PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. costale ( gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 298 (9300) TRST, torek, 23. decembra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945; njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Pismo SKGZ strankam ustavnega loka (Ob reševanju krize deželnega odbora) Slovenska kulturno - gospodarska zveza je 15. t. m. naslovila deželnim tajništvom vseh strank ustavnega loka pismo, ki vsebuje kritično oceno dejavnosti deželne vlade v njeni tretji mandatni dobi, kar zadeva reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, in zahteve, ki bi jih moral vsebovati program novega deželnega odbora, ki bo izšel iz :sedanje krize deželne vlade. Pismo, katerega so predstavniki SKGZ medtem tudi že ustno podrobneje obrazložili na srečanjih predstavnikom deželnih odborov Krščanske demokracije, Komunistična : partije in Socialistične stranke (srečanja z drugimi strankami si bodo še sledila), se glasi: Splošna, gospodarska in politična kriza v državi, ki je prizadela predvsem delovne ljudi, je segla tudi v deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Odklanjanje skupnega reševanja velikih gospodarskih in družbenih težav dežele z vsemi družbenimi silami, ki so pripravljene prevzeti nase breme in odgovornost, je povzročilo krizo deželne vlade. Vtem ko Slovenska kulturno - gospodarska zveza želi, da bi prišlo v najkrajšem času do take deželne vlade, ki bo kos težki nalogi, da s primernimi ukrepi odstrani vse ovire na poti razvoja dežele in da ukrepa predvsem v korist njenega delovnega ljudstva, mora ponovno opozoriti stranke ustavnega loka na položaj slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Optimizem Slovencev v deželi je bil v začetku tretje mandatne dobe upravičen zaradi dejstva, da je bila druga mandatna doba deželnega sveta rahlo, komaj zaznavno bolj plodna od prve glede ukrepov v korist slovenske skupnosti v deželi in da sta vsebovala program prvega (30. julija 1973) in posebno drugega (26. novembra 1974) deželnega odbora obetave obveznosti. Zdaj, ko se izteka prva polovica tretje mandatne dobe, moramo u-gotoviti, da optimizem ni bil na mestu, saj je bilanca skrajno negativna. Deželni odbor ni dal nobene tehtnejše pobude, da bi izrabi) izkušnje iz druge mandatne dobe, ko je vlada začela popuščati v zanikanju, da bi bila dežela pristojna sprejemati zaščitne norme v korist slovenske skupnosti. Namesto da bi pogumno stopnjevala vključevanje v svoje zakone, odloke in poslovnik deželnega sveta vsebinsko vedno bolj pomembne in učinkovite norme v korist slovenske skupnosti, je sprejela le nekaj ukrepov zelo omejene pomembnosti in zamudila veliko priložnosti, ki so jih nudile spremembe nekaterih zakonov in poslovnika deželnega sveta. V dveh letih in pol je deželni odbor predložil, poleg drugih, še 17 osnutkov zakonov, ki so bili tudi izglasovani in v katere bi po svojem značaju morale biti vključene določbe v korist slovenske skupnosti. Od teh zakonov je 13 takih, ki sxovenske narodnostne skupnosti sploh ne upoštevajo. Ostali 4 sicer vsebujejo določbe, pa tudi v njih ni čutiti duha, ki bi moral prevladati v zakonodaji sleherne dežele, ki ima v svojih mejah narodno manjšino. V istem času sta dve nevladni stranki predložili v obravnavo o-snutke zakonov o globalni zaščiti slovenske skupnosti, o slovenskem poimenovanju občin in o obvezi dežele, da omogoči šolanje vsaj mladini, torej tudi slovenski, toda deželna vlada jih ni vzela v poštev in jih ni predložila svetu v obravnavo. Izmed odlokov predsednika deželnega odbora o imenovanju članov v razne odbore in komisije je 7 takih, ki ne upoštevajo interesov Slovencev v deželi. V istem obdobju je bil poslovnik deželnega sveta kar trikrat spremenjen, toda nikoli v korist Slovencev, čeprav se je posebno ob zahtevi, naj se vnese vsaj pravica do rabe slovenskega jezika v deželnem svetu, ustvarila široka solidarnost, ki je zaobjela tudi nekatere stranke večine. Tako je poslovnik deželnega sveta še vedno tak, kot da v deželi Slovencev ne bi bilo. Tudi finansiranja kulturnih, strokovnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti Slovencev v deželi, vsaj kar zadeva organizacije in ustanove, lij so včlanjene v SKGZ in so nasplošno najpomembnejše v deželi, je v obdobju zadnjih dveh let nazadovalo, čeprav je vrednost denarja skdkdvit'ó padala. Dejanska vrednost deželnih prispevkov je ta-' ko v zadnjih dveh letih in pol padla skdro na polovico, pri čemer je treba posebej poudariti, da je dežela odklonila finansiranje znanstvene dejavnosti slovenskih ustanov, ki so prav v zadnjern času pokazale otipljive uspehe svojega dela. Tako ravnanje dežele ni niti v skladu z obljubami takratnega predsednika vlade Colomba, ki je slovenski delegaciji pred štirimi le ti dejal, da so se z ustanovitvijo . dežele Furlanije - Julijske krajine bistveno izboljšali, instrumenti za podpore slovenskim kulturnim in rekreativnim dejavnostim. Hud primer neupoštevanja interesov dela slovenskega prebivalstva v deželi je predlog zakona o kraških rezervatih, ki ga je izdelala deželna uprava. Če bi stopil v veljavo tak, kakršen je bil zasnovan, bi težko prizadel slovenske prebivalce Krasa. Posebno hud primer samovoljnega odločanja o stvareh, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti, je predlog deželne uprave o razdelitvi deželnega ozemlja v šolske okraje. Pred takšno usodno odločitvijo, ki zadeva tako važno ustanovo, kot je šola, deželna u-prava nikakor ni čutila za potrebno posvetovati se s slovenskimi družbenimi dejavniki, ampak je ce-1 ) preslišala stališča izvoljenih svetov slovenskih šol, slovenskih organizacij in ustanov, sindikata slovenske šole in celo izvoljenih občinskih svetov, ki so zahtevali samostojni šolski okraj. Stalno slovensko gledališče je e-dina ustanova, za katero se je v zadnjem času bolj prizadeto zanimala. Treba pa je dodati, da se je moralo pred tem dvakrat znajti v katastrofalnem položaju, ko mu je pretila nevarnost prekinitve delovanja. Manjšinska konferenca, ki jo je dežela s hvalevredno izdatno podporo omogočila, je za slovensko narodnostno skupnost doslej ostala brez praktičnih posledic. Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom je avtonomna in ima posebni statut zato, ker vključuje na svojem o-zemlju avtohtono slovensko narodnostno skupnost. Na tej realnosti morajo sloneti vsa politika, miselnost in vsaka akcija dežele. Ob vsakem zakonu, ob vsakem aktu, ukrepu, odloku, mora biti prisotno dejstvo, da je velik del ozemlja dežele dvonaroden. Ni sprejemljiva dosedanja praksa, da se vsi problemi obravnavajo tako, kot da bi šlo za enonarodno ozemlje dežele, in da je potem, največkrat po odločilnih zahtevah, sprejeta obrobna, na zakon «prilepljena» odločba. V vsej ostali vsebini pa ostane tak zakon prežet z enonarodnost-no miselnostjo. Toda ne gre samo za posamezne zakone, gre za celotno zgradbo dežele kot ustanove. Številne so pritožbe, da je v komisijah in v deželnem svetu preveč govora o slovenskih problemih. Če se bo dežela ravnala po zgoraj naštetih načelih, bo o slovenskih vprašanjih gotovo manj govora. Praksa zadnjih let in mnenje strokovnjakov, ki je prišlo do izraza na omenjeni manjšinski konferenci in v novejših ustavnopravnih razpravah, ne upravičujeta strahu, da bi vlada še danes zavrnila zakone, ki bi vsebovali določila o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Najnovejši sporazum med Italijo in Jugoslavijo in svečane obveznosti do manjšin pa tako možnost povsem izključujejo. Slovenska narodnostna skupnost je sporazum med obema državama pozdravila, SKGZ pa je ob drugih priložnostih svojo podobno oceno tudi podrobneje obrazložila. Ker bo imela dežela Furlanija -Julijska krajina glavno vlogo pri u-resničevanju večjega dela sporazuma, bo morala pri tem upoštevati interese slovenske narodnostne skupnosti. Pri uresničevanju gospodarskih delov sporazuma, v posebni meri še v zvezi s Svobodno industrijsko cono med Fernetiči in Sežano, bo morala upoštevati gospodarske interese slovenske narodnostne skupnosti kot celote, posebej pa še interese današnjih lastnikov zemljišč, kjer bo industrijska cona stala. Z gospodarskimi in drugimi deli sporazuma bo morala dežela prevzeti nase tudi glavno breme uresničevanja pravic slovenske narodnostne skupnosti. Slovenci smo globoko prepričani, da je urejanje vseh obveznosti nerazdružljivo. Zanemarjenje uresničevanja obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti bi bilo. zelo resna ovira pri uresničevanju gospodarskih dogovorov. SKGZ apelira na vse stranke u-stavnega loka, naj pri razgovorih (Nadaljevanje na 8. strani) PO MOČNEM PRITISKU SINDIKALNE FEDERACIJE NA VLADO Montedison preklicala zaporo tovarn in začasni odpust 3.200 delavcev Družba Montedison se je tudi obvezala, da bo zagotovila delovanje tovarne «Vallesusa» - Srečanje vlade s sindikati in Confindustrio - Danes seja vlade RIM, 22. — Pod močnim pritiskom sindikalne federacije je prišlo danes na ministrstvu za delo do sporazuma z družbo Montedison glede zapore dveh tovarn «Montefibre». Družba Montedison se je obvezala, da prekliče zaporo in da obenem prekliče tudi začasni odpust z dela 3.200 delavcev v obratih v Vercelliju in Pallanzi pri Verbanii. Do sporazuma je prišlo po današnjem sestanku na ministrstvu za delo med sindikalnimi predstavniki in predstavniki družbe «Montefibre», ki pripada skupini Montedison. Po doseženem sporazumu so objavili sporočilo, ki pravi, da je dru- žba sprejela ta sklep zaradi odgo vornosii, ki jo je imela pred nevarnostjo, da gre po vodi priprava vladnih ukrepov za preureditev i-talijanske industrije. Sind.kati so ob petkovi napovedi zapore dveh tovarn in začasnim odpustom 3.200 delavcev takoj prekinili pogajanja z vlado, ki so bila v teku o preureditvi industrijske proizvodnje in o ukrenih za Jug. Montedison sedaj zavrača obtožbe, češ da je napovedala zaporo dveh tovarn, da Si vplivala na razdelitev denarja v okviru ukrepov za preureditev industrije. nu preureditve proizvodnje v dveh tovarnah in o zagotovitvi ravni zaposlitve. Napovedana zapora tovarn «Montefibre» v Vercelliju in Pallanzi pri Verbanii je vzbudila zaskrbljenost v deželnih krogih v Umbriji, kjer ima Montedison štiri podjetja, ki zaposlujejo 3.500 delavcev. Vse štiri tovarne so na območju Ternija in Nar-neseja. Čeprav so ti obrati sodobno opremljeni, je prišlo nedavno do o-strega sindikalnega spora z Montedi-sonom zaradi njihove prihodnosti. Po preklicu zapore dveh tovarn v Piemontu, se je zaskrbljenost umak- nila upanju, da bodo v okviru preureditve industrijske proizvodnje zagotovili tudi podjetjem v Umbriji delo in nepredek. Kot smo že napisali, so se takoj po rešitvi vprašanja «Montefibre» nadaljevala pogajanja med vlado in sindikati o vprašanju Juga in o u-skladitvi industrijske politike v o-kviru načrta za preureditev industrijske proizvodnje. Začeli so tudi razpravljati o sporu med javnimi u-službenci in državno upravo. Za vlado so na pogajanjih navzoči podpredsednik La Malfa in ministri Bi-saglia, Andreotti, Colombo in Cos-siga; za sindikalno federacijo pa trije glavni tajniki Lama, Storti in Vanni, ki jih spremljajo še nekateri zvezni voditelji CGIL, CISL, UIL. To srečanje je zelo važno, saj se bo vlada jutri sestala in odobrila ukrepe za preureditev industrijske proizvodnje in za Jug. Zaradi tega je viada povabila nocoj na pogovore tudi Confindustrio. Nekaj po 21. uri so prišli v palačo Chigi predsednik Agnelli, ravnatelj Mattei, podpredsednik Corbinn, ki odgovarja za malo industrijo in ravnatelj za gospodarske odnose Confindustrie Salustri. Vlada hoče torej slišati tako predstavnike delavcev, kot predstavnike delodajalcev, preden se odloči, kakšne ukrepe bo sprejela in jih nato predložila v odobritev parlamentu. Medtem ko je srečanje predstavnikov vlade s Confindustrio trajalo komaj eno uro, so se pogovori s sindikalnimi organizacijami nadaljevali pozno v noč. Po sestanku z vlado je Agnelli izjavil, da je vlada s pripravo ukrepov na dobri poti, da pa pomenijo ti ukrepi, id jih pripravlja, šele prvi korak. Agnelli je dodal, da bo cena denarja za industrijo s temi ukrepi postavljena na raven evropske konkurence, prav tako ostane na ravni evropskih konkurentov pomoč izvozu. OSREDNJA SVEČANOST JE BILA V BEOGRADU V vsej Jugoslaviji proslave ob dnevu JLA Tito ob tej priložnosti odlikoval vrsto Častnikov in vojaških uslužbencev Lnote milice na povratku z vaje na Batajnici V NAPADU NA SEDEŽ OPEČ NA DUNAJU SO BILE UBITE TRI OSEBE Ministri za petrolej držav OPEČ talci v rokah teroristične skupine Avstrijska vlada privolila v zahteve teroristov in jim dala na razpolago letalo, s katerim so odleteli v Alžir ■ Osvobojeni člani vseh delegacij razen arabskih ■ Arabske države in PLO ostro obsodile teroristično akcijo, ki samo škodi Arabcem ■ Teroristi že prispeli v Tripolis Uradno sporočilo nadalje ugotav- iiiiiiniiiiiiMiiiiiiiMiiniiiiiiiiMtitniiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiMiiiiniiiiuiiiiiiMMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiii ija, da je bila odločitev o preklicu zapore dveh tovarn sprejeta ne samo v trenutku ko se vlada, sindikalne organizacije in sploh italijanska javnost prizadevajo, da bi omejili sedanjo gospodarsko krizo, temveč tudi zaradi potrebe po čimprejšnji odobritvi zakonskih ukrepov o načrtu, ki naj omogoči preureditev industrijske proizvodnje in omogoči celotni italijanski družbi gospodarsko in upravno kompetitivnost. Obenem so na prejšnjih in na današnjem sestanku s voditelji Monte-disona in «Montefibre» razpravljali tudi o nevarnosti zapore tovarne bombaža «Vallesusa», kjer je grozila nevarnost, da bodo prav tako odpustili več kot 3.700 delavcev. Montedison se je obvezala, da bo zagotovila redno delovanje te to-varije.,v, pričakovanju, da Bo vlada spoštovala svoje obveznosti glede podpore za preureditev proizvodnje v «V^fiusa». Takoj po dogovoru o dveh tovarnah'«Montefibre» in o tovarni «Vallesusa» so sporočili podpredsedniku vlade La Malfj, da so sindikati na razpolago za nadaljevanje pogajanj o preureditvi industrijske proizvodnje in o pomoči Jugu. Pozneje je federacija CGIL, CISL in UIL skupno s sindikati kemijskih delavcev in tekstilcev sporočila, da je treba rešitev vprašanja tovarne bombaža «Vallesusa», kjer je zaposlenih 3.700 delavcev, uokviriti v splošno reševanje vprašanj «Montefibre» s popolno odgovornostjo matične družbe Montedison, da bo tudi v tej tovarni delo nemoteno teklo. Nocoj so sporočili, da se bodo jutri nadaljevala pogajanja med družbo «Montefibre» in sindikalnimi or- DUNAJ, 2Ž. — Po 21. urah se je i pretvezo, da gredo na žaloigra na sedežu OPEČ na Du- ' leposlaništvo, ki je v naju za avstrijske oblasti zaključila. Kancler Kreisky -je po posvetovanju s svojo vlado sklenil omogočiti odhod petim teroristom, ki so vzeli za talce ministre za petrolej držav proizvajalk, petroleja in nekatere uslužbence OPEČ ter umorili tri osebe. Tako so danes ob 9.15 odleteli z letalom DC-9 avstrijske letalske družbe. Po nekaj urah so že prispeli v Alžir in nadaljevali svoje romanje po arabskih državah, potem ko so spustili na svobodo alžirske predstavnike in pozno zvečer prispeli v Tripolis. Vsa zadeva se je začela v nedeljo ob 11.45. Iz pričevanja talcev, ki so jih teroristi osvobodili, preden so odšli z Dunaja, je razvid- no, da so teroristi prišli v poslopje, kjer je sedež OPEČ, na eni naj-gamzaciiami. Govorili bodo o nači-1 bolj središčnih dunajskih ulic pod kanadsko veleposlaništvo, ki je v isti palači. V prvem nadstropju naletijo na agenta varnostne službe OPEČ Ala-ra Hasana in na avstrijskega policaja Tichlerja. V kratkem oboroženem spopadu sta oba agenta ob življenje. Tichlerja ustreli članica teroristične skupine, ki ga hladnokrvno pobije s strelom v tilnik. Streljanje povzroči preplah v vsem poslopju. Prihitijo drugi člani varnostnih služb in v tem spopadu je hudo ranjen eden izmed teroristov. Po tem dogodku zaprejo teroristi zastopnike OPEČ v konferenčno dvorano. Ena od uslužbenk OPEČ, ki so jo osvobodili, trdi, da je teroristov pet, med njimi je tudi ženska. V kasnejših pogajanjih med teroristi in avstrijsko vlado, pristane kancler Kreisky na vse zahteve teroristične skupine in jim da na razpolago avstrijsko letalo, s katerim da- ' ■ : “ 'i nes; zjutraj odletijo. Pred odhodom osvobodijo vse talce razen predstavnikov arabskih držav. Po odhodu pa odkrije policija v natančni preiskavi truplo tretje žrtve, člana libijske delegacije Jusifa Izmirla. Po pristanku na letališču v Alžiru letalo obkolijo varnostne sile, rešilni avto pa odpelje v bolnišnico hudo ranjenega terorista, ki so ga avstrijske oblasti izročile pred odhodom. Alžirski minister za energijo Abdesalam ter vodja teroristične skupine se pogajata z alžirskim zunanjim ministrom Butefliko. Po pogajanjih osvobodijo člani samozvane organizacije «Oborožena roka arab Sestanek med vlado in predsedniki deželnih uprav RIM, 22. — V palači Chigi je bilo danes srečanje med vlado in predsedniki deželnih uprav. Za vlado sta bila predsednik Moro in minister za ...... . - deželne zadeve Morhno. Po uvodnem ! Pripadniki specializirane enote mili-poročilu Moriina, ki je ugotovil, da I ce ponosno poudarjajo, da so sestav-se odnosi med vlado in deželnimi jn* dri sil družbene samozaščite in upravami ugodno razvijajo, so spre- splošne ljudske obrambe, govorili predsedniki deželnih odbo-1 Vaja te enote je bila eden v vrsti rov. Predsednik Emili je Fanti - in i konkretnih ukrepov v okviru uresni- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Po vsej Jugoslaviji so te dni, še zlasti pa danes, slovesno proslavili letošnji dan Jugoslovanske ljudske armade. Na današnji dan leta 1941 so namreč na ukaz Tita v mestecu Rudo ustanovili prvo proletarsko brigado in tako položili temelje jugoslovanske armade. V posameznih vojaških območjih so za praznik razglasili najboljše enote, vrhovni poveljnik jugoslovanskih oboroženih sil maršal Tito pa je ob dnevu JLA odlikoval častnike ih vojaške uslužbence, mnogi častniki in generali pa so dobili višji čin. Ena od proslav je bila danes tudi v športnem centru zveznega tajništva za notranje zadeve v Batajnici pri Beogradu. Zvezni tajnik za netranje zadeve Franjo Herljevjč je pregledal specializirano enoto milice. zveznega tajništva za notranje zadeve po njeni uspešno končani desetdnevni rutinski vaji. Navzoči so bili tudi tajnik partijskega izvršnega sveta Džemal Bijedič in drugi partijski in državni funkcionarji ter predstavniki armade in voditelji varnostnih služb. Ni naključje, da je bil ta pregled ravno danes, na praznik JLA, saj Predsednik Lombardije Golfari' ste | če vanja nalog, ki izhajajo iz sklepov . , i~ vr yiv ^ msmmimmismm Teroristi in taici na dunajskem letališču pred odhodom v Alžir. iiiiiiiiii ili iiiiiiiiiif iiii ii lili iiiiiniiiiiiiiiiiii ii iiMiiiiiiiiitiiiiiiiii n n Hlini im mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn m mn iiiiiiiifiiiii||||||||||||||{in Družba Montedison je preklicala zaporo tovarn «Montefibre» v Vercelliju in Verbanii. Obenem je preklicala tudi začasni odpust 3.200 delavcev. Do sporazuma je prišlo na močan pritisk sindikalne federacije pretekli petek, ko je zvedela, da sta bili tovarni zaprti. CGIL, CISL in UIL so takoj prekinili pogajanja z vlado o u-krepih za Jug in za preusmeritev industrije in zahtevali, da mora vlada najprej zagotoviti delo delavcem, ki jim grozi brezposelnost. Montedison se je tudi obvezala, da bo poskrbela za nadaljnje obratovanje tovarne bombaža «Vallesusa». Obveznosti Montedi-sena so povezane z napori vlade' za sestavo zakonskih ukrepov o ' preureditvi irdusfri.iške proizvodnje. S'ndikalna federacija je 1 takoj po današnjem dogovoru z Moniedisonom nadaljevala pogovore z vlado o sestavi ukrepov za Jug in industrijo. Vlada je noce sprejela tudi predstavnike C ^industrie, ker hoče zvedeti oJ delodajalcev in od predstavnikov delavcev, kaj mislijo o načrtih. Danes se bo vlada sestala in sprejela napovedane ukrepe za industrijsko preureditev in za Jug. Skupina teroristov, ki je v ne-deljo zajela kot talce min stre za petrolej držav članic OPEČ je že prispela v Tripolis, porem ko je kancler Kreisky privolil v vse njene zahteve. Napad na sedež OPEČ je povzročil tri smrtne žrtve. Vsa svetovna javnost je odločno obsodila teroristično početje. Najbolj ostri so bili prav A-rabci in Organizacija za osvoboditev Palestine, ki je napovedala stroge ukrepe proti teroristom, katerih početje samo škodi enotni arabski stvari. Danes se sestane deželni svet, da bi izvolil nov odbor na osnovi Sporazuma med KD, PSDI in PRI. Po volitvah bo predsednik Comel-li podal program novega odbora, medtem ko bo razprava šele po božiču. Vsekakor sta tako PSI kot KPI potrdili svojo povsem negativno oceno nove koalicije, ki da pomeni korak nazaj v cen-trističnem sm slu in ki ne daje j jamstev, da bi bila sposobna re- gacije. Na letalu, ki so ga medtem oskrbeli z gorivom ostanejo še iraški minister za petrolej Abdul Kamir, kuvajtski minister El Kazemi, Libijec Mabruk, minister za petrolej Saudske Arabije šejk Zaki Jamani, vodja iranske delegacije pri OPEČ minister Amuzegar in nekateri člani iranske delegacije ter člani katarske delegacije in delegacije združenih arabskih emiratov. Alžirski zunanji minister Abdela-ziz Buteflika je po odhodu teroristov izjavil, da bo letalo pristalo v raznih arabskih mestih, kjer bo postopoma osvobodilo posamezne delegacije. Dodal je, da je minister Abdesalam sklenil ostati na letalu v znamenje sohdarnosti z drugimi talci. Akcija teroristov je naletela na soglasno obsodbo vseh arabskih držav. Med prvimi so pobudo obsodili Egipčani, ki trdijo, da je akcija brez slehernega smisla in da dokazuje, da obstajajo sile, ki delajo proti arabski enotnosti. Zelo ostro je obsodila dejanje teroristične skupine tudi Organizacija za osvoboditev Palestine, ki je napovedala stroge ukrepe proti dunajskim teroristom, katerih cilj, trdi PLO, je škoditi interesom Palestincev ter ogrožati vodilno vlogo organizacije za osvoboditev Palestine. Njihov cilj je očitno kaliti odnose med organizacijo in arabskimi državami. Palestinski glasnik je tudi dodal, da je njegova organizacija že obsodila take teroristične pobude. Generalni sekretar OZN Kurt Wald-heim je s svoje strani obsodil teroristično dejanje, ki je povzročilo smrt nedolžnih žrtev. Obenem je izrazil upanje, da bodo teroristi kaj kmalu osvobodili talce. Avstrijski kancler Kreisky je bil deležen ostrih kritik zaradi svoje odločitve, da privoli v zahteve teroristov. V svoji izjavi pa je dejal, da je bilo za avstrijsko vlado najbolj pomembno rešiti življenje talcev. Poleg tega kritizira avstrijski tisk avstrijske varnostne organe, ki so dovolili, da je do take akcije sploh lahko prišlo. Glasnik notranjega ministrstva pa je potrdil, da varnostni ukrepi niso bili strogi, ker ni nihče pričakoval, da bi ta organizacija utegnila postati tarča teroristične akcije. Policija pa je medtem demantirala, da bi vodja teroristične skupine bil znani «Carlos», pripomnila, da morajo biti deželne zadnjega partijskega kongresa in uprave soodgovorne, pri celotnem ! sklepov, 13. seje partijskega pred-. političnem, gospodarskem in social nem razvoju države. Zato jim je treba omogočiti najširšo delovni avtonomijo, predvsem na področju zdravstva, prevozov in ^gospodarskega načrtovanja. Zaradi tega potrebujejo zadostna finančna sredstva. Poudarila sta tudi, da brez prispevka deželnih uprav ne bo mogoče uresničiti preureditve industrijske proizvodnje. Zato deželne uprave hočejo vedeti, kako bo razdeljen denar in kdo bo ta denar upravljal. DAMASK, 22. — Predsednik libanonske vlade Karame je prispel v Sirijo, kjer bo imel vrsto pogovorov s sirskimi voditelji, da bi skušal doseči njihovo posredovanje in preprečiti nadaljevanje krvave dr- ----------------------. • žavljanske vojne, ki je v zadnjih sevati kočljive probleme Furia- I ki ga iščejo skoraj vse svetovne osmih mesecih povzročila že več n rje-Julijske krajine. i protiteroristične službe. i kot 500 mrtvih. Zapora tovarne v Bassanu del Grappa: 1.234 delavcev na cesti BENETKE, 22. — Tukaj so sporočili, da je bila v Bassanu del Grappa zaprta tamkajšnja največja metalurška tovarna in da so odpustili z dela 1.234 delavcev in uradnikov. Gre za tovarno «Smalteria e metallurgica Veneta S.p.A.». Upravni svet družbe je vložil na sodišče prošnjo za likvidacijo podjetja. Vest je vzbudila veliko zaskrbljenost v vsej javnosti. Ob navzočnosti občinskega odbora je bila v tovarni skupščina delavcev, na kateri so govorili o možnosti rešitve podjetja, ki je velike važnosti za celotno gospodarstvo tega območja. Zato so takoj sporočili zadevo deželni upravi in vladi. Deželni svet v Venetu je ob zapori tovarne objavil sporočilo, ki pravi, da predstavlja ta dogodek veliko nevarnost za široko območje Veneta in obsoja delodajalce. Medtem pa so delavci sklenili, da ne bodo zapustili tovarniških obratov in da bodo nadaljevali s proizvodnjo. Nocoj je bila seja občinskega sveta v Bassanu del Grappa, katere so se udeležili mnogi delavci in na kateri sta bila navzoča ministrski podtajnik Cengarle in deželni odbornik za delo Righi. sedstva o organiziranju in uresničevanju družbene samozaščite. Med vajo je. kot poroča Tanjug, enota prikazala predvsem svojo popolno pripravljenost, da hitro in učinkovito onemogoči in zatre vse morebitne poskuse subverzivnih, terorističnih in drugih oblik delovanja sil specialnega vojskovanja. V enoti, ki je v svečanem defileiu šla tudi po beograjskih ulicah, je le tretjina poklicnih miličnikov (njena tako i-menovana stalna sestava), medtem ko so preostali pripadniki delovni ljudje iz tovarn, ustanov in šol in' drugi občani. V poročilu jugoslovanske agencije je tudi rečeno, da bodo pripadniki te specializirane enote milice kadarkoli bo treba zelo hitro, tako kot na minuli vaji, zamenjali svoje delo z izredno odgovorno dolžnost- ■ jo v vrstah te enote: Za vse svoje naloge je: ta enote opremljena in ' oborožena zelo dobro od najbolj sodobnega osebnega avtomatskega o-rožja in opreme do oklepnih vozil in helikopterjev. Enota je tudi popolnoma motorizirana, tako da lahko na kraj intervencije pride v najkrajšem času z zračnim prevozom. Zvezni tajnik za notranje zadeve Franjo Herljevič je dal visoko priznanje vsem starešinam in miličnikom za veliko prizadevanje in u-speh. ki so ga dosegli med vajo. V priložnostnem govoru je med drugim dejal, da jugoslovanske var- 1 nostne službe, ko delujejo v skladu s politiko zveze komunistov in de- : janskimi varnostnimi hotenji -jugoslovanske samoupravne družbe/vse . bolj odločno in uspešno onemogočajo protiustavne, kriminalne in druge nezakonite dejavnosti, prav tako pa se stalno usposabljajo, da bi bile pri tem še bolj učinkovite. Po zaslugi, tega