preprostih, z zvitimi nakanami'zapletali brate v zanke. Prestojnike so z naduto ošabnostjo prezirali; s strupenim jezikom so se med seboj preklinjali, z zakrknjenim sovraštvom živeli v neslogi« (75/76). 4. Edinost katoliške Cerkve (107—127). Ta traktat je postal znamenit zaradi vsebine in mnogih debat, ki so se razvnele ob njem. »Je poljuden dokaz za edinost, nedeljenost in nedeljivost oblasti, s katero Cerkev posreduje zveličanje, naperjen proti že obstoječim ločinam in pretečim ločitvam med škofi« (9). Takoj v uvodu škof Ciprian modro poudarja, da cerkveni edinosti niso najnevarnejša odkrita nasprotovanja in preganjanja, ampak tista, ki nosijo krinko dobrohotnosti. Pristavlja s sv. pismom, da se bo teh zank mogel uspešno varovati le tisti, ki bo verno sledil besedam Kristusovim. Tisti pa, ki Kristusu v vsem ne sledijo, »hodijo v temi, četudi si umišljajo, da imajo luč, ker se jim sovražnik, ki se spreminja, kakor apostol pravi, v angela luči, dobrika in jih slepi in svojim služabnikom nadeva podobe služabnikov pravičnosti; ti namreč pravijo noči dati, poginu rešitev, ponujajo obup namesto upanja, odpad od vere s MioU/azo vato. antilu&ia Dod Kristusovim imenom. da zvijačno pačijo resnico, ko mamijo s podobo resnice. To se zategadelj dogaja, preljubi bratje, ker nihče ne gre nazaj k studencu resnice, ne poišče vrelca, se ne oklene tistega, kar nebeški nauk uči« (103). Kristusov nauk o edinosti Cerkve pa je kratek in jasen. Zato ni treba »dolgega razpravljanja in dokazovanja; en sam dokaz lahjio prepriča, če se resnica na kratko povzame« (103). Ta resnica je pa, da je Kristus svojo Cerkev sezidal na Petra. »Na njega sezida Cerkev in njemu naroči, naj pase njegove ovce. In če tudi vsem apostolom podeli enako oblast, je vendar postavil en sedež in s svojo oblastjo določil početek in bistveni znak edinosti... Kdor se te cerkvene edinosti ne drži, mar li meni, da drži vero? Kdor sedež Petra, na katerega je postavljena Cerkev, zapusti, mar li zaupa, da je v Cerkvi?« (105). »Cerkev je ena, ki se s prirastkom svoje rodovitnosti v množ razširja, kakor ima sonce mnogo žarkov, toda eno luč, in drevo mnogo vej, toda eno deblo... Odtrgaj sončni žarek od sončnega telesa — ena luč ne trpi ločitve; odlomi vejo od drevesa — ko je odlomljena, ne bo mogla brsteti« (105—106). Cerkev je božja. Zato »ne more imeti Boga za očeta, kdor nima Cerkve za mater« (107). Kateri so to edinost prelomili, jim nili trpljenje ne koristi. »V Bogu ne morejo ostati, kateri niso hoteli enodušni ostati v božji Cerkvi. Četudi jih vržejo v plamene in ogenj, da zgore, četudi jih izpostavijo zverem, da izgube življenje, jim to ne bo venec za vero, marveč kazen za nezvestobo« "(116). Kdor se je ločil od Cerkve, je storil hujši zločin nego padli, ki so med. preganjanjem darovali malikom: »Tu je padli samo sebi škodoval, tam je tisti, ki je začel krivo vero in razkol, mnoge za seboj potegnil in preslepil. Tu škoda ene duše tam nevarnost za mnoge, mnoge. Ta se vsaj zaveda, da je grešil, in toži in plaka, oni pa, ponosen na svoj greh in prav zaradi pregrehe sam s seboj zadovoljen, trga sinove od matere, vabi ovce od pastirja« (120—121). 5. Gospodova molitev (128—155). Po Deci-jevem preganjanju je škof Ciprian skušal obnoviti versko in nravno življenje svoje hudo pre-izkušane škofije. V ta namen je napisal obsežno razpravo, ki vernike spodbuja zlasti k molitvi, najmočnejši opori obnovitvenega prizadevanja. V obsežni in lepih misli polni razlagi sedmih prošenj očenaša uči, česa in kako naj prosimo Boga v molitvi. Posebej poudarja, da ni uspešne molitve brez spremstva dobrih del: »Dobra je molitev s postom in miloščino« (Tob 12, 8). 6. Dcmetrianu (156—178). V tem traktatu Ciprian zelo ostro in pikro zavrača napade na kristjane, češ da so krivi vseh nesreč (vojske, kuge, lakote itd.), ki so zadevale takratno rimsko cesarstvo. Ta bedasti očitek je močno vplival na lahkoverno in malo razsodno množico, da se je 7, lahkoto dala naščuvati proti kristjanom. Take napade in sovraštvo do kristjanov je razvnemal zlasti bogati in ugledni starejši kartaginski meščan Demetrianus. Ciprian je dolgo molčal. »Ni se mi zdelo primerno, da bi se bil s teboj prepiral, kajti laže in manj naporno je prevpiti razburkanega morja hrumeče valovje, nego s pametno besedo ukrotiti tvoje besnenje. Gotovo prazen trud in ničev uspeh, ponujali luč slepcu, besedo gluhemu, modrost topemu; saj ni mogoče, da bi topi mislil, slepi luč sprejel, gluhi slišal« (156). A ker so zaradi tega molka očitki postajali vse drznejši in pogostnejši, sodi svetnik Ciprian: »Ne smem dalje molčali, sicer bi se zdelo, da molčimo ne več iz udržljivosti, marveč iz mnlodušnosti, in da priznavamo krivdo« (157). Očitke zavrača s toliko duhovitostjo, da uživaš in imaš vtis, da obračunava s sodobnimi pouličnimi gesli in lažmi. Zavračanje zaključuje: >Če se torej dogajajo reči. ki razodevajo jezo razžaljenega Boga, se ne gode zaradi nas, ki častimo Boga, mnrveč prihajajo nad vaše grehe in vašo krivdo, ker sploh ne iščete Boga in se ga ne bojite, ker ne zapustite praznoverja in ne spoznate prave vere, da bi njega edi- nega, ki je eden Bog nas vseh, vsi častili in molili« (160). Res da nadloge zadevajo tudi kristjane, a ti jih drugače prenašajo kakor drugi: ;Nadloge na svetu čuti kot kazen samo tisti, ki išče na svetu vse svoje veselje in vso svojo slavo... Tistih pa, kateri 7. zaupanjem pričakujejo prihodnjih dobrin, ne boli, če zdaj nadloge nad nje prihajajo. Ne damo se torej nadlogam ne ukloniti ne streli no razžalostiti, tudi ne godrnjamo ne zaradi izgube imetja ne zaradi telesne bolezni. Ker živimo bolj v duhu ko v mesu, zmagujemo slabost telesa z močjo duha. Kar nas muči in nadleguje, vemo in zaupamo, da nas preskuša in potrjuje« (170). Neverne pa čaka po zemeljskih nadlogah večno gorje. Zato so tudi zemeljske bolečine zanje toliko hujše. — Škof Ciprian ta traktat konča z vabilom, naj preganjalci postanejo častilci Boga, da bodo skupno z vernimi postali deležni veselja pri Bogu. 7. Umiranje (178—195). Ta traktat jc bil napisan v letu 252 ali 253, torej v času, ko je kuga v Afriki najhuje morila. Škof Ciprian je bolnike osebno tolažil, organiziral oskrbo okuženih. S tem traktatom pa hoče tolažiti vse in jih poučiti, kako naj presojajo smrt v luči božjega razodetja, da bodo tudi v tej preizkušnji videli božjo dobroto, ki kliče pravične v novo življenje ter jim dajo dovolj prilik za dela usmiljenja. Kristjan naj se smrti ne boji, saj ga ona vodi v večni mir. Nadloge ne smejo kristjanov begati. Saj so bile napovedane. In če se božja beseda spolnjuje v tem, se bo spolnila tudi v danih obljubah. Obljubljeno pa je, da »za zemeljskim prihaja nebeško in veliko za majhnim in za minljivim večno. Kje je tu mesto za strah 111 skrb? Kdo bo tu trepetal in žaloval, razen tisti, ki nima upanja in vero? Tisti se boji umreti, ki noče h Kristusu pohiteti. II Kristusu pa noče pohiteti, kdor ne veruje, da bo s Kristusom zakrnljev.nl« (179). Šele pri Kristusu je namreč pravi mir. Dokler smo v tem življenju, smo v nenrestanem novice Koledar Sobota, 5. rožnika: Kraljica apostolov; Bonifacij, škof in mučenec; Valerija, mučenica. Nedelja, 6. rožnika: Norbert, škof in ustanovitelj reda; Mehtilda, devica in ustanoviteljica reda; Kandida, sveta žena. Novi grobovi + V Ljubljani je v Hrenovi ulici 13, umrl g. .T e r 111 a n Anton, služitelj kat. uprave. Pogreb bo danes, 5. t. m., iz kapelice sv. Antona na Žalah ob pol 5 popoldne. •f V Ljubljani je v visoki starosti 00 let mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Planin-šek. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 6. junija 1941. ob pol 4. popoldne z Žal, iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu. + Na Teharjih pri Celju je umrl v Četrtek, dne 20. maja samostanski brat Matija Herman E d š i d od Sv. Jožefa nad Celjem. Pokojnik se je rodil 1871. v Gederovcih, župnija Tišina v Prekmurju. V svojih mladeniških letih je bil velik pomočnik in sodelavec, svojega rojaka župnika Jožefa Klekla. Kot dober in pobožen mladenič je prihajal v svojih fantovskih letih na duhovne vaje k Sv. Jožefu nad Celjem, kamor so takrat vsako leto hodili prekmurski fantje na stanovske duhovne vaje. Pri teh duhovnih vajah je začutil klic božji v samostan in je prosil pri misijonarjih pri Sv. Jožefu za sprejem za samostanskega brata. Nastopil je samostansko življenje avgusta 1000. Bil je že doma godbenik in zalo se je ša pri ravnatelju celjske orglarske šole. c. Ber-varju, izučil igranja na orgle ter vodil nad 30 let pevski zbor na koru pri Sv, Jožefu. Bil je obenem samostanski vratar in ljudje iz vse južne Štajerske, ki so prihajali k Sv. Jožefu, so ca poznali po njegovi veliki ljubeznivosti. (XI 43 let, ki jih ie preživel v redovnem življenju, je bil samo pol lota v drugem samostanu, drugače je pa »se svoje moči in zmožnosti posvetil, procvitu celjske samostanske hiše kot vratar, krojač, organist in oskrbnik. Po Veliki noči 1011 ie ostal oskrbnik vinograda v Svodnji v teharski' župnili. Od tam je hodil orglat v župnijsko cerkev na Teharjih. Umrl io 20. maja v Svodnji in je bil pokopan poleg župnika Cemaiaria na teharskem pokopališču v soboto, 22. maja. — H. I. P. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožalje! Cerkveni vestnik Junijska pobožnost v cerkTi Srca Jezusovega v Ljubljani se vrši ves mesec vsak večer ob pol 8. Cerkev je za to pobožnost lepo okrašena in svečano razsvetljena. Vsak večer ob pol 8 je pridiga in nato litanije Srca Jez. Ob nedeljah in pramikih je pobožnost ob 5 popoldne. Častilci božjega Srca. prihajajte iskal pomoči in tolažbe k božjemu Srcu I Skrivnostno razodetje sv. Janeza nam v knjigi istega naslova razodeva naš škof dr. Gregorij Rožman Skrivnostno razodetje sv. Janeza zanima 'danes pač vsakega, zato kupujte to knjigo, ki jo dobite po vseh knjigarnah. — Cena broširane knjige je 10 lir, v polplatno vezane pa 25 lir. — Močni junijski nalivi. Lani v času od 3. junija tja do Medarda je vladala primerna junijska vročina, ko je bilo prav na Medardov dan +30.4 stopinje Celzija. Lotos ta čas je nekoliko hladneje, ko je nastopilo prvo močnejše junijsko deževje z nalivi, vrstečimi se ponoči in podnevi. V sredo je bila še primerno visoka dnevna temperatura, ko je toplomer kazal v zatišju +22.4 stopinje Celzija, toda zaradi deževja je dnevna temperatura v četrtek padla kar na +14 stopinj Celzija ter je bila za dobro stopinjo višja od jutranjo temperature, ki je dosegla stanje +13 6lo-pinj Celzija. V petek |>o deževju je bilo precej hladno ii samo + 10 stopinj C, v Trnovem pri vremenfki opazovalnici na Opekarski cesti pa celo 8.1 stopinje Celzija. Barometer je od srede do četrtka (»poldne močno padal. V četrtek zjutraj je dosegel najnižje stanje 755.0 nun, v petek pa se je že dvignil na 769.5 mm. V sredo ponoči od 23.50 naprej do zjutraj so se vrstili hudi nalivi ter jo ombrograf na univerzi v četrtek ob 7 zjutraj zaznamoval 22.5 mm dežja. Po 7 zjutraj tja do 10.20 dopoldne v četrtek je bil daljši presledek, ko ni deževalo. Nalo pa so se vrstili močni nalivi, ki so trajali do 13.10, nakar 6e je začelo polagoma jasniti. V tem času je v četrtek padlo do 22.7 nun dežja, v dveh dneh skupaj 54.2 mm, kar predstavlja prav znatne množine dežja, ki je globoko namočil zemljo. V juniju je ombrograf na univerzi zanamoval v nekaj dneh že 00.6 milimetrov dežja. Kakor smo že pred dnevi omenili, je junij zn oktobrom najdeževnejši mesec v letu. Mesečni padavinski povprečnik za junij jo izračunan na podlagi dolgoletnih opazovanj in zapiskov na 146 mm v Ljubljani. — Polna naročja poljskega cvetja prinašajo Ljubljančani s polja ob nedeljah in praznikih ter tudi ob delavnikih v mesto. Posebno v cvetočem maju in rožniku 6e vsakdo veseli pisanega polj- skega cvetja, če je nabrano ob cestah in na mejah I ter nabiralci cvetlic pri trganju ne pomandrajo I žita in trave. Hoja po travnikih, še bolj pa po njivah, je pa v današnjih časih greh proti splošnimi. Zlasti veliki grešniki so pa tisti, ki trgajo klasje za šopke. Nič boljši niso tudi tisti, ki si svoja stanovunja krase s prelepo rdečo nemško deteljo ali z drugimi za prehrano aLi krmo potrebnimi rastlinami. Zato oblasti škodo na polju smatrajo za tatvino in take nepremišljene ljudi tudi kaznujejo za tatvino. Opominjamo vse prebivalstvo na posledice hoje po travnikih in njivah, posebno pa na neprij&tna presenečenja, ki jih bodo doživele nabiralke in nabiralci klasja 111 drugih za prehrano ali krmo potrebnih koristnih rastlin. Tudi prijatelji pisanih šopkov so v takem primeru škodljivci, tem večji tatovi 60 pa oni, ki nosijo domov jiolne mreže in oprtnike kbisja ali detelje za zajce. Oblasti bodo kaznovale take male in velike grešnike, predvsem bodo pa neusmiljeno kaznovani vsi oni, ki bodo po lanskem slabem zgledu na take tatinske pohode jemali s 6eboj škarje in strigli na pol dozorelo klasje. — Nesrečo na deželi. Zidarjev sin, 12-letni France Lampič v Šmarju na Dolenjskem, je po neprevidnosti vtaknil desno nogo v kolo voza, ki jo vozil na cesti. Kolo mu je nogo zlomilo. Deček se je bil zadaj obesil na soro. — Janežič Alojzij, 45-letni delavec v Veliki stari vasi na Dolenjskem, je padel na cesti in si zlomil levo nocro. — Desno roko si je pri padcu zlomila Anica Lenar-čičeva. 12-letna posestnikova hčerka na Ponikvi pri Grosupljem. — Z drevesa je padel in ! /.lomil desno ključnico 10-letni rejenec Joško Hvala v Borovnici. — Lepi milijoni izdani za tobak. V elavni zalogi tobaka, ki ima svoja skladišča v enonad-slropni vogalni hiši na Vidovdanski cesti in Ilirski ulici, jo vsak teden velikanski blagovni in denarni promet. Slo in stotisočaki gredo za razne lohačne izdelke, zlasti za cigarete »Morava«, »Zeta«, »Ibar« in »Drava«. Kakor poročajo, je Ljubljana z bližnjo okolico izdala v maju za tobak do 0 milijonov lir, v tem letu pa že nad 20 milijonov. Najbolje gredo v promet polen »Ibar« cigarete »Morava«. Nekdo je izračunal, da je v maju vsak Ljubljančan izdal za cigarete najmanj 75 lir. Iz Jela in življeif^ - o J tu in tem — Sprejemni izpiti za gimnazijo. Za kandidate, ki želijo opraviti &prejemni izpit, je treba vložiti pri ravnateljstvu dotične gimnazije do vštetega lo. junija prošnjo na taksnem papirju za L. 6, ki jo podpiše oče ali njegov namestnik ter priložiti krstni list in spričevalo o opravljenem 4. razredu osnovne šole. V primeru, da kandidat tega spričevala še nima, naj upraviteljstvo šole na prošnji izjavi, kateri razred obiskuje. V prošnji je navesti, v katerem roku želi kandidat de-laili izpit Izpili v poletnem roku bodo v drugi polovici julija po razporedu, ki ga bodo objavila posamezna ravnateljstva. — Iz pisarne IV. odd. Vis. komisariata. — Proizvodnja in prodaja karamel. V rimskem Uradnem listu je izšel zakonski dekret, ki določa, da je s 1. junijem t. 1. prepovedana proizvodnja trdih karamel normalnega tipa, z ali brez ovitka. Prodaja preostalih karamel je dovoljena do 30. junija t. 1. Z ozirom nato je smatrati postavko, ki govori o karamelah v seznamu slaščic, ki jih je dovoljeno prodajati. , , Z Gorenjskega Razstava gospodinjske šolo na (?radu Steben ▼ Mežiški dolini. Pred nedavnim je gospodinjska šola gradu Šteben v Mežiški dolini priredila razstavo izdelkov, ki so jih napravile gojenke. ki se udeležujejo sedanjega tkalskega tečaja. Dekleta so razstavila platno, za katerega so same spiedle predivo in ga stkale, dalje platnene izdelke kakor rjuhe, prte. blazine in tudi cele obleke. Vsi ti izdelki dokazujejo spretnost in pridnost, ki bo f>o-magala prebivalstvu Mežiške doline do napredka. Velika šolska razstava v Celovcu. V Celovcu so odprli pokrajinsko razstavo šolskih izdelkov, ki so bili narejeni po geslu »Boj Nemčije za svobodo« in »Boji na vzhodu«. 120 šol iz koroške no-krajine je zastopanih z 850 risbami, kat-.-m je priključenih še 000 raznih drugih šolskih ročnih del. Vsega skupaj je bilo odposlanih na razstavo 2000 raznih risb in izdelkov. Razstavo si je že ogledal gauleiter dr. Rainer v spremstvu pokrajinskega vodje SS Maier-Kaibilscha in pokrajinskega vodje uradov dr. Pogalsehnigga. Nov mladinski dom na Koroškem so odprli pred nedavnim v Jmohorskem okrožju in sicer na Oailbergu. Dom bo lahko sprejel 25 otrok. Vanj bodo prišli otroci iz pokrajine Bayreuth. S Spodnjega Štajerskega Kulturni dnevi štajerske mladine v Mariboru od 3. do A. junija. Mariliorski župan Knatis je izdal razglas ob priliki kulturnih dni in piše, da bo prišlo v Maribor 1200 inladeničev in mladenk, ki bodo zastopali 80.000 članov in članic spodnještajerske liitlerjevske mladine. Župan poudarja, da Maribor ponosno sprejema mladino in ji izreka dobrodošlico. Copate za ranjence so izdelovali v velikem, številu v okrožju Maribor-okoliea. Posebno so, se izkazale krajevne skupine na Muti, v Jako-, bovem dolu pri Sv. Kunigundi v Marenbergu, Selnici, Ribnici, Polskavi in Vuzenici. Žene, ki so šivale, so pokazale izredno iznajdljivost;., uporabljale so klobučevino, staro usnje in okrasile copate z lepimi vzorci. Počitnice mariborskega gledališča. Mariborsko mestno gledališče bo končalo vs predstavami 14. junija. Posebne predstave v počitnicah bodo posebej naznanjene. Vsako nedeljo pa bodo v mestnem parku koncerti gledališkega orkestra. Priznanje velenjskim kmetom. V nedeljo 31. maja je bilo v Velenju kmečko zborovanje, na katerega je prišel okrožni vod.|a Dorfmeister iz Celja. Pred strojno lopo so 6e zbrali kmetje, ki so se pripeljali z vozovi iz bližnje in daljnje okolice in okrožni vodja je izrekel priznanje 1? kmetom, ki so v pridelovalni bitki dobro-voljno oddali več živil, kakor jim je bilo predpisano. Izročil je kmetom diplome in izrazil prepričanje, da bodo velenjski kmetje tudi v bodoče tako požrtvovalni. Hude nesreče. 