[Nmjv.čji v ZHnifwiih drimh sa rac leto • • • $6.00 Za pol lete > • • • • $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za haozemstro celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—1242 NARODA Tha largest SHoreman Daily to the United Stotei. list slovenskih delavcev Y Ameriki. and legal Holiday«,/ 75,000 No. 212. — Stev. 212. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Offloe at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHeisea 3—1242 NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 10, 1936—ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. HITLER HOČE IMETI VSE BIVŠE NEMŠKE KOLONIJE NA KONGRESU SVOJE STRANKE JE DRŽAVNI KANCLER HITLER ZNATNO RAZŠIRIL SVOJ PROGRAM Odgovornost za sedanje razmere na Španskem je zvrnil Hitler na bofljševike in Zide. — Nemčija se ne boji ruskega vpada. — Nemčija ima isto pravico do življenja kakor jo imajo drugi narodi. — Manj kot milijon nezaposlenih. NUERNBERG, Nemčija, 9. septembra. Ob o-tvoritvi osmega, kongresa narodne socijalistične stranke je imel uvodni govor nemški državni kancler Hitler, v katerem je znatno razširil svoj program. Predvsem je zahteval, da morajo biti Nemčiji vrnjene kolonije, v isti sapi pa pretil Rusiji in ji zagotavljal, da se je Nemci ne boje. Dvignil je pest ter zapretil proti vzhodu: — Mi se ne bojimo boljševiškega vpada v Nemčijo; ne zato, ker mislimo, da se tak vpad ne more izvršiti, pač pa zato, ker hočemo naš narod tako ojačiti, da bo z brutalno odločnostjo odbil vsak vpad v nemško ozemlje. Naš trden sklep je, da Nemčija p°cl nobenim pogojem ne sme postati žrtev tujih mili-tarističnih sil. Po Hitlerjevem mnenju ni v zadnjih dva tisoč letih še nikdar pretila svetu taka nevarnost kot mu preti sedaj od boljševikov. Istočasno je najavil štiri leta trajajoč program, ki bo dvignil Nemčijo na vojnočasno stališče glede produkcije surovin, ki jih ni mogoče dobiti iz kolonij. Osemsto tisoč nazijev je planilo kvišku in začelo ploskati, ko je Hitler vzkliknil: — — Nemčija mora dobiti nazaj vse kolonije, kajti brez njih ne more živeti. Nemški narod ima do življenja isto pravico kot jo imajo drugi narodi. V Nemčiji pride na vsako kvadratno miljo 1 36 prebivalcev. ki ne morejo, pa naj si še tako prizadevajo, dovolj pridelati za svoje življenje. Ker Nemčija noče omejiti rasti naroda, ampak jo hoče še povečati, mora razmišljati o bodočih posledicah. Nemški voditelj je omenil tudi sedanje razmere na Španskem ter dejal, da je španska revolucija sad boljševiške propagande. Medtem ko se noče nobena država vmešavati v španske zadeve, širi mednarodna židovska klika boljševiško propagando ter ima v to svrho na razpolago ogromne finančne vire. V drugem delu svojega govora se je Hitler skliceval na svoje uspehe. — Ko so prišli narodni soci-jalisti na krmilo, — je dejal, — so vladale v Nemčiji neznosne razmere. Zdaj se je pa položaj tako izboljšal, da ni niti en -milijon ljudi brez dela. Vse tovarne obratujejo. Kultura je oživljena brez ži dovske pomoči. Nemčija je danes mogočnejša kot kdaj prej v političnem vodstvu in v vojaški zaščiti. V svoji zahtevi, da mora dobiti Nemčija nazaj svoje kolonije, je švrknil tudi Anglijo rekoč: — Neki angleški politik je rekel, da Nemčija ne potrebuje kolonij, ker lahko kupuje surovine. Ta izjava je slična izjavi tistega burbonskega princa, ki je rekel, ko je lačna množica zahtevala kruha: — Cemu pa ne jedo piškotov? Krivico versaillske pogodbe je obsodil z besedami: — Ce bi ne bila Nemčija že petnajst let izrabljana in če bi imela svoje kolonije, bi ji bilo znatno lažje reševati težke probleme. Trditev, da bi kolonije Nemčiji ne pomagale, je nesmisel. — Ce je mB 4000 žena in otrok iz Pasa-jesa in Renterije je bilo odpe-Ijanih v San Sebastian, od koder bodo poslani v Bilbao in na Francosko. Governer Antonio Ortega se je odločil, da ne preda San Sebastiana brez boja. Obenem pa tudi -ne bo dovolil anarhistom, da bi mesto razdejali, kadar bi jim bilo treba mesto zapustiti. Med strankami v San Sebastianu je bil spor poravnan in sedaj so se odločili, da mesto utrdijo. Okoli mesta so postavili skrite postojanke za strojnice in fašisti bodo mgrali 'napeti vse svoje-sile, predno hod o mogli mesto zavzeti. Vladne Čete zagotavljajo, da pričakujejo iz Catalonije več aeroplanov. SAINT JEAN DE LUZ, Francija, 9. sep. — Španski fašisti so zavrnili pogoje za predajo San Sebastiana. Devet španskih duhovnikov, ki so preoblečeni prišli v Saint Jean de Luz, je prineslo poročilo, da so narhisti v šestih tednih v San Sebastianu pomorili 600 duhovnikov in redovnic. Duhovniki so prišli v Francijo na riibški ladji Anita Lascares. Župnik Secundo Razzala pripoveduje o teh grozovitoetili naslednje: "Grozovitosti, katerih žrtve so postali duhovniki in redovnice, so prestrašne, da bi jih bilo mogoče popisati. Zadnjih osem noči smo prenočevali v okolici mesta. Rešili so nas naši župljani, ki so nam dali obleko ter so nas poslali na ribiško ladjo. " Mogoče je, da je bilo v izad-njih šestih tednih v San Sebastianu pomor j enih več kot 600 duhovnikov in redovnic. Razmere v mestu so strašne; ni-kdo, razun anarhistov, se ne u-pa pokazati na ulico. . TOLEDO, Španska, 9. sep. — Topovi v oblegani trdnjavi Alcazar so obmolknili. Bombardiranje vladnih čet je bra-nitelje trdnjave najbrže pregnalo od topov v stolpih in na oknih zgodovinskega poslopja. Od zgodnjega jutra se v utrdbi ni oglasil ncrfben top. Navzlic obupnemu položaju se 1700 upornikov noče podati in vladne čete zastonj čakajo, kdaj bo v trdnjavi razobešena bela zastava. Branitelji se najbrž oklepajo upanja, da se bo fašističnim četam posrečilo priti trdnjavi pravočasno-po pomoč. \ V treh stenaih trnjave se nahajajo velike luknje,- katere so napravile topovske krogle. LIZBONA, Portugalska, 9. septembra. — Španski uporniki trdlijo, da se je armada, ki pod poveljstvom polkovnika Juana Yague hiti oblegani trdnjavi Alcazar v Toledu na pomoč, spopadla z vladnimi četami pri 'Maiquadi in da je za upornike položaj ugoden. Vlada poroča, da so bili u-porniki pri vasi Ordon, 15 milj od Leona, odločno premagani in da vladne čete obstre-ljujejo Oviedo. RUSUA ZOPET SVARI JAPONSKO MOSKVA, Rusija, 9. sep. — Sovjetska vlada je pri japonski vladi vložila oster protest proti kršenju ruskih meja v Sibiriji. Ruski poslanik Konštatin Jurenev je obiskal vnanjega ministra Hačiro Arito ter mu je vročil oster protest, ker ja ponski in mančukuanski vojaki neprestano povzročajo spopade na meji. Sovjetska vlada je zahtevala, da Japonska v bodoče nre-preči vsak tak dogodek. Poleg mnogih spopadov, so se zadnje čase dogodili nasled nji spopadi: 1. Japonska straža je streljala na ruske državljane, ki so se vozili s čolnom po reki Amur blizu Polikarpovke. 