je po -besedah Her-ijeviča tudi stanje varnosti v državi popolnoma ugodno, «Toda, je dejal Herljevič, še obstajajo posamezniki in skupine v državi in določene sile v tujini, ki jih moti samoupravna, neodvisna in neuvrščena Jugoslavija. S to realnostjo mora naša družba računati še naprej. Posamezniki in skupinice v državi, raznih idejnih opredelitev, so si skušali organizirano 'in i'egalno prizadevati za spodkopavanje in rušenje naše ustavne ureditve. Znano je. kaj jih je doletelo, pa tudi drugi bodo doživeli isto usodo, če se bodo lotili takšne avanture.» V. BARABAŠ TRŽAŠKI DNEVNIK PO SPORAZUMU MED KD, PSDI IN PRI Danes na deželi izvolitev novega tristranskega odbora Število odbornikov bodo skrčili od 14 na 11 • Novi odbor bo sestavljalo 9 predstavnikov KD, 2 PSDI in 1 zastopnik PRI - Program novega odbora bo podal odv. Camelli - PSI in KPI potrdili odločno negativno oceno nove koalicije Deželni svet se sestane danes zjutraj, da bi izvolil novi deželni odbor na osnovi tristranskega sporazuma med krščansko demokracijo, socialdemokratsko in republikansko stranko. Po dogovoru med predsednikom deželnega sveta Pittonijem in načelniki skupin, bo predsednik novega odbora odv, Camelli v popoldanskem delu seje podal programsko izjavo, razprava o programu pa bo na vrsti na dopoldanskih in popoldanskih sejah 29. in 30. decembra. Dogovor med tremi strankami, ki bodo sestavljale novi odbor, predvideva med drugim tudi skrčenje števila odbornikov od 14 na 11, kar bodo uresničili z odpravo treh namestnikov odbornikov. Za to pa je potreben poseben deželni zakon, ki ga bo novi odbor predložil deželnemu svetu v najkrajšem času. V pričakovanju, da bo zakon odobren, bodo morali danes izvoliti vseh štirinajst odbornikov (deset efektivnih in štiri namestnike), ko pa bo zakon stopil v veljavo, bodo trije namestniki odstopili. Stranke nove deželne koalicije so že odobrile program in imenovale svoje kandidate na odbomiška mesta. PSDI je potrdila svoja dosedanja odbornika Dal Masa in Berto-lija, PRI pa bo še naprej zastopal Mauro, kateremu bo poverjeno od-bomištvo za proračun in programiranje s pooblastilom, da skrbi za stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Največje novosti v sestavi novega odbora prihajajo zato iz vrst krščanske demokracije, katere delegacija na pogajanjih z drugimi strankami koalicije je na včerajšnjem sestanku v Vidmu pod predsedstvom deželnega tajnika Tonuttija določila za kandidate za odbomiška mesta Del Gobba, Giusta, Mizzaua, Rigutta, Romana, Stopperja in Tri-panija, za namestnika pa Cocianni-ja. Novi odbornik bo torej le Ributto, dosedanji načelnik demokr-ščanske skupine v deželnem svetu, medtem ko v novem odboru ne bo več Colonija in Ribezzija. Medtem ko je bil drugi le namestnik, je Coloni vodil odbomištvo za finance, poleg tega pa je odgovarjal tudi za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in za stike s sosednimi deželami. Slika sestave novega deželnega odbora je torej sedaj popolna, medtem ko še rri znana porazdelitev resorjev. Prav tako niso še znana imena treh namestnikov odbornikov, ki jih bodo danes izvolili pod pogojem, da odstopijo, brž ko bo stopil'-v veljavo zakon o skrčenju števila odbornikov. Vsekakor bodo vsi namestniki iz demokrščanskih vrst. Obe delavski stranki sta medtem potrdili nasprotovanje novemu tristranskemu odboru, ki pomeni korak nazaj v primerjavi s prejšnjim odborom in ki ne daje nobenih jamstev, da bi bil sposoben reševati kočljive probleme naše dežele. Deželni odbor socialistične stranke, ki se je sestal v prejšnjih dneh v Vidmu, je na osnovi poročila deželnega tajnika Tringaleja potrdil odločno negativno oceno rešitve deželne krize. Socialisti menijo, da gre za nazadovanje v centrističnem smislu, kar potrjujejo tudi izbire, ki so jih KD in njene zaveznice opravile pri sestavi občinskih in pokrajinskih odborov v naši deželi. Zaradi te negativne ocene bo PSI sprožila na vseh ravneh vse tiste pobude, ki jih ji nalaga vloga opozicije. Socialisti niti ne verjamejo v izjave KD in njenih zaveznic o začasnosti sedanje rešitve, ki po njihovem mnenju ne bo omogočila razjasnitve deželnega pohtičnega položaja v pričakovanju kongresov, ampak bo le potrdila sedanje poslabšanje položaja. Socialisti bodo torej v popolni avtonomiji, trdno in s politično in programsko doslednostjo vodili svojo opozicijsko akcijo tako v deželnem, kot tudi v pokrajinskih in občinskih svetih. Deželni odbor PSI tudi for-nalno izjavlja, da nova tristranska rešitev ne pomeni «rešitve brez PSI», ampak rešitev proti socialistom. ' Včeraj se je v Vidmu sestalo tudi deželno vodstvo KPI, ki je odobrilo poročilo deželnega tajnika Cuffara o rešitvi deželne krize. Tako Cuffa-ro kot vsi člani vodstva, ki so posegli v razpravo (Colli, Bacicchi, Sema, Proserpio, Toschi, Baraccetti, Lizzerò, Coghetto, Bergomas in Mo-schioni) so potrdili negativno oceno o novi tristranski koaliciji, ki pomeni nazadovanje deželne politične osi. Komunisti so tudi mnenja, da nova koalicija ne kaže resnične politične volje, da bi se soočala s stvarnimi problemi naše dežele, ter očitajo krščanski demokraciji ■ in njenim zaveznicam, da se nočejo spo-prijazniti z novostmi, ki so jih tudi v naši deželi prinesle volitve 15. junija. Kot je znano, je tudi Slovenska skupnost zavzela kritično stališče do tristranske koalicije, svojo dokončno oceno pa bo dala po objavi programa novega deželnega odbora. Pri tem bo seveda odločilnega pomena, kako bo novi odbor pristopil k reševanju vprašanj slovenske manjšine. Na volitvah pokrajinske skupščine Zmaga leve struje v liberalni stranki V nedeljo so se zaključile volitve pokrajinske skupščine PLI, ki bo morala določiti delegate na vsedržavni kongres liberalne stranke. Leva struja «democrazia liberale», ki jo na vsedržavni ravni vodi posl. Zanone, Ha pokrajinski pa Trauner, Tabacco, Pampanin, Zimolo in Vanni, si je zagotovila absolutno večino glasov (52,6 odst.), lista «alternativa laica» pa je prejela 24,9 odstotka glasov. Hud poraz je doživela lista «tradizione liberale», ki podpira politiko Malagodija in Bignar-dija (njeni najvidnejši zastopniki na pokrajinski ravni so Morpurgo, Ce-covini in Franzutti) in ki je prejela; le 22,5 odstotka, t. j. celih 16 odstotkov manj kot na prejšnjih volitvah. Pokrajinsko skupščino PLI bo tako sestavljalo 23 predstavnikov «democrazia liberale», 7 «alternativa laica» in samo 5 zastopnikov «tradizione liberale». Stališč PSI do odnosov med družbo in vojsko Sergio Laghi v Ul. Conti. V prihodnjem mesecu bodo torej delovale skupno 104 sekcije otroških vrtcev, ki bodo lahko sprejele približno 4 tisoč 400 otrok. žup£)n Spaccini je med ogledom del v Ul. Cave naglasil, da je občina investirala že dve milijardi in pol lir za šolske gradnje, predvsem za otroške vrtce. Letos so odprli že dva otroška vrtca, enega na' Greti, drugega pa v Ul. Puccini. S prihodnjim šolskim letom pa bo občina odprla še dva otroška vrtca, v bivšem Domu emigrantov in pri Magdaleni: v vsakem bodo delovale tri sekcije. Občina je tudi nakazala 120 milijonov lir za popravila in preureditev otroških vrtcev v Istrski ulici, Ul. Cučherna, Ul. Vasari, Ul. Archi in na Rocolu. Obenem je treba pripomniti, da je občina zaključila z birokratskim postopkom za zgrad-njo otroških vrtcev pri Sv. Alojziju in na Kolon ji, za katera pred vi- Vprašanje položaja vojakov v tržaških vojašnicah teh širše vpraša- _ nje odnosa med družbo in vojsko je i deva približno milijardo lir izdatkov, imelo v teh dneh svoj odmev v po- ' krajinskem svetu. Predsednik Zanetti je namreč odgovoril na pismeno vprašanje svetovalca PSI Carbone-ja, ki jo zahteval od pokrajinske u-prave, da sprejme jasno stališče do vojaškega disciplinskega pravilnika, ki je po mnenju večine prebivalstva zastarel in nedemokratičen. Obenem je od uprave zahteval, da vzpostavi stike s krajevnimi vojaškimi oblastmi ter da sproži javno razpravo o vseh teh vprašanjih. Svetovalska skupina PSI je ugodno ocenila Zanettijev odgovor ter izrazila v posebnem poročilu zadovoljstvo nad dejstvom, da je prišlo do enotnosti stališč, ki lahko pripomorejo k utrjevanju zavesti, da mora k reševanju problemov vojske neposredno prispevati svoj delež tudi prebivalstvo samo potom svojih izvoljenih predstavnikov. Svetovalska skupina PSI je tudi napovedala, da bo v kratkem izdelala konkretni predlog za pobude, ki naj bi zbližale ljudstvo in vojsko. SKLEP GLAVNEGA SVETA SEJEMSKE USTANOVE Julija 1976 začetek gradnje novih paviljonov na sejmišču Obnovili bodo Palačo narodov in vse paviljone ob Rossettijevi ulici - 28. tržaški velesejem bo od 17. do 29. junija prihodnjega leta Dne 20. decembra se je na trgovinski zbornici sestal glavni svet Neodvisne ustanove za tržaški velesejem, da bi razpravljal o sklepu izvršnega odbora v zvezi s preureditvijo sejmišča. Kakor je obrazložil predsednik dr. P. -Slocovich, gre za obsežen program del, usmerjenih v posodobitev razstavišča, ki naj o-mogočijo premostitev začasnih težav z razstavnimi prostori in paviljoni, ki ne ustrezajo več sodobni tehnologiji, a ki bodo morali vendarle «vzdržati» do trenutka — to je nekaj let — ko se bo sejmišče lahko dokončno preselilo v Barkovlje. Najbolj zahtevno delo bo gradnja novih paviljonov. Po sklepu izvršnega odbora bodo namreč obnovili vse paviljone vzdolž Rossettijeve u-lice, večja dela pa bodo opravili tudi na glavnem paviljonu («Palači narodov»), Z delom nameravajo začeti prve dni julija meseca 1976, to se pravi takoj po zaključku 28. velesejma. Nove paviljone bodo gradili iz vnaprej pripravljenih delov. tako da bo gradnja napredovala razmeroma hitro. Nove razstavne strukture naj bi bile nared že konec leta ali najkasneje v začetku leta 1977, tako da se bodo že naslednje pomladi lahko začele uporabljati za razne specializirane razstave. Ustrezne načrte je brezplačno pripravil podpredsednik sejemske ustanove ing. A. Ragone. Deželna uprava je že dala svoj pristanek na pobudo, zdaj pa se z načrti ukvarja tržaška občina. Rajonska konzulta za Staro mitnico je tudi že pregledala program del in izrazila o njem pozitivno mnenje. Kar zadeva finančno kritje, je deželna u-prava svoj čas že zagotovila svoj prispevek, del sredstev pa si bo sejemska ustanova izposodila pri Tržaški hranilnici. Na seji glavnega sveta so nadalje odobrili proračun sejemske u-stànove za leto 1976. V tem okviru je dr. Slocovich orisal priprave na 28. mednarodni sejem, ki bo v času od 17. do 29. junija 1976. Po svoji Delovanje tržaške občinske uprave Pobud? na področju otroških vrtcev Težaška občina bo kmalu zaključila z gradnjo novega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v Ul. Cave. V novo poslopje bodo premestili obe sekciji občinskega otroškega vrtca, ki je sedaj nameščen v poslopju slovenskega učiteljišča'v Ul. Caravaggio, obenem pa bodo odprli še dodatno tretjo sekcijo. Skupno bo v novem otroškem vrtcu prostora za 120 o-trok; odprli pa ga bodo predvidoma že v januarju. V kratkem bodo odprli tudi dve sekciji otroškega vrtca v zavodu INDUSTRIJSKA CONA NA KRASU Tržaška trgovinska zbornica zbira dokumentacijo in mnenja Napovedan skorajšen obisk predsednika trgovinske zbornice Caidassija v Ljubljani Tržaška trgovinska zbornica je prevzela nalogo, da pripravi širšo dokumentacijo o vprašanjih, ki jih odpira zamisel o ureditvi skupne proste industrijske cone med Italijo in Jugoslavijo na tržaškem Krasu. Dokumentacijo z mnenji, ki jih zbornica zbira pri vodstvih raznih stanovskih organizacij, na našem ožjem, pa tudi na širšem območju, bodo posredovali deželni u-pravi, ki vodi priprave na pristop k uresničevanju gospodarskih pobud v okviru italijansko - jugoslovanskega sporazuma. Pokrajinska gospodarska konzulta, ki deluje v okviru zbornice, je tudi začela zbirati podatke. S temi vprašanji so se najprej soočili člani njenega kreditnega odseka, ki so vželi v pretres pfedvsem finančno plat bodoče industrijske cone na meji. Kakor smo zabeležili tudi v našem listu, so člani kreditnega odseka konzulte na nedavnem sestanku poudarili predvsem dejstvo, da bo uresničitev cone in vseh spremnih pobud in infrastruktur zahtevala velike finančne naložbe, tako da se bodo morale tukajšnje kreditne in finančne strukture «zateči» k po- iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiminiiiiiimimiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii DEŽELNI TAJNIK KPI CUFFARO 0 ŠOLSKEM OKRAJU POZIV K ENOTNI AKCIJI VSEH DEMOKRATIČNIH SIL Ustanoviti učinkovite organe za avtonomni razvoj slovenskega šolstva Šolski sveti, razne organizacije in ustanove ter občinski sveti so v svojih resolucijah zavrnili predlog deželne uprave o šolskih okrajih, ker sploh prezira obstoj slovenske narodnostne skupnosti, ter poudarili zahtevo po ustanovitvi samostojnega šolskega okraja, skupno z ustanovitvijo posebnega deželnega organa, kot prvi korak k uveljavljanju avtonomije slovenske šole. Zdaj je odvisno od dežele in od vlade, ali bosta prisluhnili tem zah- vi korak k avtonomiji slovenskega tevam ter spremenili svoje stališče, ki do sedaj ni bilo naklonjeno slovenskim narodnostni skupnosti. Da se bo to lahko doseglo, je potrebna močna in enotna politična akcija. To misel je poudaril te dni deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro v intervjuju za radio Trst A. Pripomnil je tudi, da se morajo delegirani o-dloki izpopolniti, tako da bodo z novimi predpisi ustanovljeni učinkoviti organi za avtonomni razvoj slovenskega šolstva in da se bodo lahko ustanavljale slovenske šole ne samo na Tržaškem in na Goriškem, ampak tudi v videmski pokrajini. Za dosego teh ciljev poziva KPI k sodelovanju in zavzetosti vse demokratične sile. V tej prvi fazi pa KPI meni, da se lahko postavi zahteva po ustanovitvi enega ali več slovenskih šolskih okrajev, kot začasna rešitev do spremembe delegiranih odlokov. Odbor ZS trgovskega zavoda za samostojni slov. šolski okraj Odbor Združenja staršev državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» je na seji 22. decembra 1975 sprejel resolucijo s katero zahteva ustanovitev samostojnega šolskega okraja za slovenske šole v deželi v skladu s členom 9 zakona št. 416 z dne 31. V. 74, ki obvezuje deželo, da predlaga razdelitev svojega ozemlja na šolske okraje; zavrača predlog pristojnega deželnega odborništva o razmejitvi področij v razne šolske okraje, ker isti sploh ne upošteva obstoja slovenske narodnostne skupnosti; pripominja, da deželno odborništvo za šolstvo mora pri razmejitvah šolskih okrajev upoštevati slovensko stvarnost, ekonom- ske in kulturne značilnosti zadevnega področja; ugotavlja, da samo v lastnem, samostojnem šolskem okraju, kjer bodo lahko izvoljeni predstavniki neposredno in samostojno obravnavali in reševali specifične probleme svojih šol, bo lahko postala slovensko šola središče kulturne in družbene dejavnosti ter porok za medsebojno oplojevanje dveh kultur; poudarja, da je ustanovitev samostojnega šolskega okraja samo pr- učnega šolstva ter začasna in vmesna faza pri pridobivanju narodnostnih pravic. moči notranjega italijanskega tržišča. Te dni se je sestal tudi odsek konzulte za kmetijstvo. Razprava je veljala predvsem vprašanju bodoče proste cone in v tej zvezi so prisotni naglasili nujnost, da se za zemljišča, ki jih bodo v ta namen razlastili, prizna primerna odškodnina. Razpravljali so nadalje o varstvu naravnega okolja, pri čemer so poudarili zlasti nujnost, da bi načrtovalci industrijske cone upoštevali določbe Belcijevega zakona o kraških rezervatih in zahteve po-obvarovanju zraka pred industrijskim onesnaženjem. Tako naj bi pristojne oblasti poskrbele predvsem za to, da bodo vsi novi industrijski obrati na Krasu opremljeni z najsodobnejšimi čistilnimi napravami. Na seji so nadalje razpravljali o vprašanju vode, pri čemer so opozorili na dejstvo, da bo v trenutku, ko bo tržaška občina opustila Timavo, da bi se zalagala z vodo le iz izvirov pri Moščenicah in iz podzemnih žil pri Pierisu, na razpolago dovolj tehnološke vode iz Timave. V kratkem se bodo sestali tudi drugi odseki pokrajinske gospodarske konzulte, ki bodo prav tako obravnavali vprašanja v zvezi z bodočo industrijsko prosto cono na Krasu. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi pa je napovedal skorajšen obisk v Ljubljani, kjer namerava načeti s predstavniki gospodarskih krogov iz SR Slovenije vprašanja, ki zadevajo carinsko in davčno ureditev industrijske cone, finančno plat skupne pobude in nekatera vprašanja v zvezi z zaposlovanjem delovne sile. Danes se sestane obe. svet v Nabrežini Danes ob 18. uri se ponovno sestane devinsko-nabrežinski občinski svet. Na dnevnem redu je razprava o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo pravno in ekonomsko stanje občinskih uslužbencev. Assicurazioni Generali povišala družbeno glavnico Zavarovalnica Assicurazioni Generali je v smislu sklepa,3®, sprejel izredni občni zbor 28. junija letos, povišala glavnico s 26 milijard 832,960.000 na 41 ittilijaM 143.872.000 lir. V ta:iriamen je izdala 2,981.440 brezplačnih delnic in 1,788.864 delnic proti plačilu 6.000 lir za delnico (cena 3.000, doplačilo 3.000 lir). Od delnic, izdanih proti plačilu, je na razpolago še 2.792 kosov, ki jih bodo do konca meseca ponujali tržišču prek milanske borze. GRADNJA DOMA ZA HANDIKAPIRANE KA OPČINAH NAPREDUJE strukturi bo prihodnji sejem precej podoben letošnjemu, v njegovem okviru pa bodo nekaterim specializiranim prikazom posvetili še znatno večji poudarek. Tako bodo razširili razstavo stanovanjske opreme in storitev «Idea-casa», razstavo izdelkov za preživljanje prostega časa, razstavo prehrane in pijač «Beai», prikaz obrtniških izdelkov «Shopping Center», razstavo opreme za hotele, bare in druge javne lokale «Interstore» ter prikaz železarstva in mehanske industrije. Tudi na 28. sejmu bodo prisotne številne tuje države, med njimi zlasti Jugoslavija in Avstrija. Kar zadeva sodelovanje jugoslovanskih podjetij naj omenimo, da se za prihodnje leto obeta še širša udeležba, zlasti podjetij iz Hrvatske, kolikor bodo našla odziv ustrezna priporočila gospodarskih zbornic iz Zagreba in z Reke. Zagotovljena je tudi prisotnost večjega števila afriških držav, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, ki že vrsto let nastopajo na našem sejmu. Tržaški sejem si prizadeva, da bi čedalje bolj krepil sodelovanje z afriškimi deželami: tako je odposlanstvo sejemske uprave sodelovalo tudi na posebnem seminarju, ki je bil konec novembra v Yaoundeju in ki sta ga organizirala vodstvo EGS in kamerunška vlada. Na seminarju je nastopilo sedem afriških dežel, prisotna pa so bila odposlanstva sejemskih uprav iz Berlina, Koelna, Pariza, Marseilla, Bruslja in Trsta. Razpravljali so zlasti o možnostih za povečanje izvoza blaga afriškega izvora v Evropo in o vlogi, ki jo pri tem lahko igrajo vodilni mednarodni velesejmi. Nafta na asfaltu Carduccijeve ulice Zaradi okvare na pokrovu se je včeraj popoldne, nekaj po 14. uri, iz cisterne tvrdke «Carbonafta» izlilo na asfalt Carduccijeve ulice več desetin litrov nafte. Ta se je razlila '■o precejšnjem delu cestišča — od križišča z Ul. Muratti skoraj do križišča z Ul. Sv. Frančiška — ter je s tem skoraj popolnoma paralizirala promet v mestnem središču. Na srečo je bilo takrat na cestah razmeroma malo vozil, tako da do večjih zastojev ni prišlo. Naftne madeže na asfaltu so nevtralizirali smetarji, ki so na cestišče posuli dva tovornjaka droftjipg^, peska. Danes praznuje 86. rojstni dan VIKTOR SOSIČ - PERAČEV Ob tej priliki mu iz srca čestitajo vsi domači, posebej pa vnukinje Katerina, Tereza in Eva. Seja občinskega sveta v Dolini Drevi se bo sestal dolinski občinski svet in nadaljeval redno sejo, katero so prekinili prejšnji mesec. Takrat je ostala na dnevnem redu le točka o razpravi proračuna za leto 1976. Dodali so še nekaj novih točk, med katerimi ustanovitev «Odlikovanja prijateljstva» z odobritvijo pravilnika, vprašanje slovenskega šolskega okraja in poimenovanje občinskega kulturnega doma v Boljuncu. iiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiliiHmiMiimiitHHminiiiiiiiiiiiiiHiiiiumiiiiiiiiiiHiiiMiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiii! Volitve na liceju «Prešeren» g.; -- ;.:a V nedeljo so bile na znanstvenem in klasičnem liceju «Fr. Prešeren» volitve. Starši, profesorji in dijaki so volili svoje predstavnike v zborne organe, obnavljali so razredne in disciplinski svet. Na sliki: volišče. Obračun dosedanjega dela skupnosti handikapira n ih Pomoč krajevnega prebivalstva pri gradnji je presegla vsakršno pričakovanje Skupnost handikapirancev na Opčinah je te dni potegnila zaključke svojega dosedanjega dela. Nastala je šele letos spomladi ter se z velikim zagonom, bogatimi načrti in neizmernim upanjem in zaupanjem v človeško solidarnost lotila zahtevne naloge, to je gradnje doma za handikapirane. Ni še preteklo leto in marsikaj od zastavljenih načrtov se je že uresničilo: na robu Opčin, ob pokrajinski cesti za Bane, so zrasli neverjetno hitro zidovi obsežnega poslopja, kjer bodo handikapiranci lahko našli takšno okolje, ki jim ne bo tuje, kot jim je v naši zapadni družbi marsikaj tuje, začenši s socialnim in zdravstvenim skrbstvom, ki bi ga morali biti deležni v drugačni, večji in pravičnejši meri. Ce so z doslej uresničenimi načrti zadovoljni, vlada v njih še večje zadovoljstvo ob spoznanju, da je bilo poplačano predvsem njihovo zaupanje v sočloveka. Kar je doslej zrastlo ob robu Opčin, je namreč zrastlo s prostovoljnim delom. Pomoč je prišla z raznih strani in v različnih oblikah. Veliko je bilo denarnih prispevkov in veliko je bilo tudi fizične pomoči, če je na začetku del, to je zadnje tedne pomladi in prve tedne poletja marsikaj škripalo, ker je bilo malo ljudi seznanjenih z obstojem skupnosti in njihovimi načrti, so naslednji meseci prinesli nesluten odziv predvsem krajevnega prebivalstva, poleg seveda prostovoljcev — študentov, ki so prišli iz našega in drugih mest. Najznačilnejši primer predstavlja športno društvo Gaja iz Padrič in Gropade, ki se je množično udeležilo gradbenih del ter v samih dveh dneh dvignilo 54 kvadratnih metrov zidu poslopja. Prebivalstvo Opčin in okoliških vasi je skratka dokazalo, da je razumelo potrebo ljudi, ki so zaenkrat neozdravljivo priklenjeni na voziček, ter podprlo njihovo pobudo, ki na njihovo željo ni namenjena samo njim. Namenjena je vsej skupnosti, ker bo openski center, z vsemi predvidenimi rekreativnimi in športnimi objekti odprt za vse in bo zato pridobitev ne le za handikapirance, ki se bodo na ta način vključili v tako imenovani normalni tok življenja, temveč tudi za ostalo skupnost, ki kot znano, nima na razpolago veliko javnih rekreativnih in športnih centrov. Na srečanju, ki je bilo v petek na openskem gradbišču med predstavniki skupnosti handikapirancev in krajevne konzulte, so predstavniki skupnosti med drugim orisali bodoče načrte. Računajo, da se bo zadnjega marca 1976 vselila v poslopje že prva delovna skupina. V načrtih je tudi gradnja pokritega bazena. Skupnost se je prejšnji teden tudi legalno ustanovila. Na o-menjenem srečanju je skupnost izrekla zahvalo vsem, ki so doslej na kakršen koli način pomagali, ter voščila vsem srečne praznike. • Drevi ob 20. uri bo na pobudo sekcije KPI «G. Pratolongo» v dvorani krožka «Pečar» v Zgornji Ko-lonji, Salita Monte Valeno 36, javna debata na temo «Zakon o splavu in stališče KPI». Uvodno poročilo bo podala tovarišica Bruna Braida, odgovorna za pokrajinsko žensko komisijo KPI. Govoril bo tudi dr. Sergio Minutillo, član komisije za zdravstvena in socialna vprašanja Finančni stražniki aretirali dve osebi V okviru nadzorovanja prometa naftnih proizvodov so v teh dneh a-genti tržaške finančne straže aretirali Romana Bisiacchija iz Trsta, ker je prevažal plinsko olje brez potrebnega dovoljenja. Bislacchi je namreč v malem tovornjaku z evidenčno številko TS 171328 prevažal približno 22 stotov plinskega olja. A-genti so aretirali tudi 31-letno Eldo Maggio, ki je lastnica bencinske črpalke v Trstu in kateri je bilo plinsko olje namenjeno. Prosvetno društvo «IVAN GRBEC» vabi na ogled slikarske razstave umetnikov Grimalde, Kravosa, Švare, Vecchieta in Volka. Ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. Ogled in rezervacija mape, izdane ob SO-letnici osvoboditve, v prostorih prosvetnega društva in v Tržaški knjigarni STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja MAKSIM GORKI BARBARI prizori iz okrajnega mesta Prevod Scena Kostumi Glasba Režija Janko Moder Petar Pašič Božana Jovanovič Bojan Adamič STEVO ŽIGON Danes, 23. decembra, ob 20.30 abonma red E - mladinski v četrtek V petek, 26. t.m., ob 16. uri abonma red G - okoliški Na splošno željo smo zaradi šolskih počitnic tokrat dali na spored MLADINSKA ABONMAJA jutri in v torek namesto v sredo in četrtek. Rezervacija vstopnic od 10.30 do 12.30 vsak dan (razen nedelje), prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 73 42 65. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST 30 let neprekinjenega delovanja AIDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf in kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ V soboto, 27. decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH Gledališča ROSSETTI Od jutri, 24., do nedelje, 28. decembra, izven abonmaja: Macario in Rita Pavone «Due sul pianerottolo» Corbuccija in Amandole. Za prvi dvo predstavi imajo abonenti 30% popusta, za naslednje ponovitve pa 20%. AVDITORIJ Drevi ob 20.30: «Anatol» z Gabrie-lejem Lavio, Manuelo Kustermann in Virginiom Zemitzom. Včeraj-dane» Danes, TOREK, 23. decembra VLASTA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 22.17 in zatone ob 10.32. Jutri, SREDA, 24. decembra ADAM in EVA VREME včeraj: Najvišja temperatura 6,4, najnižja 3 stopinje, ob 19. uri 5,7, zračni pritisk 1030,6 narašča, brez vetra, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 10,7 stopinje, vlaga 65-odst. ROJSTVA IN SMRTI Včeraj, ^2.’"decembra 1975, se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 18 oseb." ': UMRLI SO merle, 73-letni Giovanni Colpi, 82-letna Lucia Vaivoda vd. Stefanutti, 67-letna Noemi Sirronitti por. Percolt, 76-letna Vanda Rossi, 65-letni Raimondo Raimondi, 63-letna Dorinda Sartori vd. Prodi, 87-letna Adele Car-letti roj. Vitti, 68-letni Luigi Guštin, 48-letni Giovanni Zanin, 62-letni Antonio Alzaretti, 63-letni Italo Foma-saro, 79-letna Virginia Petronio, 56-letni Bruno Fontanot, 72-letni Teodo-lindo Calligaris, 80-Ietna Antonietta Russian por. Bruni, 73-letni Giuseppe Mesgherz, 64-letni Oliviero Vlach. 