Poltnlna plačan« v gotovini Mormonki Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 63 Maribor, sreda 18. marca 1931 »JUTRA« 'zhaia razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 /elja mesečno preiaman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Notranje posojilo — izhod iz krize? V beograjskem časopisju se že delj Časa vodi razprava o vprašanju notranjega posojila v iznosu ene mili jarde dinarjev, ki bi se naj uporabilo v svrho omiljenja težke gospodarske krize. Prvi je načel vprašanje generalni ravnatelj poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljko vic, ki je v »Politiki« napisal več člankov o mrtvem kapitalu, ki leži v bankah in drugih denarnih zavodih, in je plediral za najetje večjega notranjega investicijskega posojila, vsaj v iznosu ene milijarde dinarja z ozirom na dejstvo, da je v domačih bankah nad dve milijardi mrkega kapitala. K-stvari se je oglasil za njim, tudi . »Politiki«, znameniti narodnogospo-^arski strokovnjak dr. Ivo Belin, ki Pfavi med drugim: »Na emisijo notranjega posojila, pri katerem bi pri Dodpisavanju sodelovala tudi širša .iav nost, je po mojem mnenju mogoče misliti šele po izvršeni stabilizaciji dinarja. Obveznice novega posojila bi se potem morale glasiti na nove zlate dinarje in sicer s klavzulo o kvantiteti zlata. Večina držav, ki so že izvedle svojo valutno reformo, operira tudi pri emisiji obveznic, namenjenih za domači trg, z »zlato klavzulo«. , hčinstvo zahteva izvestno garanciji; ha bo pri prodaji obveznic dobilo kvivalent za ono, kar je plačalo. Zato se mora danes pri dolgoročnih posojilih na vsak način operirati s klavzulo efektivnega zlata«. Glede uspeha emisije večjega notranjega posojila je dr. Belin mnenja, aa bito posojilo poleg zneska, ki je Potreben za konsolidacijo izdanih bonov, moralo dati tudi potrebno vsoto La KVuŠe7nLe javnih de5- Zato Pa ie tembolj potrebno, da se izvede zakonska stabilizacija dinarja, da bodo široke mase lahko s polnim zaupanjem Plasirale svoje Prihranke v to posojilo. Botrebno pa je tudi, da se zasitrura neomejen lombard obveznic tega posojila, da bodo lahko denarni zavodi del svojih likvidnih kreditov plasirali v Posojilo. Brez tega in drugega bi po njegovem mnenju posojilo ne moglo toieti večjega uspeha, ker zasebniki ne bi kazali interesa za navadno investicijsko posojilo, denarni zavodi pa je bi smeli svojih likvidnih sredstev IJeslrati v angažmane, ki se morajo sedanjem dejanskem stanu smatra- «ot nelikvidni. Poslanik Milojevlč med slovenskimi izseljenci v Belgiji NAŠI DELAVCI SO ZASTOPNIKA SVOJE DRŽAVE POVSOD PRESRČNO IN SVEČANO SPREJELI IN MU IZRA ZILI ZVESTOBO DO KRALJA IN DO- MOVINE. BRUSELJ, 18. marca. Jugoslovenski poslanik na belgijskem dvoru dr. Miloje-vič je v spremstvu jugoslovenskega delegata za socijalno politiko Kranjca v avtomobilu nekega belgijskega inženjerja obiskal naše delavske kolonije v provinci Limburg. Dr. Milojeviču je bil prirejen navdušen sprejem od slovenske delavske kolonije v Vichtelburgu, kjer je zaposlenih 700 naših delavcev. Predsednik Društva sv. Barbare Kumer je v živih besedah izrazil svojo zvestobo do Jugoslavije. Prav tako svečan sprejem je doživel poslanik v Vatrietu, kjer živi okoli tisoč slovenskih delavcev in imajo tam svoje jugoslovensko delavsko podporno društvo. Poslanika so sprejeli s svojo društveno zastavo. Predsednik društva Kavčič je pozdravil poslanika v imenu delavcev ter mu izrazil neomajno zvestobo do kralja in domovine. Najlepši sprejem pa je bil v Austenu, kjer šteje slovenska delavska kolonija 1500 članov. Tam sta dve naši društvi. Poslanika dr. Milojeviča in delegata Kranjca so sprejeli v dvorani, ki je bila okrašena s sliko kralja Aleksandra ter z belgijskimi in jugoslovenskimi zastavami. Oba predsednika društev sta naprosila g. dr. Milojeviča, naj bo na najvišjem mestu tolmač čuvstev neomajne zvestobe do kralja, kraljevskega doma, kraljev ske vlade in vse Jugoslavije. Sprejema se je udeležilo do 600 naših rudarjev z ženami in otroci- Po govorih obeh predsednikov in dr. Milojeviča se je vršil koncertni del svečanosti. Delavci so zapeli državno himno, posebni delavski tambu-raški zbor pa je sviral narodne pesmi. Prihodnjo nedeljo se bo vršila v Se-raingu svečana posvetitev zastave ta-mošnje jugoslovensike kolonije. Pri tej priliki bo društvu »Edinstvo« predana slika Nj. Vel. kralja v prisotnosti članov našega poslaništva, delegatov ministrstva za socijalno politiko, jugoslovenskih oficirjev, ki se mude v študijske svrhev Belgiji, naših častnih konzulov v Belgiji .ter zastopnikov državnih oblasti v Lie-geu. Polom akcije za carinsko premirje v Evropi DELEGATI ZAPUSTE DANES ŽENEV O. - CARINSKI BOJ BO ZAVZEL SEDAJ ŠE OSTREJŠE OBLIKE. telje osnovnih šol, in sicer v Zagrebu od 26. do 28. marca, v Beogradu od 23. do 25. marca, v Ljubljani od 30. marca do 1. aprila t. 1. Na teh tečajih bodo predavali trije profesorji pedagogi kot delegati centralnega zavoda za odgojo in pouk iz Berlina c temi »Moderna osnovna šola«. Da omogoči udeležbo učiteljem, je dovoli) minister vsem udeležencev tri- odnosno petdnevni dopust. •V Te poues resnico . . . BUDIMPEŠTA, 18. marca. Te dni se je vršil občni zbor največje literarne organizacije Madžarske. Ob tej priliki je znani literat in bivši minister Pekar ostro napadel pisatelja