2. Japonski aeroplan je 23. avgusta letel nad ruskim o-zemljem pri Pavlofederovki. 3. Japonski aeroplan je 1. septembra letel nad mejo pri Blagovesčensku. 4. Japonska straža je streljala 1. septembra na rusko stran v Daman okraju. ZA VARSTVO PSOV WASHINGTON, D. C., 8. septembra. — Razne organizacije za varstvo živali so uvedle splošno agitacijo, da mora av-tomabilist, ki povozi psa, dogodek naznaniti policiji in psu pomagati. Newyorška zakonodaja je že uveljavila tozadevno postavo. V Združenih državah je približno trinajst milijonov psov. HQLANDSKA PRESTOLONA-SLEDNICA ZAROČENA HAG, Holandska, 9. sep. — Uradno je bilo naznanjeno, da se je prestolonaslednica princesa Julijana zaročila s princem Bernhardom von Lippe -Biesterfeld. Princesa je stara 27 let, njen zaročenec pa 25. Dan poroke še ni bil določen^ _____(J iT .rr __ VAROVT™ New York, Thursday, September 10, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY TN V&H* "Glas Naroda" • bil kje v njem kak pono« do tega, kar ima, to se mu niti ne sanja Večkrat sem premišljeval v prešnjih časih, kako je mogel ta progresivni narod, ki prišel v Ameriko, vpeljati suižnjost. Kako so mogli znameniti ljudje leta 1776 izdati tako veličastno in globoko delo, kot je deklaracija neodvisnosti — a istočasno držati sužnje v svojih domovih. Kako je mogla napredna Amerika %e pred sedemdesetimi leti voditi krvave domače boje radi vprašanja sužnjerv. Vse to, pravim, se mi je čudno zdelo nekdaj, a ne danes. Skoro bi se zdaj-le rajši čudil, kako je to, da niso bili na trgu poleg farmerskih pridelkov in živine tudi — otroci in žene Vse te razmere se izpremi-njajo danes — največ po zaslugi tistih, ljudi, ki so prišli v gadnjih petdesetih le&ih. na zemljo. Prišli iz Evrope — Nemci, Italijani, Slovani — predvsem drugi in tretji, ki so začeli dajati ameriški farmi drugo lice. Resnica je namreč ta, da prvotni ameriški farmer umira, gre nekam — kam, tega ne vem, samo to vem, da iz-ginja* In če živi kakor sosed farmer ju iz novejša evropske imisrracije, je njegovo posestvo v primeri z drugimi kakor zapuščena srroblia poleg skrbno obdelanega vrta. In v vrsto pridnih in uspešnih farmerjev spada pred vsem nas človek. Priden, s prirojenim čutom do lf>pote in napredka, dela in trpi, ter se kmalu dvigne nad svoje sosede — A-meričane. Škoda se mi zdi, da smo v preteklosti vsi skupaj zamudili toliko lepih prilik v ti deželi. Krm nismo seveda mi, zakaj ta dežela je tolika, da je bila za veliko večino popolnoma zaprta, dokler ni prišel avtomobil do vsakih vrat. Kar smo zamudili v preteklosti, to še v mnogih slučajih lahko popravimo. Naše iiudi iz mest ali predmestij na farme in zopet na fnrme. Naš človek je z dežele, več kot devet desetin vseh. Tudi Če dela tukaj leta in leta v industriji, ni pozabil dežele in slednjič si želi, če ne več, vsaj kos