88-letni Teodoro' Ham- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. nre) Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14: Prenciini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano. Trg Cavour 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All'Esculapio, Ul. Roma 15: IMAM, Al Camello, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Ul. deiristria 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance IN A M in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. Ariston 16.00 «Lettere dal fronte». Dokumentarec. Grattacielo 15.30 «Pasqualino Sette-bellezze». Barvni film. Igra Giancarlo Giannini. Fenice 16.00 «Un genio, due compari e un pollo». Bareni film. Igra Terence Hill. Excelsior 15.00 «I tre giorni del Condor», igrajo R. Redford, F. Du-naway, C. Robertson, M. Von Sy-dow. Bareni film. Nazionale 16.00 «Tango della perversione». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «n padrone e l’operaio». Barvni film. Igra Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Attenti al buffone». Barvni film. Igrata N. Manfredi in M. Melato. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Gli innocenti dalle mani sporche». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Il gatto mammone», Barvni film. Igra Landò Buzzanca Prepovedan mladini pod 14. letom Cristallo 16.30 «Africa-express». Barv ni film. Igrata G. Gemma in U Andress. Moderno 16.30 «Piange il telefono» Barvni film. Igra: Domenico Ho dugno. Filodrammatico 16.30 «Vizio di fa miglia», igra Edvige Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Dal Giappone con furore». Barvni film. Igrata Bruce Lee in Wang Pig. Impero 16.00 «La pantera rosa colpisce ancora». Igra Peter Sellers. Vittorio Veneto 15.45 «Il poliziotto della brigata criminale». Barvni film. Igrajo: Jean Paul Belrrondo, A. M. Merli, Lea Massari itd. Abbazia 16.00 «Città violenta». Barvni film. Igra Charles Bronson. Radio 16.00 «Ku-fung, lo sterminatore cinese». Barvni film. Igra: Wang-yu. Astra 16-00 «Una prostituta al servizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato». Mignon 16.00 «n mistero delle 12 sedie». Barvni film. Volta - Milje Danes zaprto. Prispevki LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi La Termoelettrica ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE Vse najboljše originalne firme' po neprekosljivih cenah. TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL. 744600 VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1, tel. 211-489. POLAGANJE PLASTIČNIH 3 IN TOPLIH PODOV Martin Petelin - Nabrežina l-as-Tel.soo-ao? NOVI zastopnik RENAULT vam na razpolago F. Z ACARI A Trst. Trg Sansovino 6 tel 725-390 SERVIS IN REZERVNI DELI:1 Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853 -4 V počastitev spomina Alojza Guština darujejo' prijatelji 15.500 lir za ŠD Kontavelv Namesto cvetja na grob Jolande Čermelj in Alojza Guština darujeta družina Daneu 5.000 Ur in Marjan Starc 5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Alojza Guština darujeta Mario in Sonja Štoka 5.000 Ur za amaterski oder Prosek - Kon-tovel. Ob 3. obletnici smrti nepozabljene mame daruje hčerka Ude z družino 5.000 lir za opremo prosvetnega doma v Borštu. V počastitev spomina pok. Elizabete Baračič darujeta Ude in Mirko 3.000 lir za šolo Simon Gregorčič v Dolini. Za ŠZ BOR darujejo: Igor Cancia-ni 10.000 Ur, Stojan Udovič 40.000, Sergij Udovič 3.000, Marta OttoneUi 10.000, Centralsped 10.000. Giacomo Vatovec Succ. 10.000, Mariza Gruden 3.000, Milica Kravos 1.000, Sergij Čan-ciani 2.000, Marcela Pahor 500, Nadja Lozej 1.000, Angel Lozej 2.000, Slavko Udovič 2.000, Mihelj Čajo 300, Tina Fonda 500, Ferruccio Sobba 1.000, dr. Karel Martelanc 10.000, Franko Negoda 1.000, Slavko Piacer 1.000, Berta Požar 1.000, Jure Šta-var 1.000, Franko Koren 4.000, Jožica Canciani 2.000, Marija Miot 1.000, Adelmo Negri 500, Josip Furlan 300, Nella Femetti 500, Lino Crevatin 400, Mario Canciani 2,000, Mirjana Pa-rovel 2.000, W. De Walderstein 1.C90, Arduino Adamelli 2.000, Egidij Zhe-pek 500, Gildo Zettin 1.000, dr. Goj-mir Budal 1.000. dr. Vilma Kobal 1.000, Vladimir Bachi 1.000, Doro Si-monitti 500, P. Pellegrini 500, Mario Chert 300, dr. Franc Mljač 1.000, do-žef Lozej 1.000, Albina Lozej 2.000, Livia Lozej LOCO, Nico Andronico 500, Gianfranco Poniž 500. Anton Bej 500, Alcide Vidali 500, Marko Kravos 1.000, Nina Žerjal 500, Marija Gombač 500, Maria Pisani 1.000. Niko Škamperle 1.000, Anton Seražin 1.000, M. Gomizel 200, Sabrina Jaklič 1.000, Paolo Pastropasso 500, Danilo Schmidt 900, Vito Pegan 1.000, Klavdij Grbec 3.000, Ivan Camauli 1.000, trgovina Čok 500, Luciano Pauspen 500, Ma-riuči Zhepek 1.000, Paimira Ivančič 500, Renzo Corti 500, Anton Bak 1.000, Elio Marega 500, Anton Koršič 1.000, Bruno Bastiani 1.000, Lia Pieri 500, Bruno Giordano 500 lir. URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 690.— Funt šterling 1390,— Švicarski frank 260,75 Francoski frank 154— Nemška marka 260,75 Avstrijski šiling 37,30 Dinar: debeU 35,25 drobni 35,25 MENJALNICA irseA tujih valut G0RISKI DNEVNIK RADIJSKA ODDAJA RTV LJUBLJANA V VELJAVI S 1. JANUARJEM Obveznosti Uspeh Tržačanov na tekmovanja prodajalcev Spoznavajmo svet in domovino teks^iillil, proizvodov V prvem nastopu je tržaška ekipa premagala Korošce 14:7 Tržaška ekipa, ki sodeluje na javni radijski oddaji «Spoznavajmo svet in domovino», je tekmovanje začela zelo uspešno. V. prvem nastopu, ki je bil v soboto zvečer v Tartinijevi dvorani v Piranu, je bila namreč boljša od ekipe zamejskih Slovencev s Koroške. S tem si je zagotovila pravico do nastopa v četrtfinalnem delu tekmovanja. Radijska odaja «Spoznavajmo svet in domovino» je posvečena mladim iz delovnih kolektivov, šol ali mladinskih aktivov. Med oddajo, ki jo vodita Milanka Bavcon in Vili Vodopivec, mora vsaka ekipa odgovoriti na šestnajst vprašanj, ki so zajeta iz notranje in zunanje politike ter iz kulture in športa. V glavnem se vprašanja nanašajo na sodobne dogodke, štiri pa so posvečena narodnoosvobodilnemu boju. Oddajo prireja RTV Ljubljana vsakt drugo soboto; število poslušalcev pred radijskimi sprejemniki pa večkrat presega dvesto tisoč. Letos sodeluje šestnajst ekip, izmed katerih so štiri iz zamejstva; dve iz Italije, ena iz Avstrije ter ena iz Madžarske. Tržaško ekipo sestavljajo Milan Pahor, Damijan Klanjšček, Rado Race, Dario Gergo-let in Suadam Kapic. Končni rezultat nastopa proti Korošcem je bil 14:7, kar pomeni, da Tržačani le dvakrat niso pravilno odgovorili. Med odajo je za dobro voljo poskrbel znani slovenski humorist Fran Milčinski - Ježek, skupno z ansamblom Mojmirja Sepeta pa je nastopil tudi pevec Edvin Fliser. Pred nastopom so člani predsedstva občinske konference ZSMS iz Pirana, ki so sodelovali pri prireditvi, mladim priredili sprejem ter so jim prikazali dva filma o najpomembnejših panogah piranskega gospodarstva, to je o turizmu in o delovanju «Splošne plovbe». Sestanek predstavnikov KPI od Sv. Ane, iz Skednja in Naselja sv. Serjjija Na skupni seji vodstvenih odborov sekcij KPI Sv. Ane, Skednja in Naselja Sv. Sergija, ki so se je udeležili tudi predstavniki partije v treh konzultah in občinska svetovalca Monfalcon in Burlo, so proučili probleme teh rajonov ter posvetili posebno pozornost območju Valmaure. V tej zvezi so podprli program IACP za gradnjo 450 ljudskih stanovanj ter potrdili obvezo komunistov za reševanje problemov, ki otežkočajo življenje v rajonih. Poudarili so tudi riujnost, da se istočasno z gradnjo novih stanovanj sprožijo tudi ustrezni programi za zagotovitev, nujnih socialnih uslug. Na seji so se zavzeli tudi za čimprejšnjo rešitev krize v občinski upravi. Taka rešitev mora sloneti na političnem in upravnem programu, ki naj brez protikomunističnih diskriminacij upošteva najbolj nujne potrebe prebivalstva in ki naj bo deležen najširše podpore demokratičnih političnih in družbenih sil. popravljanjem ventilov na stolpu oddelka UDEX v tržaški rafineriji 25-letni delavec Emidio Boziglav padel vznak s 4 metrov višine. Delavca so nemudoma prepeljali v bolnišnico, a je že med prevozom umrl. Na včerajšnji razpravi je bilo mnogo govora o možnih odgovornostih družbe CIPCI pri tej nesreči. Branilec Girometta je v dolgem govoru analiziral razne okoliščine in še predvsem dejstvo, da so naprave last družbe Aquila in ne družbe CIPCI; obenem je naglasil, da Boziglav pri padcu sploh ni zakričal in da bi bilo torej tudi mogoče, da ga je omamil plin, za kar pa ne more biti odgovorno podjetje, ki skrbi le za naprave. Obenem je odv. Girometta poudaril, da je tudi nad-zornjštvo za delo ugotovilo, da je bilo delovišče «dovolj zavarovano». Sodišče je povsem osvojilo te teze, saj je oba obtoženca oprostilo, ker nista zagrešila dejanja. <8 Tržaška občina obvešča, da bo občinski bazen «B. Bianchi» za božične praznike, to je od 25. do 28. decembra, zaprt. OBVESTILO ACEGAT sporoča, da bodo danes, 23. decembra od 10. do 13. ure izvedli popravljalna dela na zunanji liniji srednje napetosti, ki dobavlja električni tok Sv. Križu in obalnemu delu Nabrežine. Zaradi teh del bo v omenjenem času na teh področjih dobava električnega toka prekinjena. Visoke globe za kršitelje Zakon št. 883 z dne 26. 11. 1973 predvideva, da morajo vsi proizvodi. ki vsebujejo vsaj 80 odst. tekstilnih vlaken (ne glede na to, ali gre za polizdelke, končne izdelke ali ročna dela) obvezno nositi na posebni nalepki, oziroma etiketi, oznako, iz česa so sestavljeni. Označeno mora biti tudi koliko odstotkov je v izdelku posameznega vlakna (volne,. bombaža, lanu, umetnih vlaken kot; nylon, akryl, polyester, terital, itd.), za manjše količine posameznih sestavin pa je dovoljena le splošna navedba. Zakon je s tem uskladil že obstoječe norme na Skupnem evropskem tržišču in je v glavnem namenjen proizvajalcem, da bi čimbolj omejili poneverbe in zavajanje kupcev. Ker pa gredo tekstilni proizvodi v promet prek malih trgovcev, je zakon namenjen tudi njim. Predviden je bil rok dveh ’et (zapade 31. 12. 1975), da proizvajalci dokončno uvedejo na svoje blago v prodaji etikete s točno oznako sestavin. Nekateri so se tega držali, nekateri pa še vztrajajo s proizvodi brez navedbe. Trgovce opozarjamo, da so za tiste, ki dajo v prodajo blago brez točne sestavin-ske navedbe, predvidene zelo visoke globe (od 100.000 do 3 milijonov). Ta določila veljajo tudi za tisto blago, ki je še na zalogi. Zlasti blago, ki je na zalogi več let, pa nima take oznake. Trgovci so dolžni takšnim proizvodom sami nalepiti posebno nalepko z imenom svojega podjetja in z navedbo, da je bilo blago kupljeno preden je stekel po zakonu predvideni rok. Kdor si ni teh nalepk še nabavil, naj se nemudoma obrne na Slovensko gospodarsko združenje, kjer bo dobil potrebna pojasnila. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnfM VESTI Z ONSTRAN MEJE Vzhodnonemška gospodarska delegacija v Kopru in Izoli Ogledali so si Tomos in Delamaris OB SVEČANEM RAZVITJU PRAPORA SRD GORICA Proslavitev 30-ietnice osvoboditve in obnovitve planinskega delovanja Predsednica J. Smet je prapor izročila v varstvo I. Berdonu, dobitniku priznanja za prehojeno slovensko transverzalo / A ^ ••• # J ^_f m -L SP IE *3 »k Kr r imi sr -mi -’.W »jr'- ■ ' ■ S 'L . V.' • -d- - . ■: ; ' - jf, ■ . Ivo Bei don prevzema iz rok predsednice SPD Gorica Jožice Smet društveni prapor. Sodni epilog nesreče na delu Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Giancotti, prised-nika Bottan Grisselli in Amodio, državni tožilec Brenči) sta se včeraj zagovarjala uradnik družbe CIPCI Antonio Bratos in delovodja iste družbe Dušan Starace, ki sta bila obtožena nenamernega umora. Družba CIPCI skrbi za popravila naprav rafinerije Aquila v Trstu. 3. junija lanskega leta je med Tovarno motornih vozil Tomos je obiskala vzhodnonemška gospodarska delegacija mešane komisije za industrijsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko. Gostje so se s predstavniki Tcmcsa pogovarjali o možnostih tesnejšega sodelovanja z nem- svetiti še posebno pozornost. Na srečanju so pripravili srednjeročni program, ki naj zajame konkretne akcije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer slepih žensk, predvsem pa zdravstveno in socialno skrbstvo, skrajšano delovno dobe, sosedsko pomoč, daljši porodniški škimi podjetji industrije motornih ! depust, nabavo modernejših tehnič-vczil. Zatem so se udeležili sestan- s ka s, predstavniki koprske občinske skupščine 'in tukajšnjimi, gospodarstveniki. Na sestanku sp govorili o možnostih "sodelovanja mect sorodnimi podjetji obalne regije in NDR. Gostje so si za tem ogledali še izolski kombinat prehrambene industrije Delamaris. SREČANJE ČLANIC ZVEZE SLEPIH V Izoli je bilo srečanje članic Zveze slepih Slovenije. Kot gostje so bile prisotne predstavnice Zveze slepih Koroške, medtem ko so se povabljene predstavnice dežele Fur-lanije-Julijske krajine opravičile zaradi nujne zadržanosti. Na srečanju so obravnavali vrsto | i-ašanj, ki zadevajo slepe ženske v družbi. Gre predvsem za to, da bi jim omogočili primerno šolanje in primerno zaposlitev ter jim tudi sicer pomagali pri premagovanju vsakdanjih težav. V Sloveniji je tre-• nutno nad 800 slepih žensk, med njimi so tudi kmečke žene in gospo-j dinje, ki nimajo lastnih dohodkov i Razstava in temu problemu bo potrebno po- 1 ja 1976. nih priponteBM; iskanje najprimer1 nejših delovnih mest in podobno... W s,\ E. O. --------- 'b !l Tečaj slovenščine za halijanc v Sesljanu V mesecu januarju se bo pričel v Sesljanu tečaj slovenščine za državljane italijanske narodnosti, ki ga organizira krožek za družbena vprašanja «Henrik Tuma» s sodelovanjem sekcije PSI iz devinsko-nabrežinske občine. Tak tečaj je že v dolinski občini in ga obiskuje 35 slušateljev. Pobuda za tečaj v devinsko - nabrežinski občini je prišla s strani italijanskih članov sekcije PSI, ki bi se radi naučili slovenskega jezika. Tečaj bo vodil Vojko Colja in bo dvakrat tedensko, skupno pa bo trajal 50 ur. O V občinski dvorani na Trgu Unità bodo danes ob 17. uri odprli «Božično razstavo slikarstva in kiparstva», ki jo prireja tržaška občina. bo odprta do 6. januar- i HAŠE BOŽIČNO DARILO! Moški plašči, jope, jopiči . ..popust 20% Ženski plašči, kostimi, jope in jopiči Otroški plašči, jope in jopiči ............ Plašči in jope iz umetnega krzna........... Krzneni plašči iz nerza, perzijanerja, bobra oposuma................ . . . . Vsi neoznačeni artikli konfekcije . , . . . popust 20% popust 20% popust 20% popust 20% popust 10% izredne ponudbe ob zaključku serij: Ženski oddelek............................... popust 50% Oddelek pletenin..............................popust 50% Moški oddelek.................................popust 50% Športni oddelek.............................. popust 50% Oddelek ženskih jop iz imitacije kože .... popust 50% N.B. Navedeni popusti absorbirajo vse druge popuste. conFEZiom X# (fclltpct UL CARDUCCI 10 - UL. ORIANI 3 Razvitje prapora Slovenskega pla-nipskega r (Irustya fGorica je po svojem značaju preseglo značaj društvene .manifestacije ter se zaradi prisotnosti uglednih predstavnikov našega manjšinskega življenja, predstavnikov planinskega življenja Slovenije spremenil v dogodek velikega narodnega pomena. Na sobotni prireditvi v Prosvetni dvorani je bilo prisotnih 15 delegacij planinskih društev v matični domovini na čelu z delegacijo Planinske zveze Slovenije, ki jo je vodil predsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije Tone Bučar. Nadalje sta bili prisotni delegaciji Planinskega društva Trst in Planinskega društva v Beneški Sloveniji, zastopniki 'gor riških kulturnih, prosvetnih in športnih organizacij in izvoljeni predstav^ niki. mnogi, k; se povabilu niso mogli odzvati, so poslali- svoje pismene pozdrave na prireditvi je bil navzoč generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko v spremstvu konzula Kosorja in vicekonzula Kanteja. Osrednji del je bilo razvitje prapora ter njegova izločitev, v varslyo Ivu .Berdonu. Ta častna dolžnost je pripadala Jojacj Smet, predsednici SPD Cónca. Ivo Berdon, ki je š prevzemom prapora postal tudi zastavonoša, se je svečano obvezal, da ga bo skrbno čuval. Na prapo-rovem drogu je pribitih okoli 50 zlatih in srebrnih žebljičkov z i-meni darovalcev. Ti žebljički povečini pripadajo planinskim društvom Slovenije. K praporu so nato pripeli še šest trakov. Trak Planinske zveze Slovenije je pripel Tone Bučar, trak SKGZ Edmund Košuta, o-stale trakove pa predstavniki naslednjih planinskih društev, Slovenije: Nova Gorica, Trbovlje, Prevalje, Ravne na Koroškem in Železničar iz Celja. Na akademiji so spregovorili številni' predstavniki, planinskih društev iz zamejstva in iz Slovenije. Od vseh toplo pozdravljen predsednik Planinskega društva v Beneški Sloveniji Joško Kukovec je povabil vse prisotne na peto planinsko srečanje, ki ga bo prihodnjega leta priredilo najmlajše slovensko planinsko društvo', lani ustanovljeno | v Benečiji. Urednik «Planinskega vestnika» «Tine Orel je v svojem pozdravnem nagovoru opisal nastajanje slovenskega. planinstva ter njegovo po-meihbno vlogo pri oblikovanju narodove podobe. Omenil je vlogo mecena Žiga Zoisa pri vzponu na Triglav pred 200 leti ter celo vrsto planincev, ki so živeli na Goriškem, «buditeljskih tleh slovenskega planinstva». Eden prvih je bil Stanič, ki je 100 let pred nemškimi alpinisti osvajal slovenske vršace. Po njegovih poteh so' nato stopali Tuma, Zorko Jelinčič, ki je povezoval planinstvo z usodo slovenskega naroda, in Klement Jug, ki je dejal, da mora biti majhen narod sposoben velikih dejanj in je bil utemeljitelj modernega slovenskega planinstva. Tine Orel je svoj pozdrav • sklenil z ugotovitvijo, da predstavlja prapor simbol enotnosti vseh Slovencev. Predsednica Jožica Smet je nato podelila zastavonoši Ivu Berdonu priznanje Planinske zveze Slovenije, ker je kot prvi Goričan prehodil slovensko planinsko transverzalo, potem pa je opisala obnovitev društva (ustanovljeno 1911. leta). Prav te dni namreč poteka 30 let, odkar je bil v Ljudskem domu obnovitveni občni zbor. Omenila je težave v društvenem delovanju zaradi zapore meje leta 1947 in veliko olajšanje, ki ga je prinesla uvedba maloobmejnega prometa s propustni-cami. To društvo, ki šteje 540 članov, posveča vedno več skrbi mladim in najmlajšim. Zaradi neprekinjenega 30-letnega delovanja o-pravlja pomembno delo pri razvijanju in ohranjanju narodne zavesti. Vključuje se v pobude planinskih društev Slovenije, Koroške in naše dežele ter navezuje stike s sorodnimi italijanskimi planinskimi organizacijami v Gorici. Akademija, na kateri je posamezne točke napovedoval in povezoval Vlado Klemše, je bila sestavljena iz dveh delov: razvitja prapora in proslave 30-letnice osvoboditve. Na začetku je moški pevski zbor «Je- zero» iz Doberdoba pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča zapel pesmi «Bori» in «Završki fantje». Katjuša Ožbat je recitirala Kajuhovo «Samo milijon nas je». Miloš ! Tabaj pa pesem Ludvika Zorzuta «Planine ob meji» iz njegove zbirke «Ptička brijegarca». Doberdobski pevski zbor je ob spremljavi orkestra «Kraški odmevi» zapel še Delavski pozdrav, Vstajenje Primorske in Pesem 14. divizije, pozneje pa sam še Vodopivčevo Oprezno dekle, Bučarjevo Urea osem je odbila ter Na Vipavskem na besedilo Ludvika Zorzuta, ki ga je uglasbil Rado Simoniti. Pesem, ki je napisana v narečju, so morali doberdobski pevci ponoviti. Za veselo razpoloženje je poskrbel Ludvik Zorzut, soustanovitelj društva, ki je prebral nekaj pesmi iz svojih starih zbirk. Drevi v «Modernissima» ju gos lo vanski film Danes bodo v kinodvorani «Modernissimo». v Gorici predvajali, film «Jutro» režiserja Purise Djordjevi-ča. Današnji večer spada v ciklus jugoslovanskega filma, ki so ga v Gorici omogočili Slovenska prosvetna zveza, EMAC, «Piccolo Cinefo-rum» ter sindikat filmskih kritikov. V Jdmu «Jutro» nastopajo Milena Dravič, Ljubiša Samardžič, Mija A-leksic, Neda Arnerič ter Ljuba Tadič. OB PRISOTNOSTI VELIKEGA ŠTEVIL i DELEGATOV V Tržiču so sklenili 9. kongres združenja zadrug in posojilnic Premostitev sedanje gospodarske krize glavna lema, ki se je izluščila iz vseh razprav V soboto se je v prostorih «Palaz-zetta Veneta» v Tržiču zaključil dvodnevni pokrajinski kongres združenja zadrug in posojilnic. Na njem je bila ponovno potrjena potreba po okrepitvi zadružništva za premostitev sedanje hude gospodarske krize, ki je zajela tudi deželo Furlani-jo-Julijsko krajino in še posebno gansko pokrajino. Tudi glavno poročilo, ki ga je i-mel dosedanji predsednik Bruno Manfredini in, posegi številnih delegatov, predstavnikov oblasti, političnih strank in sindikatov so se nanašali na gospodarsko krizo, ki je zadala velik udarec delavskemu razredu, zaradi česar je prišlo do manjše zaposlenosti. Na kongresu so izrazili pripravljenost sodelovanja zadrug z drugimi gospodarskimi silami, da bi prišlo do ugodne rešitve teh vprašanj, v prvi vrsti zagotovitev zaposlenosti, obnovitev delovnih pogodb ter uresničitev nujnih reform za gospodarsko rast. Na kongresu so načeli tudi vprašanja, ki se od bliže nanašajo na pristojnosti združenja zadrug in posojilnic. Ugotovili so, da morajo krajevne ustanove biti finančno svobodne (pri tem se je v prvi vrsti mislilo na deželno ustanovo za razvoj kmetijstva ERSA), da bi se zagotovil zalet deželnemu kmetijstvu. Obenem so poudarili, da bi morala deželna /iada iskati vse možne poti zadružništva, kot edino obliko deli'za premostitev sedanje krize. Poudarili so tudi potrebo po novi politiki za gradnjo ljudskih hiš. Dvodnevni kongres je iznesel potrebo po večjem sodelovanju združenja z deželo, pokrajinami in občinami. Ob sklenitvi del so izvolili nov od- bor združenja zadrug in posojilnic, ki ga sestavljajo: Bruno IManfredini, Silvino Poletto, Silvestro Toniz-zo, Giovanni Culot, Edgardo Tonut, Bernardo Bertossi, Eddi Petruz, Riccardo Bellobarbich, Federico Ma-cor, Paolo Zonta, Ezio Segatti, Luciano Leghissa, Radovan Plessini. Alcide Peresin, Roberto Brumat, Antonio Gava. Drevi po ljubljanski TV Oddaja o manjšinah v Vojvodini Drevi, ob 20.05, bo ljubljanska televizijska postaja oddajala 50-minutno oddajo o življenju narodnostnih manjšin v Avtonomni pokrajini Vojvodini. Oddajo je z ekipo ljubljanske televizije pripravila časnikarka. goriška rojakinja Dorica Makuc, ki bo prav o tem vprašanju v prihodnjih mesecih govorila tudi v Gorici. Zanimivo bo videti kako izvajajo v Vojvodini lani sprejeta ustavna načela. Stvar je zanimiva ker je v Vojvodini poleg večine srbsko govorečih ljudi tudi pol milijona Madžarov, 80.000 Slovakov, 50.000 Romunov in 30.000 Rusinov. Na to zanimivo nocojšnjo oddajo opozarjamo naše bralce. Evgenu Ferfolji iz Doberdoba je žena Magda povila dru-gorojenčka ALEŠA Srečnima staršema čestita, novorojenčku pa želi obilo sreče prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST 30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf in kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ V nedeljo, 28. decembra, ob 18. uri. v Kulturnem domu v SOVODNJAH ..........i............................... RESOLUCIJA VEČINE NA NEDELJSKEM KONGRESU Socialdemokrati odpirajo možnosti za sodelovanje z levičarskimi strankami Pristaši Zucallija in Bona so dobili dve tretjini mest v novem odboru stranke - Novi tajnik bo najbrž Ezio Bianconi Posoški socialdemokrati so imeli v nedeljo v Gorici pokrajinski kongres, na katerem so, s približno dvotretjinsko večino, potrdili politično linijo dosedarjjega tajijika Zucglljjaj ki se je sicer odpovedal mestu v pokrajinskem odboru .stranke, dal pa je nalog., 'da étr^nkq 'oqilej.-vodi njegov zvčšfl jlrfštaš Ežio' BiaTiè^fii; občinski svetovalec v Gorici in predsednik goriške industrijske cone. Na kongres so prišli posoški socialdemokrati ločeni v tri skupine. Okrog prve, najmočnejše, Zucallije-ve so se zbrali pretežno člani iz Gorice in sekcij zgornjega dela goriške pokrajine. Drugi, ki je bila predvsem omejena na Tržič, je načeloval dr. Eldere Bon. Tretja skupina. ki sta jo vodila inž. Gianni Fedrigo iz Ronk in Romano Alberti iz Gradišča, pa je zbirala ljudi iz vseh krajev pokrajine. V obširni dis kusiji, ki je sledila prikazu treh re solucij, so se pristaši prve in druge skupine združili, ter sestavili novo, enotno resolucijo. V tej resoluciji je rečeno, da se morajo socialdemokrati prvenstveno soočevati z demokristjansko in republikansko stranko v vseh krajevnih upravah. Potrjeno je bilo kar'se že sedaj dejansko dogaja. Istočasno pa je v tej resoluciji tudi odstavek, ki ga je zahtevala tržiška skupina, da je treba gledati tudi na to, kar delajo komunisti in socialisti in da mora biti socialdemokratska stranka bolj elastična v pojmovanju zavezništev. ko gre za obstoj izvoljenega, qQéirisl^ga.,syeta. ,Z drugimi besedami, povedano, pomeni, da se bodo., socialdemokrati vezali tudi s .iktauinièu un socialisti v tistih pri-nKrui, ko ni óùsta jala nevarnost razpusta občinskega ali pokrajinskega sveta, zaradi premajhnega števila glasov v dotičnem krajevnem izvoljenem organu. To pomeni, da se socialdemokratska stranka opredeljuje tudi za sodelovanje z levico. To je novost, saj so doslej, vsaj na Goriškem, bili prav socialdemokrati nosilci teženj o najhujšem zavračanju vsakršnega sodelovanja z levico, predvsem s komunisti. Na tem stališču so vztrajali do konca v pogajanjih za krajevne uprave v aiiiiiiiiiuyiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiimniuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMMiiiiiiiiiiims-Dwuiiiiiiiiii SOCIALISTI SE PRIPRAVLJAJO NA KONGRES Posoška federacija PS! zavrača sodelovanje s KB v deželi Zal; leva po prosti večerni uporabi šolskih prostorov Razna obvestila Slovensko planinsko društvo sporoča, da zaradi pomanjkanja snega odpade smučarski tečaj na Lokvah. V primeru, da bodo snežne razmere ugodne, 'oodo tečaj pripravili od 2. do 6. januarja. Za vsa ostala pojasnila se je treba obrniti do urada SPD, Ulica Malta 2. Kino Gorica \ ERDI 17.15—22.00 «Shampoo». W. Beatty in J. Crispine. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan, i ,• KT , i■ ■ - ■ CORSO 17.00—22.00 «La notte dei mil- mo0rSdae^mPcS,3 da bZo'.meh k^k * 1,\C1HLl|ndpr' premik v prvih mesecih prihodnje-i X'ed' m' ‘ ^ ^ ^ glasovanju *23 Pf^^un pokrajinske film. Mladini pod 14. letom pre- Socialistična, stranka se pripravlja na kongres, ki bo v januarju, v deželnem merilu. Ob tej priliki bodo v socialističnih sekcijah zamenjali tudi dosedanja vodstva. Vsedržavni kongres bo- v ■ februarju in tokrat bodo za kongres predstavili osnutke raznih resolucij, ki bodo vsaka zase, zajemale . posamezna . področja, V nekaterih sekcijah so se člani PSI že soočili z vsebino kongresnih tez. V soboto popoldne so se v Gorici sestali, na povabilo posoške socialistične federacije, zastopniki sekcij, in sprejeli kongresne teze. Ob isti priliki se je . v Gorici sestal tudi pokrajinski odbor PSI. O krizi v deželni vladi je Sporočal taj: nik Mario Del Ben. Po obširni diskusiji so člani pokrajinskega odbora socialistične stranke sprejeli soglasno resolucijo s katero podpirajo stališče stranke v sedanji de-žeini krizi. Istočasno menijo, da ni hotela krščanska demokracija načeti vprašanja obnovitve koncepta vladanja v -deželi- in ni -hotela-upe-stevati rezultata letošnjih junijskiji volitev. Zato meni odbor posoške socialistične federacije, da-ni možno sodelovanje s takšno krščansko demokracijo, vsaj v času sedanje mandatne dobe. Če ne bo drugače bodo zahtevali tudi predčasne deželne volitve. Na isti seji so tudi preučili prepoved šolskega skrbnika, ki ni dovolil občinama Tržič in štarancan, da bi ti uporabljali v večernih u-rah šolske prostore za sestanke s prebivalstvom posameznih mestnih okrajev. Šolski skrbnik je namreč uporabil zastarele predpise s katerimi ne dovoli. vstopa nešolskim o-sebam v šolske prostore. Občinske uprave pa zahtevajo, da lahko u-perabljajo prostore, ki so njih last, v urah ko rii :v; njih-pouka; Posebno takrat- ko gre za obveščanje prebivalstva o občinskih zadevah. Socialistična, federacija najostreje obsoja tako postopanje šolskega skrbnika. Federacij^ PSI bo obvestila o tem svoje parlamentarce, da bi ti v Rimu zahtevali, da se take' zastarele in anahronistične pre-povidi, dokončno odpravijo. Obvestili občine v Doberdobu Županstvo v Doberdobu obvešča vse tiste, ki redijo prašiče za koline, da -morajo jetra, srce,. jezik, pljuča in vranico nesti na pregled v klavnico v Ronke, ki je odprta vsak dan od 11. do 12. ure. Na doberdobski, občini nudijo brezplačno cepivo proti gripi. Med delom v tržiški tovarni SIMO se je v jutranjih urah ponesrečil 51-letni delavec Evgen Jarc iz Doberdoba, Tržaška ulica 2. Zaradi poškodb ha desni roki "se 'bo v tržiški bolnišnici zdravil. 30. dni. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO uprave? Ker tri sredinske stranke (KD, PSDI, PRI), ki podpirajo e-nobarvni odbor na pokrajini, nimajo zadostnega števila glasov za izglasovanje proračuna se lahko namreč zgodi, da bo sedanja koalicija morala odstopiti svoje mesto drugi. V tem primeru bi lahko šli socialdemokrati v koalicijo s socialisti in komunisti. To bi bila dejanska aplikacija v nedeljo sprejete večinske resolucije. Kongresnemu delu, ki je bil v prostorih zavoda CIFAP v Kapucinski ulici, sta predsedovala deželni tajnik Bianchi in prof. Semola, bivši socialistični svetovalec v Tržiču, ki je pred kratkim prestopil k socialdemokratom. Uvodno poročilo je imel dosedanji tajnik Zucalli. V odbor je bilo izvoljenih 14 zastopnikov za večinsko strujo. 7 pa za manjšinsko. Za večino so bili izvoljeni Ezio Bianconi, Agostino Can-dussi, Amleto Ceccherini, Egone Lo-datti, Edoardo Bressan, Francesco Esposito, Eldere Bon, Dario Gioii, Luigi Dorigo, Rodolfo Zimanyi, Lucio Šanson, Albino Pillon, Paolo Bislacchi, Gianfranco Lugnani, manjšinsko listo pa zastopajo Paolo Mi-chelon, Gianni Fedrigo, Romano Alberti, Giampiero Papparella, Mario Silvani, Francesco Castellan in Eugenio Morsan. V pokrajinskem odboru tokrat ni nobenega Slovenca. V tržiškem občinskem svetu lShiìoIo bo zamenjal Elios Vertovese Na včerajšnji seji občinskega sveta v Tržiču so sprejeli odstop Sergia Semole z mesta občinskega svetovalca. Na njegovo mesto bo sedaj prišel Elios Vertovese od PSI. Na seji so nadalje odobrili pravilnik gospodarsko - urbanističnega ter zdravstvenega konzorcija za tržiški okoliš. Požar v Pevmi Cigaretni ogorek je včeraj popoldne povzročil požar, ki je uničil travo na 2.000 kvadratnih metrih površine v Pevmi. Lastnik zemljišča je Stanislav Brajnik. Ko so domačini videli prve ognjene zublje, so takoj poklicali gasilce, ki so na kraj prišli z brizgalko in v eni uri pogasili požar, škoda je neznatna. povedan. CENTRALE 16.30-21.30 «L'isola sul tetto del mondo». Walt Disney. Barvna risanka. Siedi kratka risanka «Buon compleanno Paperino». VITTORIA 17.00—22.00 «L ingenua». S. Steller in G. Ardisson. Barvni film. Mladini pod 18. letom povedan. pre- Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «Amici miei». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Noi non sia* mo angeli», barvni film. Nova Gorica SOČA «Ljubezenski glasnik», barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Dekameron», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Somrak bogov», italijanski barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Manuela Guzzon, Giulia Brumat, Federica Bello, Robert Prinčič, Matej Ferfolja, Gianluca Ruggiero. SMRTI: 64-letni upokojenec Alojz Prinčič, 73-letni upokojenec Antonio Ciani, 55-letna upokojenka Lina Tor-tul vd. Famos, 83-letni upokojenec Francesco Cantisani, 64-letna upokojenka Maria Marega, 75-letni upokojenec Domenico Madaffari, 82-lct-ni upokojenec Giovanni Neri. OKLICI: gospodinja Mariagrazia Aita in agent javne varnosti Lucano Condolo, uradnica Enrica Val e in uradnik Marcellino Trevisan, bolničarka Francesca Morassutti in Pietro Mingolla, uradnica Franca Bertoldi in obrtnik Tull:o Mauri, u radnica Doretta Ottogalli in delavec Fabrizio Merlo. POROKE: uradnica Luciana Ma-rangon in inženir Valentino Onesti, gospodinja Teresa Franco in avtoklepar Dario Faganel. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. 7 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. Cosulich 117, tek 724-80. KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Organizacija OPEČ in njeni «akterji» Z nepričakovanim nedeljskim napadom so teroristi, ki se izdajajo za «oboroženo roko arabske revolucije», zadeli v srce OPEČ, mogočno organizacijo gospodarjev nafte. Sedež organizacije, v katerem so se teroristi zabarikadirali s talci, je skorajda anonimen, ena od tolikih starih palač na «Ringu», drevoredu, ki obkroža dunajsko strogo središče. V pritličju samo majhna medeninasta tabla opozarja, da je to sedež. v katerem se odloča o ceni «črnega zlata». Po ironiji usode (kot naznanja veliko vidnejša tabla) je palača last petrolejske družbe Texaco, ene mogočnih «sedmih sester», ki so vedno gospodarile na naftnem tržišču in ki bi vsaj teoretično morala biti ena od največjih nasprotnic držav, ki izvažajo nafto. Te države so se združile v avtonomno organizacijo šele leta 1960 na konferenci v Bagdadu. Prvi podpisniki ustanovne listine so bili Saudova Arabija, Irak, Kuvajt in Venezuela. Seznam se je postopno daljšal in dosegel sedanje število 12 članic (Katar, Libija, Indonezija, Abu Dabi, Alžirija, Nigerija, Ekvador in Gabon), ki nadzorujejo okrog 90 odstotkov svetovnega petrolejskega tržišča. Iz njihovega podzemlja privre vsak dan na površje veletok 27-29 milijbnov sodčkov surove nafte, kar znese v enem letu do poldruge milijarde, ton «črnega zlata». Vzporedno z odtekanjem petroleja se v blagajne držav izvoznic steka veletok dolarjev. Konec leta bodo članice OPEČ iztržile vsaj 100 milijard dolarjev, skorajda 65 tisoč milijard lir. In ta ogromna vsota, njihova neizmerna finančna sredstva jim zagotavljajo mesto med velesilami sodobnega sveta. Čeprav slavi OPEČ letos svoj 15. jubilej, je njen vpliv, tato denarni kot (politični, zrasel šele v zadnjih letih, točneje po oktobru leta 1973, ko so po vojni med Egiptom in Izraelom sprožili pošastni mehanizem, zaradi katerega je v nekaj mesecih cena petroleja poskočila za 400 odstotkov. Dejansko so članice OPEČ konec 1. 1972 iztržile okrog 13 milijard, lani pa kar 110 milijard dolarjev. Letošnji iztržek je nekoliko manjši zaradi gospodarske krize v razvitih in manj razvitih državah. Zanimivo je tudi, da medtem ko je izkupiček držav OPEČ upadel za okrog deset od sto, so velike večnacionalne petrolejske družbe, dejanske države v državi, svoj iztržek še (povečale. Kljub nekaterim težavam in zaprekam, ki so posledica nasprotnih interesov in političnih stališč, je organizacija napredovala po poti, ki ji zagotavlja tudi čedalje večji politični vpliv. Ta dimenzija je za-dobila konkretne obrise marca letos v Alžiru, ko so se članice OPEČ zbrale na vrhunskem posvetu. Alžirski predsednik Boumedien je tedaj načelno začrtal program organizacije: «Moramo se združiti v enotno, trdno in močno organizacijo, da bomo zmagali v bitki za razvoj in n I redek.» Med poslušalci so v prvi vrsti sedeli vsi veljaki,1 ki po mili volji odpirajo ali zapirajo naftno pipo. Perzijski šah Reza Pahlevi, okusno oblečen po zahodnjaškem vzorcu, je sedel ob arabskih emirih in šejkih v tradicionalnih oblačilih, barvite in kričeče uniforme «operetnih» latinskoameriških generalov, so bile pomešane s kaftani afriških državnikov. OPEČ je postal «nenadomestni sobesednik» o vseh mednarodnih političnih • ( rašanjih, kar ne preseneča, saj je nafta dejansko gonilno kolo sodobnega sveta. Vpliv in teža držav v organizaciji sta različna kot sta različna tudi njihova notranja politična ureditev in mednarodni položaj Iranu, v katerem je šah Reza Pahlevi uvedel krvoločno diktaturo, in v še fevdalni Saudski Arabiji, ki spadata v zahodni krog, sta dialektično nasprotni Alžirija in Libija, ki sta med najaktivnejšimi neuvrščenimi državami. Vozel interesov, ki je podoben slovitemu gordijskemu vozlu, pa je težko razvozlati. Po drugi strani je tudi «proizvodnja» nafte v državah različna (največ izvažata Iran in Saudska Arabija) kot so tudi različne zaloge (ležišča Saudske Arabije so skorajda neizčrpna, medtem ko računajo, da bo iz i-ranskih pi.p «črno zlato» vrelo na dan samo še kakih dvajset let). Slika pa bi ne bila še popolna, če ne bi dodali, da je cena nafte obremenjena z najrazličnejšimi davki, medtem ko je proizvodna cena skoraj neznatna: od 16 stotink dolarja za sodček v Saudski Arabiji do dolarja za sodček v Venezueli. na poprečno ceno enajst in pol dolarja za sodček. Notranjim razlikam navzlic pa pomen' OPEČ za države v razvoju pomembno novost, saj je dejanski mejnik v zgodovini odnosa, ki so ga te države imele do svojega podzemskega bogastva: tretji svet se je dejansko naučil, kako je ravnati s svojimi «zakladi». Zato ni naključje, da po zgledu OPEČ nastajajo druge sorodne organizacije, kot so zveza držav proizvajalk bakra, kave in podobno. Obenem gre tudi poudariti, da kljub vsem razlikam in sporom članice OPEČ znajo vselej uskladiti svoja stališča in premostiti medsebojne pregrade. Najboljši dokaz je pobotanje med Iranom in Irakom, torej med državama, ki sta se vrsto let bojevali za kurdska ozemlja. A kdo so «gospodarji nafte», ki so jih teroristi zajeli med nedeljsko akcijo? in — figurativno vze- to — koliko so vredne njih glave? Če dobro (pomislimo, je res presenetljivo, da so bili varnostni u-krepi tako pomanjkljivi in je peščici teroristov uspelo zajeti ministre za petrolej držav članic OPEČ. Resnici na ljubo gre poudariti, da ministri OPEČ niso nikoli veliko skrbeli za osebno varnost. Naravnost zgledna je v tem pogledu seja 12. decembra 1974, ko je nekdo anonimno telefoniral, da je sedež organizacije miniran. Saudski minister Jamani, ki je prišel na sejo z zamudo zaradi snežnega meteža, je tako nekaj ur čakal na mrazu, nezavarovan v neposrednem stiku s časnikarji in s fotografi. A oglejmo si sedaj pobliže, kdo so protagonisti dramatičnega dunajskega izpada. ZAKI JAMANI: saudski minister za (::etrolej, ki je diplomiral na ameriški univerzi v Harwardu, je verjetno najbolj znan med vsemi. Ne še petdesetleten, srednje postave, z značilno špičasto bradico, Jamani je bil do leta 1962 tehnik ameriške petrolejske družbe A-ramco, ki črpa nafto v Saudski Arabiji. Pred desetimi leti ga je kralj Feisal imenoval za ministra za nafto na mesto emira Abdalla Tarikija. Izrazit tehnokrat, pro-zahodnjak a obenem prežet z arabsko kulturo, je Jamani nenavadna zmes naprednih tehničnih prijemov in fevdalnih pogledov. V svoji karieri je bil vselej previden in z izkušnjami, ki si jih je nabral v svoji karieri, je lahko mirno prebredel .preskok od kralja Feisa-ia na kralja Kaleda. JAMSID AMOUZEGAS: iranski minister za petrolej je mogočen človek. Kot osebni prijatelj šaha je bil pred tem že minister za finance, kar kaže, da je tudi on tehnokrat, ki je izkoristil znanje, ki ga je pridobil na britanskih univerzah. Kot je s kolegi in časnikarji sproščen in celo hudomušen, je v notranji politiki naravnost surov z vsemi nasprotniki, proti katerim se je boril, da bi v Iranu uveljavil «edino stranko». BELAID ABDESALAM: z razliko od omenjenih kolegov se je alžirski minister za nafto formiral med revolucijo. Dobro pozna položaj neuvrščenih držav, njihove težave in zahteve, zaradi česar ga cenijo zlasti v državah, ki gledajo na Alžirijo kot jeziček na tehtnici med zmernim in naprednim taborom v OPEČ. Ni naključje, do so ga sedanji teroristi,izbrali za l'os-rednika. VALENTIN HERNANDEZ: venezuelski minister za nafto, ki ga opisujejo kot elegantnega človeka, spretnega in prijaznega govornika, je skupno s predsednikom države Perezom uresničil podržavljenje naftnih vrelcev v svoji državi. Od obstoja OPEČ je imc-1 vselej vlogo posredovalca med državami, ki so (prisilno) v območju dolarja in araoskimi državami IBNU SIJTOWO: indonezijski minister za nafto, ki je obenem ravnatelj državnega podjetja za petrolej, dejansko vodi gospodarsko in energetsko politiko v svoji državi in je tudi primer generala, ki se je po revoluciji prelevil v tehnokrata. Seznam ostalih talcev vsebuje še imena ministrov za nafto ostalih članic OPEČ, poleg seveda vrste uradnikov in funkcionarjev, ki pa so v zahodnem svetu veliko manj znani od navedenih. Motiv iz stare Bazovice (Foto M. Magajna) KRIŽEM PO TRŽAŠKIH GALERIJAH Bogata in raznolika razstavna dejavnost Kolektivna v palači Costanzi na visoki ravni - Bru-mattijev Kras je zares živ • Trije mlajši slikarji v Šempolaju - Razstava v škedenjskem PD «I. Grbec» Ko smo v nedeljo zabeležili odprtje štirih razstav, smo poudarili, da je čas okoli božiča pa vse, tja do srede jamarja najbolj bogato razdobje v dejavnosti u-metnostnih galerij. Hkrati smo tudi obljubili, da se bomo vrnili k trem razstavam, ki po našem mnenju zaslužijo večjo pozornost. Pred kratkim sprehodom po tržaških galerijah se za trenutek ustavimo pri omenjenih treh razstavah. V razstavišču v palači Costanzi je tradicionalna razstava, ki jo prireja deželni sindikat slikarjev, grajikov in kžparjev. Na razpis se je oglasilo veliko slikarjev, tako da so na stene in panele v palači Costanzi razobesili kar 76 V ANGOLI TUJE SILE PRIPRAVLJAJO NOVI VIETNAM? Vodja FNLA H. Roberto že dolgo v službi CIA Živi v vili, ki je bila last nekega Portugalca - Težko je priti do njega - Portugalski plačanci se borijo tudi kot antikomunisti Mesto Ambris je začasno glavno mesto Holdena Roberta, šefa «Nacionalne fronte za osvoboditev» Angole, ki je bolj znana kot FNLA. Holden Roberto stanuje v vili, ki jo je v vsej naglici zapustil neki portugalski funkcionar, dovčerajšnji kolon. Vila z zunanje strani ne daje lepe podobe. Bila je namreč precej poškodovana med nedavno borbo. Holden Roberto stanuje v tej zgradbi, vendar prebije v njej le dva kvečjemu tri dni na teden. Ostale dni preživi na bojišču, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno. Praktično je ves čas v svojem rumenem «peugeotu 404». Kot senci ga ves čas spremljata polkovnika Santos in Castro, bivša poveljnika portugalskih padalcev v 4ng°lL V Je bivša Portugalska ' še računala, da bo zadušila osvobodilno gibanje. Pred petimi leti je Castro poveljeval portugalskim padalcem, ki so zadušili upor v predmestju Luande. Od tedaj, kot se trdi, je bilo pobitih že nad 40 tisoč ljudi. Toda ti zločini, požgane vasi, človeške žrtve, vse to zlo je že pozabljeno. Santos in Castro sta nanje pozabila. Pa tudi Roberto je na to pozabil. Na strani Holdena Roberta je večje število plačancev, bivših portugalskih vojakov in Portugalcev nasploh, ki dobijo po 2 tisoč dolarjev na mesec. Tolikšno «mezdo» dobijo portugalski vojaki in Portugalci, rojeni v Angoli. So to plačanci, ki se borijo tudi za to, da dajo duška svojemu antikomunizmu, antisocializmu, kot sami pravijo. Kot smo rekli, je mesto Ambris v neposredni bližini bojišča. Zato je tu zelo veliko vojakov. Po zidovih so nalepljeni lepaki s sliko Holdena Roberta, ki poziva množice v «osvobodilno borbo». Kakor je znano, je FNLA Holdena Roberta eno izmed treh gibanj za osvoboditev Angole. Toda skupno z UNITA je FNLA v službi tujca in ne angolskega ljudstva. Obe organizaciji imata namreč v svojih vrstah tuje borce, ki se bojujejo za denar in za tuje interese. Ker je Angola izredno bogata dežela, se tuje sile in tuji kapital! potegujejo za «svojo» rešitev angolskega vprašanja. In Holden Roberto je izrazita avanturistična figura, ki je v službi tujih interesov. To je prišlo na dan spet te dni v ZDA, Po podatkih iz merodajnih krogov, je Fordova vlada že v januarju letos pristala na odobritev večjih finančnih sredstev, ki naj ameriški obveščevalni službi CIA omogoči še poglobljeno '"dejavnost v Angoli. Ni znano š kakšno obrazložitvijo je bilo prosluli CIA odobrepo nadaljnje . financiranje dejavnosti v Angoli, toda dn-včerajšnji šef obveščevalne službe je pri nedavnem zasliševanju na seji kongresne komisije izjavil, da je dejavnost CIA z januarjem povečala svojo vnemo, da bi «parirala širše sovjetsko angažiranje v tej deželi», Z druge strani je znano, da je «odbor 40», najvišji koordinacijski organ administracije za obveščevalno dejavnost ZDA razpravljal o Angoli na eni svojih sej in tudi formalno odobril organizaciji CIA, da da Holdenu Robertu, voditelju FNLA, vsoto 300 tisoč dolarjev za potrebe njegovega upora proti osvobodilnemu gibanju, ki ga vodi dr. Neto. Do tedaj, vendar pa vse od 1961. leta je Roberto dobival od CIA po 10 tisoč dolarjev na leto za njegove «usluge» obveščevalnega DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE obvešča, da je izšel SLOVAR SLOVENSKEGA KN1IŽNEGA JEZIKA II. knjiga I - Na Slovar slovenskega knjižnega jezika je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti — Inštitut za slovenski jezik, založila pa ga je Državna založba Slovenije. Druga knjiga (I- Na) ima 18532 gesel in 2284 podgesel. V polusnje vezana knjiga ima 1030 strani, velja pa 420 din ali 17.000 lir. Dobite jo v vseh knjigarnah, pismena naročila lahko pošljete na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Mestni trg 26, Ljubljana. V Italiji pa na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv, Frančiška 20 — TRST. NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V ITALIJI Priimek in ime naslov (ulica) (kraj) (poštna štev.) Nepreklicno naročam SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA II. (I-Na) za 17.000 lir Datum: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA, UL sv. Frančiška 20, 34132 Trst Informacije in naročila tudi po telefonu številka 732-487 NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI PD — XII/75 Nepreklicno naročam SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA II. (I-Na) Znesek . 420 din bom poravnal takoj ali v mesečnih obrokih po 100 din (tiskane črke) Knjigo mi pošljite na naslov ............................................... Poklic naročnika »......................................—.............——----- Kraj in datum Podpis naročnika značaja. Na isti 40» se je januarski seji «odbora zvedelo, kot piše «New York Times», je CIA skušala o-dobriti tudi «subvencijo» v znesku 100 tisoč dolarjev za voditelja gibanja UNITA J. Savimbiju. Kakor vidimo, sta obe gibanji bili povezani s tujimi interesi in je CIA že dolgo povezana z določenimi angolskimi krogi. V času, ko so portugalske kolonialistične oblasti skušale ohraniti svoj položaj z represijo osvobodilnih sil v tej afriški deželi, so določeni krogi ZDA preko svoje obveščevalne organizacije CIA že navezovali stike z ljudmi, ki bi jim mogli priti prav v trenutku, ko bo odpovedala portugalska moč. Kaže, da so bili Američani bolj daljnovidni kot Portugalci, pa če-prgv so tudi tu, podobno kot v Južni Koreji, v Južnem Vietnamu pa tudi kje drugje, stavili na še-pastega konja, konkretno na Roberta in na Savimbija, torej na šefa dveh vodilnih gibanj, ki nimata v Angoli kdo ve kolikšne o-pore med ljudstvom. Seveda pa bi njihova . redstva s plačanci iz Portugalske in Južnoafriške unije mogla privesti do novega zapleta, rekli bi celo do novega Vietnama, tokrat na afriški celini. Toda vrnimo se spet v Ambris, kjer smo se srečali s Holdenom Robertom, vodjo gibanja FNLA. Ambris je povsem izumrlo bolj vojaško kot civilno mestece. Trgovina je mrtva. Neko bivšo trgovino so spremenili v vojaško pisarno, v kateri pa domači vojaki nimajo besede. Tu poveljujejo in ukazujejo Portugalci, ki «u-radujejo» s puško ali samokresom na pisalni mizi. Edina trgovina, ki " Ambrisu še deluje, je sedež bivše kreditne banke, kjer neki Portugalec prodaja ribje konzerve, otroške čevlje ter konservi-rano sadje. «Tu je vse racionira-no — pravi neki funkcionar FNLA — toda mi napredujemo». «Napreduje» tudi njegova vojska, ki je spremenila bivšo šolo v vojaško menzo. Toda od bivše šole so ostali le zidovi, kajti šola že nima več strehe in tudi okenc. Ulice mesteca so pač ulice ob-frontnega kraja. Na ulicah je veliko avtomobilov, ki so jih portugalski kolonisti pustili kar sredi ceste. Nihče se za vozila ne zmeni, saj tudi ni bencina. Dolgo smo čakali na Holdena Roberta, ki je prišel že v mraku. Kot po navadi, sta bila ob njem njegovi senci polkovnika Santos in Castro. Za temi tremi se je vila večja grupa višjih portugalskih častnikov, seveda tistih, ki so odpovedali pokornost matični domovini in se udinjajo sedaj gibanju, ki ga vodi Holden Roberto. Nekateri pa so se dali na uslugo drugemu prav tako tujim silam naklonjenemu gibanju UNITA. Holden Roberto je visok moški, stalno nosi vojaško uniformo, na kateri pa bi zaman iskali znake položaja ali čina. Mož se sicer izdaja za narodnjaka in hkrati za socialista, v službi pa je mednarodnega kapitala, ki mu pomaga z denarjem, kot smo videli preko CIA, pa tudi z orožjem, saj so mu prav te dni iz Francije poslali cel eskadron oklepnih vozil. Težko je priti do njega, ker je najpogosteje na bojišču. Pa tudi ko smo ga vendarle pred vhodom v njegovo vilo ustavili in ga prosili za razgovor, ni imel časa za zmenek. Ko smo ga vprašali, kako potekajo vojaške operacije in če namerava napasti Luando, je na stopnišču le za trenutek postal in s pogledom uprtim v tla rekel «Razmere se dobro razvijajo, zelo dobro». To je bilo vse. Nato je z dolgimi koraki nadaljeval pot. V tem se je mrak spremenil v temo in v Robertovi vili so najprej prižgali sveče, nato so spravili v pogon generator. Holden Roberto je namreč edini človek v Ambrisu, ki ima elektriko. Vse mestece je v temi. del. če smo mogli za lanskoletno razstavo reči, da je boljša od prejšnje, si letos upamo trditi, da je letošnja boljša od lanske in da je v glavnem na visoki ravni. Sicer pa nam to izpričuje tudi dejstvo, da se razstave udeležuje cela vrsta najbolj znanih tržaških, goriških pa tudi videmskih umetnikov, tako da ima razstava resničen deželni značaj. Na svečanem odprtju razstave so bile podeljene tudi nagrade in je najvišje priznanje, pokal vladnega komisariata, dobil znani svetjakobski slikar Nino Ger-golet, ki je tokrat navzoč s pastelom, ki prikazuje železniški nadvoz v VI. D’Alviano, ki ga je umetnik imenoval «Rdeči most». Gergolet je zaslužil to priznanje, saj srečujemo njegova dela, ki v pretežni meri obdelujejo Sv. Jakob, stari del mesta in kvečjemu tržaško okolico, že celo vrsto letin iz leta v leto so njegova dela boljša. Drugo priznanje bronasto kolajno je dobil znani slikar Gualtiero Cornachin, tretje priznanje, prav tako bronasto kolajno, pa mladi umetnik Claudio Sivini. Tudi ob letošnji razstavi je izšel nekoliko obsežnejši katalog, ki pa vsebuje bolj malo teksta, pač pa kar štirideset reprodukcij, seveda le v črno-belem. Na svečanem odprtju je vnemo sindikata in umetnikov 'pohvalil občinski odbornik Giorgia Cesare ki je tudi napovedal odprtje druge božične kolektivne razstave, namreč tiste, ki jo prireja vsako leto o božiču občinska galerija. Odprtje te razstave bo nocoj. Iz razstavišča v palači Costanzi stopimo na bližnji Stari trg — Piazza Vecchia, kjer v galeriji «Il Tribbio» razstavlja Gianni Bru-matti, resnični pesnik našega Krasa. Brumatti je za razstavo pripravil kakih dvajset olj, ki skoraj v celoti prikazujejo naš Kras, kraške gmajne, kraške njive. Kraševke pri delu, 'pri želvi, prikaže nam kraško pokrajino sredi jeseni ali poletja, pa tudi sredi zime, ko deželo pokrije , sne g. Brumatti pa prikazuje tudi kraške vasi in imamo na njegovi razstavi priložnost videti Cerovlje in še kako vas ali zaselek, pa tudi kak krnski kamnolom, kraškega pastirja z živino, Kraševca zq,,pljfigom in kmetico, ki seje, skratka, Brumat-ti mm 'prikazuje živi Kras s Kraševcem, pa čeprav morda v trenutku že nekoliko odmikajoči se Kras, torej tisti Kras, ki gre počasi v pozabo. Tem živim podobam našega Krasa pa je Brumatti dodal še dve podobi «iz spomina». Pravzaprav gre za dve olji iz ciklusa, ki si ga je bil ustvaril koj po vojni. Na eni sliki vidimo ljudi, ki jim je vojna pobrala domove, pa so si zakurili ogenj kar sredi poti ali dvorišča, na drugi pa vidimo pogorelo ati zbombardirano vas, ki io preživeti skušajo obnoviti. Odtod pa kar na Kras, v Šem-polaj, v gostišče Gruden. ! jer razstavljajo trije slikarji: Noriš Bevilacqua je dala na ogled kakih deset svojih olj, Stanislav Meterc je pripravil štiri olja, prav tako o Krasu, Lorenzo Furlani pa ducat portretov, med katerimi sta le dve olji, ostale pa risbe. Ker bo o tej razstavi kaj več povedala strokovna kritika, preidimo na druge razstave, ki jih je te dni v Trstu že toliko, da vseh ne moreš niti obiti. V galeriji Torbandena v istoimenski ulici je kolektivna razstava, na kateri so razstavljena dela kakih 20 domačih in tujih u-metnikov, v galeriji Tommaseo so sinoči odprli razstavo del slovite- (Nadaljevanjt na 8. strani) REŠITEV KRIŽANKE 12.30 12.55 13.25 13.30 14.00 17.00 17.15 17.45 18.35 18.45 19.20 20.00 20.40 21.40 22.45 18.15 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 8.10, 17.15 17.25 18.00 18.15 18.45 19.30 20.05 21.05 21.55 19.55 20.15 „0.30 22.20 TOREK, 23. DECEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Judo v služi zdravja črno - belo Vremenska slika DNEVNIK Jezik za vsakogar: aspekti ameriškega življenja DNEVNIK Program za najmlajše Program za mladino Rdeči panter Poljudna znanost: V pričakovanju otroka Nabožna oddaja: Božič Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK COLDITZ Po romanu P. R. Reida je nanizanko pripravil Brian Degas. Danes pride na vrsto osmo, zaključno nadaljevanje, ki prikazuje drugi del epizode z naslovom Beg. Gre še vedno za poskuse bega iz nacističnega taborišča Colditz, v katerega nacisti zapirajo tiste zavezniške častnike, ki skušajo pobegniti iz taborišč, pa jih na begu ujamejo. Tokrat gre za priprave štirih beguncev. Za kritje pobega organizirajo v taborišču tudi orkester, ki praktično služi za to, da usmerja begunce med begom iz gradu. Toda sum pomočnika poveljnika taborišča se usmeri tudi na orkester, ki mu prepove izvajati tiste poskusne skladbice, ki bi morale služiti beguncem. S tem pa še niso težave pri koncu. Ko begunci nrispejo na dvorišče, ugotovijo, da ponarejeni ključ ne ustreza ključavnici. Spremeniti je treba torej načrt. Usmerijo se torej v klet, ki se spet zaključi na dvorišču. Toda v pobegu iz taborišča vendarle uspejo in se razdelijo v dve skupini po dva. Nadaljevanka bo prikazala beg dveh beguncev, ki se umikajo iz taborišča po poljih in stranskih cestah, dokler ne pridejo do vlaka, z vlakom pa do švicarske meje, kjer prestopijo zadnjo oviro v svobodo . .. JUBILEJ, tretje zaključno nadaljevanje o svetem letu DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Poskusna oddaja za gluhoneme ŠTinvfni rJfiPDnilc Arheologija: ITALIJANI ITALIJANSKEGA JUGA Uradna zgodovina identificira nastanek Italije z grško kolonizacijo italijanskega juga ter poznejšo zasedbo istih predelov s strani starega Rima. Hkrati pa ista zgodovina zanemarja vprašanje, kdo je te zemljepisne predele poselil pred prihodom Grkov in Rimljanov. In vendar so ta ljudstva kljub vplivu grške zasedbe ohranila svojo kulturo in preživela tudi centralizem starega Rima. Današnja oddaja bo skušala dokumentirati in prikazati omiko ljudstev, ki so živela v tedanji srednji in južni Italiji. Gre za Picence, Samnite, Lukance, Lukanokalabrijce itd. Ob 20. uri DNEVNIK Biti 'umetnik: KAKO SE IZUČIMO Program sta pripravila Corrado Augias in Marco Guarnaschelli Glasbena prireditev: Plurale femminile JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00, 11.20 in 14.10 TV ŠOLA: KUŠČARJI, film Včasih so bili kuščarji kar množični prebivalci naše zemlje. Seveda o bili tudi nekoliko večji, dosegli so za današnje pojme ogromno velikost. Nekaj njihovih potomcev pa si bomo ogledali v današnjem filmu A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, nadaljevanka Obzornik AMA, film VOJAŠKI ORKESTER DNEVNIK ENAKOPRAVNOST NARODNOSTI V ŽIVLJENJU SAP VOJVODINE G. de Maupassant: LEPI STRIČEK, nadaljevanka Povzetek 3. zgodbe: Madaleinin mož Forestier umre in Georges ji predlaga poroka. Madeleine je mnenja, naj bi še malo počakala, obenem pa mu razloži, da poroka zanjo pomeni neke vrste družabništvo in osebno svobodo. Obljubi mu, da mu bo pomagala pri napredovanju, Georges pa naj bi jo sprejel za enakovrednega zaveznika. Georges sporoči novico Clotilde in ji obljubi, da poroka ne bo vplivala na njun odnos. Madeleine in Georges se poročita. Na Madeleinin predlog Georges spremeni svoj priimek v «du Roy de Cantal» in postane novi politični urednik «La Vie Francaise». Walter je prepričan, da bo Laroche - Mathieu zahvaljujoč prizadevanjem Georgesa in njegove žene (ki dejansko Georgesa vodi) kmalu postal sekretar za zunanje zadeve. Georges spozna Walterjevi hčeri Su-zanne in Rose DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Risanke za otroke DNEVNIK ČAROVNICA V LJUBEZNI, film Kako bomo živeli jutri, dokumentarna oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 19.