V ^TVO 7.AVM «• v I jubijani, !'ranOi? Umikih u!m*:i a. 8 Maina I. nadctr.). Ur«dn! ure za stranke so ort 10. do 11. Soio-dne .n od 5. uo (i. >c; oldne vsak dan razen nedelj m mn'ko v. Rokopisi ::c r/. vrafajo. Nefranknana pisma se ne •»prejemajo : : : !ARO( NINA celolclna ■ o poni ali pošiljanjem na dom v.a 1-m«. K Poletna K 10«, četrUetna \’-V, n-e-efna K 1 -fcO; a Nemčijo celoletno K 26 40; za ’ocla:o novenislvo in Ameriko celoletno K 36-—. : Posamezne številke po 8 vin. /AliJA izhaja vsak <‘;ii(^v .* .* ob pol 11. dopoldne. •. •. • UPRAVNISTVO se nahaja v Šelcnbmgov: ulici Slev 0, II.. > uraduje za stranke od 8. do ,2, dopoldne in cd 3. do 7. /\ Inserati: tnostopnn |>clilvislie;i o0 vin., podojen piostoi. puMan.i ::: in reklame 40 vin. — IreniJe f) ujcu a i:| lavniSlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma ?e ne sprejemajo ————— Reklamacije lisla so poštnino pioste. -............................ — Slev. 647. V Ljubljani, v petek dne 1. avgusta 1913. Lelo III. ialkanska mirovna konferenca. V Bukar.eštu se je pričela mirovna konfe-enca. ki ima veliko večjo nalogo nego eno-ravno zaključenje bojev med nekdanjimi za-ifzniki in razdelitev turškega plena; v glavični mestu Rumunije. ki je znala z najmanjšimi rt vami a s spretno politiko dobiti nekakšno rodilno vlogo, se imajo trajno urediti razmere ■a Balkanu in položiti temelj zanesljivemu miru. Tej nalogi so pač postavljene meje vsjed sajnovejše komplikacije, ki jo je povzročila turška armada s svojim pohodom v Odrin Dodano je namreč, da je turška ofenziva v 1 ra-'iji res le delo vojaških voditeljev7 z nnvcr be-pm na čelu in da ni užila carigrajska vlada nobenega zadoščenja s to improvizacijo. Vpliv vojaške stranke pa je prevelik, da bi se bila Visoka Porta upala po svojem prepričanju upreti njeni volji, in s strahom v srcu se je navdušila za »osvojitev« Odriiia. Kako se izteče to poglavje balkanskih ho-niatij, je doslej nerešena uganka, in nobena »Dana«, ki rajši vidi balkansko zemljo v grški in rnmunski kakor v bolgarski oblasti. Od »Dana«, ki je grehe Ferdinanda. Daneva, Savova itd. prtil bolgarskemu narodu na rame. Od »Dana«, ki je danes imenovat Rumune roparje, jutri pa naravne zaveznike Srbov. Od »Dana«, ki je požgal pred dolgonosim Ferdinandom toliko kadila, da je smrdelo do Sofije, potom pa vrgel svojega »slovanskega carja« med pangermnni! Ne. od takega zabitega lista se res ne bomo ničesar učili. Doslej smo prizanašali temu glasilu kru-mirjev, ali zdi se nam. da to izpodbada njegovo Imper tinenco. če želi, jo dobi torej še večkrat 1 lahko po krticah, ampak garantiramo mu, da ga bo potem bolelo in sicer tam, kjer ie najbolj občuten. — Pogreb drja. Kušarja ie bil včeraj ob 4. popoldne v Kranju ob veliki udeležbi raznih društev, korporacij in privatnikov. Pretežno so bila zastopana sokolska društva. Tudi ljubljanska mestna občina, v kateri je bil dr. Kušar več let svetovalec, je bila zastopana, nadalje odvetniška zbornica, društvo odvetnikov itd. Nad grobom je govoril prof. Marinko. — Hrvaška potovalna gledališka družba, k; je na Reki priredila več predstav, igra v so- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) DvoFak je sicer hotel osvoboditi Kvapila in ozmerjal celo Atokarja, naj ne uganja neumnosti, Kvapil sam mu je očital in pojasnjeval, da celo noč ni spal, naj posluša vest; toda tedaj sta ga prijela Kukla in Branski z namenom, da napravita smešno šalo; vzlic njegovemu STdi-temu in prosečemu uporu sta ga vzdignila in smejoč se, posadila natakarici v naročje, kjer sta držala tako dolgo, dokler ni Soirmar. spremljan od zaničljivega krohota, zapustil gostilne. Potem je pa zavladala trpka, prazna tihota, katere niso mogli odpoditi. Jenšovski Je pljuval, vsi so še zmerjali Soumarja, vse pa je imelo že drugačno, nekako prisiljeno lice. In ko je Kvapil začel znova bridko očitati Otokarju in Branskemu in Kukli. se mu je pridružil tudi DvoFak in mu pomagal. »Kaj boš ječal?« je sikni! Otokar. »Naj torej gre! Jaz pa mislim, da sem mu vendarle več nego kakšen Soumar.« Tu je Kvapil jenjal godrnjati, toda bilo mu je tesno v družbi; v njegovih očeh so se svetile solze srda In bolesti in duša njegova mu je pravila, da ne išče ničesaT takega, temveč nekaj druzega — nekaj druzega. Zaspan je bil in glava mn je omahovala. Zastonj je kričal Otokar; »Ladko, oživi se vendar! Saj je tu veselo. Poglej, jaz sem jih že požrl šest. imam že šest črtic.