vrta. To je vzrok, da grede naši tako radi v predmestja, koder je vseera več: zraka, soln-ca in zemlje. Z velikim veseljem se seli v svoj lastni dom, potem pa začne kmalu plačevati drage obresti. Predmestja nimajo zvez, šol, cest in raznih ugodnosti, brez katerih si ameriškega doma ne moreni'* misliti: elektrika, voda, kanalizacija in drugo. Kmalu izprevi-di, da je prišel iz dežja pod kap, zakaj svet v ameriškem mestu je dosti predrag za farme. Če zdaj pregledamo kraje, koder si naš človek služi svoj kruh, bomo kmalu videli, da si je izbral najslabši del. Skoro polovica vseh naših ljudi je pri premogu. Jaz zasledujem že trideset Jet gibanja naših premogarjev in sem oronašel, da se je vseskozi slabo delalo, razven za časa svetovne vojne. Bili so sami štrajki in delavski boji, enkrat v tem, drugič v onem okraju. Premogovna industrija polagoma izumira. Resnica je danes, da je v nji najmanj trikrat toliko ljudi, kot se jih rabi. A bodočnost, se kaže še temnejša. Premog izpodriva olje in elektrika. Mi živimo v dobi velike evolucije. Če zasledujete delo našega predsednika Roosevel-ta, se boste kmalu prepričali, kam drži pot našeg-a napredka. Vpresti vodne moči, koder je mogoče in premrežiti vse naše države z žicami. Elektrika naj vozi, kuri, razsvetljuje, greje, goni -stroje — sploh opravlja vse dele, ki so ga imeli prej milijoni. Elektrika razdira počasi, a gotovo velika mesta^in in-dustrijalna središča. Za časa premogovne do'be smtr imeli parno silG, ki se je mogla rabiti le pod eno streho. To se pravi: pare ni bilo moč prenašati, razven na jako majhne daljave s pomočjo jermenov. Elektriko nosimo lahko stotine milj daleč s pomočjo navadnih' žic. Danes ni treba več, da je mlin ob vodi. Dovolj je, da imamo tam jez in kolo z dinamičnimi stroji, mlin pa lahko postavimo na hrib daleč preč in ga z vežemo s par žicami. Kar je torej industrija V zad-n jih petdesetih letih napravila, da smo dobili velikanska človeška središča, to se danes izgublja. Kdor živi po večjih mestih, vidi lahko na ducate zapuščenih fabrik. Kam so šle? Ven. drugam in sicer zato, ker jim bolj kaže. Manjše takse, cenejša zemlja in brana, Vse to pomenja nižje plače. Naj dam za primero en slu-ča;*. ki ga čitam v časopisih. Pišejo, da mes"to New Yore izgublja tiskarska podjetja. Baš te Č3 bi me danes vprašali, katere kraje vam priporočam za naselitev na farmah, bi rekel takoj: pojdite na vzhod. Mislim pred vsem' državo New York. Na vzhodni oibali so velika mesta in Velikanska in-dustrijslna središča. Tam se proda vse in za dosti boljšo ceno, kot drugod. Ko sem šel pred tremi leti iz Clevelanda, je bila povsod velika kriza. Opazil sem po poti. ko so farmerji v Ohio ponujali jajca po 20 centov ducat. Ko pridem drugi dan v državo New Jersey, sem videl table z najpisi: sveža jajca po 35 cen-•tioiv, v nekaterih krajih celo po 40. Torej: Kokoš sne v Ohio tolikd, kot v New Jersey ali v New Yorktu. Delo je primeroma enako tukaj in tam. Če morete zdaj v enem kraju dobiti od 75 do sto procentov več za njene produkte — jajca — pomenja to toliko več dobička. Drugi pogoji, to je cena zemlje in stavbe so primeroma enaki tukaj in tam. Država New York ima kakih