32 letnemu delavcu v kamnolomu Fridolinn Gočnikarju iz Sp. Doliča je padla velika skala na desno nogo in mu jo zmečkala. Plot se je podrl nanj in hudo poškodoval Henrika Iloclilerja iz 'I ržišča pri Rogaški Slatini. Ko jc prišel od dela v steklarni domov se je naslonil na svoj vrtni plot, ki se je sesul nanj. Z zlomljenimi rebri, zlomljeno ključnico in ranjeno hrbtenico so ga prepeljali v bolnišnico. Veliko število rojstev v Mariboru. V Mariboru je bilo v zadnji polovici meseca nuja 103 rojstev od (tega 46 dečkov in 57 deklic) v prvi polovica pa 80. V zadnjem mesecu je umrlo v Mariboru 64 moških in 4-1 žensk. Porok je bilo 43. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: baletna hišna posestnica in žena železniškega uradnika Julijana Črepinko, roj. Schiin, 73 letna zasebniea Rozina Wagner, II letni šolar Anton šule, 23 letni mesarski pomočnik Maks Kristan, delavčev sinček Franc Bombek. V šoštanj 11 je umrla 55 letna zasebniea Ana Mikolič, roi. Ro-bič, ki jo bodo prepeljali v Selnico ob Dravi, dalje 60 letni Gustav von GrHttschreibcr. V Veliki vasi pri Dol. Leskovcu je umrl 72 letni kočevski preseljenec Jožef Wittreicli, v Ptuju 56!etna Rozina Kamenšak. V Celju so umrli: 71 letni Janez I rt ič, 53 letna Elizabeta Fabijan, 60 letni Ivan Gobec, 74 letni Franc Gaber, 13 letna Marjeta Podgoršek iz Slivnice pri Celju. Predstojnik glavnega carinskega urada v Celju, carinski svetnik Saam objavlja parte v spomin carinskima asistentoma Jožefu Mulzer-ju in Otonu llaescju, ki sta padla v izvrševanju vojaških dolžnosti na meji. Iz Hrvaške Zakonska odredba o novinarjih in o novinarskem delu. V »Narodnih Novinahc z dne 22. maja je objavljena zukonsku odredba o novinarjih in novinarskem delu. V zvezi z ob-j u vo tega zakonu hrvaško časopisje poudarja, da spada ta zakon med najmodernejše novinarske zakone, kur jih je sploh bilo še do seduj objavljenih. Zakonska odredba določa v prvi vrsti pojem novinarskega dela in novinarja in točno določa, kdo je lahko novinar. Novinarji s tem zakonom niso dobili samo popolne stu-novske zaščite za čas, ko izvršujejo svojo naporno službo in za odnos nasproti delodujiilcu, temveč tudi vsa potrebna določila za stanovsko in pokojninsko zavarovanje. Zakon določa tudi popolno stanovsko zaščito novinarjev. Hrv. novinarsko društvo bo v roku treh mesecev po objavi tega zakona ugotovilo leta novinarskega delovanja za vsakega svojega člana ter bo objavilo tudi seznam novinarjev in novinarskih pripravnikov. Spokorna procesija tudi v Zagrebu. Po odredbi zagrebškega nadškofa dr. Stepinca bo dne 6. junija ob pol osmih zvečer spokorna procesija tudi v Zagrebu. Procesijo bo vodil na čelu vse duhovščine nadškof sam. Kot priprava nanjo so od 28. maja po vseh zagrebških cerkvah devetdnevnice, ki bodo trajale do 5. junija. Obvezna pri jat a praznih sol) in stanovanj v Sarajevu. Sarajevske vojaške in civilne oblasti objavljajo pozive v sarajevskem časopisju, da mora prebivalstvo vse prazne sobe in ostale stanovanjske prostore takoj prijavili imenovanim oblastem. V koliko bi oblasti ugotovile, da meščanstvo ni izvršilo tega naročila, bo dotičnik strogo kaznovan in m 11 bodo stanovanje tudi zaplenili. Razširitev bolnišnice v Sarajevu. Sarajevska mestna občina že. leto dni razširja svojo bolnišnico. Doslej je razširila dva paviljona. Ko bodo vsa dela končana, bo mestna bolnišnica lahko prevzela okoli 400 bolnikov. Iz Srbije Gospodarska obnoTa Srbije. Beograjsko 6rbsko in nemško časopisje objavlja daljše sestavke, v katerih poudarja da gospodarska obnova Srbije kljub sedanjim vojnim razmeram dobro napreduje. Največji napredek je brez dvoma pokazalo poljedelstvo. Po zatrjevanju omenjenega časopisja danes ni v Srbiji nobene razpoložljive zemlje, ki bi ne bila skrbno obdelana. Obširni travniki, precejšnjo površine zemlje, na katerih se je prej bohotilo najrazličnejše grmičevje, gozdni parohki, vse to je sedaj spremenjeno v njive. Ista slika je po vseh mestih in trgih. Vsi parki in sprehajališča so prekopana in na njih raste najrazličnejša povrtnina in zelenjava. V Srbiji danes v obdelovanju zemlje meščanski sloji skoraj tekmujejo s pravimi kmeti. Močan napredek v razvoju in spopolnitvi kaže tudi srbska industrija in obrt Statistični podatki pravijo, da je bilo že v sredini 1042. leta v Srbiji in Banatu v obratu nad 1000 industrijskih podjetij. Tega leta je bilo ustanovljenih 52 novih tozadevnih podjetij, 6 že obstoječih pa razširjenih. Tudi v letošnjem letu je bilo izdanih nad dvajset dovoljenj za ustanovitev novih industrijskih obratov. V razdobju približno enega leta, t. j. od sredine 1042 do maja 1043 je pričelo v Srbiji na novo obratovati 73 tovarniških obratov, v nadaljnjih štiridesetih pa postavljajo še strojne naprave. Med novoustanovljenimi tovarnami eo podjetja za izdelovanje kovi-nastih, usnjenih in drugih predmetov, tovarne za čevlje, razni tekstilni obrati, podjetja za izdelovanje vozov in avtokaroserij, nato podjetja za izdelovanje raznih kemičnih in farmacevtskih preparatov, podjetja za izdelovanje pohištva, tovarne za konzerviranje rib, sadja in povrtnine ter zelenjave, nove elektrarne, papirnice in steklarne. V vsem je danes na srbskem področju v obratu okoli 1200 industrijskih podjetij. Prav tako velik razmah je pokazala srbska obrt ter je bilo samo lani izdanih 1611 dovoljenj za ustanovitev novih obrtnih delavnic. V vsem deluje dane6 na 6rb6kem področju nad 35.000 obrtnih podjetij. Vzporedno z razvojem industrije in obrti se vedno bolj spopolnjuje tudi 6rbsko rudarstvo. Vfo to močno iniciativnost na gospodarskem področju je brez dvoma pospeševalo prirejanje številnih strokovnih tečajev, ki jih je srbska vlada pripravljala in jih še vedno organizira za kmete, tesarje, zidarje, mizarje in vse oelale vrste obrtnikov in za delavke v predilnicah. IZŠEL JE najboljši roman znanega hrvatskega pisatelja AVGUSTA ŠENOE Knjigo »Zlatarievo zlato« ___j . D _ je lepo ilustriral I. Rom Knjiga nam živahno opisuje razmere v 16. stoletju, ki so vladale na Hrvatskem. — Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. boju: »Kaj drugega pa je na svetu, nego da se dan na dan s hudičem vojskujemo, da se zoper njegove strelice in njegova kopja zmeraj borimo in bijemo? Z lakomnostjo, z nečistostjo, z jezo, s častihlepnostjo se nam je bojevati, z mesenimi pregrehami, z vabečimi nasladami sveta, imamo nepretrgano in težavno borbo« (180). »Kristusa videti pomeni torej veseliti se, in ni veselja, če ne vidimo Kristusa. Kakšna zaslepljenost srca in kakšna neumnost je, ljubiti stiske in trpljenje in solze na svetu in ne hiteti v veselje, ki ga nihče ne more vzeti!« (181). , . Da v nesrečah trpe tudi kristjani, je razumljivo. Saj imajo telo kakor pogani, in vere niso sprejeli zato, da bi uživali svet in življenje in da bi se jih zlo ne prijelo, ampak zato, da bi se ohranili za prihodnje veselje, potem k® bodo v zemeljskem življenju pogumno pretrpeli vse zoprnosti. Zato »prenašaj bolečine in imej potrpljenje v svoji ponižnosti, zakaj v ognju se skuša zlato in srebro, ljubljenci božji pa v peci pO; niževanja« (183). Ni radosti zmage, če ni prej boja: »Ko pa se v spopadu pridobi zmaga, se zmagovalcem dž tudi venec. Krmilar se spozna v viharju, v boju se vojak preskusi. Lahko je, hvaliti se, ko ni nevarnosti; borba z zopernostmi pokaže pravo vrlino. Globoko ukoreninjenega drevesa ne omajajo viharji, ki se vanj zaganjajo; v močno ladjo, ki je trdno spahnjena, valovi butajo, pa je ne prevotlijo; ko se na umnu žito mlati, se klena in zdrava zrna za veter ne zmenijo, prazne pleve pa sapa odnese« (185). Kristjan pa se pre: izkusi v trpljenju in smrti. Smrti se mora bati le tisti, ki nima upanja v večno življenje, »kdor bo od te smrti šel v drugo smrt« (187). 8. Dobra dela in miloščina (106—217). Ta traktat je izredno pomemben zlasti za naš čas. Z njim hoče škof Ciprian v času mnogih nesreč svoje vernike spodbuditi k dobrodelnosti. V uvodu slika ljubezen Kristusovo do nas: »Ponižal «* je, da hi ijudstvo, ki je prej ležalo na tleh, vzdignil; ranjen je bil, da bi zacelil naše rane; suženj je postal, da bi sužnje osvobodil; smrt je pretrpel, da bi umrljivim podelil neumrljivosfc« (106). A človek še vedno greši, žali in izziva božjo pravičnost. Imamo pa pot, »po kateri si zavarujemo zveličanje, da namreč poslej sleherni madež, s katerim se umažemo, z miloščino očistimo« (107). Taka ljubezen do bližnjega dela človeka popolnega in ga sprosti zemeljskih vezi ter ga usposobi, da more slediti Kristusu. »Bojiš se, da ti utegne tvoje imetje poiti, če začneš od njega dajati veliko vbogajme, pa se, nesrečnež, ne ovedaš, da ti pohaja tvoje življenje, in zveličanje, ko se bojiš, da ti poide premoženje, in ko skrbno paziš, da ti nič tvojega ne gre jio zlu, ne opaziš, da greš sam po zlu, ker ti je mamon ljubši od tvoje duše; ko se bojiš, da svoje imetje izgubiš, se zaradi svojega imetja sam po-gubiš« (204). »Kaj v teh neumestnih in abolnih mislih sam sebi ploskaš, češ da te zgolj skrb za prihodnost od del usmiljenja zadržuje? Kaj se skrivaš za sence in slepila praznih izgovorov? Priznaj vendar resnico, in ker jih ne moreš prevarati, kateri te poznajo, razodeni, kar je globoko v srcu skritol Svojega denarja jetnik in suženj si, verige in vezi poželenja tc vežejo, in ko te je Kristus osvobodil, si v novih okovih« (205). Ce moraš skrbeti za mnogo olrok, »vprav zato moraš loliko bolj opravljati dobra dela, kolikor več ljubim otrokom si oče« (200). »Ako torej svoje otroke zares ljubiš, ako jim skazuješ polno in očetovsko sladko ljubezen, moraš opravljati dela usmiljenja, da s pravičnimi deli Bogu priporočiš svoje olroke. Ne imej za pravega očeta svojih otrok človeka, ki le kratek čas živi in je slaboten, marveč daj jim onega, ki je večen in močan oče duhovnih olrok« (210). Dramatično škof Ciprian slika, kako bogali za kraljestvo satanovo žrtvujejo ogromno imetja In zaradi tega zavestno drve v pogubo. Verni naj bi torej miloščino toliko rajši dajali, saj dajejo za božjo stvar in svoje imetje Bogu posojajo. 