« Brezuspešno je klical 1 natakarico. bo to v parkhotelu »Tivoli« NfičiČeVft TOŠeKF*' igro »Ženožer«. Igra' se vrši ob pogrnjenih mizah. Začetek predstave ob 8. in pol zvečer. Društvo se ie odločilo, prirediti samo eno predstavo. Vstopnice se dobivajo v parkhotelu in g. V. Vukoviču ter zvečer pri blagajni. — Pogum. V Ameriki zbuja te dni posebno pozornost »afera«, katere glavni junak je so-drug Evgen Debs. voditelj severoameriških socialnih demokratov. Pred nekaj tedni je sprejel Debs, ki so ga ameriški sodrugi že večkrat postavili za predsedniškega kandidata, v svojo hišo v Terre Hautc v državi Indiana, Heleno Coxovo, hčerko metodistovskega župnika v tem mestu. Coxovo je policija aretirala na cesti zaradi nemoralnega življenja. Mlada, zelo lepa Helena Coxova, je bila ušla od doma s sinom ameriškega miljonarja in se poročila z njim. Čez eno leto se je mož sodnijsko ločil od nje in jej vzel otroka. Od tega časa je šele 20letna žena padala vedno nižje in je ponoči nagovarjala moške na cesti. Pri tem jo je zasačila policija. Tri dni je bila v zaporu, potem jo je osvobodil sodrug Debs in jo sprejel v svojo hišo, kjer je enakovredna družinska članica in kjer živi z Debsovo soprogo in njegovimi otroki. Zaradi tega pogumnega, odločnega koraka so-druga Debsa je nastalo splošno razburjenje po mestu in Debsa je »družba« bojkotirala. Sodrug Debs, prepričan, da je ravnal človeško in možato. je na družabni bojkot odgovori! s sledečo izjavo: »Sprejel sem mlado, nesrečno ženo. ki jo preganjata življenje in usoda in ki je bila v sled tega pritirana na slaba pota. S tem nisem storil prav ničesar drugega, kakor da praktično izvšujem krščanstvo in zahtevam od svojih prijateljev in znancev in od prijateljev in znancev moje soproge, da respektirajo tibožico in da občujejo z njo prav tako spoštljivo kakor z menoj in z mojo ženo. Ali jej hoče prebivalstvo tega mesta pomagati, ali jo pa hoče z organiziranim preganjanjem zopet pahniti na cesto in v obup? Naj se izpraša prebivalstvo tega mesta v nedeljo v cerkvi — pobožni in pridni, čed-nostni in oni, ki še niso nikdar imeli izkušniav: »Kaj bi storil Kristus s to ženo?« Izjavljam, da smatram Heleno Coxovo za svojega otroka in da se odrekam spoštovanju vseh farizejev in obrekovalcev. Resnični poštenjaki bodo na moji strani.« — Ta možata izjava sodruga Debsa je tako močno učinkovala, da so nekateri duhovniki na prižnici izjavili, da odobravajo Debsovo postopanje in soglašajo z njim. Socialist, brezverec, je moral učiti »pobožne« meščane, kako da se izvršujejo Kristovi nauki. — Razglas c. kr. dež. vlade za Kranjsko. V zadnjih letih se množe primeri da se avstrijski državljani, katerih sinovi se hočejo na Nemškem posvetiti mornarskemu poklicu, obračajo na posredovalce služb v Hamburgu, ki z iuserati v dnevnikih in leposlovnih časopisih obetajo, da mladim ljudem preskrbe proti plačilu večje ali manjše vsote službe mornarskih vajencev na prvovrstnih jadrenicah ter jih oskrbe s potrebno opravo. Pristojbine, ki jih zahtevajo ti posredovalci, največkrat niso v nobenem razmerju s tem, kar zanje dado. Svojih obljub tudi skoraj nikoli ne morejo izpolniti. Ker je le malo jadrenic, a veliko mladih ljudi, ki se ponujajo za mornarske vajence, si lastniki jadrenic tisto neznatno število mornarskih vajencev, ki jih potrebujejo, lahko preskrbe brez pomoči večkrat prav sumljivih posredovalcev služb, ki gledajo samo na svoj dobiček in ki potem mlade ljudi, ki so se jim zaupali, potaknejo na manj vredne male inozemske jadrenice ali pa se včasih, prejemši denar, popolnoma odtegnejo '■sem svojim zaveznostim. Časopis »Hamburger Beitriige«. ki je z lastniki jadrenic v Hamburgu v tesni zvezi, vedno nujno svari, stopati s takimi ljudmi v dotiko ter priporoča staršem dečkov, ki imajo veseljo do mornarskega poklica, naj se zatadi vpeljave svojih sinov v mornarsko življenje ne obračajo na posamezne osebe, katerih kakovost jim je neznana, ampak samo na take urade, ki so si s svojo javno delavnostjo pridobili zaupanje oblastev in občinstva. — K Smrti dijaka Petriča. O smrtni nezgodi dijaka Petriča poročajo še: Dijak Petrič je bil v noči od sobote na nedeljo v planinski koči na Kamniškem sedlu. V nedeljo zjutraj sta prišla v kočo na Kamniškem sedlu še dva dijaka, Tominšek in Hilbert. Vsi trije so odšli ZSrifriS na SlfljtoftToffilnšek in Hilbert sta šla po markirani poti, Petrič pa je šel z Rinke po grebenih. Med potjo so vsi trije dajali znamenja in drug drugemu s klici odgovarjali. Tominšek in Hilbert sta prišla srečno na Skuto, a Petriča ni bilo od nikjer. Pogledala sta v zglaševalno knjigo na Skuto in videla, da sc Petrič ni vpisal. To se jima je zdelo čudno; vendar sta šla do Kokrskega sedla, misleč, da ju je Petrič prehitel. Ker ga tam nista našla, sta se v vrnila v Kamniško Bistrico. Ker ga tudi tu ni