stosedemdeset milj severo-za-padno več slovenskih kmetov, ki so prav dobri in uspešni gospodarji. Baš danes sem prejel pismo od nekoga, ki se je izselil iz Willarda, Wis., in pi-dni se izseljuje veliko podjetje, Nisem nikdar mislil, da ie kot nala^' za kmeto-Pri tisoč ljudeh pomenja to vanie našega človeka. Primer-dnevni -orihranek nad tri tisoč ™ podnebje, dobre zveze, do-dolarjev. Kje so pa takse in bra zemlja, dober trg m kar je drugo? Zidali so novo podjetje 'Klavno: zemlja je poceni. Tu Pozor rojaki v PlTTS-BURGHU in okolici. Dokler se našemu stalnemu zastopniku Mr. Josephu Poga-čarju ne izboljša zdravje, ima pravico pobirati naročnino za "Glas Naroda** in izdajati tozadevna potrdila Mr. Ch. Pro-gar, 5611 Celadin St., Pittsburgh, Pa. Rojake prosimo, naj mu gredo v vseh ozirih na roke. Uprava "Glas Naroda.". ^ j *•>' ifi ir • "GLAS NARODA"* polil jamo v «taro do-moviao. Kdor ga hove naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane — V Italijo Hsta ne pošiljamo. in ga bodo plačali v par mesecih s tem, kar bodo prihranili v plačah. Nadalje ima podjetje gotove koncesije glede -^ivkoy od tiste občine. A delavec? Ta gre t j j. koder je kruh. Naši so se naselili večinoma po krajih, koder je najslabša industrija. Vzemimo Cleveland. Če tam zarpro par velikih tovarn,. je dve tretjini našega naroda ob delo. Mesto investiranih toliko itfotin milijonov za razne zasebne in javne naprave, ne more propasti. Po mojih mislih se bo mesto le koncentriralo, to se pravi: stisnilo s-3 in se ustanovilo ter obdržalo le v taki velikosti, kot bo dovolj za življenje gotovega števila ljudi. Enaka useda čaka vsa druga mesta. Kakor je človek začel z deželo in se potegoma vračal v mesto za kruhom, tako pojde v bodočnosti narobe: človek iz mesta pojde na deželo. Peter Zgaga VTISI Obljube, da 'bom pri Lacija-novih na kristitki, nisem mogel držati. Pozneje sem zvedel, da je bilo vse v najlepšem redu. . . * s Moj žlalitnik Janez je bil iz redno veder in vesel. Istotako tudi njegova žena, ki jo poleg farme čtianje najbolj veseli. Sin John je že cel možak, hčerka Hattie pa v najlepšem cvetju . . . Farmerji modernizirajo svoje domove. V hišah imajo največjo blagodat — tekočo vodo in moderne kopelji... Dopoldne je bilo treba s pridom izrabiti . . . Hotelir Križ nas je podprl s požirkom najboljšega, nato pa hitro dalje k Moharjevim, ki sem jih letos prvič obiskal . . . Nadvse prijazna človeka, ki sta omogočila svojim otrokom najvišje izobrazbo. On se spominja, kar sem jaz že zdavnaj pozabil. . . Opozoril me je na smešnico, ki jo je pred leti čital v moji koloni: o zakoncema, ki šta živela s sitno taščo. Mož je nekoč iskal staro pilo, pa je ni in ni mogel najti. Zato vpraša svojo ženo: — Kje je pa danes sta ra pila ? — Takrat se pa oglasi stara tašča za pečjo: — Sem pila, ja, pa nikogar nč ne briga, kje sem pila, saj seim, hvala Boga pila za svoj denar- . . Nato k Trinkausovim . . . . . . , . , ... t Frank je dvignil hlev in se po- rn kako bi 3e umaknili. In po- sk(>ro [z^no živinore- - A I A +r« w»»v*/\ rt arvnfll A y ji. Poleg tega prevažata on in sin na ogromnih truckih mleko .. . Posebno me je zanimala pri Trinkausovih mlada vdo-maČena