9. Sad potrpežljivosti (218-236). Ta traktat je Ciprian napisal v času spora zaradi veljavnosti krsta zunaj Cerkve. Obsežno slika najpopolnejši zgled potrpežljivosti — Kristusa, pomen potrpežljivosti, pa tudi usodnost nepolrpežljivosti. Potrpljenje nam lajša preizkušnja trpljenja, utrjuje ljubezen, je najkrepkejša obramba pred grehom. Zato je jiotrpežljivost za nas blagoslov Kristusov, nepotrpežljivost pa hudičevo prekletstvo. 10. Sumnjivost in nevoščljivost (237—250). Ta traktat je Ciprian napisal v času, ko je bil spor zaradi krsta na višku, »da bi razdražene duhove pomiril in jih od osebnih sumničenj obrnil k stvari« (30). Traktat prične z značilnim svarilom: »Sum-niti na dobro, ki ga vidiš, in nevoščljiv biti boljšim, se nekaterim zdi lahek in majhen greh, preljubi bratje; ker ga imajo za lahkega in majhnega, se ga ne boje; ker se ga ne boje, ne pazijo nanj; ker nanj ne pazijo, se ga zlepa ne ogibljejo in postane nevidna in prikrila poguba, ki srca skrivaj kvari, ker jo premalo spoznajo, da bi se je mogli previdno varovati. Gospod pa nam je zapovedal, da bodimo previdni, in nam je velel, da oprezno in skrbno čujmo, da se ne bo nasprotnik, ki čuje zmeraj in nas zmeraj zalezuje, prikradel v srce, da ne bo iskric razpihal v požar, iz malenkosti napravil velikanske grmnde, zbudil neviht in viharjev, porušil vere in upanja in razbil našega življenjskega čolniča« (237). Sumnjivost in nevoščljivost sta »korenina slehernega zla, vir porazov, semenišče pregreh, netivo grehov. Iz nje poganja sovraštvo, izvira gnev« (240). $ato Ciprian prav obsežno, nazorno in psihološko slika gorje, ki ga ta greh povzroča v grešniku samem in v drugih, n. pr.: »Od tod preteči obraz, srepi pogled, prebledelo lire, tresoče se ustnice, škrtanje z zobmi, togotne besede, brezmejne srainotitve; čeprav še roka ne drži meča, pa je oborožena s sovraštvom pobesnelega duha, da zdaj zdaj s silo udari-; (242). Obširno popisuje, kako je Kristus z naukom in osebnim zgledom svaril učence pred to usodno napako. Konča z vabilom: »Izbljuvaj strupeni žolč, izloči sirup nesloge, očisti duha, ki' ga je nevoščljivost kače okužila, s Kristusovo sladkostjo oslajsaj grenkost, ki se ti je v srcu nabrala. Ljubi tisie, ki si jih prej sovražil, ravnaj spoštljivo s tistimi, katerim si prej po krivici želel slabo in zavidal! Dobre posnemaj, če jih moreš dohajati; če pa jih dohajati ne moreš, se veseli z njimi in jim želi srečo, ker so boljši od tebe! V prijateljski edinosti postani njih druž.nik, z vezjo bratske ljubezni postani njih sodedičl Odpustili se ti bodo tvoji dolgovi, če boš ti sam odpuščal« (240—250). Ciprianove traktate zaključuje kot »dodatek« življenjepis sv. Cipriana (251—280), ki ga je kmalu jk> njegovi smrti (14. sept. 258) napi.-al njegov diakon Pontius, »da bi še potomcem podal vzvišeni zgled, ki 11111 ni enakega«. Le nekaj misli sem podal iz te knjige. 2e Iz njih moreš sklepati, kako vredna je, da jo uvrstiš med knjige svoje knjižnice in najdeš tudi časa, da jo prebereš, da jo bereš ponovno in razmišljaš, kaj govori veliki škof in mučenec Ciprian našemu času in kaj tudi tebi. dr. II. Nove knjige Akademija znanosti in umetnosti je izdala svoj prvi Letopis za leta 1938. do 1042./XXI, ki ga jo uredil Fran Ramovš. Str. 364. Istočasno je pravni razred izdal tudi drugi zvezek Razprav, v katerem so razprave naslednjih znanstvenikov: Bilimoviča (Nekoliko dinamičnih shem gospodarskega procesa), Korošra (Podelitev hetitske pokrajine Dattašše Ul-mi Tešupu), Maklecova (Personalisti na smer v sodobnem kazenskem pravu), Spt-klorskega (Portalis in Savigny) ter Škerlja (Osebn-> trgovinske družbe po novejših zakonih). O obeh teh knjieah kakor ludi o Grafenauerjevi razpravi »Lepa Vida« bomo še govorili v našem listu. Sedaj ju samo "naznanjamo med knjižnimi novostmi. Slev. T7?„ »SLOVENEC«, sobota, junija 1943-XXl 4 An S 0 IZSTRELKIH, ki ne zadenejo »Tista krogla, ki nI mojega imena na njej, me ne bo zadela!« pravi vojak v bitki. V teh besedah je veliko resnice, zakaj kak izstrelek tako zelo zavisi od slučaja, da je neki maršal nekoč dejal, da bi morala biti vsa teža vojaka spremenjena v svinčenke in izstreljena, preden bi bil vojak zadet. V nemško-danski vojni 1. 1864 je na 700 izstrelkov iz puške bil ranjen le en vojak, in v bitki Srbov proti Bolgarom 1. 1885 so izstrelili Srbi '200.000 krogel, pa so zadeli samo 85 Bolgarov. V burski vojni, med bitko pri Colensu, jo bil povprečno na 5000 angleških izstrelkov iz pušk dosežen en sam zadetek. Po bitki pri Mod-derspruitu, oktobra 1899, je zapisal burski poveljnik Devvet: »Prisegel bi bil, da ni niti eden naših več živ, taka toča krogel nas je sprejela, a potem sem videl, da nismo imeli skoraj nobenih izgub.« In še med svetovno vojno je izjavil neki angleški strokoviljak, da bi bila tista armada na čelu vseh armad na svetu, katera bi toliko dosegla, da bi na 600 strelov prišel vsaj en zadetek, toda kaj takega šo zdavnaj ne bo nobeni armadi uspelo. Navzlic temu so zadetki, ki jako dobro zadenejo, dasi prav za prav ne zadenejo — in vsaka vojna more navesti ta"ke zglede. Dne 12. avgusta 1759 je kralja Friderika pri Kunersdortlu, potem ko sta padla že dva konja pod njim, zadela sovražnikova krogla, pa ga le ni zadela, ker se je bila zaletela v zlat etui, ki ga je imel Friderik pri sebi, in je pri tem izgubila svojo sunkovito silo in ni kralja prav nič ranila. Tu je bil rešitelj življenja etui, a v juliju 1915 je bil rešitelj fotografski aparat, ki ga je imel neki častnik obešenega čez ramo. Krogla jo predrla aparat in je tako zgrešila svoj cilj. Bolj nerodna je bila pot rusko šrapnelske krogle, ki v jeseni 1914 ni šla samo skozi telečnjak, atnpak tudi skozi jedilno skledieo nekega vojaka, a je nato obtičala v mo-litveniku, ki ga je vojak, kot spomin na svojo rajno mater, zmeraj nosil s seboj in je tako ostal živ. Časih pa doživimo še bolj čudovite »zadetke«. Bilo je v svetovni vojni na vzhodnem bojišču, ko je vdrla ruska puškina krogla, ki je bila namenjena nekemu avstrijskemu vojaku, v njegovo usnjato torbico za naboje in je — ne da bi bil kak vojak ranjen, obtičala v enem od nabojev. Januarja, leta 1915, je neka sovražnikova krogla zašla v nemško puškino rev, nakar 6e je naboj sicer vnel, a se vojaku vendarle ni nič zgodilo. Lansko jesen jo zašel ruski izstrelek v vrat puškinega kopita nemškega vojaka, pa v trdem lesu ni mogel dalje, tnko da tudi ta zadetek ni imel hudih posledic. Tudi v puško nekega drugega vojaka -- to je bilo spet v svetovni vojni — se je vgnezdil neki sovražni izstrelek in sicer ko nalašč prav takrat, ko je hotel vojak svojo puško nabiti. Krogla je prodrla v cev, a je bila pri petelinu zadržana in se tako tudi v tem primeru ni pripetilo nič hudega. Med neko bilko leta 1916 je sovražna krogla prav tako zadela orožje, namesto njenega lastnika. Nekega vojaka je nenadoma zadel sunek v ramo. kamor je imel naslonjeno puškino kopito. Menil je, da je zadet in zato je bil presenečen, ko je videl, da ni bil niti najmanj ranjen. A niegovi puški se je zgodila nesreča: cev je izginila I PORTUQdL5KI dZORI ali Otoki jastrebov več potresov. Podnebje vo. Pozimi divja hu >je je i da bur Zaradi težkih izgub, ki so jih nemške podmornice prizadejale sovražnemu brodovju spet in spet v bližini Azorov, so začeli ti otoki zanimati ves svet. Azori, kar se pravi »otoki jastrebov«, so v severnem delu Atlantskega oceana in so od Portugalske oddaljeni 1700 km-Azorski otoki, devet jih je po številu, so najstarejša portugalska kolonija, ki pa niso kolonija, ampak so pravno in politično posebna pokrajina kot sestavni del Portugalske. Skupina otokov leži v 630 km dolgem loku, v smeri od jugovzhoda proti severozahodu, in se začenjajo z otokom Santa Maria in se končajo z otokoma Flores in Corvo v bližini Saragoške-ga preliva. Azorska pristanišča niso kdovekako pripravna; najbolj varna so Angra do Herois-mo na Terceiri, Ilorta na Fayalu in 1'onta-Delgada na San Miguelu. Vsi otoki so ognjeniške vrste, hriboviti in razriti po divjih soteskah. Od ognjenikov je največji Pico Alto (2350 m) na otoku Pico. Na otokih je kar množica jezer in vrelcev. Od tlej, ko jih je I. 1444 odkril portugalski pomorščak Ca bral, je bilo na njih milo, vlažno in zdra-rja. Ozračje je večkrat tako vlažno, da se odločijo apno s sten in deščice s pohištva. Na rodovitnih ognjeni-ških