bilo, je šel Tominšek še enkrat na Kamniško sedlo in pregledal vso pot do Skute. Ker ni bilo o Petriču nobene sledi, je sporočil Tominšek vso zadevo lovcu Bosu v Kamniški Bistrici. Ta je §ej § pastirjem 'v ponedeljek na planine in preiskal južno in severno stran Skute, a ni našel ničesar. Dijak Tominšek, sluteč nesrečo, je sporočil vest o pogrešanemu tovarišu svojemu očetu dr. Tominšku, predsedniku Planinskega društva v Ljubljani. Takoj se je zbrala rešilna družba, sestoječa iz znanih planincev gospodov: Brinšek. Kunaver Jože, Hrovatin in Bizjak. Odpeljali so se iz Ljubljane v torek popoldne. Sli so na Kamniško sedlo, na Okrešelj, na Savinjsko sedlo, kjer jih je že čakal član češke podružnice dr. Lcrmak, sedaj na Jezerskem, s petimi delavci. Družba je začela nato preiskovati ledenik ob stenah Skute in Rinke. Ko so opazili, da ima ledenik razpoke, so začeli preiskovati tudi te. In res, pri zadnji največji razpoki. en meter široki, so zagledali v globini 4 metrov Petriča — mrtvega. Ležal je^ z glavo proti tlom. Razpoka pod njim je šla še 8 metrov dalje v tla. Ponesrečenec se je moral prijeti za kako skalo, ki se je bržkone odkrttšila, da je padel na ledenik in odtod v razpoko. Pasti je moral najmanj 200 metrov globoko. Krvnih sledi ni nobenih, ker je v ponedeljek zvečer po planinah razsajala strašna nevihta in toča. Ponesrečeni dijak je bil ves razmesarjen. Roke ima nazaj zvite, zlomljene, glavo čisto stlačeno, noge v členkih nazaj zavite in zlomljene prstne kosti. Tudi prsa ima trikrat razrezana in razparana. Od obleke mu nj drugega ostalo kakor kos hlačnika in kos srajce. Truplo je bilo zledenelo in je je bilo treba odkopati. Potegnili so ga kvišku z vrvmi, zavili v rjuhe in spustili polagoma po ledu do proda. Tu so ga naložili na nosila in ga v sredo prinesli skozi Zrelo v mrtvašnico na Gornje Jezersko. odkjer ga prepeljejo v Ljubljano. Petričev pogreb bo v soboto op pol petih popoldne iz Sp. Šiške na pokopališče k sv. Križu. — Lokalna organizacija v Spodnji Šiški še enkrat poudarja, da se njena vrtna veselica v nedeljo dne 3. avgusta v gostilni pri An-žoku vrši tudi v slučaju slabega vremena. Sicer pa upamo, da se nam bo smejalo solnce, tako da se bo veselica zatnogla vršiti na vrtu in dvorišču v polnem obsegu. Ples, papirni me-tež, brza ror-pošta, cvetlični korzo. umetalen ogenj, petje, koncert tamburaških zborov itd.: dovelj razvedrila za vsakogar. Vrt in dvorišče bosta okusno dekorirana. Zato vsi na veselico k Anžokti! — Vzrok — beda. V sredo zvečer ob pol osmih so našli v »Zvezdi« v Kranju mrtvega strojarja Jožefa Zidana iz Dobrunj pri Ljubljani. Rojen je bil leta 1847. Židan je sedel vse popoldne na klopi, zvečer je izdihnil. — Kinematograf »Ideal«. »Glumaška kri« se predvaja danes zadnji dan. Jutri »Krvavi poljub«, sijajna zgodba iz bolgarsko - turške vojne. V torek »Ženski odvetnik«, pogodba Don Juana. ____ Štajersko. — Legar In stanovanja v Trbovljah. Zad-nij legar je napotil graško namestništvo, da je poslalo uradnega zdravnika dr. Bussona v Trbovlje preiskat ondotne razmere ter predlagat, kaj naj bi se ukrenilo, da se odstranijo nedo-statki in a sanira občina. Kakor smo se informirali, je podal dr. Busson obširno poročilo, ki je zelo zanimivo. Seveda je ta zanimivost prave žalostna. Besedam uradnega zdravnika se ne bo mogla očitati ona tendenčnost, ki jo radi podtikajo socialističnim opisom. Zato podajamo nekatere njegove podatke, ki razgrinjajo strašno sliko. Ker ni zadostnih kletij. drvarnic in prostorov za premog, napravljajo ljudje za delavskimi hišami sami na najpriinitivnejši način lesene bajte, v katerih ne shranjujejo le hišnih da bi Kvapila razvnela in razgrela, zastonj mu je napival na zdravje in ga silil, naj z drugimi trka na pobratimstvo: Kvapil ie bil neizrečeno žalosten in poln otožnosti. In Otokar je poskočil. potegnil ga za ramo in zapiskal s tenkim glasom: »Ladko. s tabo ni nič, ti si utelešena gnjiloba!« Pa se niso več brigali za Kvapila in začeli prepevati. In čim bolj so se razvnemali in čim več so pili, tem bujneje so prepevali. Od domovinskih pesmij so prešli do pesmi lažje, skoro sumljive vsebine. Jenšovski je pri tem gestiku-liral in bil z roko ob mizo. Časih je i zacepetal, zavriskal, se zvijal, da se je zdelo, kakor da si s celim telesom pomaga pri petju. In ostali so gestikulirali za njim. cepetali, vriskali in bili ob mize. Najgorje se je pa vedel Otokar. Zlezel ie na stol, izvlekel izpod mize Bismarka in ga po-ial po sobi. Bismark je lajal. vil. skakal iz kota v kot in Otokar bi bil skoro počil od smeha Napravil je tako peklensko vpitje, da sta pritekla gostilničar in gostilničarka iz izčepa. Natakarica mu Je zamašila usta, napleskala ga po rokah in hitela sedet k Jenšovskcmu. »K meni, k meni, Tončka!