Sigmunda Moricza, ki je v svojem listu »Ny-gat« objavil svoje utise s potovanja po Slovaškem in je v ugodni luči opisa? položaj tamošnje madžarske manjšine, kakoršen je v resnici. NOVA ŽENSKA GIMNAZIJA V BEOGRADU. BEQQR£|1 18. marca. V kratkem bodo pričeli A^tJlogfadu graditi novo veliko moderna stavbo za drugo žensko gim nazijo. Poslopje bo trinadstropno in bo zavzelo 3000 četvornih metrov. Zgradba bo imela tudi suteren in krog 20 velikih modernih učilnic. V poslopju bo tudi mala kapela. Zgrajeno bo v srbsko-bizantin-skem stilu. ŽENEVA, 18. marca. Tretja mednarodna konferenca za carinsko premirje v Evropi ima zaznamovati velik neuspeh. Dosedaj je namreč ratificiralo lani sklenjeno pogodbo o carinskem premirju le 11 držav, dočim so vse ostale države pri glasile svoje pridržke. Sedaj pa so od- klonile že sklenjeno pogodbo tudi Nemčija, Anglija in Francija, tako da bo carinski boj zavzel še ostrejše oblike. Za danes popoldne je določen podpis zaključnega protokola, nakar bodo delegati vseh držav zapustili Ženevo. bei vprašanjem se bavl tudi ugledni Rumunsfca uladna kriza na uičiku BUKAREŠT, IS. marca. Finančni minister Popoviči je po svojem povratku iz Pariza, kjer je podpisal veliko inozemsko posojilo, nepričakovano odstopil. V političnih krogih menijo, da bo prevzel zunanje ministrstvo Titulescu, ministrski predsednik Minorescu pa bo razen ministrskega predsedstva upravljal tudi finančni portfelj, Ako pa bi se glede tega vprašanja pojavile kake težkoče, ni izključeno, da pride do vladne krize. V tem primeru bi se morala seveda izvršiti temeljita rekonstrukcija dosedanje vlade ali pa sestaviti čisto nov kabinet. Razsodba v procesu proti španskim upornikom JACA, 18. marca. Po 30urnem posvetovanju je izreklo vojno sodišče v procesu proti voditeljem zadnjega vojaškega upora v Jaci razsodbo. Proti pričakovanju je padla le ena smrtna obsodba in sicer proti kapitanu Sedi-lesu. Ostali obtoženci, za katere je zahteval državni tožilec istotako smrt no kazen, so bili obsojeni na dosmrtno ali dolgoletno ječo. Tečaji za učitelje ljudskih šol BEOGRAD. 18. marca. Po odločbi ministrstva prosvete se bodo vršni tridnevni tečaji iz pedagogike za uči- Pec>grajski »Privredni pregled« v član ,u »Za izhod iz krize«, in predlaga: • da država sklene notranje posojilo iznosu ene milijarde dinarjev: 2. da dircv”uSe zakon o povlaščenib gospo-orpritrvi p°djetjih. Ta zakon bi naj darstl j!' da vsako novo gospo-proi7voWieJJ’e' ki ima cilj- da okrepi » «*včj rentabilnih pro-sebnih ~ . od države denar po po- ^stotnn a kontrole in dela za 4 obresti brez ozira na to. ko- 7o£ L.sti p,ada država od posojila. 00 I51 .tudi predvideval davčne, prevozne in druge olajšave za ta gospodarska podjetja. Vendar bi smel zakon obsegati samo ona podjetja, ko-bi po današnjih prilikah in bližnjih perspektivah bil stabilen in ki bi nerentabilno proizvodnjo pretvarjala v rentabilno. To notranje posojilo bi se naj tudi ne uporabljalo za ceste, železnice, za izsuševanje moč- virij in barij niti za melioracije, ampak izključno za rešitev vprašanja plasiranja presežkov žitaric in za izvoz rentabilnih produktov (živine, jajc. perutnine itd.). . Kakor je videti, je vprašanje notranjega posojila resno v diskusiji. Ni dvoma, da bo primerna rešitev vprašanja znatno okrepila pozicijo naše države v mednarodnem gospodarskem živlieniij, Občni zbor Protituberkuiozne lige v Mariboru se bo vršil v č e t r t e k, 26. t. m- ob pol 18. uri v kinu »Apolo«. Po običajnem dnevnem redu bo predaval vodja tukajšnjega protituberkuloznega dispanzerja g. dr. Varl o tuberkulozi otrok in odraslih. Vstop prost. Vabljeni so vsi! Mojstre in mojstrtafe ponovno vljudno vabimo, da se jutrišnje proslave »Obrtniškega praznika« v Narodnem domu polnoštevilno udeleže. Dolžnost vsega mariborskega legalnega obrtništva je, da brezpogojno in brez vsake mržnje dovoli svojemu obrtniškemu naraščaju udeležbo na tem praznovanju. — Za XH. dražbo kož divjadi, ki jo priredi »Divja koža« dne 23. t m. na ljubljanskem velesejmu, so naši lovci pokazali veliko zanimanje in poslali toliko blaga, da bo dražba res bogato zaln “oecerijskih trgovina!* Studenški „prater“ nekdaj In dans SPOMINI NA NEKDANJE PRAZNOVANJE. - KAKO SE ČASI SPREMINJAJO. — V SNEGU IN LEDU... i t> u i l, unc ij. m. jy3i. ■ ■ll»W3^9BWgB^a6S3CtSlžl ::tR.SKŠ3Saa Jožefovanje v Studencih danes ni več to, kar je bilo pred desetletji. Pa ne morda radi splošne gospodarske krize v zadnjih letih! Duševnost prebivalstva se spreminja in je v veliki meri tingl-tanglu nenaklonjeno ne samo iz gmotnih razlogov. Pravzaprav je že vojna ubila staro tradicijo hrumečega praznovanja božjega rednika sv. Jožefa. Stari meščani in Studenčani se še živo spominjajo nekdanje romantike. Romantika v legi »pratra«, romantika v kolibah in pri vrtiljakih, romantika v dogodivščinah je vsako leto privabila na tisoče ljudi. Veliki cirkusi, kinematografi in »čudeži« na celem velikem prostoru križevdvorske trate, kjer je sedaj tkal nica Doctor in drag, so zabavali številno občinstvo ob nizki vstopnini. Od tistih haremovih devojk sultana Abdula Hamid, ki se do pajčalana pokažejo v naravnih oblikah svoie »lepote« je bilo do prestreljenih prsi tripolitanske-ga vojaka še mnogo etap fasciniranja... Čarovnije in čudeži »dama, ki je napol človek, napol riba« so prav tako