tleh uspeva bohotno rastlinstvo. Vedno zeleni lovorjev gozd sega do 800 m višine. Tu pridelujejo vse proizvode Portugalske, predvsem izvrstne oranže, dnlje ananas, banane in sladkorno peso. Na zahodnih obronkih Pica Alta izborno uspeva vinska trta in vino iz tega grozdja je znano kot favalsko vino nli tudi kot madeira. Rudnin skoraj ni. Pomembna je ČtR?K?0?VtNtI7C7A a — a — a — a — b — e — i — i — i — j j — j — 1 — 1 — m — m — n — n — n — n o — o — o — s — š — t — t — t — u — z- Gu..... . gu .... • • gu ... V . . . gU . • .... gu . ..... gu Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: "Mongolski narod v Siribiji; trg na Koroškem; angleška plemiška rodbina (tudi osebo v »Romeo in Julija«); ruski pisatelj (pravo ime Te-te-rnikov); kačasta riba; predstojniki pravoslavnih samostanov. Rešitev z dne 29. maja: Galilei; žganica; Logatec; Niagara; Finž-gur; intriga. živinoreja in na otoku Corvu je doma posebna k r a v a - p r 111 i k n v k a , ki je visoka samo en meter. Trgovina s Portugalsko je jako živahna. Prej so bili Azori važni kot postaja čezatlantskega kabla. Toda odkar imamo oddaje po radiu, se je pomen Azorov kot postojanka brzojavnega prometa jako zmanjšal. Ko je bil Portugalec Cabral zapazil Azore, so bili povsem neobljudeni. A brez dvoma so bili že znani narodom v starem veku. Razni najdeni novci pričajo, da so bili že Kartažani na njih. Tudi Normani in Arabci so poznali te otoke, ki so bili že navedeni na zemljevidih 14. in 13. stoletja. Toda Portugalci so šele to otočje raziskali in koj ustanovili kolonije. Leta Pod tehniškim nadzorstvom italijanska mornarice so bile potopljene v potrkajo dela za dvig francoskih vojnih ladij, ki toulonskem pristanišču 1453 so bili vsi otoki zasedeni. Spočetka so pri števali Azore k Evropi. Leta 1466 jc portugai- < Ileroismo« = junaško ski kralj Alfonz V. odstopil otok Faval za vse življenje svoji teti, vojvodinji burgundski, materi Karla Drznega. Nato se je mnogo Flan-drijccv naselilo nn otoku, nnkar so imenovali otok Fayal flandrijski otok. Hči burgundskega kraljevega namestnika Jošta Hiirterja je postala I. 1486 žena slavnega znanstvenika koz-mografa Behaima, ki jc bival v letih 1494 do 1506 nn Favalu- Ko je vojvodinja umrla, je Fayal postal spet last Portugalske. Zdaj je na Azorih z 2388 kvadratnimi kilometri prostornine 275.000 prebivalcev portugalskega porekla in mešano pleme zamorcev in mulatov. Sedanja prestolnica jc Ponto Delgada na San Miguelu. Azori so v najtesnejši zvezi z novejšo portugalsko zgodovino. Jako važno vlogo so imeli v portugalski državljanski vojni leta 1832. Na otoku Terceiri je takrat iskal zavetja brazilski cesar Pedro L, oče nedoletne portugalske kraljice Marije da Glorie. ki jo jc bil njen brat Migucl pahnil s prestola. Tokrot je dobilo prejšnje glavno mesto Angra na Terceiri zaradi svojih junaških meščanov pridevek »do P»nioi> fr fatfocL dvojčici W m ___ _ ^ /o Marjetica raste in raste, iz dneva v dan je večja, iz dneva v dan je lepša. Pazimo na obleko Sleherna obleka brr* razlike upada n« o h * I a 1 n I k , ki Jih nI nI nikoli prevett Saj nI hujfteg« z« oko, kakor dn se žensk* pojavi na cesti v zmečkani obleki, pri temer morda ne mislimo na male gnblre od sedenj«. Koliko ženak Je ie. ki kar tjavendan vržejo obleko, plai«, klobuk na stol, posteljo, lofo In Jo tako pustijo v«o no«. Ce »e vrneš Se tako utrujen* domov, na dvoje n* »mel pozabiti: da »e umije«, preden Kreft upat, In da obe»l» obleko na obešalnik. In te nekaj: t e vi J I spadajo na kopita. Nobena re« na »vetu tako ne lzm*ll«l čevljev, k*kor f* J t It sezoješ ln pusti« kar tako ee« no«. Ze «ez nekaj dni Izgubijo čevlji svojo obliko. Ce nimaš kopit, pa vsaj stisni i roko zadaj peto (kopaj ln poravnaj podplat. Ce ho«eš nogavice Se enkrat obotl. Jih če* noč razoheal. »loer »e zmečkajo In zjutraj Je v»e polno marogastlh 11» na njih. Isto velja o rokavicah, zlasti usnjatlh, ki Jih Je treba lepo po dolgem raz-potegniti In položiti t Škatlo. Ovratnico, ki Jo Imamo pri bluzah, obesimo Je* no« na vrrlco, ki Je razpet« na notranji itranl onmrlnlh vrat. Celo na perilo moramo paziti, kako ga odložimo «ez no« In nI vseeno, alt ga kar tjavendan zmetemo na stol. So ženske, kt tudi perilo razobesijo na obeSalnlke. Pokrivala, zlasti mehka, spadajo na svoje mesto ln sicer na ponebn« stojala, kakršn« so pri modlslkah v navadi, (e teh ne moreS Imeti, položi pokrivalo na kak drug podstavek ali g« vsaj d*J v omaro In ga večkrat *krtr«l. MalokaterI ženski ]e znano, kako Je treba pravilno spraviti krzno. Krzno • kratko dlako Je treba dati h krznarju, da ga kdaj pa kdaj n svojim krznarskim glavnikom pre«eSe. Krzno i dolgo dlako (Ualca, ris Itd.) lahko sami Izprašl-mo, tako da ga malo pretresamo ln z drobno palleo nalabko Iztepavamo. Nikoli pa krzno ne ime ležati na dlakah, ampak mora viseti. Poleti dnmo krzno v vreilco Iz krepastega papirja, ki Je v njej poper ali naftalin. Dobro jc tudi, «e je zavito t časopisni papir. Isto velja za vse volnene obleke, da se jih poleti ne lotijo molji. Paziti je pa treha tudi na drobnarije. Kaka usnjat« torbic« mora stati, ne p« ležati. P«» moraS skolačkatl, da obdrži obliko. Umetne Šopke je trebs včnslh naravnati, dn se malce poživijo. Mislili boste: same besede. P« le nI res. če «e ravnamo po teh nasvetih, si ohranimo oblailla la obutev delj «asa ln bo tudi naS videz vso drugačen. Prej srečni grad na sivi skali pa ni več srečen, kajti mala Marjetica je z vsakim dnem hudobnejša. Vse v gTadu trepeta pred malo nasilnico. Od ptičkov in mačk do hlapcev očeta in matere — vse se bojii male Marjetice. Drobna ljubljanska kronika Pastoralna konferenca duhovSčlne mesta Ljubljane bo v sredo, 16. junija, ob 15.30. Sv. maSa zadušnica za pokojnim Aleksandrom Ličanom st. iz Vlila del Nevoso, ki je umrl zadet od kapi, se bo darovala v ponedeljek. 7. t. m., ob 10 pred glavnim oltarjem v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Občni zbor društva stanovanjskih najemnikov za Ljubljansko pokrajino bo v nedeljo, 6. junija 1943. ob » dopoldne v društveni pisarni, Ljubljana, Wolfova 10-11. Uspeh M. Tomčeve latinske ifiaio v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki sta jo izvedla na praznik Vnobohodo pri slovesni službi božji v stolnici mešann pevska zbora Drža.vnegn učiteljišča in stolnice pod vodstvom prof. I. Uepovša, je bil nad vse veličasten. Stolnica je bila polna poslušalcev. Trenos je bil tudi po radiu. Izvajalcem, posebno Se dijaškemu mešanemu pevskemu zboru Državnega učiteljišča, smo hvaležni zn izvedbo tnko obsežnega in odličnega nagega dela. Prof. Tomo pa se jo z novim delom uvrstil v prvo vrsto naših cerkvenih skladateljev. Berite junijsko knjižico »Stražar naših svetinj«. Cena 1 lira. Opozarjamo občinstvo, dn traja razstava Kalin, Kregar. Mušlč, Omersn, Putrlh, Sedej lo še vključno do nedelje. S t. m. 1 otem se mora razstava nepreklicno zapreti, v nedelio. 6 t. m„ ob 11 bo Imel vodstvo po razstavi g prof. Stane Kregnr s posebnim ozirom nn nnSo časopisno kritiko. Pridite vsi, ki vam je pri srcu moderna slovenska likovna umetnost. Specialno strokovne Inštrukcije zn gimnazije In meščanske Solo. Kongresni trg Z, II. nadstropje, ao odlično organizirane in zuto un najboljšem glasu. Pouk se vrši po sodobnih pedagoških načelih. Dijnki-inje ao pod strogim nndzorstvom. vodstvo pa je v stRlnlh stikih s atnrši. V mesecu juniju bosta dva učna točaja, ln sicer: a) priprava za malo maturo, M priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Lepi ucm rostorl v središču mesta: Kongresni trg i, nadstropje. Zbirke Narodnog« muzej« bodo počenšl 7, fi. junijem zopet odprte za splošen brezplačen ogled vsako nedeljo od 10-12. Prav tako bodo muzejske zbirke dostopne nhčin-etvu proli običajni vstopnini oh delavnikih. Sprejemni Izpiti r.a prvi razred trtmna-alje. Dno 7. junija so začno posebne mstruk- ?r cije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljita iu vestna učnn priprava iz vseh predmetov po novih predpisih ltazlaga. ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji-strokov-njnki. Prijave se sprejemajo dnevno dopoldne ln popoldne. Lepi šolski prostori v središču mestn: Kongresni trg Stev. 2. II. nadstropje. Specialne strokovne Inštrukcije za gimnazije In meščanske Sole. Mlnkarjevn »Izgubljena Marta« v Frančiškanskem gledališču. Igra. ki ima pet dejanj, je nekoliko predelana. Nekateri prizori, zlasti v »Plesni Soli«, so popolnoma novi. Sodeluje 49 oseb, med njimi: profesor, maestro, dijakinje plesalke itd Igro se bo ponovila v nedeljo, fi. junija, ob 17. predprodaja vstopnic pri Sfiligoju. na dnn predstave pn pri dnevni blagajni od 9.30—12 in od 15 dnlje. Učite »c strojepisja! — Novi poletni strojepisni tečaji - dnevni In večerni -.