« je klical Otokar. XIX. Po enajstih so zapuščali dijaki gostilno. Bil jih je cel trop. »Pasji mraz!« se Je pokregal Jenšovski. »Kvapil. nojdite. primite se me! Moramo se kje pogreti. Tu za voglom je kavarna, mala luknja. Kava vas postavi na noge!« Kvapil se ga pa ni oprijel; zoprno mu je bilo pri besedah Jenšnvskega in odločno je za- čel siliti Otokarja, naj gre sedaj z njim domov, ker je zakrivil, da ni mogel s Soumarjem. »Glej ga no, LadkaJ« je odbil Otokar. »Ko bi se vsaj ne delal tako svetega. Ali inari misliš, da ne vemo, kaj se godi na Dunaju? Pojdem s teboj, toda preje moraš ti še z nami.« Kvapil se je udal. a bil je molčeč in vase zamišljen. Le DvoFdk ga je miril, češ, da bi ga sam najraje vzel k sebi, ko bi imel sobo zase. Malo korakov za voglom so res dobili kavarno z zelenimi zagrinjali na durih. Vstopili so, V lokalu, ki ni bil velik, je stal biljard, in dva Študenta sta igrala partijo. »Kako ne bi vedel, da tu najdemo tebe!« je pozdravil Jenšovski nenaspanega blondina, kateri je s tagom v roki čakal, kdaj preneha drugi igrati. »Ako bi prišli ob belem jutru, Ladko,« se je Otokar obrnil h Kvapilu. pa bi ga dobili tu. Potem pa se vlečeta z ono-le tam,« je pokazal na natakarico. »Da. Ladko, tako se to godi. To sem jaz tudi že večkrat storil.« Ko so izpili kavo. so se dvignili in znova odšli na ulico. Korakali so mimo »Slovanske lipe«, kjer so kuharice imele plesno zabavo. »Sem. sem!« je vriskal Otokar. »Ladko, tu se razvedriš!« In šli so ter potegnili za seboj i Kvapila. V lokalu le bilo polno prahu, pot je smrdel s potnih teles hišin in upehanih plesalcev. Otokar je bil precej v kolu. »Tu je imenitno!« je hvalil Kvapihi. »Ladko, poskoči, nič boljšega ne dobiš! Glej. tam-le z ono debelo kuharico poskoči!« In sam je hitel zopet in se znova vrtfl. Kvapil že ni več vedel, kal se godi z njim. predmetov, ampak nastanjajo ju«, aomace vali. V Retju je cela kolonija takih ' nesnažnih zgradb. Te razmere še poslabšava okolnost. da ni urejeno odstranjevanje in shranjevanje odpadkov. V hišah št. 51 in 67 na Lokah, kjer « bilo več slučajev legarja, so se dognali sledeči nedostatki: Hiši sta stari in nastanitev je veliko pregosta. Družina H. z II osebami lina dve sobi s 4 posteljami; družina M. s 6 osebami Im« eno sobo z dvema posteljema na razpolagol Družini K. in N., vsaka s šestimi osebami imata po eno sobo s 3:8 ozir. 4 m širinee in ljj 2:6 ti višine! Po štjrj. take družine Imajo eno skupno kuhinjo! 4 malimi ognjišči, odkoder je vhod v vsa štiri stanovanja. — V hiši št. 51 stanuj* v podstrešni izbici, ki nima okna, eno odrasio dekle in dva odrasla fanta v dveh posteljah. Ravno skozi to izbo gre straniščna cevi Podobne razmere so pri družini S. V takozvani »stari šoli« in v »stari steklarni« na Retju stanuje okrog 100 oseb, Ti dve hiši, ki sta bili zgra-jeni za druge namene, nikakor ne izpolnjujeta pogojev stanovanjskih hiš. Hodniki in nekatere fantovske sobe, ki so še prenapolnjene, so tako temne, da morajo biti celo ob iasnih dneh umetno razsvetljene. V teh sobah so številne postejje le po 1:25 m široke, ki pa služijo kot dvojne postelje po dvema fantoma. Sobe so večinoma zelo nečiste, odeje so polne nesnage. V gornjem nadstropju ima 88 fantov le dva škafa zn umivanje! V nobeni hiši ni vodovoda. Vsak škaf se mora posebej prinašati. 60 fantov v »stari šoli« mora hoditi v neko stransko hišico, da se morejo umivati. V »stari steklarni« je za 72 strank po en kotel za pranje; razun tega je v obeh pralnicah še domača pekarna. Po dve sobi sta po dolžini ločeni z zidom tako da ima vedno le prednja luč skozi okna zadnja pa je vedno v poltemi. Obe hiši sta last trboveljske družbe. Tesno zgrajene hiše na št. 1. 2. 50, 58, 59, 60, 61, 62. 80 na Retju nimajo ne kleti, ne jame za pepel ne kakšne pitne vode. Vse te hiše odkladajo odpadke na prosto ali na v trboveljski potok. Vse skupaj veže kanalizacije z eno samo greznico, ki se pretaka v trboveljski potok. Razuntega se iztakajo v greznico samo trije studenci. Neposredno poleg greznice se izliva v vezo Dreotove gostilne studenec, ki je nedvomno tako kakor številni na hribu izvirajoči in od prebivalstva za pitno vodo rabljeni studenci v zvezi z onimi vodnim: toki, ki gredo v stranišča. Kadar je malo vode se odtod lahko onesnaži ves obvod studencev. ker odteka gnojnica nazaj. Velik del navedenega se nanaša na hiše. ki so last trboveljske premogokopne družbe. Toda tudi v občinskih hišah so razmere jako slabe — Človek bi mislil, da je to poročilo iz Afrike Pa ni Tako stanujejo ljudje v Trbovljah, na Štajerskem, sredi evropske kulture, pa ne vagabundi ki morajo biti veseli, če pridejo sploh pod streho, ampak ljudje, ki delajo, tvegajoči damiadan svoje življenje; ljudje, ki so s svoimi rokami znesli miljarde na kup. Njah »gospodarji« stanujejo po palačah in ne bi dali svojim psom takih stanovanj. Za delavce pa so dobra! zm. " ' ' ■ '■■■ ... Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob n. dopoldne io stane naročnina F Za avstro-ogrske kraje- celoletna.................................... K 2160 P0”^"3............................................ četrtletna........................................... 540 mesečna............................ . ! * 180 Za Nemčijo: celoletna.....................................K 26 40 P®11*1"................................. . .13-20 četrtletna . ................ mesečna.....................! ! ! * * " 220 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin, v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom Upravni št v o »Zarje* v Ljubljani. Trst. — Z državne železnice. Sistem poslabšanja. šikaniranja in izkoriščanja, ki ga je uvedel ,,H—-■■fiSiii-.rr I-Trr- , , |1 PT* Samo neko strašno težo je čutil na prsih in kakor da bi padal v pusto praznoto. In ta praz: nota kakor bi se nad njim zgrinjala in da bi bilo vsega konec. »Bože, Bože!« je zastokal časih, ko se je zavedel; pa zopet je padal v praznoto. In ker je bil ves utrujen, je zaspal pri mizi. Kmalu so ga zopet zbudili, češ. pojdejo še dalje, pokažejo mu še marsikaj. Toda odšlo jih je le pet, ostali, med njimi i DvoFak. so obtičali P« »Slovanski lipi«. »Torej kam?« je vprašal Otokar, kličoč Bismarka. »Doli, doli, naj Ladko malo preronia Prago! Vidiš. Ladko.« mu je kazal, »tam-le ie pri Hrubovih, kjer so razsvetljena okna. Danes tam plešejo. Koldinski, tepec, se je s tem bahal. Tudi jaz bi lahko, ko bi hotel. Toda Hrubov Ivan mi je preveč zoprn, nego da bi------------------- Kvapil je pogledal na okna. Zdelo se mu je, da bi tam, tam bi našel osvoboditev. Toda Otokar ga je prijel in vlekel dalje. Na voglu ulice ie stopical klobasar okoli kotlička. »Pet klobasic!« je kričal Otokar. Klobasar ga je nezaupno pogledat, potem pa naglo pobrskal po kotličku in na pokrovu razvrstil nekoliko klobasic. »Raje drugič, striček!« je zamahnil Kukla z roko in vsi so naglo odbežali smeje se. Potem so šli mimo prodajalne materijalisri nad katere durmi je visel lesen angelj z razpc timi peroti. »Dragi moj. božič je že davno minul!« j-vzkliknil Jenšovski. ozrl se. če ni nikogar bli>: in snel angelja. Razdelili so si perotnici. noge in glavo. Vsak le nekaj utaknil v žep. »Ladk<. tu imaš nekaj — za srečo!« je detal Otokar ter utaknil Kvapilu perotnici v zimnik. ravnatelj Golamboš v tržaškem državno železniškem obratu, presega že vse meje. Ni ca dneva da se ne bi izvedelo o kakem novem poslab-fevalnem ukrepu, gospoda Oolambo.ša ali o kakem posebnem junaštvu njegovih mnogoštevilnih vdanih podrepnikov. Ne vemo, kam meri taka politika in tudi ne vemo. če se gospodje zavedajo velikega razburjenja osobja, ki m ravno pripravljeno trpeti večno tak tiranski sistem. Da je želja železniškega ministrstva o_d-vzeti' železničarjem čim več doseženih pravic, [e zdavnaj znano. Ali vnetost tržaškega ravna-ten« gre gotovo celo preko želja železniškega ministrstva. Nemara hoče imeti on prvenstvo \ tem da vsili predvsem zelezmcarjem v 1 r« stu najbujši in najskrajnejši boj? Ni se varno igrati z razburjenjem delavstva. — Kapitalistična koalicija. Te dni se je ustanovila v Trstu nova kapitalistična organl-zacia »Centralna zveza zadružnih zvez na Primorskem«. Ob tej priliki se le vršila posebna slavnost katere so se udeležili zastopnik trinajstih tržaških, sedmih goriških m štirih puljskih konzorcijev ter raznih drugih posameznih kapitalističnih zvez in podjetij. Bili so navzoči tudi prvaki italijanskih nacionalcev poslanci Usal Pitacco, Rizzi, Gasser ter razni drugi klerikalni poslanci. Bil je navzoč tudi naš modri župan Valerio in zastopnik namestništva z eno besedo, vsi znani in neznani stebri trzaške- ga kapitalizma, ki so se ob ustanovitvi no^e kapitalistične organizacije, kakor je bilo razumeti z njih govoranc, prav, izvrstno počutili. Govoril je predvsem tajnik' nove zveze. Pola, ki je zlasti poudarjal potrebo, da se delodajalci čim tesneje koalirajo za obrambo svojih gospodarskih interesov itd. itd. Posebno lepo je tudi omenil c. kr. obrtno oblast, od katere pričakuje. da bo dosledno odklanjala »neutemeljene« peticije pomočniških zborov. Italijansko nacionalistično časopisje