bili — kljub iluziji — priljubljene in dobro obiskane »atrakcije«. Atleti in rokoborci z ogromnimi rokavicami so kazali svoje moči za reklamo kar na odru pred kolibo. Najčudovitejša pa je bila fakirska zmožnost, da smo kar strmeli. Prebodel si je jezik, se vlegel na glaževino, požiral ogenj itd. Nabito polno ljudi je ves dan strmelo in predmestni dečki so hoteli večkrat zvedeti brezplačno neizprosno istino, zato so hoteli kar skozi platno v kolibe, kar se jim je le maloikedaj posrečilo. »Iluzije« so bile posebno velika privlačnost, a komedijanti so si že znali pomagati proti nakanom fantalinov. Vedno je vse izpadlo gladko v največje zadovoljstvo gledalcev. Tudi številni vrtiljaki in gugalnice so pridno vrtele razgrete butice, da je bilo 'Jožetom in Jožicam kar' mirneje pri srcu... Za pogon (saj še ni bilo elektrike!), vrtiljakov je bilo vedno nebroj »reflektan tov« nai razpolago. »Trikrat za enkratno vožnjo!« je bila parola in »hec« je pri!il Kadar je bilo ogrodje v največjem teku, pa skok na prečnice! Tudi brezplačna vožnja! Strelišča pred vojno pač niso slutila, da bodo služila za dobro vajo strašnega ubijanja. Bilo so oblegana, da niso mogli strežniki slediti napolnjevanju s šibrami. »Odlikovanja« so bila kras in ponos strelca-prvaka, da je z dvignjenim nosom ob splošnem občudovanju hodil po »pra-tru«. Prav tako popularne so bile pred vojno borbe z žogami na cilindre raznih fantastičnih figur. Kdor je zadel petkrat zaporedoma cilinder, je dobil ponikljano uro, vredno 5 kron. To ni bila malenkost! In še mnogo raznih zabav je nudil pred vojni »prater«, ki je segal od Ruške ceste pa do studenške cerkve. Nebroj prodajalcev po stojnicah in kar na tleh je skušalo z glasno agitacijo uspevati: drobnarije, sladkarije, klobase, posebno pa tradicijonalne kuhalnice, ki so bile simbol Jožefovega pratra. Že takrat se je običaj izrabljal v hudobne namene pričkanja in tepenja. Od jutra do por a-ga večera so se valile cele procesije »rimarjev« tja v studenški »prater«. Saj je že hreščeča godba raznih orkcstrionov vabila Mariborčane onstran Drave. Prav gotovo je V* Maribora sodelovalo pri stu denškem praznovanju, saj se je velik del odigral pravzaprav na mestnem teritoriju, studenški Jožef je dal le svoje ime ... In danes? Še stoje vrtiljaki, gugalnice, strelišča in druge kolibe, toda silno reducirano je vse: nekdanji center pri Križevem dvoru je zazidan, le majhen košček z velikim vrtiljakom spominja še na nekdanji dirindaj. Še bodo »romali« jutri meščani v obilnem številu k sv. Jožefu, toda vse bo le odsev nekdanjih hrupnih časov. Saj še celo narava sama hoče pokazati resnost današnjih časov: letošnji sv. Jožef je snežen in leden kot še menda — nikoli! Kljub temu pa želimo vsem Joškom in Jožicam veselo praznovanje svojega godu! — mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 18. marca: Zaprto. Četrtek, 19- marca ob 20. uri: »Odgode-na noč«. Zadnjič. Petek, 20- marca. Zaprto. Sobota, 21. marca ob 20. uri »Veriga« ab. C. Kuponi. Nedelja, 22. marca ob 15. uri »Ciganska ljubezen«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri »čardaška kneginja«. Kuponi. Kolo poljsko-Jugoslovanske lige v Mariboru. Na inicijativo poljsko-jugoslovenske lige, odnosno kola v Beogradu in poljskega konzulata v Zagrebu se pripravlja tu-dj v Mariboru ustanovitev Kola (podružnice) lige. Vsi Poljaki in vsi prijatelji Poljske iz Maribora in okolice so vabljeni, da se radi pristopa prijavijo bodisi pismeno bodisi ustmeno v čim najkrajšem času pri g. prof. dr- Fr. Crneku na realni gimnaziji, ki ima zadevna pooblastila centrale. Prijava je mogoča vsak dan, najbolje v odmorih ob 9.35, 10.30 in 11.30. — Za prvi kongres pofjsko-jugoslovenskih udruženj na Poljskem in v Jugoslaviji, ki se bo vršil od 26. aprila do 2. maja v Poznanju, se vrše že velike priprave. Te dni so prispeli v Beograd predsednik lige g. Knelewski iz Varšave, direktor poznanj-skega velesejma Krzyzankiewicz ter generalni tajnik Lige dr. Papierkowski. Centralni odbor lige v Beogradu jim je priredil svečan sprejem in vršilo se je več konferenc radi organizacije udeležbe iz Jugoslavije na kongresu. Vsi trije se bodo oglasili tudi v raznih drugih mestih Jugoslavije in pridejo predvidoma tudi v Maribor— Proslava 70letnice dr. Karla Kratnara. V soboto, dne 21. marca ob 20. uri, priredi Jugoslovenska češkoslovaška liga skupno sSokolomv mali dvorani Narodnega doma proslavo velikega Slovana in prvoboritelja slovanske vzajemnosti, 701etnico češkoslovaškega rodoljuba in politika dr. Karla Kramafa. Proslavo bo otvoril z nagovorom predsednik JČ lige prof. dr. Pivko, nakar bo predaval o dr. Kramaru minister n. r. dr. Vekoslav Kukovec, ki je imel o tem že dvoje lepo uspelih predavanj v Celju in Murski Soboti. G. dr. Kukovec je kot dolgoletni javni delavec predvsem poklican, da spregovori o našem velikem prijatelju dr. Kramaru, kojega 70 letnico je nedavno tako impozantno proslavila ne samo češkoslovaška republika, ampak tudi ves ostali slovanski svet, pa tudi dragi prijatelji Češkoslovaške v Evropi. Govor dr. Kukovca bo toraj za vsakogar izredno zanimiv in je toraj upati, da bo mariborsko narodno občinstvo polnoštevilno obiskalo to izredno proslavo. VELIKA KAVARNA THE RECKLIN COMP. WILLI SCHLESINGER SREDA ČETRTEK Koncert pevskega društva »Jadran« iz Maribora