(eno-, dvo- in trimesečni) so pričnejo 4. junija. Pouk dopoldne, popoldpe nli zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojeplsnic«, raznovrstni stroji. — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učlllsčo »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Ponesrečenci v Ljubljani. Na nokem travniku so se dečki igrali. Pft je med igro nekdo vrgel kamen, ki je priletel fi letnemu ključavničarjovcmu sinu Timoteju Simon-čiču prav v desno oko. ki je bilo hudo poškodovano. — Boh Rudolf, 33 lotui delavec, je doma sekal drva; poleno mu je po nesreči odletelo v lovo oko — Pri kopanju se je ranil nn glavi 22 letni dijak Drago Počkaj. — Kožuhnr Niko, 22 letni dijak, je padci po stopnicah in so hudo poškodovnl na čelu. — Lotrič Pavln, 55 letna delavka, ne je pri padcu pobila po glavi — Pri nogometni igri .ie padci in si zlomil desno roko 21 lotnl dijak Milnn Skrjnneo. Gledališče Opera; Sobota, 5. Junija, ob 18: »Sevlljskl brivec«. Izven. Gostovanje soprnnistke Corttnl-jovo in baritoniata Beohlja. Cono od fin lir nnvzdol Vo.loll« C Junija, ob 17: »Prodann nevesta«. I Izven. Cene od 28 lir nnvzdol. , Ponedeljek, 7. Junija, oh 18: »Sevlljskl brl-I vee. Gostovanje Liano Cartinijcvo in Gina Bechija. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Dve gostovanji članov rimske Kraljeve Opere. V soboto, 5„ in v ponedeljek. 7. junija, bosta gostovala sopranistka Linnn Cor-tinijova in bnritonist Gino Bechi v Rossi-nijevem »Sevil.iskem brivcu«. Bechl je nnj-slovitojši italljnnskl baritonist in njcirov Fignro je enn izmed posebno dognanih stvaritev. Cortinijeva je mlada sopranistka. ki se uveljavlja z velikim uspehom. Oba večera bo dirigent Arturo Lucon. D r « m « > Sobot«, 5. Jonlj«, ob 18.30: »Frlm«r dr. Hlr- na«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja, t. junija, ob 18.30: »Jesen«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Naznanila RADIO. Sobota. 5. junija: 7.30 Pesmi ln napevi — 8 Nnpoved časa. poročiln v italijanščini — 11.50 Pol uro zn vojaka — 12-20 ploščo — 12 30 Poročila v slovenščini — 12.45 Nnpevi in romnnce — 13 Napoved česa, poročila v italijanščini - 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstvo Oboroženih sil v slovenščini — 13.20 Simfnničnn glasi)« — 13.S0 Orkester vodi dirigent Gnillno — 14 Toročil« v italijanščini — 15.15 Pokrajinski vestnlk — 17 Nnnoved časa, poročilo v italijnnSčinl — 17.10 Nove plošče Cetra — 18 Gospodinjsko prednvnnje v slovenščini — 19.30 Poročil« v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved čnsn, poročiln v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.40 Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: Otelo: v odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno »lnžbo Imajo lekarne: dr. Kmet. Bleiweisova coeta 43; mr. Trn-korzy, ded.. Mestni trg 4, In mr. Ustar, Se-jonburgova ulic« 7. NEDET..ISKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUŽBO bo od sobote od 29 do ponedcljk« dn 8 zjutraj vršil mestni višji zdravnik dr, Marjan A h 6 i n . Ljubljana, Korytkova 18. Poizvedovanja Oseb«, ki je 3. junij« med S ln 4 popoldne v trgovini BrI« vzel« ročno torbico, se naproša, dn isto vrno v upravi Slovencri. Parliamo 1'italiano! Tu nntlsnjono besedilo je snmo ključ z« one, ki slede pouku Italijanščine po radiu. Itnlijnnsko ure so no sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa z« tiste, ki že imajo gotovo prodznanje, vedno ob 19. IMPERFETTO DEL CONGIUNTIVO pag-are cred-ero sped-ire pag-asai pag-nssi pag-asse PHg nsslmo png-nste pag-ossero cred-essl cred-essi ered-esso cred-essimo cred-este crod-essero sped-issi sped-issi spcd-isse sped-lssimo sped-iste sped-issero av-ere av-ossi av-essi nv-esso e a s e r e fossi fossi fosse sv-essimo fossimo av-este foste av-essero fossero TRAPA SSATO DEL CONGIUNTIVO p a g a r e avessi pagato, eco. s p ed1r e avessi spedlto, eco. arrivare fossi arrivato. -a, ecc. fossi corao, -, ecc. c r e d e r e avessi creduto, eco a v e re avessi avnto, ecc. c o r r e r e p a r 11 r e fossi partlto, -a, ece. e s s e r e fossi atato, -a. ecc. V torek zvečer sem izgubil moško zn neslno uro znamke »I!;o< brez jermenčka nl| šuhičeve ulice do Ambroževega trga. Po-; štenego najditelja prosim, da jo vrne v upravi »Slovenca«, PERIODO IPOTETICO Se tu segulssl il mio consiglio, eerta-mente gusrlrestl. Se tu avessi scgutto il mio consiglio, certamento sarestl guarlto. ESEMPI Se studiassi, impnreresli. — Se potesse, pagherebbe. — Se avessi gli occliinli, saprel leggere. — So non lo avessi veduto coi miet ocehi, non'nvrei creduto. — Avremmo pili amici, eo svessimo denaro. — Se lo nveasi saputo. non gli avrei detto nulla. — Se non fosse Ktnto cosi tonto, non si sarehbe la-acinlo ingnnnnre. — Se lo »vesai Invitato • i'nveFsi iicn hccoIIo, me ne tarei fatto un nmleo. — Anche se tu rldessl dl me, non me ue importerebbe nulla. — Non durereb- bero n lungo le dispute, so 1'erroro fosso dn un solo lato. — Sarel ccrto imprudente, »o chiedessi di piti. — Se di questo, abnsll. — Se turi) quolche cosa, ti avviseru in tempo. — Se e aincero, dirii di no. — Se fossero partiti ieri. avrebbero «vuto belllasimo tempo. — Non aaresti cosi credulo, se avessi piii esperienzn. — Se avessi previsto tnnte dif-ficollš. non sorei vonuto. — SI potrehbo co-stituire una societft. qunlnrn fosse bene fi-nanziata. — L'«vrei aiutato, a condizione che mi ovesse doto qunlche garnnzia. — I soldl to 11 pi-csterei volentieri, a patto cho tu me li rendossi. ESEUCIZI 1 Tr«duceto: čc bi joz to vedel. — Pe bi bili mi to vedeli. — Co bi one to vedele. — Ako bi gn bili vi imeli. — čc bi j,iz bil tam (cl). — Ako bi bil 11 mogel. — C'c bi se mn ne bal (temere). — Ce bi me imela rada (voler bene a). — Ce bi deževalo. — Ce Iii bilo deževalo. — Ako se jnz no bi bil rodil. — Ce bi 011 bil mrtev. — Ce hi mi« biln lu-knj. — Ce bi bili prišli. — Co bi prišel. — Ce ne hi padla. — Ako hi mu pisal. — Co hi Sli. — Ce bi hodili. — <"'o bi ji hlli rekli. — Ce bi ml spnli. — Ce hi ti pobegnil. — Ce bi hili Sli 7. doma (uscircl. — Četudi (quond'an-che) hi ti to hotel. — Tudi čc bi mogel. Ce bi me izpraševali, vem, kaj hI odgovoril. — Kolikim neprijetnostim Jdispiace-re) hi so bil izognil (evitnro una cosnl, čo hI me bili opozorili (avvertiro). — f'e hi vo-del. bi povedal. — Se bi hil padel, čn bi gn bil "podprl (sostenere) pravočasno (n tempo). — Ako hi nas videli tukaj, kdo ve, kaj bi reklit — Ce ne bi stanovali (stnre-stcssi) tako daleč, bi pogosteje (spesso) prihajal k vam (vonir n trovare). — re hi ga ti boljo poznnl, ga no hi sodil feindic.-ircl tnko strogo (sovero). — Bolje hi bilo, če bi mogel priti tudi jaz. — Ce bi čitnii počasi (ndngio), jii čitnii mnogo bolje. — f'0 bi bil predvidel (provedere) tolko težav, ne hI bil prišel. — Ako hi hil prišel prej (giungere prima), bi bil videl čudoviti Imernviglioso) sončni zntou (trnmonto). — .Inko Ihcni nevljudni Iscor-tese) hi bili. če bi hil! odšli, ne dn hI vas pozdravili. — Ce hi hil gotov (rerto), do (di z nodol.) vos ne motim, (disturbare), bi jutri prišel k vam. — Ako bi gospodična hotel« ostati, bi »lišnifl (ndirel koncert po radiju (al 1 a radio). — Spremil bi te, če ne bi bilo tnko pozno. — Če ne bo danes, ho jutri. — Ce hi ji hil pisal pred štirinajstimi dnevi, bi 11 bil« do danes že odgovorila. — Ako hI Imeli družbo, hi čss minil hitreje. Knk*-no veselje, če b! prišel on! — čo boš pri&rt tudi ti, nas bo pet (eiscre ln cinque). rrn rmri □ i d Di S Hi M J. Oliver Curwood 4 »Leta so tekla hitro, zelo hitro.« »Zdi se vam, da je to bilo včeraj?« »Da, včeraj..., tako nekako.« Na Kentovem obličju jo zaigral tisti svetli smehljaj, ki je že od nekdaj bil drag misijonar-jevenm srcu. »Vidite, oče, s takšnega vidika gledam Jaz na življenje. Tudi najdaljše človeško življenje pozna le tri razdobja: včeraj, danes in jutri. Ni mnogo razlike, če je »včeraj« trajal šestdeset let ali pa samo šestintrideset. To velja, Ce človek gleda nazaj in ne naprej, sicer... Toda povejte mi, ali moje priznanje popolnoma zadošča za osvoboditev Sandyja MacTriggerja?« »Brez dvoma zadošča. To kar ste bili izjavili, je bilo sprejeto kot priznanje na smrt bolnega človeka.« Ni bil Kent tisti, kl se ga je lotevalo razburjenje, ampak misijonar. »Šo nekatere stvari so, moj sinko... Še je nekaj stvari, ki bi jih bilo treba urediti. Ali bi se hoteli o tem pomeniti?« »lločete reči...« »Da, predvsem bi rad govoril o vaših najbližjih. Sicer se spominjam, da ste mi nekoč pove-dali, da nikogar nimate; morda bi se pa vendarle kdo našel s kakšne strani...