napada venomer avstrijsko obrtno oblast, češ da podpira podjetnike tujih narodov na škodo italijanske trgovine. Ob tej priliki so pa nacionalistični veljaki na mah pozabili na vse to. Hvalili so avstrijske oblasti ter se priporočali za podpiranje zveze, ki ima nalogo varovati interese velekapitalistov pred napadi nezadovoljnih in nenasitnih delavcev itd. Zlasti je bila gospoda jezna nad pomočniškimi zbori, ki nočejo ničesar vedeti o »raznednem sodelovanju« in ki se prav nič ne ozirajo na interese delodajalcev. Po mnenju teh go.spodov so zahteve pomočniških zborov, da naj se odpravi akordno in ponočno delo pekov, sila nevarne za reazvoj Industrije. Zato se klanjajo in hvalisalo navidezno toli kritizirani c. kr. avstrijski oblasti, ki je seveda obljubila svoje prizadevanje v smislu izraženih želja. Pač zgovorni dokazi teženj in stremljenj I tržaškega nacionalističnega kapitalizma! Druga vojna na Balkanu. KONFERENCA V BUKAREŠTU. Biikarešt, 1. Druga seja mirovne konference je bila včeraj ob 4. popoldne. Bavila se |e s formalnimi rečmi. Zvečer so imeli bolgarski delegati konferenco z rumnnskuni, danes jo imaja s srbskimi. Črnogorskimi in grškimi, popoldne je pa zopet skupna seja. ANGLIJA IN TURČIJA. London. 31. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je govoril parlamentarni tajnik A c* lan d o balkanskih dogodkih m dejal, da so se vse velesile posvetovale o vpadu I urkov v Tracijo. Anglija ne predlaga nobene separatne akcije, ali turška vlada je bila posvrajeiia. ker je Anglija ne more valovati posledic, ki lahko nastanejo zanjo neposredno iz nasilne akcije. VELESILE IN RUSKA AKCIJ/V. Berlin. 31. »Tfigl. Rundsch.* poroča iz di-plomatičnih krogov, da se velesile posvetujejo o korakih, ki naj se store proti I uruji. Uvazuje se predlog, da se podeli Rusiji evropski mandat. Rusko črnomorsko brodovje ima morda poskrbeti, da se spoštuje volja Evrope. O obsegu ruskega nastopa se vodijo posvetovanja. 1 - zveza želi, da se za enkrat ostane v mejah Po* iuorske demonstracije, medtem ko zahtevata Rusija In Francija takoj ostrejša sredstva. Na pomorsko akcijo drugih velesil se ne misli, tudi o ruskem pohodu v Armenijo ni več govora^ ker podpira Anglija stališče trozveze ki noče ničesar vedetd o ruskem maisu v iVlalo Azijo. Turčija dobi odškodnino. Berlin Iz Peterburga poročajo, da so velesile pripravljene.dovoliti nekatere izpre-membe na Črti Enos-Midija. 1 udi Rusija in Nemčija ne ugovarjata. Turčija uvažnje. Pariz f »Journal des Debats« poroča iz Carigrada, da uvažuje vlada izpraznitev Odrina, če dobi primerne kompenzacije. Meja Enos-Midij-a bi se morala korigirati, obe mesti naj bi ostali Turčiji in velesile naj bi dovolile, da se takoj zvišajo carine za 4 odstotke. Enver ne gre iz Odrina. Carigrad, 1. Enver beg brzojavi ja, da ne zapusti Odrina s svojimi četami na noben način. tudi če pade vlada zaradi tega. Odrin utrjujejo. Duna]. 1. Iz Odrina javljajo, da se utrdbe z mrzlično naglico popravljajo. Težki topovi in munlcija se vozi od Čataldže. (jlavna armada. ki šteje 220.000 mož. stoji še pri Lozengradu. Turška spomenica. Carigrad, 1. Turška vlada je predložila v Londonu spomenico, ki navaja razloge, zakaj da naj Evropa prepusti Tracijo Turčiji in upo-zarja na hude posledice, ki bi zadele I určijo doma. če bi velesile nasilno nastopile. Zadnle vesti. BERCHTOLD IN KROBATIN. Dunaj, 31. Vojni minister Krobatin je včeraj zopet obiskal grofa Berchtolda v ministrstvu za zurvanj« zadeve in je ostal celo uro pri njem. V poučenih krogih zatrjujejo, da se tičejo te ponovne konference novih vojaških zahtev, ki se imajo predložiti delegacijam, in zvišanja rekrutnega kontingenta. Ministrske konference. Dunaj, 31. Snoči je imel grof Berchtold daljšo konferenco z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom in s finančnim ministrom ZaJeskim. SAMOMOR. Trst. 31. Računski svetnik pri namestništvu Lehner se je ustrelil. Baje je bil hudo ne-vrasteničen, KRUPPOV ŠKANDAL PRED SODIŠČEM. ""Berlin. 