v obmejnem Marenbergu. Na praznik, dne 25. marca, pohiti pevsko društvo »Jadran« iz Maribora v obmejni Marenberg, ter priredi tam pod o-kriljem krajevnega odbora društva Rdečega križa za Marenberg in okolico pevski koncert. Zbor poje 10 umetnih in 14 narodnih pesmi, med temi hrvatske, slovaške, poljske, ruske, tako da bo ta dan pravi dan slovanske pesmi na naši najskrajnejši severni meji. Koncert bo ob 3.30 pop. v Bruderman-ovi dvorani ter je tako omogočeno tudi okoličanom, da se koncerta lahko udeležijo. — Mariborski in Jugoslovanska pevska zveza v K v Loru Dne 16. t. m. so se zbrali zastopniki 12 pevskih društev iz Maribora in okolice, da se posvetujejo o pristopu k omenjeni zvezi, ki naj obsega, pevska društva cele države. Po pojasnilih, ki jih je podal zbranim začasni vodja akcije, dr. T o-m i n š e k kot predsednik Glasbene Matice, se je pokazalo splošno razpoloženje za skupnost, ki bi prinašala i celoti i posameznikom znatne ugodnosti. Razpravljalo se je tudi o imenu, obsegu in odboru snujoče se župe; pri tem pripravljalnem sestanku pa o tem kajpada ni moglo biti nikakih sklepov; ti bodo mogoči po izvršenih predpripravah, ki so v teku. Avtobusni promet na praznik sv. Jožefa bo na progi Glavni trg - Studenci pomno žen od 8. do 20. ure. Avtobusi bodo vozili ta dan izjemoma po Ruški cesti, Čr-tomirovi ulici in Tvorniški cesti do gostilne Uran in nazaj v isti smeri. — Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani. Vodstvo Vodnikove dražbe v Ljubljani vljudno sporoča, da se vrši njen letošnji občni zbor v torek dne 21. marca, ob 18. uri v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazina, II. nadstr. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Računski zaključek za leto 1930. in poročilo nadzorstva. 3. Proračun za leto 1931. in določitev članarine za 1. 1932. 4. Določitev knjižnega programa za leto 1932. 5. Volitev nadzorstva. 6. Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti. — Jugoslovani! Pozivamo Vas, da se odzovete vabilu vladike dr. Bauera ter se udeležite sv. maše, ki se bo vršila na dan sv. Jožefa ob 11.30 v frančiškanski cerkvi za primorske krvne brate. Ob tej priliki se spomnite, da je tem zasužnjenim bratom potrebna tudi odprta roka. — Jugosloven ska Matica v Mariboru. In vklenjenega so gnali župnika Rejca v konfinacijo. Dobili smo iz Gorice sporočilo, da so italijanski karabinerji našega župnika Rejca vklenili kot najhujšega zločinca, ter ga gnali v konfinacijo, oziroma niti tja ne, temveč mora na tej poti pretrpeti še pravi križev pot iz ječe v ječo. Kultura fašizma slavi svojo zmago. Mi odgovorimo na to s toplo molitvijo, v kateri se spomnimo zlasti onih, ki s svojo muko in trpljenjem po ječah in konfinacijskih otokih utrjujejo vero v lepšo in boljšo bodočnost zasužnjenega naroda. — Lutkovna gledlišče Sokola matice vprizori v nedeljo 22. t. m. ob 3. pop. »Sovji grad«, čarobno pravljico v štirih dejanjih s petjem in godbo. Udruženje učiteljiščnic iz Maribora priredi dne 19. t. m. ob 3. pop. v gledališču v Ptuju akademijo- Na sporedu so glasbene pevske in telovadne točke. Ker je čisti dobiček namenjen gojenkam v. letnika za maturitetno ekskurzijo, pričakujemo številen obisk. Dobrovoljci! Letošnji redni občni zbor se bo vršil v nedeljo, 22. t. m. ob 9.30 dop. v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Ljudska knjižnica na Jožefovo. Vsled praznika bo »Ljudska knjižnica« v. Narodnem domu poslovala ta četrtek dne 19. t. m. dopoldne od 9-30 do 10.30, medtem ko bo zvečer zaprta. Pretekli teden je prejela knjižnica zopet znatno število izredno dragocenih novosti, ki so čitateljem že na razpolago. Opozarjamo na novo urejeno izložbo naslovnih slik knjig v čakalnici knjižnice, po katerih si lahko čitatelji izbirajo najboljše romane. Na slikah so vpisane tudi številke doti-čne knjige v seznamu. Novi člani se sprejemajo vsako uro, toraj tudi na Jožefovo dopoldne. — Jadranska Straža v Mariboru poziva svoje člane, da se udeležijo jutri dne 19. t. m. molitev za zatirane brate v Italiji. — Mestni odbor Jadranske Straže v Mariboru ima svoj redni občni zbor v pondeljek dne 23. t- m. ob 20. v lovski sobi pri »Orlu«. Odbor vabi najvljudneje vse svoje člane, da se udeleže občnega zbora prav vsi! Tudi prijatelji društva, ki še niso člani, dobrodošli! — KINO ===== Orafslct r ====== Od danes dalje: 100% govoreča in zvočna opereta DIJAK PROSJAK Hans Heinz BOLLMANN, Jarmila NOVOTNA. Union: Od danes dalje: NA ZAPADNI FRONTI 100% govoreči zvočni film: Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19., 21, uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KIMO: Samo v četrtek: NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ. Harry PIEL Kino ,DIANA* Studenci. V sredo, 18. četrtek, 19. in petek, 20. marca: PAT in PATACHON (detektivska agencija.) Predstave na dan sv. Jožefa se začno ob 9. z.iut. in trajajo do 23. ure, v sredo in petek ob 20. uri. Moderna godba! Načelstvo kovinarske obrtne zadruge naznanja vsem svojim članom, in pripadnikom (pomočnikom in vajencem), da pri redi »Obrtno društvo v Mariboru« na praznik sv. Jožefa dne 19. marca 1931 dopoldne v Narodnem domu v Mariboru poučno predavanje in pogostitev vajencev s kruhom in čajem. Da pokaže obrtniški stan javnosti, oblastvom in drugim korporacijam svojo številčno moč, svojo voljo in svoje močne obrtniške organizacije, se pozivajo vsi člani, pomočniki in vajenci, da se praznovanja obrtniškega praznika točno in polnoštevilno udeleže. Za vajence je udeležba obvezna. — Občni zbor Društva za zdravstvene zaščito otrok in mladine v Mariboru se bo vršil v nedeljo 22. t. m. ob pol enajstih v društvenih prostorih v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. ZBOR BRIVSKIH POMOČNIKOV V MA-RIBORU bo priredil dne 19. marca domačo zabavo s pojedino domačega prašiča ter obenem praznovanje vseh Jožetov in Jožic v vseh prostorih restavracije našega priljubljenega in gostoljubnega »Frančka« v Mellu št. 18. — Vabljeni so vsi prijatelji brivskih pomočnikov. — Igra KUKA-kvartet! 