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Glasbila: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert: 18.50 Jazzovski ansambel: 19.10 Pesnica Ljubka Šorli; 19.25 Pravii'"e in pesmi za najmlajše; 20.00 ( ort: 20.35 Wagnerjevi «Mojstri pevci nuernberški»; 22.35 Sanjajte z nami. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro: 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Klavirske skladbe; 9.00 Folklora: 9 15 Melodije; 10.15 La vera Romagna; 11.45 Kitare; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Plošča dneva; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.35 Polke in valčki, 15.45 Poskočne; 16.45 Zabavna glasba: 17.00 Program za mladino; 18.00 Orkester tržaške GM; 18.35 Pevci zabavne glasbe; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 20.45 Lahka glasba: nom; 14.05 Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Nadaljevanka; 17.25 Simfonična in komorna glasba; 19.30 Mascagnijeve skladbe; 29.20 Ponovno na sporedu z Ombretto Colli; 21.15 Ha-rald Mueller: «Stille Nacht». radijska drama; 22.05 Neapeljska pastorala. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pohod XIV. divizije na štajersko; 9.30 Iz glasbenih šol: Rakek; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični >• ( otki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Popevke; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena mladina Slovenije; 14.40 Na poti s kitaro: 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Družba in čas - dr. Ivan Kristan: Samoupravljanje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Obiski naših solistov - Slavko Zimšek - violina; 18.05 V torek na svidenje!; 21.00 Literarna oddaja; 2L20 Rit-. 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel mi za godala. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19 00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.20 Program z Mikeom Bongior- Atija Sossa; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.S0 Vlajkovič: Nedeljski čeveljci z zvončki - radijska igra; 21.20 Zvočne kaskade; 22.20 Ob 90-let-nici rojstva E. Vareseja; 23.05 Literarni nokturno - Octavia Paz: Pesmi; 23.15 Popevke. VODORAVNO: 1. John, 4. ZA-BREŽEC, 11. ona, 12. mora, 13. pedi, 14. žu, 15. mila, 16. biten, 17. tara, 18. kalen, 19. Ciano, 21. Belov, 23. Etna, 24. polog, 25. do, 26. sak, 27. Gerin, 28. mol, 29. A.K., 30. varuh, 31. Mati, 32. zalet, 33. Dušan, 34. poraz, 35. Jera, 36. boben, 37. beta, 38. da, 39. Ares, 40. poze, 41. bon, 42. Terezija, 43. Reni. NAVPIČNO: 1. Jože Cesar, 2. ONU, 3. ha, 4. Zola, 5. ara, 6. Ba, 7. epilog, 8. žetev, 9. eden, 10. cin, 12. Miro, 15. mana, 16. balon, 17. tank, 18. kelih, 20. itak, 21. Borut, 22. DOLINČANI, 24. Perez, 25. dota, 27. galan. 28. maša, 30. Varese, 31. Mura, 32. zo-ber, 33. dete, 34. pore, 35. jeza, 36. bat, 37. boj, 38. Don, 40. pl, 41. Be. ........................................................................................................ neko odločitvijo. Ne kažite se brezbrižnega do neke osebe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S previdnostjo in zmernostjo boste premagali vse težave. Vaši nasveti bodo naleteli na navdušenje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite na nekatere premalo jasne predloge, ki jih boste prejeli od sebičnih oseb. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sklenili boste nova zanimiva poslovna poznanja. Ne kažite pretirane popustljivosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dosegli boste lep finančni uspeh na nekem za vas novem področju. Li j. večer v družinskem krogu. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne ustvarjajte si zaprek sami. raje proučite načrte, ki so vam bili predloženi. Srečne ure z ljubljeno osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Našli boste sredstva, da bi dosegli cilj, ki ste si ga postavili. Sklenili boste novo prijateljstvo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne imejte prevelikega za ( >anja vase in se ne potegujte za pretirano neodvisnost. Pazite na zdravje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ostanite zvesti svojim idealom in oblju- bam. Na čustvenem področju mirno vode. LEV (od 23.7. do 22.8 ) Oprite se bolj na lastno intuicijo in ne podrejajte se tujim vplivom. Veselo vzdušje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Začeli boste uživati sadove preteklih žrtev, zaupajte v bodočnost. Nastale težave bodo le prehodne. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preden se lotite reševanja težke naloge, skušajte okrepiti zaupanje vase. Potrebni ste miru. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite trdni in odločni v zvezi z PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 23. decembra 197S NOGOMET NEPREDVIDEN RAZPEEI NEDEEJSKII1 NOGOMETNIH SREČANJ V D EIGI PRO GORIZIA NAPRAVILA USLUGO TRIESTINI Z NEPRIČAKOVANO ZMAGO PROTI ADRIESEJU Tržačani so v Dolu doživeli prvi letošnji poraz - Ponziana remizirala na domačih tleh proti Coneglianeseju - V nedeljo bo prvenstvo ustavljeno Pro Gorizia — Adriese (0:0) PRO GORIZIA: Fantini, Furlani, Landò, Martelossi, Clemente, Miche-lut, Ridolfi, Barozzi (Tricarico), Pon-tel, Sambugaro, Zuttion. ADRIESE: Bertuzzi, Tasso, Son-cin, Penso, Callegaro, Morandin, Ballarin, Zennaro, Marangon, Pa-esanti, Galimberti. STRELEC: v 21. min. d.p. Zuttion. Na lastnih tleh si je Pro Gorizia izbojevala tretji par točk v letošnjem prvenstvu. Zmaga proti Adrie-seju je še toliko holj dragocena, ker je prišla povsem nepričakovano, proti nasprotniku, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Goričani so končno le zaigrali kot znajo, tako da je bila zmaga povsem zaslužena, čeprav je treba pripomniti, da so nogometaši Adrieseja tokrat precej slabo igrali. Igra je bila v prvem polčasu ne% zanimiva in le redkokdaj smo lahko zabeležili kako uspešnejšo akcijo. Kazalo je, da se bo tekma končala Po trinajstih uspešnih nastopih se je v Dolu končala nepremagljivost Triestine. Spodrsljaj Triestine pa ni spremenil vrha lestvice, saj je Pro Gorizia z zmago proti drugouvrščenemu Adrieseju naredila lepo uslugo Tržačanom. Obenem pa je klonila tudi tretjeuvrščena Monte-belluna proti Audaceju, za katerega zgleda, da mu je zamenjava trenerja prinesla srečo. Kljub zamenjavi trenerja pa se Monfalcone ni mogel izogniti porazu v Mestrah, kjer bi morda zaslužil remi, medtem ko je Pordenone z visokim porazom v Chievu potrdil, da je v krizi. Pordenončane je sedaj dohitela tudi Ponziana, katero je v Trstu prisilila na remi Conegliane-se. Končno sta po šestih nedeljah prišla do zmage tudi Sam-pietrese in S. Donà, ki je odpravil Leghago. Nadvse pa je spet presenetila ekipa Lignana, ki je z zmago (tretjo zaporedno) potisnila na rep lestvice Bussano. Zaradi praznikov bo prvenstvo prekinjeno do nedelje, 4. januarja 1975, ko se bo nadaljevalo s srečanji 15. kola. 1:0 dobesedno odpovedala in zato kljub prizadevanjem v drugem polčasu se ni mogla izogniti prvemu prvenstvenemu porazu. Tekma je bila zelo lepa in polna presenetljivih razpletov od začetnega žvižga do poslednje minute igre. Enajsterici sta večkrat prikazali vrhunski nogomet. Domačini se se bolj izkazali v prvem polčasu, gostje pa v nadaljevanju. Zmaga je vsekakor popolnoma zasluženo šla ekipi Dola, čeprav je Triestina za las šla mimo neodločenega izida. Vse se je praktično odločilo že v prvem polčasu, ko so domačini kar trikrat zadeli v črno. Najprej je Gelain iz prostega strela presenetil Valsecchija, nato dve minuti kasneje na predložek Tumiatija, Pinton podvojil, v 33. minuti pa Za-nini nehote servira Pintonu, ta pa predloži Tumiatiju (bivšemu članu Triestine), ki tretjič spravi na kolena Valsecchija. Zgledalo je, da bo Triestina doživela pravo katastrofo, vendar ni tako. Tržačani se zberejo, odločno odgovorijo in imajo takoj možnost, da znižajo stanje, ko jim sodnik zaradi prekrška vratarja nad Drijem dosodi 11-metrovko. Strel Polittija pa Fornasiero mojstrsko ubrani. Vseh razpletov pa ni še konec, saj Tržačani pred počitkom po zaslugi avtogola znižajo razliko. To vlije De Luci in tovarišem novega poleta. Tagliavini poskuša še zadnjo potezo, ko zamenja branilca Bertija z napadalcem Ludwigom. Triestina masovno pritiska, vendar domačini branijo doseženo prednost. V 19. minuti uspe Tržačanom z Zaninijem spet realizirati, kar daje številnim tržaškim navijačem, ki so prihiteli v Dolo, upanje, da bo Triestini uspelo izenačiti. Vendar domačini dobro vzdržijo «forcing» Triestine, saj se tekma konča z Dolom v napadu. Ponziana — Coneglianese 0:0 PONZIANA: Magris, Gattonar, M. Bembo, Olivier, Del Piccolo, Vecchiet, Gramola, Trentin Meiac-co (46. min. Meraviglia), Lenardon, Dalle Crede. CONEGLIANESE: Paleari, Osti, Peroncini, Leonarduzzi, Della Bianca (29. min. Targa), Michelin, Via-nello, Agnoletto, Faccio, Bonatti, Omizzolo. SODNIK: Verzeri iz Seregna. GLEDALCEV: 600. Po treh zaporednih zmagah se je Ponziana v nedeljo morala zadovoljiti proti Coneglianeseju z neodločenim izidom. Srečanje je bilo predvsem v prvem polčasu precej dolgočasno. Do- mačini so namreč v tem delu dobesedno zatajili, medtem ko so gostje pretežno zavlačevah igro. Vsekakor so nekoliko več pokazali prav predstavniki Conegliana, ki so s hitrim Vianellom ustvarili nekaj prodornih akcij, s katerimi so šli za las mimo gola. Po tem začetnem preplahu so se domačini nekoliko bolje organizirali v obrambi, medtem ko je bil šibka točka napad, kjer je Osti popolnoma onemogočil Gramolo, medtem ko je Trentin zgubil dvoboj z odličnim Leonarduz-zijem. Mladi Meiacco, ki je zamenjal poškodovanega Perisa, pa ni bil kos svoji vlogi (srednji napadalec), zato ga je trener Sadar v nadaljevanju zamenjal z režiserjem Meraviglio in s tem dal možnost Trentinu, da je igral v vlogi pravega napadalca, medtem ko je Meraviglia igral na sredini igrišča. Ta taktična poteza trenerja Sadarja je bila povsem posrečena, saj je Ponziana v nadaljevanju zaigrala mnogo boljše. «Modro-beli» so odločno prevzeli pobudo in pod režijo, tokrat odličnega Olivierja potisnili goste v obrambo. Enajsterica Conegliana, ki je prišla v Trst s trdnim namenom, da odnese eno točko, se je zaprla v svoj kazenski prostor in branila remi. B. R. ROKOMET V ITALIJANSKI A LICI Bandelj odločilno prispeval k nedeljskemu uspehu Dnine Prvenstvo bo ustavljeno do 11. januarja iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiniiin ODBOJKA V ITALIJANSKEM PRVENSTVU C LIGE Nedopustna sodnikova napaka spmvila borovce na kolena Proti Tisselliju so «plavi» prikazali zanimivo in kakovostno igro neodločeno, kar bi zadovoljilo obe ekipi: za Goričane bi pridobljena točka pomenila dragocen izkupiček v boju za obstanek, gostje pa bi ohranili častno mesto na lestvici. Po počitku pa je tekma doživela pravi preobrat. Pro Gorizia se je podala odločno v napad, kar je presenetilo goste, ki si niso pričakovali take igre s strani zadnjih na lestvici. Streli goriških napadalcev so se kar vrstili, dokler ni v 21. minuti levo krilo Zuttion popravil z glavo strel, ki je prihajal z desne in tako presenetil Adriesejevega vratarja Bertužza. Po zadetku se je tekma še bolj razživela, saj so se gostje odločneje, a brezuspešno, podali v napad. Nasprotno: najugodnejše priložnosti je imela prav Pro Gorizia, ki bi še vedno z Žuttionom lahko podvojila. M. M. Dolo — Triestina 3:2 (3:1) DOLO: Fornasiero, Sdrigotti, Bisso, Dalle Carbonare, Pomaro, Mo-linari, Gelain, Zuliani (70. min. Fa-varetto), Tumiati, Buson, Pinton. TRIESTINA: Vaisecchi, Berti (52. min. Ludwig), Luochetta, Politti, De Luca, Monticolo, Andreis, Zani-ni. Goffi, Fontana, Dri. STRELCI: v 14. min Gelain, v 16. min. Pinton, v 33. min. Tumiati, v 43. min. Bisso (avtogol), v 64. min. Zanini. SODNIK: Magni iz Bergama. Vratar Triestine Vaisecchi, ki do nedelje ni še dobil gola v gosteh, je moral tokrat v Dolu v prvi polovici igre pobrati kar tri žoge iz lastne mreže. Sicer je treba takoj pristaviti, da Vaisecchi ne nosi sam krivde za prejete gole, temveč celotna obramba oziroma ekipa Triestine, ki je v začetnem delu tekme 2:3 15:11, Bor — Tisselli Cesena (4:15, 15:13, 13:15, 13:15) BOR: Fučka, Kodrič, Kralj, Može, Neubauer, Požar, Špacapan, U-grin, Vodopivec, Zadnik. TISSELLI: Molducci, Regazzi, Be-nini, Zampighi, Bondanini, Moron-celli, Capponcini, Casadei, Zoffoli, Mazzetti. SODNIKA: Ragni iz Gorice in Berlocchi iz Trsta. Tistim, ki so si ogledali sobotno tekmo 'med Borom itt:iTfSšbllijem prav gotovo ni bilo žal, da so prebili v telovadnici v Ul. Della Valle več kot dve uri. Srečanje dveh e-nakovrednih nasprotnikov je bilo na visoki kakovostni ravni in menimo, da ni zaostajalo po zanimivosti in lepoti mnogo za tistimi, ki jih lahko gledamo, ko igra mestni prvoligaš Novalinea. Edina neuglašena struna je bil na žalost goriški sodnik Ragni, ki je bil prav gotovo najslabši mož na igrišču. Upajmo, da se ne bo več pojavil na naših odbojkarskih tekmah. Ne bomo omenjali vseh napak, ki sta jih napravila moža v belem. Omejili bi se le na tisto, ki je verjetno odločila tekmo. V petem in odločilnem setu so si «plavi» kljub temu, da jih je sodnik dvakrat očitno oškodoval, zagotovili solidno vodstvo 13:9. Trdoživi nasprotniki so se jim približali na sami dve točki, nato pa po enajstih menjavah izenačili na 13:13. In tu je stopil na prizorišče sodnik, ki je Zadnikov izredno lep in u-činkovit udarec, ki je bil dobrega pol metra v polju, ocenil kot «out». Za zrahljane živce borovcev je bil ta novi sodnikov spodrsljaj prehud udarec in nasprotniki so tako imeli odprto pot do zmage. Sicer pa bi «plavi» kljub vsemu to tekmo lahko odločili v svojo korist. Potem, ko so katastrofalno izgubili prvi set in prikazali mlahavo in mrtvo igro brez repa in glave, so naši odbojkarji premagali malodušje, ki se jih je polastilo in začeli neusmiljeno mleti nasprotnika. Drugi set so osvojili z minimalno razliko, bili pa so stalno v vodstvu, v tretjem pa so po izdatni prednosti z 11:3 dovolili Tisselliju, da jih je s premišljeno in uspešno igro dohitel in prehitel. Že v naslednjem nizu pa so «plavi» vrnili gostom milo za drago. Tudi tokrat so visoko povedli, vendar se niso pustili presenetiti in so nasprotnika držhli'’na primerni razdalji do konca seta. O zadnjem setu smo že pisali. Skratka, rčs Cškdila, da je pravi športni boj pokvarila nedopustna sodniška napaka. Gostje iz Cesene so vseeno prikazali živahno in zanesljivo odbojko ter z osvojenima točkama potrdili, da bodo v letošnjem prvenstvu odigrali vidno vlogo. CIKLOKROS Na mednarodni dirki v ciklokrosu v Rimu je italijanski prvak Franco Vagneur premočno zmagal v hudi konkurenci domačih in češkoslovaških kolesarjev. Vagneur si je zagotovil zmago na 24 km dolgi progi s tremi minutami naskoka pred Li-vianom in profesionalnim kolesarjem Panizzo. Vrstni red je bil naslednji: 1. Vagneur, ki je, 24 km prevozil v 1.22” 2. Livian 3’ zaostanka 3. Panizza 3’45” 4. PachanieUa 415” 5. Ceglie 4’35” 6. Bitossi 4’45” Duina — Fatme Roma 30:20 (18:8) DUINA: Manzin (Callegaris), Scro-petta, Bartole 1, Pischianz 6, Pellegrini 5, Andreassich 3, Pisani, Fortunati 3, Calcina 3, Bandelj 9, Grio. FATME ROMA: Punzo, Savino 2, Panzironi 2, Feliziani 1, Ferracuti 3, La Ragione 8, Zona 2, Zanetti 2. Rokometaši Duine so v nedeljo nasuli v mrežo rimskih gostov kar trideset zadetkov, kar jasno odraža njihovo premoč na igrišču. Manj zadovoljivo pa je dejstvo, da so sami prejeli dvajset golov, največ po krivdi vratarjev, ki sta bila v nedeljo zelo nezanesljiva. Res je treba priznati, da so jih gostje največ realizirali iz sedemmetrovke, vendar je bila cela vrsta strelov od daleč zelo blagih in bi jih vratarja lahko u-jela. Še dobro, da so igralci v polju nastopili v odlični kondiciji, predvsem pa Bandelj, ki raste iz tekme v tekmo. Poudariti pa je treba, da se vratarja ne moreta pripravljati tako dobro kot ostali igralci, ker manjkajo v telovadnici, kjer Duina trenira med tednom, vrata za rokomet. Nasprotno pa so razpolagali Rimljani z odličnim vratarjem, ki je večkrat interveniral na nemogoče žoge, kljub temu pa ni mogel napraviti dosti proti tržaškim rokometašem. Ti so odigrali doslej eno najboljših tekem; pa čeprav so imeli za nasprotnika precej šibko moštvo. Rokometno prvenstvo bo sedaj u-stavljeno do 11. januarja, ko bo Duina igrala na tujem proti ekipi italijanske vojske, ki je trenutno eno najbolje razpoloženih moštev prvenstva A lige. NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Vsi upi Videmčanov splavali po vodi Monza — Udinese 1:0 V nedeljo je Udineseju splahnel še zadnji up, da bi letos prešel v višjo ligo. Videmčani so namreč doma igrali proti prvemu na lestvici, od katerega jih sedaj loči kar sedem točk in so upali, da bodo odnesli prestižno zmago, kar pa jim ni uspelo. Monza je namreč že v prvem polčasu prešla v vodstvo in ga obdržala do konca tekme. Po medlem prvem polčasu so domačini v drugem delu srečanja ostro reagirali, ' vendar so imeli proti sebi premočno ekipo, da bi lahko kaj napravili. Prav gotovo bi vsak drug nasprotnik podlegel napadom Udi-neseja, če bi bil v nedeljo na mestu Monze. Vendar so vodeči prikazali res odlično igro, proti kateri ni mogla videmska enajsterica dosti napraviti. Lestvica A skupine C lige je po nedeljskem kolu precej nepopolna, saj so bile kar štiri tekme prekinjene. V 1. SLOVENSKI LIGI Postojna izpadla Končano je tekmovanje v prvi slovenski šahovski ligi - zahodna skupina. Zadnje kolo, ki je potekalo v znamenju srečanja med Novim mestom in Lescami je znova potrdilo, da so šahisti Lesc zasluženo osvojili prvo mesto, saj so premagali svoje neposredne tekmece kar s 6,5:3,5 in si tako ustvarili prednost šestih točk pred njimi. Na tretjem mestu so šahisti Jesenic, ki so z visoko zmago proti Kopru prehiteli «Iskro» (Ljubljana), ki je četrta. Prijetno sta presenetili ekipi «Borec» (Kranj) in «Solidarnost» (Kamnik) na petem in šestem mestu. Primorska predstavnika sta tokrat razočarala ljubitelje šaha na Primorskem. Postojnski šahisti, poleg Ribnice, zapuščajo prvo ligo, medtem ko je Koper nabiral točke le doma, na gostovanjih pa je imel le malo uspeha. Deseto mesto naj bo opozorilo koprskim šahistom, da se za novo sezono bolje pripravijo. V razburljivem nedeljskem srečanju naraščajnikov je Kontovel odpravil na tujem moštvo Ferroviaria z 62:61. Zanimivo je, da je Klavdij Starc (na sliki št. 15 pod košem), sam realiziral kar 52 točk! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiimimiiimmiiiiiiriiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiuiiiimiiiiiiiifiiimimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii NAMIZNI TENIS PO PRODORNEM USPEHU V PRVEM DELU Krasova dekleta se pripravljajo za povratni del prvenstva A lige Krasovke bi morale po predvidevanjih osvojiti prvo mesto v svoji skupini in se uvrstiti v finale Krasova ženska namiznoteniška ekipa se pod vodstvom trenerja Mihe Derganca mrzlično pripravlja na povratni del prvenstva A lige, ki bo v soboto in nedeljo v Parmi. Kot smo že poročali, so v prvem delu predstavnice zgoniške občine gladko odpravile ekipe Julia Trst, CSI Milan, Esperia Como in Baci-galupo Terni, ki se ni predstavil za zeleno mizo. Uspeh v prvem delu prvenstva je toliko pomembnejši, ker so Krasova dekleta zvedela za to obveznost komaj deset dni pred nastopom, tako da niso bila ravno najbolje pripravljena. Vendar za zeleno mizo se je še enkrat izkazalo, da so Krasove igralke zelo nadarjene in znajo vsiliti nasprotnicam svojo prodorno igro. V prvem delu je bila najuspešnejša Sonja Miličeva, ki je zabeležila kar sedem zmag, čeprav ni bila najbolje pripravljena, ker je še novembra polagala izpite in je morala «preskočiti» marsikateri trening. Sedaj pa je po 14-dnevnem ostrem treniranju Sonja prišla v izredno formo in bi torej ne smela imeti preglavic s , svojimi nasprotnicami, čeprav se ji bo hotela Sa-porettijeva za vsako ceno maščevati za nrejšnji poraz. Tudi ostale igralke (Vesnaverjeva, Žigonova, Rebulova in Blažinova) so zelo dobro pripravljene, tako da bi morale po predvidevanjih ponoviti uspeh iz prejšnjega kola in tako osvojiti končno prvo mesto v svoji skupini. V tem primeru bi (kot lani) Krasova dekleta pridobila pravico, da se srečajo z zmagovalcem južne skupine za državni ekipni naslov. Po prvem delu v južni skupini presenetljivo vodi e-kipa iz Cagliarija, ki je s 5:3 odpravila lanske prvakinje GBC Bari. -bs- Naraščajniška odbojkarska ekipa zgoniškega Krasa Iz Sydneya je v nedeljo startalo pet posadk, ki so se udeležila jadralne regate London - Sydney - London. Na prvem delu proge sta dve jadrnici, francoska in angleška, porabili 67 dni, s čimer sta zrušili preko sto let star rekord, ki ga je dosegla leta 1869 jadrnica Patriarch. Italijanska posadka je na tej regati porabila za isto progo 91 dni. NOGOMET Čeprav bo prvenstvo D lige prekinjeno zaradi praznikov, bo Triestina 'v nedeljo, 28. t.m., vseeno stopila na igrišče. Na stadionu «Gre-zar» se bodo Tržačani v prijateljski tekmi pomerili z italijanskim prvoligašem Bologno, ki trenutno zaseda peto mesto na začasni lestvici A lige. Srečanje bo gotovo privabilo na stadion veliko število navijačev, saj ima Bologna v svoji sredi precej znanih nogometašev, kot sta bivša člana Torina Cereser in Rampanti, Bellugi, ki je igral {Mi In-terju in veteran Clerici, ki je lansko sezono igral pri Napoli ju, letos pa je prestopil k Bologni v sklopu pogodbe «misterja 2 milijardi» Sa-voldija, ki igra pri Napoliju. Upa se, da bo trener Bologne Pesaola poslal na igrišče standardno postavo, kar bo moral seveda prav gotovo napraviti tudi Tagliavini, HuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiuiiiniimiiiiNfiiiiHimiiiiiiiHimmi SMUČANJE NA DVEH RAZDALJAH Tretji trnovski smučarski maraton bo 15. februarja •v Start tekmovanja bo v Črnem vrhu nad Idrijo Petnajstega februarja prihodnjega leta bo v Črnem vrhu nad Idrijo na sporedu že tretji trnovski smučarski maraton. Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi smučarji, neglede na starost, nastopile pa bodo lahko tudi družine z najmanj tremi člani. Udeleženci bodo imeli na voljo izbiro med dvema programa: mali maraton na razdalji 21 km ter maraton na razdalji 42 km (tu bodo tekmovalci dvakrat pretekli progo malega maratona). Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo start tekmovanja 15. februarja 1976 ob 9.30 izpred hotela Bor v Črnem vrhu. KEGLJANJE Ob priliki petindvajsetletnice kegljaške zveze Slovenije je bilo v Ljubljani srečanje med moškima in ženskima reprezentancama Slovenije in Jugoslavije. Obakrat so zmagali državni reprezentanti, vendar je bila pot do zmage težja, kot so si ti nadejali. Slovenski kegljači so nudili oster odpor, predvsem pa je iznenadil Ljubljančan Belcijan. Končni rezultat med moškimi je bil 5.725:5.580 za Jugoslavijo, med ženskami pa je Slovenija podlegla I 2.334:2.421. 