31. Danes se je pred vojnim sodiščem pričel proces v Kruppovi aferi proti sedmim uradnikom vojne intendante. Obtoženci večinoma priznavajo, da so dajali Kruppovemu zaupniku Brandtu podatke in tudi da so spre- Delavske konsumne zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO vpisana zadruga z omejenim poroštvom. iif • jemali 'darila. Zagovarjajo se, da se jim to ni zdelo kaznjivo. Lajtnant Tilian pravi, da je dajal Brandtu podatke, denarja pa ni dobival. Predsednik konstatira, da mu je dal zelo veliko materiala in ga obveščal tudi o cenah konkurentov. Lajtnant Schleuder mora priznati, da je dalal Brandtu zelo tajna poročila. Predsednik konstatira. da bi bila prišla ta poročila prav tako lahko v tujino, kakor so prišla poslancu Llebknechtu v roke. Eden izmed obtožencev pravi: Vedno sem imel občutek, da sta Krupp in država eno in isto. Sodišče je sklenilo, da bo obravnava le tedaj tajna, če pojde za vitalne interese deželne obrambe. TURČIJA KONFISCIRA POSESTVA. Carigrad, 31. Vlada je ukazala, da se imajo konfiscirati vs posestva princa Sabah Edina, ki je bil v procesu proti napadalcem na Mah-mud Ševketa in contumaciam obsojen na smrt. KUGA. Peterburg, 31. V Zarizinu blizu Sarepte so konstatirali slučaj kuge. Bolnik je umrl. NEZGODA NA MORJU. London, 1. Križarka »King Alfred« je blizu rta Spurmhead zadela ob španski parnik »Am-bado«. ki se je potopil. Osobje parnika. 25 mož, je rešila križarka. STAVKE. Milan, 31. Raznašalci brzojavov so stopili v stavko, ker se jim ni zvišala plača. London, 31. Delavci v ladjedelnicah so glasovali za ponudbe delodajalcev, ki jih sprejemajo za eno leto. S tem je stavka preprečena. GENERALNI ŠTRAJK V TRANSVALU. London, 31. Iz Johanesburga poročajo, da pričakujejo tam še pred koncem tega tedna izbruh generalnega štrajka, če ne pride do novega pogajanja. Vse trgovsko življenje je obtičalo. Ves denar porabljajo ljudje za nakup živeža, čigar cene so silno poskočile. VROČINA V AMERIKI. Novi Jork, 31. Od zapada čez srednje države prihaja proti vzhodu silna vročina. V Chicagu je umrlo 20 ljudi, v Clevelandu 12. v Novem Jorku 4 od vročinske kapi. Tudi po drugih mestih je umrlo več ljudi vsled vročine. HOMATIJE V MEHIKI Novi Jork, 31. Vlada v Washingtonu je dobila vesti, da namerava mehikanski predsednik Huerta demlsioniratl in da bo najbrže De la Barra njegov naslednik, REVOLUCIJA V VENECUELI. Novi Jork, 31. Doslej še nepotrjene vesti pravijo, da so Castrovi pristaši zavzeli mesto Coro in ujeli guvernerja generala Jurada. Slišati je tudi, da se je Castro izkrcal v Venecueli. Tukajšnji listi pravijo, da pripravita Castro revolucijo. Vsem konsumentom! S 30. junijem 1918 so zaključile Delavske konsumne zadruge svojo IX. zadružno dobo z najboljšim uspehom, ki dokazuje, kako se tudi v naših pokrajinah razširja z največjo hitrostjo zadružniška ideja. Kdor se ni še pridružil Konsumni zadrugi, ozre naj se na spodaj navedene številke, pomisli naj na mogočnost, katero zastopajo včlanjeni leonsumenti in na to, kar bode zamoglo izvršiti zadružništvo v kratkem, ako bodo konsumenti razumeli, da je najmočnejše orožje proti podraževanju živil Konsumna zadruga katere glavni namen je postaviti se v bran ekonomičnemu neredu glede izdelovanja in razpečavanja izdelkov Napredki Delavskih konsumnih zadrug K 208.001*05 148.450*19 201.206 58 366.482-97 615.508.12 „ 873.39240 „ 1,050.829-18 „ 1.334.05310 , 2,436.446-73 S I. zadružna doba 1903—1905 (19 mesecev) . . . . . II. r> v 1905—1906 m. » v 1906—1907 r\ . IV. ff p 1907—1908 . . . . . v. v v 1908—1909 \ /. . VI. v 1909-1910 *. . . . VII. * v 1910—1911 . . . vin. rt v 1911—1912 IX. v v 1912—1913 . Od dneva ustanovitve do 80. junija 1918 K 7,234.370-32 Inkaso tekom zadružne dobe 1912—1913 ....... K 2,436.446 73 Inkaso tekom zadružne dobe 1911—1912........................ „ 1,334.053.10 Narastek zadnjega leta K 1,102.393,63 Odgovorni urednik Fran B a r t I. Izdaja in zalaga založba »Zarie«. Tiska Pčiteljska tiskarna« v Ljubljani. 1 n jf T — r T Tl T Tl v n j n* JL1 «1 VB A/A 1 W 1 M zopet ordinira. : „ ~ ajpe . 1 -L 3 Konzumno društvo rudarjev -.......— v Hrastniku ===== r, z. z o. z. išče dogrega trgovskega pomočnika, ki je tudi sposoben za vodstvo prodajalne. Plača po dogovoru. Nastopi lahko takoj. Ponudbe do 10. avgusta Načelstvo. Osredqji urad in osrednja skladišča: Trst, ulica S. Franeesco štev. 21. 2S skladišč za razpečavanje blaga. 14 skladišč v Trstu: Št. 1. Ulica deli’Istria 10, vogal ulica Montecchi (z mesnico). Št. 2. Ulica Belvedere 34. Št. 3. Ulica del Salice 4 (po mesecu avgustu ulica Settefontane 6 z mesnico). Št. 4. Ulica Acquedotto 67. Št. 6. Ulica Conti 26. Št. 8. Ulica Girolamo Muzio 6. Št. 10. Ulica S. Marco 13. Št. 12. Ulica del Rozzo Bianco 5. Št. 13. Ulica del Lloyd 10, občinske hiše. Št. 16. Kjadin Sv. Alojzij 800, občinske hiše. Št. 17. Škedenj, Trg. Št. 18. Vrdela, občinske hiše 11. Št. 20. Ulica Raffineria 3, I. in II. nadstropje (oblačila). Št. 26. Ulica R. P. Vergerio 871, občinske hiše. 8 skladišč v Istri: Št. 5. Milje, št. 9. Pulj, št. 11. Isola, št. 15. Koper, Št. 19. Pulj, št. 25 Milje-Chiampore, št. 27. Rovinj in št. 28. Bertoki pri Kopru. 