727 Joškom in Jožicam za god. Sigurno ustrežete Joškom in Jožicam s tem, da jih obdarite s krasnim cvetjem, katerega dobite v cvetličnem salonu »Vrt« Džamonja, Gosposka ulica 37. To darilo je res lepo, Vas ne stane dosti in bo imel godovnik z njim največje veselje. Ribarsko društvo Maribor naznanja svojim članom, da se vrši letnf občni zbor v nedeljo dne 29. marca ob 10. predpoldne v lovski sobi restavracije »Orel« (g. Zemljiča) s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadpjega občnega zbora. 2. Letno poročilo. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročila ostalih društvenih funkcijonarjev. 5. Določitev pristopnine in članarine za leto 1931. 6- Slučajnosti. Odbor. Za vzorčni seiem v Pragi od 22.—29. marca se dobivajo legitimacije in znižane vozne karte v biljetarni »Putnik« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. — Vrtnarski tečaj se vsled neugodnega vremena preloži na 30. in 31. marca. Na Jožefovo v hotelu Orel koncert. Začetek ob 8. zvečer^. Volna v preteklosti in bodočnosti MNENJA VOJAŠKEGA DOSTOJANSTVENIKA 0 BODOČEM VELIKEM SPOPADU. V zagrebški Ljudski univerzi je pred kratkim predaval o tem vprašanju polkovnik Dr. Micič ter je v glavnem podal to-le sliko: Vprašanje vojne, odnosno vprašanje ustaljenja miru je posebno aktualen predmet v zadnjem desetletju. Moderna strategija karakterizira vojno kot fizični spopad dveh zainteresiranih strank, kot poslednje in najmočnejše sredstvo, da u-spe diplomacija v svojih zahtevah takrat, ko so vse ostale poti ostale brezuspešne. Zgodovina je v mnogih pogledih vrsta borb in vojn. Po grškem filozofu Heraklitu je vojna oče vsega. Latinski nazor je bil: mors tua, vita mea (tvoja smrt je moje življenje). Vzroki vojne so v človeku samem, v njegovi naravi, v tem, da se ne more zadostno rešiti svoje animal-nosti. Izkušnja svetovne vojne, dosedaj naj-katastrofalnejše za premagane in zmagovalce, današnje stanje vzporedno z razvojem tehnike stavljata vprašanje, ali se bo izplačala za zmagovalce še tako u-spešna vojna. Vojna je v življenju narodov isto, kar je velika burja v prirodi: čisti, razbistruje. Danes obstoja o vojni dvoje nasprotnih, enostranskih stališč. Eni trde, da je vojna potrebno zlo, ki bo trajalo tudi še v bodoče tako dolgo, dokler se ne bodo zmanjšale razlike čustvovanja med po-edinimi narodi in rasami. Ker pa se čustvovanja narodov ne dajo popolnoma izenačiti, je treba danes skrbeti za sodelovanje narodov pri onem, v čemer so sli- čni. Današnja strategija stoji na principu: Si vis pacem, para bellum. Vojna v bodočnosti bo vsekakor straš-nejša kakor ona v preteklosti. V bodoči vojni bo silno zmanjšan pomen poedine-ga mesta kot centra težišča. Prej so bile bitke odločene po padcu odnosno zavzetju tega ali onega mesta. V bodoče ne bo center poedino mesto, temveč bo predstavljal center, težišče bojevanja, teritorij cele države. Predavatelj se je dotaknil delovanja Društva Narodov in podal nekatere negativne momente, ki ne dajejo prevelikih možnosti, da bi institucija preprečila bodočo vojno. Končno je naglasil predavatelj predvsem tri momente: 1. Možnost, izogniti se vojni, je izključena; 2. bodoča vojna bo ogromnejša in katastrofalnejša nego vse dosedanje; 3. svetovna vojna je končala agonijo plemenitašev in dala oblast v roke kapitalu. To poslednje bo predstavljalo vzrok bodočega spopada: kjer je kapitalizem jačji, brezobzirnejši, tam bo tudi spopad močnejši. Do tega spopada bo prišlo — po predavateljem mnenju — okrog sredine tega stoletja, ko bo dosegel kapital svoj vrhunec in, ko bodo stopile na krmilo države mlade generacije, katerih ne bo zadrževalo pred voj no sodelovanje v pretekli svetovni vojni in še sveža misel na njo in njene posledice, misel, ki bolj in bolj bledi, čim dalje smo od nje- Predavatelj ne izključuje možnosti, da ne bi prišlo v tem medčasju do kakšnih majhnih eksplozij. Položaj žene pri Rrabcih in Berberih Velik del žen v severni Afriki živi da-"es enako kakor pred 2000 leti. Nosijo še ®>iake obleke, 'ki postavo žene docela zabije. Na ulici mora hoditi pod gostim Pajčolanom, da je ne vidi nobeno moško °ko. Le žene arabskega proletariata so se osvobodile teh šeg, ko je v Arabiji nastopila industrializacija in so morale v tovarne kot delavke. Arabka je v svoji mladosti izredno lepa. Vendar ta krasota — kaikor pri vseh Orijentalkah — zelo naglo odcvete in izgine. Že s 25. letom začne očividno staranje in s 30. letom nudi taka ženska sliko izmučene starke. Le včasi se posreči tujcu na ulici, da vidi krasoto mlade Arabke, če na ulici radi žgoče vročine °dSrne pajčolan. Seveda se takoj zopet ZaSrne, čim vidi prihaijati kakega domo-rodca. Mnogo trpe tamošnje žene tudi, ker so danes v popolni odvisnosti od moža, dočkn so si njihove sestre v Evropi in Ameriki vendarle že izbojevale precej drugačen položaj. Citati in pisati jih zna le malo, ker nikdar niso obiskovali Sol. Jolski obisk domačega prebivalstva je ?e'o slab. V Alžiru n. pr. obiskuje šolo kcmaj \% otrok. 