1 i Maj v deželi Sovjetov ONKRAJ KAVKAZA » Dvakrat sem se torej srečal v življenju z njim. Prvič je bilo to jeseni 1945. leta, tiste jeseni, ko smo bili še vsi pijani zmage in osvoboditve. Dobro se še spominjam, kako sem mu takrat v imenu ljubljanske mladine izročil šopek rdečih nageljnov, se potem udeležil sprejema in tudi banketa njemu na čast. To je bil hkrati tudi moj prvi banket v življenju, vendar me je pri vsem tem najbolj zanimal le Erenburg sam. Poznal sem že takrat njegova dela, še posebej njegovo jedko in uničujočo časnikarstvo, ki je med vojno odigralo tako usodno in mobilizacijsko vlogo med sovjetskimi ljudmi v boju proti fašizmu. Toda tistega jesenskega večera v Ljubljani sem ga spoznal še po čisto drugačni plati kot nežnega pesnika in lirično navdahnjenega človeka. Takrat nam je na pamet recitiral svoje verze. In ni recitiral samo svojih verzov, temveč nam je s posebnim žarom in nežnostjo govoril verze Ane Ahmatove in Borisa Pasternaka, pesnikov, ki v takratnem stalinskem in zmagovitem času nista imela prida cene in nista bila uradno v čislih. In od takrat je minilo natanko trideset let. Oktobra 1965. leta sem se namreč prvič mudil tri tedne v Sovjetski zvezi in svoj obisk izkoristil tudi zato, da sem obiskal Erenburga. V svojih zapiskih in beležkah iz tistega časa berem naslednje: «Ko sem v Moskvi opazoval skozi okno svoje sobe v hotelu Central na ulici Gorkega stavbo in dvorišče, niti slutil nisem, kako blizu stanovanja Uje Erenburga sem začasno bival. Kajti stavba in dvorišče, ki sem ju gledal iz dneva v dan, je bilo poslopje v ulici Gorkega št. 8. kjer je v šestem nadstropju, v stanovanju št. 48. stanoval Uja Grigorjevič Erenburg. Bila je sreda, 6. oktobra 1965. Dan je bil čudovit, oktobrski, poznojesenski. Odšel sem na Zvezo sovjetskih pisateljev, da bi mi omogočila kako stik z Erenburgom. Z njim sem namreč hotel govoriti, ker bi radi pri nas prevedli njegovo zadnje delo, njegove spomine «Ljudje, leta, življenje», ki so bili že izšli v šestih zajetnih knjigah. Vendar smo se pri nas odločili za izbor iz njegovih spominov v eni sami knjigi in prav zato sem se, kot bodoči prevajalec njegovih spominov, hotel še z avtorjem pomeniti, kaj sam misli in svetuje glede izbora. Ko sem vse to omenil na Zvezi sovjetskih pisateljev, je bilo v pol ure vse urejeno. Prijazni sovjetski književnik in prevajalec iz slovenščine v ruščino Aleksander Roma-nenko je takoj telefoniral Erenburgu in mi sporočil: «lija Grigorjevič vas pričakuje doma natanko ob dvanajstih.» Najel sem taksi in se odpeljal v ulico Gorkega, glavno mofkovsko ulico, kjer stanujejo ljudje, ki nekaj veljajo v Sovjetski zvezi. Natanko ob dvanajstih sem pozvonil na vratih stanovanja št. 48. Odprla mi je neka ženska, ki pa je že vedela za moj obisk. Skozi hodnik me je popeljala v Erenburgovo delovno sobo, kjer me je pisatelj ljubeznivo sprejel, hkrati pa me je poprosil, ali me lahko pusti nekaj časa samega. Odšel je in me prepustil vzdušju in predmetom svoje delovne sobe. V nekem smislu sem mu bil hvaležen, kajti tudi okolje, konkretno pisateljeva delavnica, po svoje priča o avtorju. In tako sem imel čas, da sem si ogledal njegovo delovno sobo do podrobnosti in kmalu spoznal, da tudi soba, predmeti v njej in vse okolje nosijo pečat njihbvega lastnika. Erenburgova delovna soba je v bistvu majhen, a izbran muzej likovne umetnosti, resnična umetniška galerija v miniaturi. Zadaj na steni, za njegovo pisalno mizo, je viselo nekaj olj sovjetskega slikarja Falka z motivi Pariza v impresionistični slikarski tehniki. (Postalo mi je jasno, zakaj je imel Erenburg tako rad Falka, hkrati pa tudi nerazumljivo, da o njem ni podatkov skoraj v nobeni sovjetski enciklopediji). Z druge strani se mi je smehljal čudoviti Modigliani, Erenburgov prijatelj iz mladih let, o katerem je naš avtor v svojih spominih napisal morda sploh najlepši esej med številnimi deli o tem genialnem, a nesrečnem italijanskem slikarju. Potem sem se ozrl na kavč in nad njim zagledal znameniti Picassov portret Erenburga s podpisom: «Pour toi, mon ami.» Pod njim je visela čudovita Corotova risba, vsa nežna in krhka, resničen oddih sredi množice knjig, s katerimi so bile obložene vse stene. Na steni ob oknu pa je visel cel grozd pip najrazličnejših oblik in velikosti, saj je znano, da Erenburg pipe ni samo kadil, temveč jih je tudi s strastno vnemo zbiral. Ena izmed sten pa je bila obložena s knjigami — najrazličnejšimi prevodi njegovih del v tuje jezike. In šele tu sem spoznal, koliko prevajan in kako znan je moj gostitelj po svetu, saj sem med tujimi prevodi njegovih del videl tudi prevode v japonščino in kitajščino. Med ogledovanjem pa se je Erenburg nenadoma vrnil, sedel počasi za pisalno mizo, me prijazno pogledal in s tihim glasom povprašal, kaj želim. In že sva bila sredi pogovora. Najprej sem mu omenil, da to ni najino prvo srečanje, kajti srečala sva se natanko pred dvajsetimi leti (to je bilo 1965. leta!) že v Ljubljani, ko je pripotoval v našo deželo. Erenburg se je spomnil svojega bivanja v Ljubljani Erenburg kot sem ga posnel v njegovi moskovski delovni r«M spominih. Naj ob tej priložnosti navedem v prevodu odlomek iz šeste knjige njegovih spominov, odlomek, kjer je govora o Jugoslaviji in Ljubljani: (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT SMUČANJE «BELI CIRKUS» V SCHLABMINGU Ingemar Stenmark že na vrhu Italijan G. Thòni komaj osmi V nedeljskem slalomu zmagal Avstrijec H interse er ■ Pierino Gros tretji SCHLADMING, 22. — Potem ko so domačini ostali nekoliko razočarani, ker ni njihov ljubljenec Franz Klammer zmagal v smuku, je Hin-terseer le rešil smučarski praznik. Z zmago v slalomu je tako zadovoljil veliko željo številnih gledalcev, ki so se zbrali ob progi. Po prvem teku je vodil Šved Stenmark, toda kot prvi smučar v drugi vožnji je bil nekoliko rezerviran in tako dovolil, da ga je prehitel kasnejši zmagovalec Hin-terseer, ki je imel po prvi preizkušnji 21 stotink zaostanka. Prvi slalom se je odlično končal za italijanske barve. V prvi deseterici so bili naslednji smučarji: Tòni celo odličen drugi, nato pa še Gros, Radici in De Chiesa. Drugi spust pa je pokopal Thòni-ja in De Chiese. Najbolje uvrščeni na končni lestvici Gros je bil v 8. Luescher (Švi.) 107”88 9. Strand (Šve.) 107”99 10. Schwendener (Švi.) 108” 14 Lestvica za SP 1. Stenmark (Šve.) 66 točk; 2. Gros (It.) 60, 3. Irvvin (Kan.) in Hinterseer (Av.) 47; 5. Klammer (Av.) 36; 6. Plank (It.) 35; 7. Roux (Švi.) 32; 8. Thòni (It.) 31; 9. Russi (Švi.) 29; 10. Good (Švi.) 28. Lestvica za SP med državami 1. Avstrija 337 ; 2. Švica 273, 3. ZRN 198, 4. Italija 185, 5. Francija in Kanada 85, 7. Švedska 68, 8. ZDA 57, 9. Norveška 23, 10. Iran 17. SLALOM ZA EP Italijan Senoner pred Pletzerjem COURMAYEUR, 22. — Italijan Arnold Senoner je zmagovalec slaloma za evropski pokal v tem smučarskem središču. Senoner je bil odličen v drugi vožnji in tako priboril Italiji prvo letošnjo zmago v tej konkurenci. Dru- gi je bil Avstrijec Pletzer, tretji Francoz Roche, nato Italijan Pegora-ri in Avstrijec Enn. ATLETIKA KROS V VOLPIANU Puttemans odsoten zmagat je Fava VOLPIANO, 22. — Italijanski rekorder na 10 km Franco Fava je zmagovalec prvega letošnjega krosa v Volpianu. Romun Floroiu je bil od samega začetka pa do konca v velikih težavah in je pritekel skozi cilj z veliko zamudo, da ga sploh ne dobimo med prvo deseterico, pa čeprav je veljal za velikega favorita, ker ni nastopil Belgijec Puttemans. Tudi med tem tekom je imel Fava zanj že običajne težave, saj se je moral celo ustaviti za 25 'sekund. Glede na skromno konkurenco pa je kot prvi pritekel skozi cilj. Drugi je bil Solone, tretji pa Videmčan Ortis. V ženski konkurenci je zmagala Dorio pred Garganovo. FINALE V STOCKHOLMU B. Borg pribori! odločilno točko Bavisov pokal ostal na Švedskem Domačim premagali ČSSR s 3:2 - Sijajna igra «plavolasega švedskega asa» STOCKHOLM, 22. - Švedska teniška reprezentanca je zmagovalec teniškega tekmovanja za Davisov po-| kal. To je obenem tudi drugi zapo-I redni uspeh po drugi svetovni voj-, ni, da se v zlato knjigo tega tekmovanja vpiše neka nova država. Lansko leto je ta čast doletela Južno Afriko, letos pa Švedsko. Vsekakor pa lahko rečemo, da letošnji zmagovalci tega izredno prestižnega teniškega tekmovanja nimajo kaj posebej dobre ekipe. Poleg odličnega Borga, ki je na svetovni jakostni lestvici na drugem ali tretjem mestu, morata igrati še Anders-son in Bengtson. ki ju zasledimo šele preko 50. mesta svetovne lestvice. Vsekakor pa lahko rečemo, da finalna pot Švedske ni bila najlažja, saj se je morala spoprijeti z ZRN, SZ, Španijo in Čilom. Švedi so praktično pričeli vsako srečanje že z vodstvom 2:0, saj ni njihov najboljši igralec Borg izgubil niti enega srečanja med posamezniki v letošnjem Davisovem pokalu. Samo dva nasprotnika sta mu odvzela po en set, in sicer Nemec Pohman in Čilec Cornejo. Prvi dan je vsaka ekipa dobila po eno tekmo. Po pričakovanjih je unii ....................................................................................................................................... 1. ITALIJANSKA LIGA Fausto Radici je bil v Schladmin-gu drugi najboljši Italijan po Pie-rinu Grosu. Radici se je namreč uvrstil na peto mesto drugi vožnji odličen, saj so mu na cilju namerili celo drugi najboljši čas. Vse to pa je bilo dovolj le za tretje mesto. Med boljšimi tekmovalci jih je tudi to pot ostalo nekaj brez uvrstitve. Med temi je tudi Thòni, ki je v drugem teku padel in je odstopil. Ista usoda je doletela tudi Križaja, tola že v prvem slalomu. V jugoslovanski reprezentanci je z dobrim časom v prvem teku presenetil Roman Holzl. Če bi tudi v drugem teku tako nadaljeval, bi prav gotovo dosegel olimpijsko normo,, vendar je malo pred ciljem zajahal vrata in bil diskvalificiran. V drugem teku je bil diskvalificiran tudi Andrej Koželj, medtem ko je Magušar izpadel že v prvem teku. čast jugoslovanskega smučarstva je v Schladmingu rešil Gašperšič, ki je osvojil 35. mesto. Na skupni lestvici za svetovni pokal vodi Šved Stenmark, ki je zbral skupno 66 točk. VRSTNI RED 1. Hinterseer (Av.) 105”32 2. Stenmark (Šve.) 105”44 3. Gros (It.) 105”49 4. Neureuther (ZRN) 106”04 5. Radici (It.) 106”14 6. Tresch (Švi.) 107”58 7. Morgenstern (Av.) 107”87 Slavje obeh torinskih enajsteric Cagliari še vedno na dnu lestvice Facchetti v 90. minuti pokopal upe Neapcijčanov - Prihodnje kolo bo 4.1.1976 Turin je vse bolj osamljen. Tako Juventus kot Torino sta zmagala, Napoli pa je v Milanu v 90. minuti izgubil proti Interju. Skratka: Juventus je prvi, Torino pa drugi. Slavje turinskih moštev torej, kot je bilo navsezadnje predvideno. Juventus je daleč najbolje organiziran nogometni klub v Italiji. Sestavljen je iz izkušenih nogometašev. Torino pa je letos najel mladega in izredno perspektivnega trenerja Radiceja, ki je povsem spremenil mentaliteto svojih nogometašev. Moštvo igra moderno in je doslej morda pokazalo najboljši nogomet. Za veliko presenečenje; pa 'je poskrbel Inter, ki je doma v zadnji minuti z golom < Facehettija odpravil Napoli. Neapeljčani so brez «Mi-sterja dve milijardi» kot brez glave. Na sredini igrišča povsem zadovoljivo igrajo, v napadu pa ne znajo izkoristiti številnih ugodnih priložnosti za zadetek. Odsotnost Savoldija se zelo pozna. Zanimivost tega kola je tudi to, da je več ekip zmagalo v gosteh. Milan, ki je v zadnjih kolih slabše igral, je slavil v Firencah, kjer je edini gol dal bivši nogometaš Fiorentine Chiarugi. Tudi Roma je zmagala v gosteh, saj je dve minuti pred koncem s Cordovo dala odločilni gol in tako je moral Perugia poražen zapustiti igrišče. Bologna pa je izbojevala dragoceno zmago v Genovi proti Sampdorii. Le Cagliariju ne gre in ne gre od rok. Kljub zamenjavi trenerja in čeprav Gigi Riva -igra v reprezentančni formi, je Cagliari •iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiunfiii Ascoli — Juventus 2 Cesena — Verona 1 Fiorentina — Milan 2 Inter — Napoli 1 Lazio — Cagliari 1 Perugia — Roma 2 Sampdoria — Bologna 2 Torino — Como 1 Avellino — Genoa X Brescia — Novara 2 Brindisi — Ternana 2 Cosenza — Crotone X Siracusa — Trapani 1 KVOTE 13 — 49.484.900 lir 12 — 2.000.400 lir 1. - L Design X 2. Luna Nuova 1 1. Mietolo 2 2. Durento X 1. Bolla in Normanton oba prva — Gruzzi X-2 ali 2-X 1. Upassina 2. Menestrella 1. Mequo 2. Tovric 1. Quack 2. Balanzone KVOTE 12 - 1.179.339 lir 11 — 74.600 Ur 10 — 8.800 lir 2. — 3. - 4. - 5. — 6. — spet ostal praznih rok. Lazio je namreč premagal Rivo in tovariše s 3:0. Zmaga rimskih nogometašev je bila povsem zaslužena in že v nedeljo je bilo vid.eti, da je moštvo dobilo zaupanje vase. Trener Maestrelli, ki je okreval po. hudi bolezni, ni le sam okreval, predvsem je z njim okrevala tudi rimska ekipa, ki bo v bodoče še marsikateremu moštvu prekrižala račune. Bjorn Borg je upravičil pričakovanja: v finalu v Stockholmu je odpravil vse svoje nasprotnike Borg odpravil Hrebeca, Kodeš pa je vzpostavil ravnotežje z Bengtso-j nom. Drugi dan pa so si domačini bržčas pridobili odločilno točko v parih Borg - Bengtson : Kodeš -! Žednik. ■ ' Zadnji dan bi lahko rešil Češkoslovaško poraza samo čudež, kar pa se v resnici ni dogodilo. Velik mojster Borg je bil izredno pazljiv v neposrednem srečanju z najhujšim tekmecem Kodešem in se bi pustil presenetiti. Sam je po končanem tekmovanju izjavil, da je bila ta njegova najboljša igra. V finalu so tako Švedi premagali ČSSR s 3:2. Največ gledalcev v Milanu Ker Napoli ni igral doma, nikjer ni bilo več kot 50.000 gledalcev. Toliko jih je bilo namreč v Milanu med Interjem in Napolijem za skupnih 115.300.000 lir. Najmanj gledalcev je bilo v Ceseni (18.000 za skupnih 33.000.000 lir). Le 16 zadetkov V tem 10. kolu 1. italijanske nogometne lige so dosegli le 16 golov. Dosodili so dve enajstmetrovki med tekmama Torino - Como in Cesena-Verona. Medtem ko je bjl Frustalu-pi uspešen, pa je srednji napadalec Torina Polici strel iz 11 metrov zgrešil. Zanimivo je. da v tem kolu ni . „ bilo neodločenih izidov. Zabeležili sežek na 800 metrov. Nova rekorda, so štiri zmage doma in štiri zma-j sja ^ sedaj naslednja: 16’13”8 in ge v gosteh. I 8’37”5. Ni bilo izključenih nogometašev.1 V nedeljo so dosegli še 27 repub- PLAVANJE V KRANJU Petrič odličen V soboto in nedeljo so se v Kranju zbrali najboljši mladi slovenski plavalci. Že v soboto je na tem 'mitingu mladi Kranjčan Borut Petrič izboljšal absolutni jugoslovanski rekord za kratke bazericha pro^iHSOO m in vmes izboljšal, še .najboljši do- Sklicanje reprezentantov Danes bodo v Covercianu sklicali italijanske nogometaše, ki bodo i grali prijateljsko tekmo z Grčijo, ki bo 30. decembra v Firencah. Že jutri bodo reprezentanti opra-vili prvi trening. liških in 9 državnih rekordov pri pionirjih. CORTINA D’AMPEZZO, 22. — Po 9. kolu prve italijanske lige v hokeju na ledu so na vrhu lestvic? tri ekipe pred moštvom Alleghe, ki ima točko manj. IZIDI 9. KOLA Auronzo — Gardena 1:4; Renon — Bolzano 1:5; Cortina — Brunico 13:4; Merano — Asiago 7:4. Počitek: Alleghe. LESTVICA Cortina, Gardena in Bolzano 14; Alleghe 13; Merano 9; Renon 8; Asiago 4; Auronzo in Brunico 2. NOGOMET Spet izgredi na stadionih V italijanskih ligah je od nedelje do nedelje bolj «vroče». V Firencah je prišlo med tekmo Fiorentina -Milan do hudega pretepa med navijači. Policija je aretirala dva milanska navijača, ki sta s seboj imela samokres. Dva domača navijača sta bila težje ranjena in bosta okrevala v nekaj dneh. Do hudih nešportnih dogodkov je prišlo tudi v Leccu, kjer so navijači po tekmi obkolili slačilnice sodnikov in nogometašev Belluna. Tekma je veljala za prvenstvo C lige.. Ivan Buljan, kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance in steber državnega prvaka Hajduka, je bil nagrajen tudi v Zagrebu kot najboljši jugoslovanski nogometaš fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiriimiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO TRADICIONALNI ANKETI «SPORTSKIH NOVOSTI» Atlet Nenad Stekic najboljši športnik V ženski konkurenci je prva Branka Batinič ZAGREB, 22. — Evropski rekorder v skoku v daljavo Nenad Stekič in namiznoteniška igralka Branka Batinič ter moška košarkarska reprezentanca so zmagali v 26. tradicionalni anketi «Sportskih novosti» za najboljšega športnika, športnico in ekipo Jugoslavije v letu 1975. Skupno je glasovalo 292 novinarjev iz 54 redakcij. Zaključna slovestnost je bila v zagrebškem hotelu «Esplanade», udeležilo pa se je je več najboljših športnikov in športnic ter družbeno - političnih delavcev iz vse Jugoslavije. Med njimi je Jaki tudi predsednik ZTKJ Hakija Pozderac. Slovestnost pa je pričel glavpii.uredpik Sportskih ; novosti Zvone Mornar, oiev Med športniki je dobil evropski .rekorder Stekič 268 glasov, namiznoteniški igralec Antun Stipančič 18 glasov, košarkar Dragan Kičanovič 3, nogometaš Ivan Buljan 2, kajakaš Mate Ljubek, šahist Ljubojevič in boksarja Ristič in Parlov pa po en glas. Za najboljšo športnico so proglasili namiznoteniško igralko Batini-čevo iz Vinkoncev. Zanjo je glasovalo 88 novinarjev. Sledijo ji atletinja Fo- čič 62, teniška igralka Jaušovec 46, atletinja Pavličič 32. namiznoteniška igralka ;Palatinuš 22, rokometašica 19, strelka Perovič - Pešut 7. rokometašica Torti 5 in Ištvanovič 3, šahi-stka Katerina Jovanovič in , judoistka Vasič po 2 glasova. Za ekipo so novinarji izbrali košarkarsko reprezentanco Jugoslavije, ki je zbrala 216 glasov, vaterpolisti beograjskega, Partizana so • dobili 27 glasov, odbojkarska reprezentanca 15, nogometna reprezentanca Jugoslavije 12, 'namiznoteniška reprezentanca Ju. goslavije 10, JAHo 9, NK Hajduk, NK Parj.js$nf!in .šahovski .klub . Crysne, zvezde po en glas. četrtoj^flagrado «Vladimir, Oreško-vič» j «fairrplay» : sq ,.letos, podelili, dolgoprogašu Peru Budiji. V okviru praznika jugoslovanske armije so v nedeljo odigrali več prijateljskih nogometnih tekem. IZIDI Split — Garnizon JNA 4:2 Dinamo (mladinci) — Garnizon JNA 1:0 Osijek — Proletarska 7:4 KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA •V Ze danes 19. kolo Zaradi božičnih praznikov bodo že drevi, ob 20. uri. odigrali 19. kolo obeh prvih italijanskih košarkarskih lig. Osrednje kolo drevišnjega sporeda v A-l ligi bo v Forliju, kjer se bosta spoprijela Jolly in Mobil-quattro, ki sta kandidata za vstop v finalni del prvenstva. V ostalih tekmah bo državni prvak Forst na težkem «terenu» Sa-porija, evropski prvak Mobilgirgi bo sprejel v goste torinskega Chi-namartinija. V Milanu bo IBP jurišal na zmago proti zadnjemu na lestvici, Cin-zanu. Medtem pa se obetata dokaj zanimivi srečanji med Brillom in Sinudvnejem ter med Brino in videmskim Snaiderom. Pagnossin poražen V 8. kolu 1. italijanske ženske kbsàrkarske lige je prišlo do velikega presenečenja. Cademartori je namreč ' premagal vodečega Pa-gnbššina ‘ in tako sta Standa in Geas ostala sama na vrhu lestvice. IZIDI 8. KOLA Cademartori - Pagnossin 68:59; Geas - Forlivesi 93:43; Pejo - Fiat 61:62; CUS Cagliari - Cerdomus 48:52; Plia Castelli - GBC 74:54. LESTVICA Standa Milan in Geas Sesto San Giovanni 14; Pagnossin Treviso 12; Tazza D’Oro Rim, Cer. Forlivesi in Fiat Turin 10; Plia Castelli in Cerdomus 6: itd. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii1||||||||||||||||,|||l||||||,,l,,,|,n,IJIII| ODBOJKA 1. ITALIJANSKA LIGA TRŽAŠKA N0VALINEA ČETRTIČ BREZ TOČK Le tri šesterke še neporažene Maestrelli, trener Lazia adii munii........................................................................................................................... Predzadnje kolo 1. moške italijanske odbojkarske lige se je končalo po pričakovanjih. Zaenkrat so neporažene samo tri šesterke: A- riccia, Klippan in Panini. Ostalih enajst tekmecev pa je ostalo enkrat ali večkrat praznih rok. Tržaški prvoligaš Novolinea je v Anconi ostal praznih rok že četrtič v letošnjem prvenstvu. SKUPINA A Ariccia - Denicotin 3:1; IPE Parma - CUS Siena 3:0. A LIGA IZIDI 10. KOLA Ascoli — Juventus 0:3 Cesena — Verona 3:0 Fiorentina — Milan 0:1 Inter — Napoli 2:1 Lazio — Cagliari 3:0 Perugia — Roma 0:1 Sampdoria — Bologna 0:1 Torino — Como 1:0 LESTVICA Juventus 16; Torino 15; Napoli 14; Cesena 13; Bologna 12; Milan in Roma 11; Inter 10; Perugia in A-scoli 9; Fiorentina, Lazio in Sampdoria 8; Verona 7; Como 6; Ca- gljarj ^ PRIHODNJE KOLO (4.1.76) B LIGA IZIDI 13. KOLA Atalanta — Modena 1:1 Avellino — Genoa 0:0 Brescia — Novara 1:2 Brindisi — Ternana 0:1 L. Vicenza — Catania 1:1 Palermo — Sambenedett. 2:1 Pescara — Taranto 1:0 Reggiana — Foggia 1:2 Spai — Catanzaro 0:0 Varese — Piacenza 2:1 LESTVICA Catanzaro 18; Genoa, Modena in Foggia 16; Varese in Novara 15; Brescia in Pescara 13; Reggiana, Atalanta, Avellino, Vicenza, Taran Bologna — Roma, Como — Mi- to, Ternana in Sambenedettese 12; Spai, Catania, Palermo in Piacenza 11; Brindisi 10. lan, Fiorentina — Torino, Inter — Ascoli, Juventus — Napoli, Lazio — Cesena, Perugia — Sampdoria, Verona — Cagliari. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 8 zadetkov: Pulici (Torino) 7 zadetkov: Savoldi (Napoli) 4 zadetke: Causio (Juve, Graziani PRIHODNJE KOLO (4.1.76) Atalanta — Reggiana, Avellino — Pescara, Catania — Spai, Catanzaro — L.R. Vicenza, Foggia — Palermo, Genoa — Ternana, Mode- C LIGA A SKUPINA IZIDI 15. KOLA Bolzano — Padova 1:0 Clodiasott. — Albese 1:1 Lecco — Belluno 0:0 Seregno — Cremonese 2:0 Treviso — Trento 3:1 Udinese — Monza 0:1 J. Casale — Vigevano n.o. Mantova — Venezia prek. P. Vercelli — S. Ang. L. prek. P. Patria — Alessandria prek. LESTVICA . Monza 26; Udinese 19; J. Casale, Lecco, Treviso in Bolzano 17; Padova, Cremonese in Seregno 16; Venezia in S. Ang. L. 15; Mantova, Alessandria in Clpdiasottomarina 14; P. Patria 13; Vercelli in Trento 11; Vigevano 10; Albese 9; Belluno 5. PRIHODNJE KOLO (4.1.76) Albese — Vigevano, Alessandria — Seregno, Belluno — Mantova, Cremonese — Bolzano, Lecco — elodiasottomarina, Monza — S. An- D LIGA C SKUPINA IZIDI 14. KOLA Audace — Montebelluna 1:0 Chievo — Pordenone 3:0 Dolo — Triestina 3:2 Lignano — Bassano 2:1 Mestrina — Monfalcone 2:1 Ponziana — Conegliano 0:0 Pro Gorizia — Adriese 1:0 Sampietrese — Portogruaro 1:0 San Dona — Legnago 2:1 LESTVICA Triestina 24; Adriese 19; Mestrina in Dolo 18; Montebelluna in Audace 17; Lignano in San Donà 16; Conegliano in Sampietrese 14; Chievo 13; Pordenone, Monfalcone in Ponziana 11; Legnago in Pro Gorizia 9; Portogruaro 8; Bassano 7. PRIHODNJE KOLO (4.1.76) Adriese — Mestina, Bassano — Pro Gorizia, Conegliano — Dolo, Monfalcone — Chievo, Montebelluna — Ponziana, Pordenone Legnago, Portogruaro — Lignano, Sam- na — Brescia, Novara — Brindi- gelo Lodigiano, Padova — Treviso (Torino), Urban (Cesena), Luppilsi, Sambenedettese — Piacenza, Ta-1 Pro Vercelli — Juniorcasale, Tren-i pietrese — San Donà, Triestina (Verona), Riva (Cagliari). |ranto — Varese. | to — Udinese, Venezia — Pro Patria. I— Audace. LESTVICA: Ariccia 10; IPE Parma 6; Denicotin 4; CUS Siena 0. SKUPINA B Klippan - Greslux 3:0; Lubiam Ancona - Novolinea 3:0. LESTVICA: Klippan 10; Lubiam Ancona in Greslux 4; Novolinea 2. SKUPINA C Virtus Aversa - Spem 1:3; Paolet-ti - Panini 2:3. LESTVICA: Panini 10; Paoletti 6: Spem 4; Virtus Aversa 0. SKUPINA D Genova - Gorena 0:3; CUS Piza -Giaiotti 3:1. LESTVICA: CUS Piza 8; Giaiotti in Gorena 6; Genova 0. * * * V L italijanski ženski ligi sta samo še Alzano in prvak Valdagna neporažena. IZIDI 5 KOLA Zagarella - Burrogiglio 3:1; La Secura - Alzano 0:3; ValdagnO -CUS Padova 3:0; Coma - Presolana 3:0; Nelsen - Torre Tabita 3:1. LESTVICA: Valdagno in Alzano 10; Coma Modena, Burrogiglio in Zagarella 6; Tetauro in Nelsèn 4; Torre Tabita in La Secura 2; CUS Padova in Presolana 0. Jugoslovansko prvenstvo Zaradi priprav jugoslovanske moške reprezentance za bližnji olimpijski kvalifikacijski turnir, ki bo od 15. do 23. v Rimu, je seveda jugoslovansko prvenstvo 1. moške lige prekinjeno. Ženske so odigrale tretje kolo. IZIDI 3. KOLA Radnički - Partizan 3:0; Crvena zvezda - IMT 3:0;. Vukovar - Mladost 0:3; Gradačac - Mladost (V) 3:0; Breza - Rijeka 1:3. ATLETIKA Italijanski sprinter Pietro Mennea in njegov trener Vittori bosta odpotovala v Dakar, kjer bosta «v toplejših krajih» nadaljevala program priprav za OI. , NOVOSEL O JUGOSLOVANSKEM PRVENSTVU Mirko Novosel, trener jugoslovanske državne reprezentance in tehnični direktor Lokomotive, je zamejskim košarkarjem še posebno znan, saj je našim trenerjem večkrat predaval. No, Mirko Novosel nam je spet «prišel na roko», s tem, da je ugodil naši prošnji, da bi nas tedensko obveščal o prvi jugoslovanski košarkarski ligi in da bi dal svojo oceno o letošnjem še posebno razburljivem prvenstvu. Presenetljivi rezultati V 11. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je prišlo do nekaterih senzacionalnih rezultatov. Eden od favoritov za končno zmago — Jugo-plastika — je doma izgubil z moštvom, ki se bori pred izpadom, to je proti Metalcu iz Valjeva. Poraz Jugoplastike je izkoristil Partizan, da se je učvrstil na 1. mesto s štirimi točkami prednosti. Jugoplastika je v Splitu igrala nedopustno slabo in je v večji meri podcenjevala nasprotnika, kar pa so izkoristili košarkarji iz Valjeva, da so zasluženo premagali Spličane. Bosna je zanesljivo premagala Zadar in s tem se je priključila v ožji krog ekip, ki se borijo za naslov. Bosno sestavljajo izvrstni košarkarji in verjetno bodo v nadaljevanju prvenstva še odločali, o prvaku. Od ostalih tekem bi omenili zmago Olimpije v Ljubljani, potem ko je bila Lokomotiva skoraj vseskozi v vodstvu. V beograjskem derbiju pa je slavila Crvena zvezda: presenetil pa je Borac, ki je v Skopju nepričakovano premagal Rabotnički. Končno naj omenimo še uspeh zagrebške Industromontaže, ki je doma premagala Željezničar. Posebna zanimivost letošnjega prvenstva je ta, da se kar 11 klubov' poteguje, da ne bi zašli v slabo cono za borbo pred izpadom. Te klube loči namreč samo borih štiri točk. Kaj takega se še ni zgodilo v jugoslovanskem prvenstvu, to pa daje ligi še poseben čar. V izredno težkih vodah je lanski prvak Zadar, ki je zaposlen na dveh frontah in to seveda še otežkoča nalogo tega moštva, ki letos igra brez dveh stebrov, kot sta čosič in Ostarčevič. Sicer pa do konca prvenstva manjka še 15 kol in vsako kolo je izredno razburljivo, tako da je pričakovati še novih razpletov tako v borbi za vrh lestvice kot predvsem v borbi pred izpadom. Nov razplet lestvice pa bi lahko' bil že v. prihodnjem kolu, ko bosta; na sporedu derbija kola v Zagrebu med Lokomotivo in Jugoplastiko ter derbijem med Partizanom in Crveno zvezdo. Že v četrtek bomo torej lahko videli, če bo Partizan še povečal svoje vodstvoma lestvici. Že v prihodnjem kolu pa bomo lahko jasnejše videli tudi stanje na dnu. lestvice. Zadar bo namreč doma igral proti Željezničar ju, Borac pa proti. Industromontaži. , Prvenstvo torej postaja vse bolj zanimivo in navijači, ki so letos še bolj množično napolnili hale, bodo prišli na svoj račun. IZIDI 11. KOLA Jugoplastika - Metalač 72:78 Olimpija - Lokomotiva 96:94 Industromontaža - Željezničar 81:79 Bosna - Zadar 109:88 Rabotnički - Borac 87:94 C. zvezda - Radnički FOB 86:73 LESTVICA Partizan Beograd 20; Jugoplastika Split 16; Bosna Sarajevo 14; Beko Beograd in Radnički FOB Beograd 12; Lokomotiva Zagreb, Metalac Valjevo, Crvena zvezda Beograd, Rabotnički Skopje in Industromontaža Zagreb 10; Olimpija Ljubljana, Željezničar Sarajevo in Borac Čačak 8; Zadar 6. PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 24. 12.) Zadar - Željezničar; Borac - Industromontaža; Radnički FOB - Rabotnički: Partizan - Crvena zvezda; Metalac - Beko. Tekmo Lokomotiva - Jugoplastika (ki bo 25. 