« r r'-iit'i Kent je zmajal z glavo. I Mft|«l I ŠPORT Ljubljana : Mars V domačem nogometnem prvenstvu bo v nedeljo na vrsti spet prikupna partija: Ljubljana bo i«rala proti Marsu. Je to dvoje zrelejših moštev, ki imata med občinstvom lepo število pristašev prav zaradi tega, ker sta znani po gentlemanskem nastopanju. Ljubljana, ki je prevzela športno dediščino dveh nekoč tako močnih klubov, velja ze od svojega obstoja naprej za slovenskega nogometnega prvaka. Svojo premoč je pokazala tudi na dosedanjih tekmah, ki jih je vse po vrsti dobila. V nedeljo ji bo morda malo teže z Marsom, zakaj videli smo, da ima Mars kdaj pa kdaj svetle trenutke, ko mu gre vse gladko od nog. Enajstorica Marsa se je za nedeljsko srečanje brez dvoma prav dobro pripravila, saj bi ji tako pri-jalo, da bi dosegla recimo remis in da bi se tako vzpela vsaj za ' eno točko. Vendar ni nobenega dvoma o tem, da je Ljubljana favorit — pa tudi ni dvoma o tem, da bo tekma zelo napeta. Obe 1110-štvi sta tehnično precej dobro izurjeni, kar omogoča tupatam tudi duhovite taktične poteze; v dobro ji štejemo tudi okoliščine, da sta že davno iztrebili surovost iz. svojih vrst in da igrata tako kot se »podobi za športnike. V drugem razredu bosta nastopila v nedeljo Vič in Mladika. Obe tekmi bosta na igrišču Hermesa v Šiški. Razgled po evropski atletiki V moški atletiki se ni zgodilo še nič posebnega, v ženski pa je padla sijajna znamka v skoku v višino 1.71 m! Zdaj, ko so končani spomladanski teki čez drn in strn in ko so opravili tudi velike štafetne teke, prihajajo tudi k nam prva poročila o atletskih uspehih v tekih, skokih in metih. Z zanimanjem jih beremo, saj je lahka atletika šport, ki mu dajejo po vsem 6vetu prvo mesto med mnogoterimi panogami. Iz razumljivih razlogov so znamke, o katerih čitamo letos, nekoliko šibke. Lepo število najboljših atletov je pod orožjem in tekmujejo le tu pa tam, če pridejo na dopust, razen tega pa smo žele v začetku sezone. Če pregledamo doslej dosežene rezultate, nas preseneča, da še ni pravega glasu o Gundarju llaeggu, pač pa je na prvem mestu neka ženska. To je Fanny Blankers. Na atletski prireditvi v Amsterdamu je postavila izredno dober rezultat v skoku v višino, namreč 1.71 m. Pri tem je kar za 5 cm izboljšala ženski svetovni rekord. Čeprav se zdi, da njen uspeh ne bo priznan, ker prireditev ni bila prijavljena kot tekma, vendar je zlasti za nežni spol bodrilno, da imajo med 6eboj atletinjo, ki v tem letu vodi v evropskem atletskem šporlu. Tudi o skakalcu Nackeju poročajo, da je že zdaj v prav dobri formi. Še nedavno je preskočil 1.97 m, kar je sicer prav lepo in pomeni za letos najboljši evropski rezultat med moškimi, zaostaja pa le za dobro ped za svetovnim rekordom. Čita-teljem, ki nimajo točnih predstav pri branju športnih številk, bi priporočali, da si o priložnosti izmerijo na podbojih višini 1.71 m in 1.97 m, pa bodo dobili nazorno sliko o telesni zmogljivosti najprož-nejših skakalcev v višino. Po malem prihajajo tudi prva poročila o najhitrejših tekačih. Na 100 m vodi Madžar Csanyi »Nobenega ni več. Zadnjih deset let so mi tile gozdovi bili i oče i mati i hiša.« »Ali imate kako osebno zadevo..• Kakšno zadevo, ki bi mi jo hoteli zaupati?« Kentov obraz se je razjasnil in za trenutek mu je zasi jal v očeh izraz veselja. »Zadeva ima v sebi nekaj komičnega« — jo rekel in se nasmehnil. — »Oče, mislim, da je prišel čas, ko moram napraviti neke vrsto oporoko. Sčasoma sem si nakupil tu okrog nekaj ozemlja. Sedaj, ko nameravajo zgraditi železnico iz Ed-monttfna do sem, je cena ozemlja poskočila od šest na osemsto dolarjev in cena, ki sem jo plačal, se je zvišala približno za deset tisoč. Želel bi, da zemljo prodaste in izkupiček uporabile pri svojem delovanju. Čim več denarja porabite za pomoč Indijancem, ki so mi vselej bili bratje. Hotel bi. da čim prej sestavite o tem listino, ki jo bom podpisal.« Oči očeta Layonnea so ee zableščale: iz njih jo sijala dobrota. »Bog vas bo blagoslovil zaradi vašega plemenitega čina, Jimmy,< — je rekel, uporabljajoč po-manjševalnico Kentovega krstnega imena, s katero so ga navadno klicali. »Upam tudi, da vam bo odpustil vaš drugi čin, če boste imeli pogum in ga prosili odpuščanja.« »Odpustil mi je že« — je rekel Kent in pogledal skozi okno. »Čutim to. Vem, da mi je odpustil, oče.« Ta čas je misijonar tiho molil. Vedel je, da Kent ni iste vere kot on in zaradi tega ni hotel ponujati mu sveto opravilo, ki ga v nasprotnem primeru nikakor>ic bi opustil. Trenutek pozneje se jo dvignil; tisti, katerega jo pozorno opazoval, je zopet bil stari Kent, pogumen in nasmejan nildenič. »Še za veliko uslugo bi vas rad prosil, oče,« _ jo rekel. — »Če bom živel še en dan, želim, da me ne bi nihče spominjal na to, da vsak čas utegnem umreti. Če uu je ostal še kakšen prijatelj, na"j me pride obiskat in bova malo poklepetala. Želel hi kadifl svojo pipo. Če morete, mi pošljite škatlo smotk, kajti mislim, da sedai doktor Cardigan ne bo imel nič proti temu. To bi torej rad; ali bi mogli doseči, da bi jaz vse to dobil? Vam bodo gotovo ugodili... Potem bi vas šo prosil, da — predno odidete — porinete mojo posteljo bliže k oknu.« Oče Layonno jo molče ugodil njegovi želji. Nato 11111 je prišlo na misel, da mora govoriti mladeniču o njegovi duši, da bi Bog bil z njim bolj usmiljen. Rekel je: »Moj sipko, nli čutite kesanje nad tem, kar ste storili? Ali vam je žal, da ste ubili Johna Barkleyja?« »Ne. ni mi žal. To, kar sem storil, se je moralo zgoditi. Prosim vas, oče, ne pozabite na sniolke.« »Ne bom pozabil« — je rekel misijonar in odšel iz sobe. Med tem, ko so se sobna vrata odprla in zaprla, se je v Kentovih očeh znova pojavil blesk veselosti; nasmehnil se je celo še tedaj, ko si je brisal krvav madež na ustih. Svojo igro je odigral do konca. Najbolj nenavadno je bilo lo, da nihče na svelu ni mogel vedeti razen njega samega... in razen morda še neke druge osebe. II. Zunaj je cvetela pomlad, bujna severna pomlad. Čeprav je kosa smrti bila grozeče dvignjena nad njim in bi ga mogla vsak trenutek pokositi, je Kent globoko vdihoval blagodišeči zrak in se vlegel tako, da so se mogle njegove oči izpre-hajati no tem svetu, ki je bil še pred kratkim časom njegov svet. Spomnil se je, da jo on sam predlagal Car-diganu, naj na tem kraju sezida poslopje, ki ga je potem kirurg nazval »bolnica«: revna zgradba, groba in grda. toda polna vseh gozdnih vonjav. Nekoč je v šali rekel Cardiganu: »Res bi bil nesrečen in obžalovanja vreden tisti, ki bi bil zmožen umreti ob tako prekras: nem razgledu pred očmi!« Sedaj pa je bil on sam tisti človek, ki je moral umreti, gledajoč ta prelepi svet. Dolgo časa je premišljeval. Upiral je oči na svoje gozdove, ki jih je tako zelo ljubil. Čutil je, da ga nekaj tišči v grlu kakor vozel; skušal jo to potlačiti, a kljub temu mu je prišlo na ustnice in se sprostilo v globokem vzdihljaju. Poslušal je oddaljeno petje, svobodno in divje kot so njegovi gozdovi; zaželel si je. da bi se mogel skloniti skozi okno in zaklicali pevcem zadnji pozdrav. Vendar je bil zadovoljen, ko se je petje počasi oddaljevalo in končno utihnilo v daljavi. Na po-steljo mu je padel svetel sončni žarek in od svežega zraka, prijetnega in polnega vonjav po cedrah in jelkah se je razširil po sobi... Toda ko so se odprla vrata in je vstopil Cardigan. je ta našel starega Kenta, ki se mu je nasmehnil. z 10.7 sek., takoj za njim pa je Nizozemec Berger, ki je bil za desetinko sekunde počasnejši. V tekih na dolge proge še niso dosegli kaj posebnega, pač pa je odlična znamka v teku čez zapreke, ki jo je dosegel Šved Lidman 14.4 6ek. V metanju diska je prvi Italijan Consolim z 51.54 m, sledita pa mu Tosi (Italija) s 50.45 m in Bergh (Švedska) z 40.52 m. O nemškem prvaku VVotapeku nismo še ničesar slišali. Olimpijski prvak v suvanju korgle Woellke je padel na vzhodnem bojišču, vse pa kaže, da bo postal njegov naslednik mladi Bongen. Fant je nenavadno dobro raščen za suvanje krogle in ima pogoje, da jo bo kaj kmalu pognal čez 10 m. Čeprav smo šele v začetku atletske sezone, poročajo že o izvrstnih izidih v metanju kopja: dva atleta sta ga že pognala čez 70 m daleč; boljšo znamko je dosegel Lelonec Stenzenieke s 70.80 m, na drugem mestu pa je Šved Sjostrom s 70.20m. V metanju kladiva vodi za zdaj Italijan Taddja (52.23 m), med znanimi nemškimi metalci pa-je nastopil doolej 6auio \Vrwin Blask, ki je dosegel 49.77 m. šport v kratkem Vojaško moštvo : Hermes 3:0. Prost termin na praznik je porabil Hermes za prijateljsko tekmo z vojaško enajstorico. Le-ta je ustrezala zlasti kombinatorno in jo že v prvem polčasu zabila tri gole. V nadaljevanju igro so se domači potegnili v obrambo, vraiar pa, ki je imel težavno nalogo, je branil nekaj lepih strelov. Hermes je nastopil z nekaterimi rezervami, ki pa niso zadovoljile. Tudi sicer je bilo moštvo Hermesa tokrat nekam mlačno; podalo je slabo igro in vojaško moštvo jih je z lahkoto obvladalo. Razen ■ prvenstvenega tekmovanja bodo v nedeljo na sporedu naslednje nogometne tekme: rezerve: Ljubljana : Mars, Mladika : Korotan, Hermes : Vič in Tobačna tovarna : Zabjak; mladina: Ljubljana : Tobačna tovarna, llermes ; .Vič in Mars : Zabjak. Luigi Musina, italijanski boksarski prvak je poslal preko svoje organizacije poziv Švedu Tand-bergu na dvoboj. Kakor smo že poročali, je bila preteklo nedeljo v Stockholmu boksarska tekma za prvenstvo Evrope, pri kateri je Šved Tandberg premagal Belgijca Sysa. Z ozirom na to pa, da je nekoč Musina že premagal Tandberga, in da je-podlegel proli Sysu, smatra Musina, da ima tudi on pravico potegovati se za naslov evropskega prvaka. Doslej vemo samo to, da ga je Musina takoj po zmagi v Stockholmu pozval na dvoboj, in zdaj jo na vrsti Tandberg, da mu odgovori. jKiifumog Bencinski motor 5—6 konjskih Pil, kupim. Pismeno ponudbe je poslati na: žgajnar Anton, Mali Lipoelav 2, Smarjc-Sap. Prodam ali zamenjam večjo hišo z gosp. poslopjem v izmeri ca. 1'JOO m*, pripravno za vsako obrt ali Industrijo, blizu glavnega kolodvora. Ponudbo pod »Zamenjam za vilo 3662« na upr. »Slovenca«. Kupim parcelo alt manjšo zemljišče, tudi Izvcu bloka. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »10.000 lir — 3731«. Prašički za rejo po prodajajo v Mestni klavnici ljubljanski. I Sebe | Oddalo: Veliko, lepo prazno sobo oddani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3733. »Florida« porcelan krema z vitamini ln hormoni Vam itrbnl in "napravi lepo port. — »Florida« se dobi povsod. rjiN POVSOD IEL KINO UNION "" Privesti do poroko hkratu kar tri paro zna le »Premeteno dekle« V grl. vlogi: Carla del Pogglo, A, Benettl, Rubl d'Alma, in drugI. PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30 In 19.30: ob ne= deljah in praznikih: 10 30. 15.30, 17.30. 19 30 1 IEL KINO SLOGA 27-30 I.ulse Ullrlch kot najboljša umetnica, nagrajena na IX. kinematograf.'-kI razstavi v Benetkah, v prekrasnem velefilmu »A n nel ie« Visoka pesem Idealne žene! Sodelujejo Se: Ivarl Ludwlg Dlehl, Werner Kraus, Axel v. Ambesser. Predstavo ob delavnikih ob 11, 13.50, 17.40 in 19.30; v nedeljo šo ob 10.30! TEL KINO MATICA 12*41 Moderna, duhovita in zanimiva zgodba o štirih zaljubljencih. — Odlični pevski vložki. Hosslnijeva, Pucclnljeva in \Vebrova glasba! Prizori ln arije Iz ».Madame Butterflay« »V dvoje je lepše« .""c Tcralel : Carlo Nlnchl, Dedi Montano, Carlo Campanlnl PREDSTAVE ob 15, 17 in 19.15! Stoječo vrtno travo 9000 ni" — prodam tik Tivolija. Vprašati : Vodnikova eesta 25. Suho sadje prodata GOSPODARSKA ZVEZA. Blelvvelsova 29. 40 kg modre galice je naprodaj. Polzve so pri Teodor Kune, Ljubljana, Ulica 3. maja 4'I. Brezove metle, držaje za lopate, motlke In ome-la dobite pri Gospodarski zvezi. Blelvvelsova 29 ln Maistrova 10. (1 Hišni posestniki, pozor! Originalno zaboje za shrambo peska za gašenje požara ln sodčke za vodo dobite v Kolodvorski ulici 3, dvorišče. Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša dobra mama, gospa Frančiška Kerkoč roj. Slokar Pokopali jo bomo v nedeljo, dne 6. junija 1943, ob 3 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. junija 1943. Žalujoči ostali Za vedno nas je zapustil v 91. letu starosti naš ljubljeni oče, ded, praded in tast, gospod Franc Planinšek Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 6. junija 1943, ob pol 4 popoldne z Žal, iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana, Višnja gora, dne 4. junija 1943. Žalujoče rodbine: Planinšek in sorodstvo. Tomaž Poklukar Kratka vsebina doslej: Andražev Matevž, doma iz Št. Lovrenca na Pohorju, je končal pravno študije. S svojim dekletom je bil dogovorjen, dn se bo lotil razumniškega poklica. Na njegovi domačiji pa jo umrl mlajši brat. namenjen za naslednika, in lako je prišla na Matevža vrsta, da se vrne na kmete in prime za plug. Deklo mu ostane tudi v novih okoliščinah naklonjeno, Majdini starši pa vztrajajo na tem, da mora Matevž zapustiti domačijo ter so lotiti poklica, za katerega se jo bil izšo lal. Nežncje kakor kdajkoli je govoril oče Vori-na s svojo lepo hčerjo. Zbudil ji jo sanje, na katere je že skoraj pozabila: da bi Matevž prišel v Ljubljano v službo in da bi živela v svetu, ki sta si ga zgradila v prvem obdobju ljubezni. Občutek nedosegljive sreče jo je spreletcl in dvajsetletna nevesta je vzdrgetala. Ni ugovarjala očetu in tudi ni mogla: preveč je bila prevzeta in jirctež.ko nalogo ji je poveril. To noč se jc ugodilo po dolgem času, da .jo jc oče pobožal po laseh in jo poljubil, ko ji je voščil lah ko noč. Misel, da bi morala zdaj, ko sta že dogovorjena, da bo pred zimo poroka, pisati Matevžu, nnj bi zapustil domačijo, ji je težila srce. Kakor, si je želela, ila bi se zgodil čudež, in da bi ji Matevž prošnje ne zameril ter da bi jo razumel, tako se ji je zdelo, tla bo ves trud zaman. Morala pa bo pisati, zakaj oče ji ni govoril kot predstojnik, temveč kot ljubeči prijatelj. Ali bo Matevž razočaran, ko bo prejel pismo? Toda, saj bo ponovila samo svojo staro željo, in povedala mu bo še enkrat, da gre z njim, če že ne more biti drugače, kamor hoče. Ko je bila ura dvanajst, je ležala v postelji in premišljevala, kako jo bodo sprejeli pri Andraževih. Kako jo bodo sprejeli, ko zna samo šivati in kuhali, in ko ne pozna nalog kmečke gospodinje, Ali do Matevž, ki je pognal korenine v zemlji, zadovoljen z ženo, ki jo bo treba iz leta v leto samo poučevati? Prcmišljivala je, ali ni morda sebična, da pristane na zakon samo zaradi tega, Ker ga ima tako nepopisno rada? Ali, če bi ostalo pri starem, da bi prišel v mesto, kjer bi imela samo stanovanje in vrt, kako varno bi se počutila pred novimi nalogami! Koliko lepili duhovnih dobrot bi bila deležna oba in kako srečno bi bilo takšno življenje! Jutri mu bo pisala in ga še enkrat prosila, naj pride. V ljubljanskih zvonikih je odbilo tri po polnoči. Luna se je skrila za Pol-hograjske dolomite, Majda pa jc bila še vedno budna kakor sredi dneva. V hrepenenju po sreči, ki je bila zdaj tako blizu iu spet tako daleč, so potekale ure. * Jesen je bila suha in topla. V pohorskih gozdovih so še vedno hreščale žage in pele sekire, ki so podirale velike smreke. Čez zimo jih bodo spravili po snegu do globoke plovne reke in o sv. Juriju jih bodo začeli zlagati v splave, da jih bo potem odnesla Drava v južne krajo. Veselje je bilo gledati drevje, ki ic dočakalo častitljivo starost in je ležalo pokončano na tleh z razkošnimi storži v vrhovih. Mlajše smreke so oklestili za brzojavnice, stare in debele pa so razžagali v osem ali štirimetrske hlode. Podrli so tudi nekaj macesnov in hojk. Bradati drvarji so se hoteli lotiti še tise, Matevžu pa je bilo redko drevo tnko všeč, da mu je velikodušno podaljšal življenje. Nalomil si je šop temno zelenih vejic z rdečimi jagodami in se poslovil od drvarjev, potem ko je okusil rumene turščine žgance, zabeljene z deh-tečo zaseko. Ko je izginil po riži, so začeli drvarji živahneje zajemati iz. sklede, šelem potem ko so potolažili prvo lakot, je sprožil Petračev razgovor: »Hej, Korl, kdaj bo gostija pri Andraževih?« »Njega bi vprašal, ko je bil tukaj; sam vem toliko kot ti. Nn oklice še niso dali.« Petračev, ki ni bil zadovoljen z, od- govorom domačega hlapca, je nadaljeval zase: »Najbrž je bogata, hudo bogata! Kako bi jo drugače vzel od tako daleč, ko bi lahko našel doma katero bi hotel. In krepka bo morala biti za tako domačijo. Kdo ve, če bo tako dobrih rok kakršnih je mati Andraževa? Moja Mica ne gre nikoli praznih rok od hiše.« »Matevž ne bo pripeljal kaj slabega,« ga je zagovarjal Korl. »Videti bi moral, kako je preuredil hišo! Spalnico je pripravil z velikimi okni in zraven še sobo, kjer bosta najbrž na samem obedovala. Pa še veliko kad ji je oskrbel, zidano in s tekočo vodo, kjer se bo kopala kakor kraljična. Da, Matevžu se pozna, da je bii dolgo v šolah! Česar se loti, se zdi včasih nepremišljeno, ko pa jc gotovo, mil da sam oče Andraž prav. Hudič je, da so nekateri tako "odprte glave, in jim gre vse od rok, nekateri pa ne morejo naprej.« Korl se je popraskal po bradi, vstal in odšel po košaro, polno mehkih tepk. »Mati Andraževa so jih dali, da ne bomo zlampali vode; še za v čevlje ni dobra!« Hlastno so použili hruške in v rokah so jim ostajali samo še peclji, ki so jih metali naokrog. Potem so prižgali pipe in iznova so začele peti zdaj žage, zdaj sekire, zdaj oboje hkrati. Kdaj pa kdaj je kdo z.aklical »pozor!« , —•in drevo jc najprej zadrhtelo in zaškripalo, potem pa se je z bučnim šu-| meiijem in pokanjem zrušilo na meh-1 ka tla. V naslednjem hipu so padale na listje samo še suhe iglice iii spet je bilo vse tiho. Matevž je hodil nekaj časa po riži, potem pa se je spustil v dir, da je pokalo pod nogami. Na osojah pod gozdom se je zagledal v veverice, skakljajoče po temnih leskovih vejah. »Oho, privoščite še gospodarju, da vsaj okusi vaše dobrote!« jih je preplašil. Na tleh je ležalo vse polno rumenih lešnikov. Otresel je lesko in novi sadeži so sc vsuli kot toča, klokotali po tleh in se zaustavljali med suho travo. Vcverice so se umaknile nn drevje in se preplašeno ozirale po popotniku, ki si je začel polniti žepe z zrelimi plodovi. Iz gozda je odmevalo zamolklo udarjanje sekire. Drvarji so sekali po taktjj„ in si z nizkim, vendar deročim glasom prepevali: Sem olearja 'mela sem tolarie štela; zdaj mlinarja 'mam pa moko peklain. Matevžu je ugajala pesem, čeprav ni bila kaj orida ubrana in čeprav jo je slišal skoraj v-as dan. Ko si je napolnil ž.epe z lešniki, je vzkliknil: »Dovolj vam je ostalo, revice neumne!« in se spustil po senožetih. Preskakoval je je plotove in grmičevje, dokler se ni zaustavil spei pri drenu z rdečimi jagodami. Nekaj debelih, temnordečih in od prevelike zrelosti naguban h sadežev je pooral nu tleh in si jih mašil v usta. Za Ljudsko tiskarno » Ljubljani: Jože Kramarft Udaiateli; InLJoža Ma Urednik: Viktor Centič