90% teh arabskih in berberskih otrok je dečkov in 10% deklic. Naravno je vsled tega izobrazba žen zelo nizka in zato pa naravno tudi njihov t-oložaj še vedno tak, kakor je bil pred stoletji. Saj te žene ne vedo nič, kaj se Po svetu godi. Še mnogo težje, nego življenje Arabke, is življenje Berberke. Ta se sicer 'ihko bolj prosto giblje, ni^ ji treba lica zakrivati pred tujimi možmi, v resnici je pa 'e navadna delavna moč svojega moža. vsa težka dela se nalagajo njej. še r.i d°lgo tega, kar je Berber vpregel svojo *eno v plug poleg živine. Šele 1. 1922 je *mu napravil konec neki francoski za-^ Vendar pa je še dandanes Berberka frcata sužnja, nad katero vihti Berber ^ svoj bič. Seveda ta težka dela vza- mejo Berberki že v zgodnji mladosti ves njen čar in Berberke se postarajo še mnogo hitreje, nego druge Onientalke. Že pred končanim 20. letom so podobne nemim, izmučenim in oguljenim živalim. Uojni arzenal sredi puščaue Vojna mornarica nima v normalnih razmerah kaj iskati v puščavi. Izjemo tvori ameriška vojna mornarica..Pomorski tehniki so zgradili glavno sklad^Se municije v pustinji Newada. Temu ie b!l povod strahoviti požar municije v I.ake-Danemark skladišču 1926. leta, ki j'» pokazal, kakšne strašne uničujoče sile počivajo v skladišču za municijo. To je bi'a žalostna šola in zato je izbrala vojna mor narica za svoje največje skladišče municije tako pust kraj, da ne bi pretila zo-petna nevarnost okoliškim naselbmam. Kljub izoliranosti je novo skladišče tako nameščeno in urejeno, da ni opu^čc.a nobena mera opreznosti, samo da bi bila sigurnost večja- Skladišče zavzema o-zemlj; s površino 180 štirjaških milj (približno 470 štirjaških kilometrov). Ceia skladiščna zgradba je razdeljena v množico manjših oddelkov in poslopij, vsako od teh pa je tako nameščeno in zgrajeno, da ne more povzročiti eventuelna eksplozija obenem eksplozije tudi v drugem poslopju. Oddelki so za cel kilometer narazen, gradbeni materijal in konstrukcija zgradb pa so rezultat najnovejših odkritij na polju gradbene tehnike. Poseben problem je tvorilo pri gradnji tega skladišča vprašanje medsebojne zve ze poedinih oddelkov in vseh skupaj z glavnimi transportnimi žilami. Ta zveza naj bi bila namreč tako urejena, da se ne bi izgubilo v slučaju potrebe preveč časa, pa tudi ne prekomernih sil. Na drugi strani pa je urejen sistem straže in o-brambe na najmodernejši način. V tem skladišču je shranjenih čez 6000 ton najsijajnejšega materijala baš tako ekonomski in sigurno, kakor je to pri modernih municijskih skladiščih, v katerih je sprav ■icn’i) naiveč 100 ton eksploziv. Ljudsko štetje 1931 V smislu razpisa kraljevske banske u-prave Dravske banovine v Ljubljani z dne 14. t. m. in pravilnika k zakonu o popisu prebivalstva se razglaša: Pri ljudskem štetju, ki se bo izvedlo s 1. aprilom, se morajo za vsako osebo popisati tudi natančni rojstni in domovinski podatki. Vsak družinski član bo moral na sebe in za celo družino (ženo, otroke, sorodnike, služinčad, ki jih ima pri sebi) povedati dan, mesec, leto in kraj rojstva ter domovinsko občino in predložiti dokaze o domovinski občini, oziroma državljanstvo- Komur ti podatki niso znani in nima doma rojstnih listkov ali izvlečkov iz rojstne matice ali kakih drugih zanesljivih dokumentov, si jih mora pravočasno, t. j. najpozneje do 31. marca oskrbeti. Župni uradi bodo dajali posebna, za ljudsko štetje prirejena potrdila za posamezne osebe, ali za cele družine skupno. Dolžnost vsakega je, da si do 31. marca pri pristojnem župnem uradu oskrbi tako potrdilo, da bo mogel popisovalcu zahtevane podatke točno navesti. Komur ni znano, v katero občino je pristojen in kdor nima domovnice ali vsaj poselske ali delavske knjige, naj si tudi te dokumente pravočasno, t. j. do 31. marca oskrbi. Vsa potrebna pojasnila glede izvlečkov in pa dokumentov se morejo dobiti vsak delavnik predpoldne v konskripcij-skem uradu mestnega načelstva, Slomškov trg 11 pritličje, levo. Tam se tudi dobijo pojasnila glede domovinstva in državljanstva- Ker se v mestu Mariboru popisujejo tudi zgradbe, naj si vsak hišni lastnik o-skrbi podatke, ali je bila njegova hiša zgrajena pred 31. XII. 1918 ali pozneje. Ako bi posamezni teh podatkov ne imeli ali bi jih ne mogli dobiti, jih morejo dobiti v mestnem gradbenem uradu, Frančiškanska ul. 8 med uradnimi urami. Pri kmetijskih gospodarstvih se bo popisala tudi površina zemljišč in sicer skupno po celem obsegu, kakor tudi ločeno po vrstah zemlje. Zato naj si gospodarji pripravijo tudi posestne dokumente, kolikor jih imajo (posestne liste) ali naj pravočasno vprašajo pri zemljiškem uradu. Vsa pojasnila glede podatkov, ki se bodo pri popisovanju potrebovali, kakor tudi glede vseh stvari, ki se tičejo popisovanja, daje do 29. t. m- konskripcijski urad mestnega načelstva. Od 29. t- m. naprej se dobijo vsa pojasnila pri mestnem popisnem odboru, oziroma pri rajonskih pododborih. Kje bodo omenjeni odbori poslovali, se bo razglasilo pravočasno. »Tu streže svak nemškega cesarja.