12.) bo prenašala jugoslovanska televizija. Mirko Novosel Rimcu štiri mesece ZAGREB, 22. — Trener KK Lokomotiva iz Zagreba Rimač je bil zaradi nešportnih izgredov med tekmo Lokomotiva - Bosna izključen za štiri mesece. Kapetan zagrebškega moštva in član reprezentance Nikola Plečaš pa ne bo smel na igrišče za tri prvenstvene nastope. ATLETIKA GAINESVILLE, 22. — Eden najboljših svetovnih sprinterjev Američan McTear je . prestopil v profesionalni klub Florida University, kjer bo igral «ameriški football». Hajduk spet zmagal HONG KONG, 22. — Jugoslovanski nogometni državni prvak Hajduk iz Splita se te dni mudi v Hong Kongu, kjer je v petek že premagal neko domačo enajsterico, v drugi tekmi pa so jugoslovanski nogometaši z 1:0 premagali reprezentanco Hong Konga. Edini gol za Hajduk je dal Ivica Šurjak. Igra.ni bila na posebni tehnični ravni tudi zato, ker so domačini igrali ; dokaj grobo. 23. decembra 1975 H&GOM ET V 2. AMATERSKI LIGI Enajsterica Zarje doživela v nedeljo svoj prvi poraz v letošnjem prvenstvu Tudi Vesna je (po štirih kolih nepremagljivosti) ostala prašnih rok - Prosečani so na lestvici ohranili tretje mesto Zarja — Villesse STRELCA: v 1. min. p. p. Carrara, v 35. min. d. p. Budal. ZARJA: Puzzer, Gotti, Stojan Križmančič, Samese, Metlika, Vojko Križmančič, Colja, Bon, Graho-nja, Žagar, Bidussi, (Grgič). VILLESSE: Velišček, Dos, Tava-no, Marizza, Burgnich, 'Zone, Me-non; Salvini, Carrara, Riolin,- Budal. SODNIK: Bandiera iz Vidma. GLEDALCEV: 250 (približno). Prvi letošnji spodrsljaj bazoviške Zarje in pa poškodba branilca Got-tija (ki ima roko v mavcu) je obračun - nedeljskega srečanja med domačo Zarjo in enajsterico Villesse-ja, iki s to zmago dohiteva bazoviško moštvo na lestvici. Rezultat je bil praktično zapečaten že v prvi minuti igre, ko je nasprotnik povedel s pomočjo bur-je in zaradi nesporazuma med vratarjem in Vojkom Križmančičem. Za Zarjo je bila to ledena prha kajti od tistega trenutka dalje se je nasprotnik zaprl v svoj kazenski prostor in ni dopuščal zarjanom, da bi se mu preveč približali. Vsem je bilo jasno, da bo izenačiti težko, kajti ob pomoči burje je imel nasprotnik olajšano delo, saj je bila žoga vedno izven igrišča, medtem pa je tekel dragocen čas. Skratka, učinkovite igre je bilo zelo malo in še to je burja zelo ovirala. Zarja je igrala požrtvovalno vendar so nekater njeni igralci povsem odpovedali .n skoraj vsaka akcija se je zaključila že na sredini igrišča. Drugi pa so hoteli te pomanjkljivosti svojih soigralcev «zamašiti» tako, da je branilec Gotti moral v bolnišnico (zaradi poškodbe na roki). Zarja je v drugem polčasu igrala še bolj napadalno, saj ji je pri tem burja mnogo pomagala, vendar do zadetka ni prišlo in tudi priložnosti za gol je bilo malo, ker je Villesse igral z desetimi možmi v obrambi in le nevarni Budal je o-stal v napadu, kjer je v 35. min. d.p. dokončno zapečatil usodo bazoviškega moštva. ž. Sagrado — Vesna 1:0 (0:0) Po štirih kolih nepremagljivosti je morala kriška Vesna poražena z igrišča, čeprav bi bila delitev tppkiimorr da pravičnejše plačilo za igro,-ki sta jo prikazali obe ekipi. Domačini so pokazali zelo dobro obrambo in zadovoljivo sredino igrišča. Križani pa, ki še vedno igrajo brez nekaterih ključnih igralcev, so zaigrali požrtvovalno, a jasno je bilo, da se na blatnem in velikem igrišču znajdejo v teževah. Tekma se je začela v znamenju enokovrednosti in oba napada sta nekajkrat resno ogrožala nasprotni obrambi a brez uspeha. Kmalu sta obe ekipi imeli najrešnej- 0:2 (0:1) ši priložnosti, da bi povedli. Najprej je napadalec Sagrada iz gneče zadel vratnico, nato pa je kriški napadalec Russignan letnik 1959 za las zgrešil gol. V drugem delu igre sta obe enajsterici ustvarili vtis, da bi se sprijaznili z delitvijo točk, so pa domačini nepričakovanč povedli po zaslugi predvsem hude napake celotne kriške obrambe. Po prejetem golu so se vsi «playi» • premaknili v napad, a zaman. Nekaj minut pred 'koncem pa je negotov sodnik še dodelil Sagradu dvomljivo enajstmetrovko, ki pa jo je preudarni vratar Bogateč z lepim posegom ubranil in po tem dogodku (razen izključitve kriškega ' branilca Screma) je bilo tčkme praktično konec. Naj povemo še, da je v vrstah Vesne opravil .svoj krstni nastop napadalec Russignan, ki se je izkazal z borbenostjo in hitrostjo, a jasno je še, da mu manjkajo izkušnje. SANDOR Zarji je v 12. kolu 2. AL, doma spodletelo in tako so Ba-zovci proti Villesseju doživeli prvi prvenstveni poraz. Kljub temu pa so ohranili drugo mesto na lestvici (sicer sedaj v družbi z Villessejem) z dvema točkama zaostanka. Vodeči 1-sonzo se je moral namreč proti Costalungi zadovoljiti z remijem, kar jasno dokazuje, da je prvenstvo dokaj izenačeno. Pred počitnicami namreč lahko delimo lestvico na dva dela. V zgornjem delu je 10 ekip, ki imajo še vse možnosti za dosego končne zmage, medtem ko se na repu v razdalji ene same točke šest enajsteric bori ' za obstanek v ligi. V nedeljskem zavrtljaju smo (poleg poraza Zarje) zabeležili še spodrsljaj Vesne v Zagraju, kjer so Križani klonili s pičlim izidom. Proseško Primorje pa proti šibkim Campanellam ni doseglo več kot bel izid in tako sta Prosečane dohitela Ro-sandra, ki je remizirala proti ekipi Edile Adriatica in Liber-tas, ki je z visokim izidom odpravil poprečni Flaminio. De Macori in Fogliano sta se razšla pri delitvi točk. Aurisina pa je po petih nedeljah krize prišla do pičle zmage nad S. Anno, s katero (skupaj s Campanel-lami) deli rep lestvice. Prvenstvo 2. AL bo zaradi praznikov sedaj prekinjeno do 11. januarja, ko bodo na sporedu tekme 13. kola. IZIDI 12. KOLA Edile Adriatica - Rosandra 1:1 Aurisina - S. Anna 1:0 Sagrado - Vesna 1:0 Costalunga - Isonzo 1:1 Libertas - Flaminio 4:1 Zarja - Villesse 0:2 Fogliano - De Macori 2:2 Campanelle - Primorje 0:0 LESTVICA Isonzo 17, Villesse in Zarja 15, Libertas, Primorje in Rosandra 14, Costalunga, Sagrado, Edile Adriatica in Vesna 13, De Macori, Flaminio in Fogliano 9, Aurisina, S. Anna in Campanelle 8. PRIHODNJE KOLO (11. 1. 76) Primorje - Zarja Aurisina - Isonzo Costalunga - Edile Adriatica Vesna - S. Anna Libertas - De Macori Villesse - Flaminio Rosandra - Sagrado Fogliano - Campanelle B, R. Campanelle — Primorje 0:0! kriškem pravokotniku nj primerno. CAMPANELLE. Ferluga, Velner, jih prav gotovo ni ukazal trener Ver Lizzi, Maro, Bellanova, Fanrgliuo-lo, Facchin, Sain, Brandolin, Bergamasco, Pocecco. PRIMORJE: Kapun, G. Husu, Ci-molinp, Trampuš , Bezin, Tomizza, Barnaba, Guštin, Catania, Vascotto, Rustja. SODNIK: Fumai iz Trsta. Jalovost napadalnih vrst Primorja je spet pokopala upe proseških navijačev. Primorje je namreč v srečanju s poprečno ekipo Campanell pokazalo mnogo boljšo igro in pripravo domačinov, ki so stopili na igrišče s ciljem, da bi dosegli neodločen izid. Če jim je to uspelo se morajo Tržačani zahvaTti (poleg jalovosti napadalcev Primorja) tudi dozi sreče, saj so kar tri žoge rešili na sami gol črti. Primorje je morda v tej tekmi zgrešilo le v tem, da je množično napadalo, kar na majhnem ginella. Včasih smo namreč videli kar pet, šest proseških nogometašev v kazenskem prostoru Campanell, vendar v tej gneči so bili domačini bolj uspešni od «rdeče-rumenih». katerim kljub prizadevanju ni uspelo prebiti živega zidu, ki so ga domačini postavili pred svojim vratarjem. Po drugi strani pa vratar Kapun sploh ni imel dela. saj je v vsej tekmi opravil le en resnejši poseg. To jasno kaže, kako so potekale stvari na kriškem pravokotniku. S tem so primorjani ohranili tret:e mesto na lestvici, kar nedvomno predstavlja lep uspeh, če upoštevamo, da je lansko sezono ekipa Primorja po dvanajstem kolu (sicer z dvema od-godenima tekmama) bila šele na predzadnjem mestu s šestimi točkami. B. R. PO NEDELJSKI ZMAGI V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LICE Juventini se zdaj odpira možnost napredovanja v 2. amatersko ligo K temu so ji Vermeglianom - v minulem kolu pomagale tudi Sovodnje z zmago nad V slovenskem derbiju z Gajo Breg izbojeval tesno zmago Edera—Juventina 1:3 (0:3) EDERA: Springolo, Tacchino, Novelli, Cocco, Klavcič, Zampar, Vi-sintin, Lorenzon, Milioni, La Stella, Isola. JUVENTINA: Plesničar, M. Ta-baj, Mikluš, E. Tabaj, Nanut, Lorenzon, (Jras, Russo, Montico, Marvin, Gomišček (Feliciano). STRELCI: Montico v 1. in 9. min. p.p., Uras v 21. min. ter Zampar v 22. min. d.p. Juventina je na igrišču «Baiamon-ti» izbojevala važno zmago proti E-deri, to pa tem bolj, ker so Sovo-denjci z zmago proti Vermeglianu, ki je drugi na lestvici, pripravih Štandrežcem pravo božično darilo. Trenutno vodi Juventina pred Vermeglianom s štirimi točkami razlike. Brez dvoma se sedaj «belo-rde-čim» odpirajo precejšnje možnosti za prestop v višjo ligo, čeprav se zavedamo, da je o tem vprašanju prezgodaj govoriti. Do konca prvenstva manjka še preveč tekem. Dejstvo pa je eno: Juventina je doslej pokazala bolj stanovitno igro od vseh ostalih. Nedeljsko srečanje se je že od vsega začetka dobro začelo za goste, ki so prišli v vodstvo po tridesetih sekundah igre. ko je Mon-tic > spremenil smer žogi, ki jo je odbil Ederin branilec. Juventina je podvojila 8 minut kasneje, ko je Montico s prostim strelom ukanil vratarja Springola. Domačini so po tem golu skušah graditi igro, da bi goste potisnili v lastni kazenski prostor. Večkrat jim je to uspelo, a štandreška obramba je vsak napad primerno znala odbijati. Tak način igre pa je vsekakor omogočil Štandrežcem. da so izvedli več nevarnih protinapadov. V eni izmed teh akcij je Uras tretjič zatresel nasprotnikovo mrežo. Desno krilo, ki ni igralo dve nedelji, je bilo na tem srečanju izredno uspešno in je predstavljalo precejšnjo nevarnost za nasprotnikovo obrambo. Po tretjem golu so štandrežci nekoliko spremenili način igre in zaigrali pretežno na sredini igrišča. iMiifiiiiniiiiiiiiiitiTi!iiiiiiiiiiiir,iii!i!iiiniiMiiiiiii!ii,iitiiliiiiM[iiiiiiiiiiiiU!iMi»i/iiiiiMiiii iiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiijiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii,,iiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiin!i iiiiiiniiiMiiiiiMiiinnirMiinMjnuMiimiiinmMniiiiimim SMUČANJE V INNSBRUCKU! Čez dober mesec se začnejo 12. zimske olimpijske igre Med glavnimi favoriti so Stenmark, Tlidni, Gros, Irwin, Klammer, Hinterseer in drugi Le nekaj več kot mesec nas loči Claude Kihy, zmagovalec v vseh od zimskih olimpijskih iger v Inns- treh olimpijskih nastopih v Gortini brucku v Avstriji. Med vsemi belimi športnimi disciplinami pa je največja pozornost posvečena smučanju, športu, ki v zadnjih letih privablja tisočere množi- ce na strmine največjih gorskih središč. Snežni cirkus je že krenil na pot, ki ga bo popeljala po vsej Evropi ter Kanadi in Združenih državah Amerike. Boji za osvojitev svetovnega pokala so in bodo nedvomno izredno zanimivi, vendar ni dvoma, da predstavljajo olimpijska tekmovanja vrhunce in so nastopi za zlato bolj privlačni in pomembni. Dvanajste igre v Innsbrucku bodo rhtìi'da še posebej važne, saj Obstaja realna možnost, da bodo zadnje, na katerih bodo nastopah vrhunski smučarji. Polemika o profesionalizmu, oz. o amaterizmu smučarjev v zadnjem času sicer ni dosegla tiste ostrine, ki jo je označevala v Sapporu, ko je olimpijski odbor izključil Schranza, bo pa po vsej verjetnosti kmalu spet stopila na sceno. Iskati danes favorite za zlate kolajne je najbrž še prezgodaj. Do 4. februarja se lahko pripeti še vrsta nepredvidenih dogodkov (spomnimo se le, kako so pred tednom dni pogoreli vsi upi Švicarja Collombina). Mimo vsega tega pa bi lahko omenili nekaj imen, ki so v prvi vrsti. Pri moških gre seveda predvsem za Gustava Tho-nija, ki je na Japonskem osvojil zmago le v veleslalomu in je trenutno e-dim, ki je sposoben zmagati v vseh treh nastopih. Takoj za njim pride Šved Stenmark, kateremu se lahko posreči osvojiti zlato tako v slalomu kot v veleslalomu. Poleg njij>' je še cel kup drugih (Klammer, Gros, Hinterseer, Neureuther, Irwin, Russi in drugi), v glavnem pa so to smučarji, ki lahko upajo na eno samo zmago. Pri dekletih kaže, da bo prva dama postala mlada Lise Marie Morerod, ki je izvrstna v slalomu in veleslalomu. Švicarka je pravzaprav edina, ki trenutno izstepa v ženski konkurenci. Sicer pa je letos prišlo v ospredje več mladih smučark (Epple, Totsch-nig, Behr itd.), ki bi si lahko privoščile marsikatero presenečenje. Do Innsbrucka je torej le še dober rrrsec. Slavnostna otvoritev bo namreč že v sredo, 4. februarja (od 14.30 do 16. ure). Točen spored smučarskih tekmovanj pa je sledeč: 5. februar (četrtek): smuk za moške (Patscherckofel -od 12.30 do 14.) 8. februar (nedelja): smuk za ženske (Axamer Lizum -od 12.30 do 14.) 9. februar (ponedeljek): prvi spust veleslaloma za moške (Axamer Lizum - od 12.30 do 14 30) 10. februar (torek): drugi spust veleslaloma za moške (Axamer Lizum - od 12.30 do 14 30) 11 februar (sreda): slalom za ženske (Axamer Lizum - od 11.30 do 14. ure) 13. februar (petek): veleslalom za moške (Axamer Lizum - od 12.30 do 14.15) 14. februar (sobota): slalom za moške (Axamer Lizum - od 10. do 14.30) 15. februarja (nedelja).: zaključna slovesnost - od 20. do 21. ure. Čeprav so prve zimske olimpijske igre priredili leta 1924, so smučanje vključili v spored šele leta 1936, ko so bile igre v zahodnonemškem središču Garmisch - Partenkirchnu. Do tedaj mednarodna zveza namreč ni hotela priznati alpskih disciplin, to je smuka, veleslaloma in slaloma, ker so se temu ostro upirali Skandinavci, specialisti v nordijskih panogah (teku in smučarskih skokih). V legendo olimpijskih iger so zaradi izrednih podvigov stopili Francoz Oreiller, neprekosljiv v Saint Moritzu (1948) ter nepozabna Avstrijec Toni Sailer in Francoz Jean d’Ampezzo, oz. v Grenoblu. Pri ženskah nobeni ni uspelo zmagati v treh disciplinah, izstopale pa so Mead - Lawrencova (ZDA), Maria Goitschel (Francija), edina, ki je osvojila zlato na dveh olimpijskih ko amatersko nogometno moštvo, ki Tenis in nogomet MONTECATINI TERME, 22. — Adriana Panatto, italijanskega državnega teniškega prvaka je registriralo kot svojega igralca tudi ne- igrah ter Švicarka Nadigova, ki je nepričakovano stopila na sceno v Sapporu. Do sedaj so bile zimske olimpijske igre v naslednjih krajih: 1924 — Chamonix 1928 — Saint Moritz 1932 — Lake>Placid 1936 — Garmisch - Partenkirchen 1948 — SainD Moritz 1952 — Oslo 1956 — Cortina d’Ampezzo 1960 — Squaw Valley 1964 — Innsbruck 1968 — Grenoble 1972 — Sapporo OLIMPIJSKI ZMAGOVALCI MOŠKI SMUK 1948 — Oreiller (Fr.) 1952 - Colo (It.) 1956 - Sailer (Av.) 1960 — Vaurnet (Fr.) 1964 — E. Zimmermann (Av.) 1968 — Killy (Fr.) 1972 — Russi (Švica) VELESLALOM 1952 — Eriksen (Norv.) 1956 - Sailer (Av.) 1960 — Staub (Švica) 1964 - Bonliè (Fr.) 1968 — Killy (Fr.) 1972 - Thoni (It.) SLALOM 1948 — Reinalter (Švica) 1952 — O. Schneider (Av.) 1956 - Sailer (Av.) 1960 — Hinterseer (Av.) 1964 — J. Stiegler (Av.) 1968 - Killy (Fr.) 1972 — Ochoa (Šp.) ALPSKA KOMBINACIJA 1936 - Pfniir (ZRN) 1948 - Oreiller (Fr.) ŽENSKE SMUK 1948 — Schlunegger (Švica) 1952 — Jochum - Baiser (Av.) 1956 — Berthod (Švica) 1960 - Biebl (ZRN) 1984 — Haas (Av.) 1968 - O. Pali (Av.) 1972 — Nadig (Švica) VELESLALOM 1952 — Mead - Lawrence (ZDA) 1956 — Reichert (ZRN) 1960 — Ruegg (Švica) 1964 — M. Goitschel (Fr.) 1968 — N. Greene (Kan.) 1972 - Nadig (Švica) SLALOM 1948 - Frazer (ZDA) 1952 — Mead - Lawrence (ZDA) 1956 — Colliard (Švica) 1960 — Heggtveit (Kan.) 1964 - Ch. Goitschel (Fr.) 1968 - M. Goitschel (Fr.) 1972 — B. Cochran (ZDA) ALPSKA KOMBINACIJA 1936 — Cranz (ZRN) 1948 — Beiser (Av.) t. b. SMUČANJE V BAD RAGAZU Zmaga Trescha v slalomu BAD RAGAZ, 22. — Švicar Walter Tresch je zmagal danes na mednarodnem tekmovanju FIS v slalomu v Bad Ragazu. Lestvica: 1. Walter Tresch (Švi.) 2. Albert Frank (ZRN) 3. Philippe Hardy (Fr.) 88”63 88”95 nastopa v 2. kategoriji. Panatta bo svoj prvi nastop kot nogometaš o-pravil v nedeljo v vlogi srednjega napadalca. «Če bi ne igral tenisa,» je dejal, «bi hotel postati nogometaš.» Drevi v Dolini ob 20.15 Bor — Hala (Gradišče) Borovi člani; ki so trenutno na vrhu lestvice v promocijskem prvenstvu, bodo drevi igrali v Dolini ob 20.15 antici-pirano tekmo tega prvenstva z Ralo (Gradišče). V slovenskem derbiju 3. amaterske nogometne lige je Breg kljub okrnjeni postavi na Opčinah premagal Gajo z izidom 1:0 uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiifiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiimNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Po zmagi nad peterko Sagrada Bor na prvem mestu lestvice «Plavi» so si priborili ta uspeh, čeprav niso igrali najbolje Sagrado— Bor 54:61 (21:27) SAGRADO: Marsoni 9, Aglialoro, Janiello 10, Bemabe, Zamolo 8, Lu-cigrai 2, Scaramella 11, Zamolo 12, Monorchio 2. BOR: Sancin 4, Fabjan 4, Klobas 34. Sirk 5, Lisjak, Francia, Guštin 12 Corbatti, Carli, Kraus 2. SODNIKA: Allegretto in Dal Eovo (v Trstu). PON: Scaramella; PM: Sagrado 6:16, Bor 7:20. S to zmago so borovci osvojili prvo mesto na lestvici. Tekma (na odprtem igrišču v Zagraju) ni bila najboljša. Mraz je namreč (kljub soncu) precej oviral naše igralce, ki so navajeni igrati le v telovadnicah. K nezadovoljivi igri sta svoj delež doprinesla tudi oba sodnika, ki sta s svojimi odločitvami obema ekipama povsem onemogočila poživitev igre. Borovci so ze v začetku povedli in so svojo prednost ohranili do konca tekme. V glavnem niso igrali dobro. Edina, ki sta izstopala, sta bila Klobas in Guštin. Prvi je dosegel daleč največ košev, Guštin pa je zbral v drugem polčasu iz protinapadov nekaj važnih točk. Proti koncu tekme je tudi Sancin dosegel dva zelo pomembna koša in je s tem zagotovil zmago «plavih». EKR Prvenstvo POMLAD Italcantieri — Bor 79:69 (45:26) ITALCANTIERI: Kersevan (k) 18, Del Zotto 17, Sivec 8, Zuppi 14, Mar-tinoli, Recchia 6, Miliavaz, Muna-fò 16. BOR: Furlan (k) 24, Mesesnel 24, Trevisan 12, Mazzucca 4, Dovgan 4, Slobec 1, Pegan, Farneti, Koren. SODNIKA: Massa in Bello. PET OSEBNIH NAPAK: Munafò, Sivec (Italcantieri); Dovgan (Bor). PROSTI METI: 9:14 Italcantieri, 3:12 Bor. dokazale, da bo Italcantieri prevladoval na igrišču. Odbite žoge pod obema košema so skoraj vse postale last nasprotnikov, ki so zadevali tudi od daleč. Edini, ki se je uspešno boril s Trž:čani, je bil Bruno Furlan, medtem ko so skoraj vsi ostali igrali (vsaj v obrambi) pasivno. Tako je bil zaostanek borovcev v prvi polovici 23 točk. V drugem polčasu se je slika na igrišču nekoliko spremenila. Naši fantje so silovito začeli. S točnimi meti od daleč ter z boljšo obrambo so počasi manjšali zaostanek. Tudi pod koši so imeli večji uspeh. Takrat pa so napravili nekaj zaporednih napak in nazadnje, ko sta sodnika odzvižgala konec tekme, so bili še za 10 pik za nasprotniki. Med borovci sta se posebno izkazala Bruno Furlan v prvem ter Marko Mesesnel v drugem polčasu, obema pa je vestno pomagal tudi Lauro Trevisan. S tem porazom so si «plavi» nekoliko pokvarili položaj na lestvici. Za vstop v finale bodo morali namreč igrati še eno tekmo z ekipo Ricreatorijev in zmagovalec tega srečanja bo napredoval. Upajmo, da bodo zmagali naši fantje. Meko Dom — Alba Mobilcasa 60:65 (31:26) DOM: Ugo Dornik 4, Tomažič 2, Devetak, Bresciani 2, Semolič 29, Mauro Dornik 19, Fait, Prinčič 4. ALBA MOBILCASA: Capello 19, Nadalutti, Cucut 6, Russian, Quat-trone, Valentini 8, Luis 6, Anzelini, Gentile 4, Bigot 22. PROSTI METI: Dom 4:18, Alba 3 proti 8. PET OSEBNIH NAPAK: Nihče. V soboto popoldne sta se srečali v zadnjem kolu prvenstva «pomlad» ekipi Doma in Albe Mobilcasa. Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj smo opazili lahko lepe koše, bodisi na i eni kakor na drugi strani. Na za- V soboto zvečer je Bor v zadnji j četku so povedli gostje, a domov-_________ 89”20 tekmi povratnega kola zgubil tekmo j ci so jih počasi dohiteli in celo pre- 4 Peter "Schwendenèr (Švi. ' 89”89 proti ekipi Italcantieri. Porazu je hiteli. Naši fantje so prikazali lepo 5 Heini Hemmi (Švi.) 89”95 ' botrovala predvsem odsotnost dveh igro, polno fantazije. V drugem pol- 6 Hansjoerg Schlager (ZRN 91”63 visokih ključnih igralcev. Udoviča j času pa je prišlo na dan slabo so- 7 Bruno Confortala (It.) 91”80 in Raceta. jenje sodnika. Kot primer lahko na- 8 Roberto Burini (It.) 93”14 i že prve minute prvega polčasa so1 vedemo, da še v nobeni tekmi, kar jih je Dom odigral, ni sodnik tako sodil v našo nekorist. Zato se ni treba čuditi, če so fantje izgubili tekmo. Prednost domovcev je počasi splahnela in Alba je zopet prešla v vodstvo, zlasti po zaslugi Capella in Bigota. Domovci so naposled začeli zopet skrčevati prednost nasprotnikov, a ovirala jih je sodnikova piščalka, ki je začela piskati tam, kjer bi ne smela. Tako je vse prizadevanje naših fantov padlo v vodo. Končni žvižg je tako odvzel domovcem par točk, pri gledalcih pa je vzbudil bučno kričanje proti sodniku. Domovci so nasplošno dobro zaigrali in s prikazano igro so navdušili navijače. S to tekmo je Dom zaključil letošnje prvenstvo «pomlad». Zasluženo je osvojil četrto mesto na lestvici in upajmo, da se bo tudi v bodoče tako dobro ali celo še boljše vedel. Marko Čubej NARAŠČAJNIKI 41:86 Bor — Servolana (28:46) BOR: Canciani 15, Gruden 14, Ker-pan 6, Jančar 4, Brana 2, Pegan, Andlovič. SERVOLANA: Rossi 14, Zerial 8, Basolo 6, Arena 8, Battistella 14, Cu-perlo 6, Furlan 12, Sancin 6, Žiberna 12. PROSTI METI: Bor 3:10, Servolana 4:12. SODNIKA: Valentini in Chiussi iz Trsta. Dvoboj med borovci in gosti iz Skednja se je za naše fante zaključil negativno. Omeniti pa moramo, da so slovenski igralci igrali zelo dobro in preudarno, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi. «Plavi» so že od samega začetka vedeli, da nimajo minimalne možnosti za zmago. Letošnje prvenstvo naraščajnikov ni bilo za borovce eno najboljših. Toda «plavi» so imeli tudi smolo v nekaterih tekmah in niso povsem sami krivi, če so na skupni lestvici prišli na predzadnje mesto. Cancia Ta način je prekrižal načrte Ederi, ki ni uspela preigrati štandreške sredine igrišča, tako je bil vratar Plesničar v tem delu srečanja v brezdelju. V drugem polčasu, kakor je bilo pričakovati, so domačini skušali na vsak način vsiliti svojo igro. To jim je v precejšnji meri uspelo, saj so juventinci zaigrali precej slabo in so prepustili vajeti igre nksprotni-ku. Tudi tokrat pa je Edera pokazala precejšnjo skromnost v napadu, tako da so se njene akcije razblinile že pred kazenskim prostorom. V 22. min. so domačini le prišli do gola, ki je v njih prižgal luč upanja. Ederi so se v tem delu srečanja ponudile tri izredne priložnosti za gol. Omeniti pa moramo priložnosti, ki sta se ob koncu srečanja ponudili prej Urasu in potem Mon-ticu. P. R. Sovodnje — Vermegliano 3:1 (1:0) SOVODNJE: Provvidenti, Batistič, Biasol, Gruden, Ferfolja, Petejan, S. Florenin, Kovic, C. Marson, B. Marson, P. Florenin. VERMEGLIANO: Candusso, Za- nuttig, Petracco, MiceU, Cotič, Ma-rani. Allegra, Dichiava, Cecchet, Mattiussi, Logozzo. SODNIK: Fontana iz Tržiča. STRELCI: Kovic v 24. min: p.p.; Allegra v 16. min. d.p., Marson v 29. min. ter Kovic v 34. min. Na štandreškem igrišču so v nedeljo sovodenjski navijači bili deležni izredno zanimive igre med So-vodnjami in Vermeglianom. Tekma je bila zanimiva tudi zato, ker bi v primeru zmage Sovodenjcev (kar se je tudi zgodilo) slovenska ekipa storila veliko uslugo Juventini. Ta ima v Vermeglianu najresnejšega nasprotnika, ki bi ji znal ogrožati prvo mesto. Sovodnje so v nedeljo v obemu uspele: zmagale so nadvse prepričljivo, obenem pa so pomagale štandrežcem. Srečanje je bilo zanimivo že od vsega začetka, ko so domačini i-grali izredno dobro in požrtvovalno, kar je na koncu obrodilo sadove. Tokrat so Sovodenjci igrali povsefn drugače, kot prejšnjo nedeljo, ko so nerodno remizirali proti zadnjemu z lestvice. Po stalni premoči so domačini prišli v vodstvo, v 24. minuti prvega polčasa s -Kovičem, -r* Po remiju, ki so ga gostje izbojevali, v drugem polčasu, so do-mačinK ostneje..'pritisnili-in si prej Z Marsonom potem pa spet s Kovičem zagotovili zmago. P. Breg — Gaja 1:0 (0:0) BREG: Taurian, Krevatin, Dussi, Melon, Sovič, Kauski, Bržan, Klun, Krmec, Mikuš, Strnad. GAJA: Kante, Milkovič, Sosič, Križmančič, Dobrilla, Rismondo, žužič (Ražem), Grgič, Bolcich, Kalc, Sa-varin. GLEDALCEV: 100; STRELEC: v 90. min. Kanski. Slovenski derbi med Bregom in Gajo je bil (zaradi izključitve dolinskega igrišča) odigran na novem openskem četverokotniku. «Plavi» so se predstavili na igrišču v okrnjeni postavi (zaradi odsotnosti Kraljiča in poškodovanega Rodelle), v njihovih vrstah pa je prvič nastopil Melon. V prvem polčasu so Brežani že v uvodnih minutah zapravili gol s Krrmcem, kmalu nato pa jim sodnik ni dosodil 11-metrovke (po prekršku nad Bržanom). Akcije so se odvijale predvsem na sredini igrišča in konice bodisi ene, kot druge ekipe niso preveč blestele. Po odmoru so gajevci mogoče pokazali nekaj več od Brežanov. V prvi minuti so zadeli prečko s Bol-cichem (po lepi akciji Grgiča), kmalu nato pa jim sodnik ni dosodil 11-metrovke po prekršku nad Bolci-chem. Razvidno je torej, da sta si bili ekipi bolj ali manj enakovredni. Hladna prha za Gajo pa je prišla v zadnji minuti, ko je Kauski zelo dobro izvedel prosti strel in ukanil vratarja Kanteja. Minuto kasneje pa je sodnik zažvižgal konec tekme in ni imela Gaja več možnosti reagirati. Edina črna pika (sicer res korektne tekme) je bila izključitev Kalca. še enkrat bi poudarili, da bi remi bolje prikazal potek tekme. JOLO Robi Dussi je letos od Domia prestopu k enajsterici Brega Kras — S. Andrea 0:1 (0:0) KRAS: Purič, Kante, Štoka, Husu L, Trampuž, Verša, Ljubo Milič, Ukmar, Marjan Černjava, Husu IL, Biažina. S. ANDREA: Jugovaz, Conti, Gia-drossi, Celant, Luglio, Martinuzzi, Pistan, Longo, Rosati, Gei, Stoini. STRELEC: v 32. d. p. Longo. Krašovci so proti solidni ekipi S. Andrea doživeli tesen poraz. Rezultat je bil neodločen vse do sredine drugega polčasa, ko so gostje povedli co izteku akcije iz prostega strela na robu kazenskega prostora. Dokaj šibka žoga je prešla vrsto igralcev in je ustvarila vtis, da bo skončala v gol-autu. Tudi Purič, ki bi lahko posredoval, je žogo slabo ocenil, ta pa je zadela vratnico ter se odbila v mrežo. Do zadetka so Krašovci igrali zadovoljivo, posebno v prvem polčasu so bili aktivnejši in so imeli več od igre. Večkrat so bili nevarni pred vrati gostov, a Marjan Černjava in (dvakrat) Štoka sta (čeprav iz ugodnega položaja) zgrešila cilj. To se je domačinom v nadaljevanju seveda maščevalo. Gostje so v prvem delu igrali oprezno in so se le redko kdaj pojavljali pred Pu-ričevimi vrati. V drugem polčasu pa je Krasova obramba imela težje delo. Tudi burja je začela pihati in je bila v pomoč Tržačanom. Kras se je dobro branil in bi se lahko z nekoliko več pazljivosti rešil poraza. Nekaj smole in nespretnosti pa je tudi tokrat pokopalo upe «be-lordečih». O. G. BOKS Za naslov svetovnega prvaka CIay-Coopmans NEW YORK, 22. - Cassius Clay, svetovni prvak težke boksarske kategorije, se bo 22. februarja prihodnje leto boril z Belgijcem Coopman-som, ki je prvi izzivalec evropskega prvaka Angleža Bugnerja. Kraja srečanja še niso določili. Dvoboj bo veljal za naslov svetovnega prvaka. Coopmans bo za srečanje prejel 30 milijonov lir. V MONTREALU SO IZBRALI Novinarski center Olimpijski odbor COJO bo v kratkem določil osrednji novinarski center poletnih olimpijskih iger 1976. Izmed trinajstih možnih rešitev sta Michel Labrosse, šef novinarskih služb COJO ter Michel Guay, direktor olimpijskih gradenj, izbrala štiri, ki najbolje ustrezajo potrebam brezhibne informacije. Do končne odločitve pa bo potrebna še zadnja selekcija, ki bo upoštevala predvsem finančno plat te pomembne operacije. Po vsej verjetnosti ima največje možnosti, da postane osrednji novinarski center, novi gradbeni objekt «Place des Jardins». Gre za skupino modernih zgradb, med katerimi so prvorazredni hotel, vrsta uradov, pokrit trgovski center, izvrstne restavracije ter kinematografi in za katere so potrebovali nič manj kot 160 milijonov dolarjev (nad 100 milijard lir). «Trg vrtov» se nahaja v osrčju Montreala ter se razteza od Boulevarda Dorchester do Ul. Saint Catherine, vzhodno od poslovnega središča kanadskega mesta. Še pred kratkim je kazalo, da se bodo organizatorji odločili za novinarsko centralo v bližini olimpijskega stadiona, ki se nahaja vzhodno od mesta. Vendar pa so se sedaj prepričali, da je za informacijsko službo primernejši objekt v središču Montreala. Po za sedaj neuradnih podatkih bodo olimpijske igre sprejele približno 6500 tujih akreditiranih novinarjev z vsega sveta. t. b. MOTOCIKLIZEM MILAN, 22. — V Milanu so uradno sporočili, da bo japonska tovarna Yamaha dala na razpolago dve motorni kolesi (75 ccm) novi Ago-stinijevi motociklistični hiši. Pri ten? mu bo nudila na dirkah tudi vse tehnične usluge. TENIS Zmaga ZDA MIAMI BEACH, 22. — ZDA so si že četrtič zaporedoma zagotovile «Sunshine Cup», obenem pa je to njihova 12. zmaga v dosedanjih 18 izvedbah tega tekmovanja. V tolažilnih srečanjih je Italija premagala Kanado, Urugvaj pa Jugoslavijo. • • • MANILA, 22. — Indija se je že uvrstila v polfinale jugovzhodnega azijskega področja mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Proti Filipinom namreč že vodi s 3:0. MOSKVA, 22. — Tigran Petrosjan, bivši svetovni šahovski prvak, si je danes že četrtič zagotovil naslov šahovskega prvaka Sovjetske zveze. fes!is lilnliCB Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 - Tel. JraSOB 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej; polletna 9.500 lir. celoletna 17.500 lir Letna naročnina za inozemstvo 23.500 .lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din. za zasebnike mesečno 24.