6 skladišč v Furlaniji: Št. 7. Gorica, št. 14. Tržič, št. 21. Korrain, št. 22. Muša, št. 23. Fara in št. 24. Tržič-Panzano. V kratkem se otvore sledeča skladišča t V Trstu, Rojan, Largo tra i rivi z mesnico; v ulici S. Marco mesnica. — V Gradišču v lastni hiši; ki se gradi. — V Vižinadi, s priklopitvijo že tam obstoječe samostojne zadruge. Načrtana skladišča: Trst: Sv. Marija Magdalena zgornja; Ponziana (občinske hiše); Sv. Sobota (občinske hiše); Greta; Škorklja; Sv. Križ; Tržič; mesnica, pekarna in tretje skladišče v bližini železniške podaje; Ronki; Milje-Grvatini; Buje; Tiran; Opatija-Vo-lovska; Reka. Obširno poročilo se objavi koncem meseca avgusta, in se ga bode dobilo v vsakem zadružnem skladišču. _______ Delavske zadruge prodajajo le članom in proti gotovini. Skladišča Delavskih zadrug so odprta vsakemu, ki hoče postati član, podpisavši delež 20-tih, kron, katerega se izplača tudi v malih obrokih. Delavske zadruge nudijo velike koristi brez najmanjših žrtev od strani članov. Nadaljna pojasnila dajejo naša skladišča, kjer se podpisavajo tudi pristopne izjave. Trst, v juliju 1918. Ravnateljstvo. *jr> g 'roča se v marljivo odjenianje vžigalice „Arbeiterwille“. Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani. Občno kaiisuMO društvo »Trbovljah registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. • • V • i po najmzji ceni. Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-::: kih do 40 kron. ::: Načelstvo. □ ■ □ H ■ m ■ ’~3L ŽE3BE3: Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za- ••• ••• ••• • •• ložbi „ZARJE“. Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor vsako leto K 1*—. ::: Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. IBSHH □ o Občno konsumno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom. —....... n.. . , ..-A - . ■ - --- Glavna prodajalna v lastni hiši. Štiri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter jih obrestuje po ----- A}\ 01 4 2 0 m m m K! m m m M m m □ NASI ZAPISKI -Socialistična revija. S Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6’40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3'60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskovw v Gorici. ---------------------------------------------- s II m m m m H m & m m m □ □ □ m m m m m □ (£Xs(; <3W; M ŽENSKI LIST glasilo socialističnega ženstva Urednica: Alojzija Štebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v 1 jubljani. mm Sp ©U) m Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba „Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena Hans Kirchsteiger: Pod spovednim 50 vjn pečatom. II. del. Cena 2 K. S. M a c h a r: Magdalena. Preložil dr. Anion P. Miha 1 c !<: Iz . ižh življenja. Cena 1 K, Dermota. Cena 2 K. M. G or k i j: Mati. _a f . Hans Kirchsteiger: Pod spovednim t. Zola: Rim. Prevel htbin Kristan, pečatom. 1. del. Cena 2 60 K. Znanstveni spisi: Dr. D ra e Lončar: Politično življenje D r. 1 v a n P rij a t e 1 j: Prešernov spomenik. Slovencev. ’ Cepa 80 vu?\ Dr. Drae. Lončar: Dr. Janez Bleiweis D r. Iv a n P rij a te 1 j: Drama Prešernovega in njegova doba. Cena 1 K. /-ivIjenja. Cena 40 vin. J 6 Abditus: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: — Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin. — — Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin. —•— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. — — Razprava VII rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj. Cena 6 vin. —■■— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin. A n t. K r i s t a n: Socializem. I. zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin. . Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin. _ . . K. Marx in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin. L. 'Wa h r m u n d : Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Karl K a u t s k y: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin. Knjižica časopisa „Naprejtt. Karl Kautsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin. Karl Kautsky: Proletarijat. Cena 30 v. Karl Kautsky: Razredni boj. Cena 40 v. Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena 50 vin. EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin. Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin. E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin. Koledarji: Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K- Y, zalogi so tudi še letniki 1912, 1911. Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši. Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin. Naši Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. „Zarja“: letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron. “4ČT Založbo,Zarje* v Ljubljani. tr< Hi e