« Aleksander Zubkov je bil — kakor znano — poročen s sestro bivšega nemškega cesarja. Radi raznih škandalov je bil zakon končno ločen in Zubkova so izgnali skoro iz vseh evropskih držav. Zadnje čase pa je nameščen kot natakar v veliki kavarni v Luksenburgu. Nad vrati kavarne visi velika tabla z napisom: »Našim gostom streže svak nemškega cesarja«. Kakor poroča »New York Herald«, je bilo Zubkovu imenom ekscesarja Viljema ponujeno, da pusti natakarski poklic in bi dobil malo posestvice na deželi in stalno rento. Zubkov pa je to odklonil, ker sumi, da ga hočejo zvabiti v zasedo in potem oddati v blaznico. Odkrit najstarejši strup sveta. Iz Capetowma javljajo, da je strokovnjak v laboratoriju Ouderstepoort odkril najbolj smrtonosen strup, kar jih je do-zdaj znanih, z imenom adenis. Strup je našel v rastlini, ki raste v Transvaalu. Strup ne zapušča v človeškem telesu ni-kakšnih sledov. Trdijo, da tisočinka zrnca zadostuje, da povzroči smrt. Strup je pettisodkratno močnejši od strihnina. Sokolsko društvo Maribor I. vabi na svojo drugo akademijo, ki jo priredi v soboto dne 21. marca ob 20. uri v telovadnici inž. podoficirske šole Kralja Petra I. Spored: Pozdravni nagovor. 1. Proste vaje, moška deca. 2. Pivko: Planiranje letnega telovadišča, moški naraščaj. 3. Stefanovič-Binički: Japonke, ženska deca. 4. Gorup-Parma: Mladi vojaki, moška deca. 5. Pehani: Boks, člani. 6. Skupine na konju, moški naraščaj. 7. Deklamacija. 8. Vaje na bradlji, člani- 9. Bolhar-Pospišil: Pomlad, članice. 10. Černe-Jenko: Što čutiš, čutiš, Pitomci inž. podofic. šole. 11. Jermalkova-Beni-šek: Nove smeri-ženski naraščaj. 12. Kovač-Jenko: Iz bratskega zagrljajai, člani. Zdravo! Predprodaja vstopnic pri br. Majerju, trgovcu na Glavnem trgu in pri br- Coterju v Vetrinjski ulici. Sokol Maribor II na Pobrežju priredi v nedeljo dne 22. marca ob 15.30 v dvorani gospe Rojko svojo telovadno akademijo. K prierditvi vabimo vse prijatelje Sokolstva. Sokolsko društvo Maribor matica poziva svoje članstvo, naj se udeleži 't čim večjem številu proslave 80-letnice br. dr. Kramaf a, ki jo priredi JČL v Mariboru v soboto 21. trn. ob 20. v mali dvo rani Narodnega doma. Predava br. dr. Vekoslav Kukovec: Dr. Kramar in razvoj slovanskega problema. —Vstopnine ni. Zdravo! — Odbor. Sestanek novinarskega krožka MSŽ se bo vršil v petek 20. trm ob 19. v župni pisarni. Naprošeni so vsi bratje, ki se jih zadeva tiče, da se sestanka zanesljivo udeleže. Vsa mariborska sokolska društva naj pošljejo k sestanku svojega not-vinarja ali pa zastopnika. — ŽPO. Zagrebška sokolska župa šteje danes 77 sokolskih edinic s 13.76u pripadniki, od teh 7580 članov, 1590 naraščaja in 4590 dece. Ako pomislimo, da je imela župa začetkom 1930 komaj 18 edinic, pomeni to ogromen napredek. V zagrebško sokolsko župo spada tudi slovensko Posavje z edinicami v Bizeljskem, Brežicah, Krškem, Ledini in Raj-henburgu. Šport MOLNP službeno. V nedeljo dne 22. t. m. se odigrajo sledeče prvenstvene tekme: dopoldne ob' 10. uri: SK Železničar:SK Svoboda: ob 13. uri ISSK Maribor rezerva :SK Rapid rezerva in ob 15. uri ISSK Maribor I: SK Rapid I. Vse tekme se vršijo na igrišču SK Ra-pida. Službujoči odborniki: dopoldne g. Nerat; popoldne gg. Fišer, Vidovič in Jančič. — Tajnik. SK Železničar, nogometni odsek. Prvo moštvo odigra jutri prijateljsko tekmo z SK Ilirijo v Ljubljani. Moštvo nastopa v sledeči postavi: Pišof, Konrad I in II, Wagner, Ronjak, Frangeš, Glavič, Kohout, Efferl, Pezdiček II, Paulin in Antoličič. Navedeni morajo biti točno ob 4.45 na glavnem kolodvoru. Načelnik. ISSK Maribor, lahko-atletska sekcija. Prvi sestanek članstva sklicujem za 20. t. m. ob 18. uri pri »Zamorcu«. Radi važnosti: volitev ožjega odbora, lahkoatletski tečaj, nabava materijala itd. Ude ležba obvezna. Pripeljite interesente s seboj. Točnost, disciplina! Načelnik. ISSK Maribor (upravni odbor) Predajna seja se vrši v petek 20. t «1 ob 20- uri v hotelu »Zamorec«. Tajništvo Motokluba Maribor naznanja vsem članom in prijateljem kh!-ba, da je otvoril lastno pisarno v Gosposki ul. št- 37 I, kjer se bo uradovalo vsak dan, izvzemši nedelje in praznikov, od 17.—18. ure. Dobavilo se bo Slanom trip-tike, mednarodne vozne listine in drug« dokumente po lastni ceni, brezplačno ps pojasnila, navodila in nasveti. Prihaja čas, ko je treba obleke kemično čistiti in barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo „TRIUMF“, PAVEL NEDOG MARIBOR GOSPOSKA ULICA 33 Pobarva obleke za žalno dobo v 24 urah RAZLAGOVA ULICA 22 ■ JBk ■ čisti kemično vso damsko in moško garderobo ==~ —s «11 JR"til » je najboljša pralnica ovramikov y Centrala: Frankopanova 9 Telefon 2480 Podružnica: Vetrinjska 7 M. Zmeen V senci (ezuita Zgodovinski roman. si Kralj je bil pri gobaviki! »Le noter, le noter, mladi gospodje!« je povabil ženski glas. Slišoč besedo »mladi«, se je Franc I. vzravnal in si smehljaje zavihal brke- »Spravite nas v kak kotiček, kjer bomo nemoteni,« je dejal. Babnica je odprla neka vrata; možje so vstopili v precej tesno, a skoraj razkošno opremljeno sobico. »Ta soba je za kneze,« je rekla babnica s silno ustrežljivim obrazom. »Oho,« je vzkliknil Franc I., »potem pa je preveč lepa za nas uboge plemiče z dežele!« »Eh, vstopite kljub temu!