— letno 240 — din, za organizacije in podjetja mesečno 30,—.Jetno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «AD1T« . DZS * 61000 Ljubljan* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno- upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 iir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. 23. decembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska W ZTT PO ZATRTJU UPORA V VRSTAH VOlflSKEGfl LETALSTVA Argentina niha med peronimom in ponovno vojaško diktaturo Pri vdaji oboroženih sil v dveh letalskih oporiščih je odigrala odločilno vlogo peronistična sindikalna organizacija BUENOS AIRES, 22. - Po več kot 90 urah od' začetka- upora, so se uporniki argentinskega vojaškega letalstva vdaii. . Bilo je nekaj pred' zoro, ko so položili orožje, ki ga niso sicer nikoli uporabili, kljub napadom letalstva, ki je ostalo lojalno do vlade predsednice argentinske republike Isabelite Peron. Davi je minister za obrambo Tomas Vottero odšel v Caso Rosado, kjer je sporočil predsednici, da je ______:__________.... bil upor v vrstah oboroženih sil j posrečilo zadušiti upor, ker- so bile praktično končan. Vottero je s svo-! vojaške sile deljene ter še-posebej jim poročilom, pravzaprav potrdil, .zato, ker je peronistična baza.nasto- , 'y l ^ ' vzame nase'odgovornost za upor ter izključuje od te , odgovornosti vsakršnega drugega 4čaštnfka, 'ali pod-, častnika; 4j uporniki! izjavljajo, da se odpovedujejo 'uporu' napodlagi sprejetja s strani treh poveljnikov oboroženih sil prve točke uporniškega proglasa, ki-..zadeva nepriznavanje oblasti, ki v tem trenutku vladajo v Argentini. Kaj pomenijo ti pogoji, se še ne Gotovo je, da se je 'oblastem kar je ; štiri ure prej sporočilo hovno poveljstvo argentinskega vojaškega letalstva, da sta obe letalski -oporišči v- Moranu (kakih 30 km od Buenos Airesa), ter, na letališču Aèroparque v: središču .mesta, prešli ponovno ; pod oblast poveljnikov, ki jih je imenovalo vrhovno poveljstvo letalskih sil. Da je prevzem oblasti na letališču Moron potekal brez 'težav, dokazuje dejstvo, da je začasni poveljnik tega oporišča, ki ga je imenoval glavni poveljnik letalstva generalni brigadir Orlando Agosti, nastopil svojo službo brez vsakršne motnje. Novi poveljnik na letališču Moron je komodor Hudo Nicolas Di Riccio, ki je pozneje izjavil nekemu časnikarju časopisne agencije Noticias argehtinas, da je življenje na oporišču Moron. postalo normalno. Dodal je še, dà bo popoldne sporočil nadaljnje podrobnosti o kapitulaciji prevratniških oddelkov, poudaril pa je, da se lahko trdi, da je bil upor popolnbma zatrt. še sinoči je bil položaj v obeh u-porniških letališčih zelo nejasen. U-porniki so še vedno sporočali, da se nočejo vdati, dokler vlada ne bo sprejela njihovih pogojev. Kaj jih je napotilo na vdajo, še ni popolnoma jasno. Zdi se. da je pri vsem tem odigrala pomembno vlogo argentinska generalna konfederacija dela (Confederacion gerteral de trabajo), ki je sklenila, da bo poklicala v boj vseh svojih 6 ih pol milijonov članov, ki naj od desete ure davi prekrižajo roke, kar naj bi bil prvi znak za splošno stavko. Že v davišnjih urah so se ustavili vlaki in tudi podzemska železnica v Buenos Airesu. Avtobusi in tak-s-ji pa so še vedno opravljaUr^vojo službo. Vsi so pričakovali, da se bo stavkovna akcija zaključila, če bo prišlo do sporočila, da so letalski odredi položili orožje. To se je nekaj pozneje tudi zgodilo. Poročilo generalnega štaba letalstva, ki je seznanilo javnost, da je bT upor v letalskih enotah zatrt, je prišlo prepozno, da bi ga objavili jutranji časopisi. Ti so v zgodnjih urah še vedno govorili o nevarnem zastoju pri pogajanjih med vlado in določenimi vojaškimi krogi na eni strani ter uporniki na drugi. Vest o vdaji «upornikov» je sporočil davi šele radio. Posredovala jo je tudi postaja radio Rivadavia, ki je bila nekaj dni zaprta, ker je pred dnevi obtožila vlado in širila neresnične vesti (baje je ta radijska postaja snoročila, da je predsednica Isabelita padla v nezavest, ko je slišala neko vest). Glavno vprašanje, ki se je postavljalo in se postavlja še vedno, zadeva pogoje, ki so jih uporniki postavili oblastem pri predaji. Vse kaže, da so uporniki zahtevali, da bi se predali pod naslednjimi pogoji: 1. uporniška oporišča se odrekajo uporu; 2. predaja se vrši v odnosih z generalnim poveljstvom letalskih sil in ne v odnosu z vlado; 3. generalni brigadir Capellini pre- piia precej enotno. V Firencah poalaknjena bomba na vlak «Italicus»? BOLOGNA, 22. — Po včerajšnjem zaslišanju Luciana Francija in Pietra Malentacchija v zaporu San Giovanni in Monte v Bologni se je pre- iskava o njuni fašistični dejavnosti ter povezanosti z lanskim atentatom na vlak «Italicus» pri Bologni nekoliko zataknila. Preiskovalni sodnik ni hotel podati nobenih konkretnih izjav, čeprav je priznal, da še vedno pozveduje o povezanosti - med tem atentatom in procesom proti skupini «Ordine nero». 4 Preiskovalni sodnik je namreč dejal, .da se še posebej zanima za strokovne izsledke izvedencev o bombi, ki je povzročila ; tragedijo na vlak «Italicus». Doslej so.na splošno menili, da so kriminalci podtaknili bombo na rimski -postaji Termini, medtem- ko je, priča Fianchini, ki je zbežal .skupaj s Francijem iz zapora, izjavil, da bi. bilo možno, da je bil naboj podtaknjen v Firencah. Tu pa pada sum - prav na; Francija, ki je bil tedaj v bližini vlaka «Italicus». Obtoženec pa se zagovarja, da atentata ni mogel pripraviti, ker je tedaj prenašal vrednostne papirje pod nadzorstvom policijskih organov. Sedem rudarjev zasutih v Srbiji ALEKSINAC, 22. — Sedem rudarjev je izgubilo življenje v nesreči, ki se je pripetila v alek-sinškem rudniku, v vzhodni Srbiji. Kmalu po poldnevu je namreč zemeljski in vodni plaz zasul jašek 600 metrov pod zemljo. V tistem trenutku je v jašku bilo vs'za sedem delavcev. Nad dvajset ur so se reševalne skupine trudile, da bi iz zasutih rovov rešile svoje delovne tovariše, čeprav je bilo le malo u-panja, da bi kdo še ostal živ. Doslej so iz gmote blata izvlekli le tri trupla. Ostala še iščejo. Fide! Castro prvi sekretar kubanske KP HAVANA, 22. — Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro je bil danes ponovno izvoljen za prvega sekretarja kubanske KP. Njegov brat Raui je bil izbran za drugega sekretarja. Na zadnjem zasedanju prvega kongresa stranke so razširili vodstvo na 13 članov. Kongres se je začel prejšnjo sredo s poročilom Fi-dela Castra, ki je trajalo 11 ur. VERJETNO ZARADI OKVARE PRI POGONSKEM STROJU RANJENIH 47 LJUDI PRI TRČENJU TRAJEKTA OB POMOL V NEAPLJU Panika potnikov zaradi velike hitrosti bližan ja kopnemu Pomol se je razklal v globini dveh ali treh metrov Pismo SKGZ (Nadaljevanje s 1. strani) PEKING, 22. — V kitajski prestolnici so z vsemi častmi pokopali smrtne ostanke starega voditelja KPK Kang Šenga. NEAPELJ, 22. — Obalni trajekt «Capri», ki je prihajal z bližnjih o-tokov neapeljskega mesta, je pri pristajanju silovito trčil ob pomol. Zaradi trčenja je bilo poškodovanih 47 ljudi, od katerih so 39 nudili prvo pomoč v bolnišnici «Dei Peile-grin'», dva druga so prepeljali v bolnišnico «Loreto Nuovo», enega pa v «Loreto Cristi». Od poškodovanih ljudi jih je pet ostalo v bolnišnici «Dei Pellegrini». Najhuje se je poškodoval 17-letni Antonio Ciaratiel-lo iz Barana DTschia, ki si je zlomil nogo v stegnenici ter dobil hud živčen šok. Na srečo niso morali nuditi nobenemu drugemu ponesrečencu izdatnejše zdravniške pomoči. Trajekt «Capri» je odplul ob 7. zjutraj iz pristanišča ob otoku I-schia ter je priplul v neapeljsko pristanišče Beverello okoli 9. ure zjutraj. Četrt ure pozneje je prišlo pri pristajanju do hudega trčenja ob pomol. Zdi se, da je trajekt delu. toda tudi pomol se je razklal za dva ali tri metre. V tistem trenutku je bilo na ladji več kot 200 potmkov, na pomolu pa ljudje, ki so se nameravali vkrcati nanj, oziroma sorodniki ljudi, ki so prihajali z raznih neapeljskih otokov. Ko so pctniki na trajektu opazili, da se ladja bliža s preveliko naglico pomolu, so se hudo prestrašili ter začeli kričati. Vse to pa ni pomagalo in trajekt je -zadel z-vse; silo v-pomol. Vzroki te nesreče? Preiskujejo jo upravni organi in tudi neapeljska policija združno s sodiščem. Trajekt «Capri» je navadno prevažal potnike po drugih progah, le izjemno je danes plul na progi Ischia ■- Neapelj. Trajekt ima 800 ton nosilnosti ter mu je do sedaj poveljeval kapetan Mario Masella, star nekaj čez 51 let. Preiskovalni organi so ga že zaslišali, toda ne ve se še, kaj je izjavil. Domnevajo, da je do dobil hude poškodbe na sprednjem nesreče prišlo, ker so baje odpove- ......................................................................................................m........... DESET LET PO SKRIVNOSTNI UGRABITVI Podrobnosti lista «Time» o usmrtitvi Ben Barke Ameriški list zatrjuje, da so voditelja maroške demokratične opozicije ugrabili francoski agenti in ga izročili v Parizu generalu Oufkirju NEW YORK, 22. — Primer maroškega voditelja demokratične opozicije proti kralju Hasanu, bivšega predsednika parlamenta Ben Barke, je svetovni javnosti razmeroma dobro znan po filmu «Atentat», ki o-pisuje najverjetnejšo verzijo o njegovem umoru. Tokrat je to verzijo potrdil z in- NA MILANSKEM LETALIŠČU PRI MALPELI V gosti megli se j e boeing 707 preklal na dvoje: 26 ranjenih Na krovu letala, ki je zgrešilo pristajalno stezo, je bilo 122 ljudi, v glavnem Italijanov iz ZDA - Ha srečo se letalo ni vnelo OB B0ZICU SE JE TAT SKESAL Božič je; KO postajamo vsi dobri in prijazni do bližnjega. Toda kljub temu 53-letni pomorščak iz Messine, Francesco Frisone, ni pričakoval včerajšnjega presenečenja. Poštar je pozvonil in njegovi hčerki izročil paket. Radovedno ga je odprla: v paketu je bil «pa-neton», novoletni narastek iz testa, rozin in koščkov kandiranega sadja. Dekletu so se pocedile sline. 7, nožem je globoko zarezala v slaščico in se nepričakovano prestrašila. Nož je zadel ob trd predmet. «Pane-ton» so odnesli na kvesturo in ga tam razrezali V testo je bil vmešan kupec draguljev in kosov nakita. Kaj se je zgodilo? Mornarm so pred štirimi leti vdrli tatovi v hišo in odnesli vse premoženje njegove žene: nakit, milijon lir prihrankov in nakazilo za pol milijona tir. Nakazilo so tatovi vrnili okradencu pred letom dni, ob letošnjem Božiču pa so se ga spet spomnili in mu vrnili ukraden nakit. Si predstavljate, kako lepo bi bilo, če bi vsi tatovi ravnali enako? formacijami, ki so zelo verjetno prišle iz krogov ameriških obvešče- ; valnih služb, newyorski «Time». Mehdija Ben Barko, ki je pred | desetimi leti skrivnostno izginil v j Parizu, so — po pisanju «Time» — . ugrabili agenti francoske protiobve- j ščevaine službe «Sdece», ki so ta- j krat-sodelovali z maroškim režimom j in njegovo črno dušo, generalom Ouikirom, tedanjim notranjim ministrom. Takoj po ugrabitvi so Ben Barko, ki je v' Maroku bil zelo priljubljen v tujini pa, je, organiziral de-mc-Kratično opozicijo kralju Hasanu in njegovemu srednjeveškemu režimu, izročili maroškim agentom, ki so se skrivali v neki vili. Med temi je Ben Barko pričakal tudi sam Oulkir, ki se je skrivaj mudil v Franciji. Po pričevanju lista «Time» naj bi Ben Barko že naslednjega dne ubil sam Oufkir z več streli. Pri eksekuciji naj bi sodelovala še dva maroška agenta, od katerih naj bi eden zavzemal pomembno mesto v sedanji rabatski vladi. Ben Barko naj bi, takoj po usmrtitvi, pokopali v vrtu vile v kraju Fontenay -Le - Vicomte, nedaleč od Pariza. Tu : naj bi truplo ostalo dva tedna, ko so začela morilcem goreti tla pod nogam’. Zaradi mednarodne kampanje Ben Barkovih prijateljev so truplo pokojnika odkopali in ga prenesli na breg otočka Neuilly na Seni, kjer naj bi bilo še sedaj. Kot je znano je Oufkir v Maroku dosegel, da so Ben Barko obsodili na smrt pod obtožbo, da je koval sicer nedokazano zaroto proti kralju Hasanu, čez nekaj let pa je sam Oufkir izgubil življenje v poskusu dvorskega puča, katerega namen je bilo strmoglavljenje monarhije. V tem puču je Oufkir izgubil partijo in pred aretacijo storil samomor. dali mehanizmi pri vzvratni -vožnji, oziroma povedano z bolj preprostimi besedami, da je sicer strojnik izvršil poveljnikov ukaz, naj začne zavirati trajekt, toda stroj je odpovedal. Demokratični sodniki in republikanske ženske o prekinitvi nosečnosti FIRENCE, 22. — Izvršni odbor sodne struje «Magistratura democratica» je ocenil na svoji seji nedavno odobreni osnutek zakona o prekinitvi nosečnosti in izrazil nekaj svojih: pomislekov. Na eni strani, trdijo demokratični sodniki, splav ne sme postati «dramatično sredstvo načrtovanja rojstev» ,na drugi pa Italiji manjka vrsta nujnih predpostavk, kot so socialne storitve za nižje sloje (stanovanja, vrtci, stalna zaposlitev). Tehnično nadzorstvo nad primeri splava pa bo, po mnenju demokratičnih sodnikov, ustvarjalo težave predvsem mladoletnicam, ki se boje soočenja z «nadzornikom», tudi če je slednji član družine. Od tod bojazen, da zadnji zakon ne bo omejil pojava skrivnega in mazaškega splava, predvsem med mladoletnicami. Svoje stališče je izrazilo tudi republikansko žensko gibanje, ki odločno podpira zakonski osnutek poslanca Mammija in poziva PRI, naj se v parlamentu zavzame za «svobodno in odgovorno odločanje ženske» o tem važnem problemu. V razpravo o splavu je polemično posegel tudi poslanec Loris Fortuna (PSI), ki poziva De Martina in vodstvo socialistične stranke, naj ne popustijo pritisku komunistov, ki baje hočejo le podpirati Morovo vlado in se dogovarjati s KD. Po mnenju Fortune morajo socialisti izraziti odločno stališče, ki ga je strnil v geslu: «Ali svobodni splav, ali referendum». NEAPELJ, 22. — V bolnišnici «Santobono» so danes operirali dve siamski dvojčici, ki sta bili zra-ščeni na trebuhu. Zdravniki so pred operacijo opravili vse preglede, da bi ugotovili, če morda nimata sestrici enojnih življenjsko važnih organov. Operacija je potekala uspešno. Sestricama, ki so ju ločili, je ime Barbara in Gabriella Talasco. Razbitine boeinga 707 na letališču v Malpensi Vojaška straža pred poslopjem glavnega štaba vojnega letalstva v Buenos Airesu, ki je ostalo zvesto.predsednici Isabeliti Peron MILAN, 22. Na letališču Mal-pensa, pri lombardi,!skem glavnem mestu, se je med pristajanjem v gosti megli ponesrečilo letalo «boeing 707» s 122 ljudmi na krovu. Letalo je zaradi goste megle pristalo nekaj sto metrov pred začetkom pristajalne steze št. 1, se zarilo v travo s prednjim delom in se prelomilo na dvoje. K sreči ni smrtnih žrtev, le dva potnika sta hudo ranjena, ostalih 15 pa ima le lažie rane. «Bilo je razburljivo», pripoveduje eden izmed potnikov, Angelino Tre-bison iz Imole: «Da se je nekaj zgodilo smo razumeli šele tedaj, ko smo zaslišali strahovit tresk. Razumel sem, da se letalo lomi na dva kosa, v višini kabin prvega razreda. Pred menoj je zazijala praznina, skozi katero sem skočil iz razbitin letala. Za menoj so skakali v vzdušju blazne panike še drugi potniki, medtem ko so se drugi spuščali skozi zasilne izhode.» Letališče Malpensa je bilo zaradi goste megle, ki je omejevala vidljivost na sto, mestoma celo 50 in manj metrov, zaprto do zore. «Boeing 707» ameriške družbe TWA bi bil moral pristati nekaj ur prej, malo po devetih, vendar je potoval z nekajurno zamudo. Na krovu letala, ki lahko prevaža tudi 140 potnikov, je bilo 113 ljudi, v glavnem ameriških državljanov italijanskega rodu, ki so se za novoletne praznike vračali na obisk k sorodnikom v Italijo. Letalo se je približalo letališču pri Milanu okoli enajstih. Nad letališčem je bila gosta megla. Pilot je sklenil, da se mu bo približal in poskusil pristati «na slepo» s pomočjo naprav za usmerjanje na krovu. Nekaj časa je krožil, nato pa se je spustil v . severni smeri, proti stezi št. 1. Ker pa je bila vidljivost pri stezi zelo omejena je pilot pognal motorje in se spet dvignil. Spet je začel krožiti nad mestom, nato pa, tik pred 11.30, ponovno začel pristajati. Na krovu letala je bilo v glavnem mirno. Potniki sploh niso vedeli, kaj se dogaja. Kot poročajo se je letalo zelo približalo letališču. Kolesa so se nekaj sto metrov pred krajem, kjer se začenja cementna steza, zarila v travnik. Letalo je pretežko, da bi lahko nadaljevalo po travi. S prednjim -delom. se je letalo zarilo v tla,, trup pa. se ' je prelomil na dvoje. Štiri kilometre vstran,, v zgradbi letališča, sploh niso slišali, da bi se kaj pripetilo. Vedeli so le, da so izgubili z boeingom vsak stik. Reševalne ekipe so se pognale proti stezi in v kratkem opazile, , kaj se je zgodilo. Malo je manjkalo, da ni letalo treščilo v skladišče tovarne helikopterjev «Agusta», ki se nahaja ob letališču. Sreča tudi, da se letalo pri tem ni vnelo, kajti v takem primeru bi obračun bil gotovo hujši. Nekaj ur po nesreči so iz bližnjih bolnišnic sporočili, da so na zdravljenju pridržali samo devet oseb, sedemnajst pa so jih odpustili, ker niso bili ranjeni. Osem ranjencev se bo moralo zdraviti od deset do dvajset dni, medtem ko se bo deveti moral zdraviti dva mecesa, ker si je nalomil hrbtenico. Gre za pilota Eduarda Schusterja, medtem ko se bo kapetan letala Charles Watchins zdravil le dva tedna. Imena ostalih sedmih ranjencev so: Mario Radecich, Giuseppe Scu-lac, stevardesa Isabel Ratto, Ugo Sgorlini, Mary Carter, Luigi Gobbi ter Raimondo Laura. SMETARJU JE IZROČILA VREČO Z 12 MILIJONI MESSINA, 22. — Kdo bi si mislil, da je 80-letna starka prihranila «za stara leta» kar 12 milijonov tir. Po stari navadi je Grazia de Domenico, iz vasice Camaro Superiore hranila denar kar doma, v najlonski vrečici ža odpadke. Po pomoti ga je včeraj zjutraj izročila smetarju, vrečko s smetmi pa skrbno skrila. Čez nekaj časa se je zavedla pomote in nemudoma telefonirala policiji. Po dveh urah napornega iskanja so tovornjak s smetmi ustavili, našli vrečko in ga vrnili neprevidni starki, ki se ji sedaj ni treba bati, kako bo «na stara leta». iiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuKiiiiiiiniii TISKOVNA KONFERENCA MEMŠKEGA PREDSEBMM FORD GROZI SZ ZARADI ANGOLE in pogajanjih pri sestavi novega odbora upoštevajo vsebino te spomenice in se zavzamejo, da bo novi deželni odbor, v novih bolj vzpodbudnih političnih razmerah, ki so nastale po volitvah 15. junija, sestavil tak program, ki bo upošteval zgoraj navedena načela in bo tako nov tudi po duhu v odnosu do slovenskega prebivalstva v deželi in njegovih vsestranskih narodnostnih interesov. Tako ravnanje bi pomenilo tudi dosledno izvajanje dogovorov med delegacijama deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine in Izvršnega sveta SR Slovenije v Ljubljani, ki jih vsebuje skupno sporočilo z dne 11. t.m. V tem smislu je potrebno, da se novi deželni odbor programsko obveže, da bo dežela: — izglasovala zakonski predlog za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v deželi, in sicer v tržaški, goriški in videmski pokrajini, ter ga na podlagi člena 26 predložila parlamenta v dokončno odobritev; — dosledno' upoštevala pri sestavljanju, sprejemanju, dopolnjevanju in spreminjanju deželnih zakonov in odlokov, pri imenovanjih, pri sestavljanju družbenoekonomskega programa in urbanističnega deželnega načrta, pri finansiranju raznih dejavnosti in v vsem ostalem delovaju vsestranske interese slovenske narodnostne skupnosti do take mere, da bo prišla do izraza narodnostna struktura dvonarodne-ga ozemlja in bo tako zagotovljen obstoj slovenske skupnosti; — stopila v stik s slovenskimi organizacijami in ustanovami vseh vrst vsakokrat, ko namerava kaj ukrepati na področjih, ki kakorkoli zadevajo interese slovenske narodnostne skupnosti. Slovenska kultumo-gospodarska zveza Odgovor francoskih komunistov «Pravdi» PARIZ, 22. — «Človeka ne smemo osrečiti proti njegovi volji», poudarja v svojem uvodniku glasilo KPF «THumanitè», ki odgovarja na očitke «Pravde», da je primer delovnega taborišča pri Rigi, o katerem so francoska, britanska in italijanska TV -odd&jale poseben film, zgrešeno ocenila. Glasilo- KPF objavlja izpod peresa glavnega urednika Andrieuja u-vodnik, v katerem je poudarjeno stališče francoskih komunistov, da niso nikoli zanikali pozitivne vloge SZ od revolucije do današnjih dni, tudi v boju za svobodo, vendar to ne pomeni, da morajo vsi vedno o-dobravati to, kar se dogaja v socialističnih državah, posebno še, če gre za načelna vprašanja. KPF ne sprejema zunanjih modelov socializma, ker ima svojega, zato pa poudarja še enkrat načelno stališče, da je socializem predvsem širjenje osnov svobode in da je svobodna družba «sredstvo in obenem cilj» v boju za socializem. Zato si francoski komunisti ne morejo predstavljati, da bi kogarkoli lahko zaprli samo zato, ker se ne strinja z družbeno ureditvijo ali nasprotuje režimu, ki ga sicer podpira večina. BOČEN, 22. - Stemski (Vipiteno) okrajni sodnik (pretor) je danes u-kazal, naj bo sodišče zaprto za javnost, in sicer zaradi pomanjkanja drv za kurjavo. Ameriški predsednik Gerald Ford je Sovjetski zvezi zagrozil, da njena podpora MPLA Agostinha Neta v Angoli ogroža proces pomirjeva-nja z ZDA. Moskvo je Ford obtožil, da podpira MPLA in torej državljansko vojno z milijonsko podporo v orožju in napravah. Istočasno je Ford obtožil senat, ker je prepovedal CIA, da bi še nadalje podpirali ostali dve vojski, ki s podporo Zaira in Južne Afrike delujeta na angolskem ozemlju. Pri tem je Ford priznal, da je CIA doslej izplačala tema vojskama po 25 milijonov dolarjev in potrebuje v ta namen še najmanj 35 milijonov dolarjev. Tudi Kubo je Ford'obtožil, da ogroža sporazumevanje z ZDA, češ da se Castrovi vojaki borijo na strani osvobodilne vojske MPLA. Zanimivo je, da Ford ni omeriil neposrednega posega zairskih oddelkov v podporo FNAL in. južnoafriške, vojske, ki je zasedla nekatere postojanke na jugu te države. V okviru pritiskov ha neodvisnost Angole velja omeniti .še dva dogodka: ameriška družba «Gulf», ki. je izkoriščala ogromna naftna bogastva Angole, je prekinila plačevanje davščin na izčrpani petrolej in napovedala, da bo ta denar izročila le «angolski vladi, ki jo bo podprla svetovna javnost». Kitajska je, preko besed člana vlade na nekem sprejemu, ponovila obtožbe Sovjetski zvezi, da se vmešava v angolske, notranje zadeve, obenem pa obse dila poseg južnoafriških rasistov, katere postavljajo Kitajci na' isto. raven s SZ. 1 Ford med tiskovno konferenco Bogata in raznolika (Nadaljevanje s 4. strani) ga italijanskega umetnika Capp-grossija, ki je pred nekaj leti dobil najvišje priznanje na ljubljanskem mednarodnem bienalu. V galeriji Forum v VI. Coroneo pa bo do konca meseca na Soljo ljubiteljev umetnosti veliko del veljavnih umetnikov, ki so v tem razstavišču razstavljali v zadnjih treh letih. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi imajo prav tako veliko prodajno razstavo skupine znanih predvsem tujih umetnikov. Podobno je v galeriji «La Lanterna» v Ulici sv. Nikolaja, kjer so na voljo dela kakih dvajsetih domačih predvsem pa tujih umetnikov. V tem bežnem pregledu bomo zabeležili še dve razstavi: v zavetišču «Gaspare Gozzi» so na ogled gostom zavetišča, pa tudi morebitnim tujim gostom te ustanove dela mlade tržaške umetnice Me-gi Pepeu. Gre za razstavo, o kateri smo že pisali in ki zasluži vso pozornost. Končno še besedo dve o razstavi v škedenjskem prosvetnem društvu «Ivan Grbec», kjer razstavlja pet mlajših umetnikov, en Italijan in štirje Slovenci Gre za razstavo, ki so jo v proslavo 30-letnice osvoboditve pripraviti Franko Vec-chiet, Franko Volk, Marjan Kravos, Deziderij Švara 'n Grimal-da. Vsak izmed omenjenih umetnikov je za razstavo pripravil po štiri svoja dela, vrh tega je razo-bešenih tudi pet grafičnih listov, ki sestavljajo mapo, ki so jo isti umetniki dali na prodaj po izredno nizki ceni 50 tisoč lir, hkrati pa dobiček namenili postavitvi spomenika padlim partizanom z četrtega okraja, torej iz skednja, t Kolonkovca, od Sv. Ane in Dacja. Gre, kot vidimo, za akcijo, ki ima poleg umetniškega tudi drugi nič manj velik pomen.