« »Dobro. Prinesi nam vina...« »In pošlji gracije, da ga nam bodo nalivale!« je dodal La Šatenjre. Posedli so v široke in nizke naslanjače, katerih les je bil obložen z mehkimi baržunastimi blazinami. »Smrt božja, res mi utriplje srce!« je rekel Franc. »Torej je prava pravcata ljubezen, sir?« je dejal D’ Ese. »Pred vsem, dragi moj, ne pozabite, da je ta beseda na tem kraju odveč, ker sem ubog plemič z dežele; in naposled, zakaj bi bila ljubezen? Ta gibčni vrat, te snežne grudi in te čudovite zaokrožene, božanske roke ... zaikaj me vse te prelestne reči ne bi navdajale z ljubeznijo? Eh, gospodje, kaj pa je ljubezen drugega kakor večno obnavljanje poželjenja? In jaz si želim te ženske, jaz jo... toda evo je!« Res so stopile v tem trenutku tri ženske v sobo za »kneze«. Prvi je bilo ime Mesanža, drugi Foveta. Njiju imeni sta se slišali kakor imeni dveh drobnih ptičic, in ne po krivici — taiko lahki sta se zdeli očem, tako ljubki in nežni. V njunih oblekah ni bilo nič vzdržljivosti, ki draži vesele moške. Rahli svilnati odeli, ki sta iu imeli na sebi, sta bili zapeti samo z eno samo zaponko. In komaj sta sedli Šatenreju in Eseju na koleno, že sta bili napo nagi. Zazvenel je njun priljudni smeh, ko sta nalivali plemičem belo vino v kositerna kozarca. Mesanža in Foveta se nista bili zmotili, ko sta šli naravnost k Eseju in Šatcnjreju ter pustili svojo tovarišico, da se je pridružila tretjemu plemiču. Da končamo ta prizor, ki ga itak ne bi smeli opisati tako podrobno in smo ga omenili samo zato, da izpopolnimo svojo pripovedniško dolžnost, dodajmo le, da sta pet minut kasneje izginili ti dve nori bitji s svojima tovarišema. Morda sta ravnala plemiča sporazumno, da bi bil kralj kolikor toliko prost.. • Tretja mlada ženska je bila sedla kralju Francu nasproti. Na obrazu je imela nekakšno črno krinko. Toda ta črna krinka je samo podčrtavala blesk njenih ustnic in snežno belino njenih razgaljenih prsi. Prečudni naravnost valoviti lasje so ji padali na gola ramena in tvorili plašč, ki bi ga ji zavidala sama Diana Poatješka, dasi je slovela po svojih krasnih laseh. Rekli smo, da je sedla ta ženska kralju Francu I. nasproti, ne pa nanj. (NartaHevfime m-iM Malo sobo na dvorišču, pripravno za pisarno ali obrt, oddam v najem. Aleksandrova cesta 35, Balkan. Nobenih predstroškov. Gostilna, mesarija, hlev, sadonosnik 2 orala v gotovini 150.000 Din in hipoteka, mehanična delavnica s hišo 120.000 Din, hiša v centru Maribora 200-000. Posredovalnica Rapid, Gosposka ul. 28, Maribor. 745 Kupim hišo na prometnem prostoru s trgovskim lokalom, najraje v predmestju Maribora. Cenjene ponudbe pod »B. B.« na upravništvo lista. 708 Mlad trgovski pomočnik, mešane stroke, išče službo s 1. aprilom ali s 15. Ponudbe pod »Kjerkoli« na u-pravo »Večernika«. 746 od mkom/L Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAS SLOVENSKA ULICA f \ [r.SOKL! | Maribor ^Jj zastopniki M »prejmejo Drva 18* debelo cepana, suha prodajam na vagone. Naslov v upravi lista. Opravilna številka: E IX 88/31 10 Drazbeni oblic. Dne 27 aprila 1931 ob 10. uri dop bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: a) k. o Radizel vi. št. 61 b) k. o Slivnica vi št. 76 c) k. o. Čreta vi. št 103 Cenilna vrednost, a) Din 38 627 70, b) Din 4.983 — c) Din 3.110 — Vrednost pritikline: Din 5.860*— Najmanjši ponudek: Din 31 147*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. IX. Okralno sodišče v Mari om odd. IX., dne 28. februarja 1931. Stanovanje 2 sobe 1 kuhinja oddam s 1. aprilom, Koroška 41. 743 Lepo, opremljeno sobo, solnčno s posebnim vhodom oddam. — Kaši, Gosposka ulica 52._____________716 »Ada« otomana je najboljša, moderna in močna Din. 550.—. Vojašniški trg 1. 737 Iščem dobro perfektno kuharico k mali družini, poleg hišne za Ljubljano. Ponudbe pod »Spretna« na upravo »Večernika«. 738 Kavarna Evropa. Četrtek, dne 19. marca velika predstava ob 16. uri in točno ob 21. Salve smeha. 739 Angležinja daje angleški pouk, po lahki in hitro razumljivi metodi. Gosposka ulica 521, vrata 7. 747 Prfdam rabljeno zidno opeko, Scherbaum, Kopališka ulica 4. 700 AH že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledaio kot novi? ______________________________________ XIV. Popravila klobukov se izvršijo hitro, lično in ceneno pri Ani Hobacher, Aleksandrova cesta 11. Brzopotplata je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. !4. Moški podplati 28 Din. Ženski podplati 22 Din. 606 Mojster ali preddelavec, event. ored-delavka. ki je ponolnoma ver- ziran pri strojih za čipke in trese, se išče za takoj. Ponudbe na Mariborsko tekstilno tvornico, Maribor (Melje). 743 Licitacija! Pri komandi 32. artilerijskega polka v Mart* boru se bo vršila 20. t. m. ob 10. uri licitacija za dobavo ljudske hrane vojaštvu v Mariboru. Pogoji so interesentom na razpolago v komandi 32. artilerijskega polka dnevno v delavnem času. 740 Rodilo se le liubko dete malo. v življenie se le nežno vrismelalo. Pri krstu so veselo mn napili, za Zlatico so dcklico krstili. Nikoli Zlatica se ni lokala, le venomer se liubko le smchlfala. Usodno in udobno fe čutila voni in tfstoio beleea oerila Oj Zlatica — glas are okrov: nad vse le terpenii"*ko milo Zlatorog’ .(Nadaljevanje sledi.) iJLJLiUiUO1 i y z Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik K Mariboru. — SlANKO DETELA