kuna, ki vrši posel najboljše mačke ter se niti tujca ne plaši. . . kaj je še dosti tiste vrste farmerjev, ko samo gledajo, kdaj nudijo vam celo farmo s poslopji in živino za ceno, za katero bi ne mogli postaviti niti navadne hiše. Noben produkt s farme se tako redno in stalno ne prodaja, kakor mlekc, koder je dober trg zanj. Polj3ki pridelki so podvrženi raznim vremenskim kapricam. Dan za dnem citate, ka j je napravila suša po zapad-nih in južnih državah. Mleko pa ima svojo ceno le tam, koder Pri Kovačiču je vse posta-rem. Dobro vino ima in pod drvarnico poleg hiše še vedno napeljan bister potoček, v katerem lahko pod streho postrvi so velika središča, kakor je po- loviš stavim me»sto New York, ki ima skoro osem milijonov ljudi. Ce vzamete zdaj še okolico New Yorka, severno, južno in zapatl-dobi'te skoro šestino vseh no ljudi, kar jih premorejo naše države. Tn mleko ima od dne do dne -večjo porabo. Baš te dni sem čital, da so italijanski kemisti iznašli, kako se napravi iz mleka volna, ki v ničemur ne zaostaja za ovčjo in jo v mnogem še prekaša. Gotovo je, da stojimo danes na pragu novih in prav dobrih dni. Če vam bo dana prilika, da si še enkrat pomorete, je boljše za vas, da mislite prej kot kasneje, kam pojdete. Resnica je namreč ena: kakor ima premogovo polje mnogo preveč no dobro in prav . ljudi, pravtako je resnica, da čakajo na industrijo milijoni, ki ne bodo nikdar mogli dobiti dela in kruha. Industrija se Pri KoroŠČevih ni bilo gospodarja doma, zvečer je bila pa vsa družina na veselici. Ker l-mam precej bistro oko, se mi zdi, da bosta šli hčerki kaj kina lu z doma . . .Ena v Cherry Valley, druga pa kar preko griča v Flv Creek ... In tako se mi obeta nadaljna žlahta v gornjem delu newyorske države .. . Veselica je pa spet poglavje zase. V slovenski dvorani sem opazil ljudi, ;ki so se še pred tremi leti "špurali"" (t^ je ribniški izraz, ki ga ne inorem podrobneje raztolmačiti) v nedeljo so bili pa vsi velika in neločljiva družina, kar je edi- Kdor pripravlja danes načrt I od dne do dne bolj mehanizira zase, tistega ne bodo prehitele j in delo človeških rok postaja razmere. Dobro je, da mislite.J nepotrebno. Čimprej se zave-kolikor mogoče kmahi, kam »date tega, toliko boljše boste pojdeJfce. Vi sami vidite, kako J spravljeni. Kar človek naipra-se polagoma izpodriva delo Člo- vi iz lastne volje, je vselej lah- veski-h rok. Vsak dan prihaja jo novi Stroji, ki nadomeste ti-,sočero rok. ko. Kadar delate pod pritiskom :4 * moraš *je težko, nehvaležno in največkrat slabo. SLOV. PEVSKO, DRUŠTVO "SLOVAN" Vas nauljudneje jvalbi na svoj , j. ^ jKAiTDRllJGA PRIREDI V NEDELJO, DNE 13. SEPTEMBRA, 1936 t 1 "■ 1 " 1 *1 *1 1"11 f"n 11 1 ■ ti Začetek ob 10. uri dopoldne. v gozdu na hribčku nad "Revnim Lazarjem". za slučaj zslo slabega VREMENA SE VRŠI ZABAVA V SLOV. NARODNIM DOMU, 253 IRVING AVE., BROOKLYN, N. Y. -Za-obilno-udeležbo se vljudno priporoča "SLOVAN" NewyorČanov je bilo precej gori, prišli so pa tudi farmerji is Worcestra in Elk Creeka: resni Koenig ter zgovorni Pavle Zalaznik sta privedla delegacijo. Vesel sem bil Ha'binca, ki ga po pismih in dopisih poznam že dolgo let, topot sem ga pa prvič videl . . . Visokorasel mož, dobrih in "zdravih idej. Življensko šolo je delal na. Westfallskem. Zdaj je v East Worcester trden gospodar . . . Pred baro se je trlo ljudi, da nisem mogel zraven . . . Tudi za tak slučaj so poskrbele moje .prijateljice: Beza, Katra, Marjana in se več drugih, ki so v kar ah pripeljale s seboj vsega na pretek. . . V dvorani brum in šum, v goščavi pod zvezdnatim nebom pa tiho šepetanje. Mladina se pač ne more nikdar dovoJ| na-šepeta/ti ... , In tako je foil zopet ob štirih zjutraj konec drugega dne. DVOJČICI SREDI ŠIROKEGA MORJA * * ZADNJA NOVICA!** 1 l , * A.» i ti Nad 1.300.000 nagrach podeljenih v "Sweepstakes" Premislite! Nad 1.300.000 nagrad je bilo že podeljenih v tej veliki narodni cigaretni igri, vaših Lucky Stoike "Sweepstakes". Ali ste se 2e pHdrfe. žili? Ali ile dobili svojo Ltlckles — plošenato pločevinasto skatljo s 50 Lt-, bornimi Lucky Strikes? Godba je v zraka. Naravnajte na "Your Hit Parade*' ob srfcdfcli in adbo-Poslušajte, sodite in atadi-rajte melodije — potem poskusite svoje Ljicky Strike ''Sweepstakes*'. In če še ne kadite Lacki««, kU|ttte danes zavojček In Jfli tudi posknstte. Mogoče rte nekaj pogreiatf. Onili boste prednosti Luckits — Lahke Kaje bofatnga, trelega dela tobaka* za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v Mati krmj rti koga od tam. Je ppfauhub. da je poučen v vseh stvareh. Vded nafte dolgoletne skolnje Vam msMiimi dati najboljfia pojasnila In tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. **to se ta- Mi preskrbimo vse, bodla* prošnje xa povratna dovoljenja, potni liste, vlzoje In sploh vse, kar je aa potovanje potrebno v najhitrejšem fesa, in kar. Je glavno, sa najmanjše stroška ... , Nedrftavljani naj ne odlaftajodo zadnjega trorfMka, Ker prodno m dobi Is Washlngtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mooec. , Pišite tanj tabs] xa braplaina navodila in zagotavljamo Vam, in Noto poceni In ndotor potovali. SU^mG PUBLBHING COMPANY * CTrav^ Bureau) 216 Weat |1 Street New York, N. Y. - I«'* . • V: . -mm THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJSB a . iggema£—.-L . -j_m jatts—^gaeaeaa New York, Thursday, September 10, 1936,. - lah k a k a j a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED1* 1-------- BIRO LAJOS: Bilo je popoldne ob četrt na tri. Topel septemlberski dan. Notar se je dv%nrl izza mize. 44 Jaz/' je dejal, 'moram iti.* ^No, še koesarec,'' je menil hišni gospodar. Notar je nagnil kozarec v pesku ohlajenega viha; pot se mu je prikazal na čelu; obrisal ga je, segel je vsem v roko in se t>dpravil. Takoj so šli za njim tudi ostali; dva zdravnika, sivolasi, dobri stari doktor in njegov pedantni nečak, ki ga je stari pravkar izučil v vseh odtenkih in podrobnostih zdravniške prakse. Pri mizi je ostal sam hišni gospodar Fun-tak. Miza je bila polna razmetanih kart in vinskih kozarcev. Sončna svetloba je slepila. Funtaka je silno mučila vročina in segel je po vinski steklenici Med vrtnimi vrati se je prikazala okrogla, svetlolasa Funtakovka in se je počasi bližala majhni senčnici. Ko j^ prišla tja, je ležal Fun-tak na tleh. Počasi je hropel in obraz mu je posinel. Ženska je -ilno zakrpala; «e sklo nila nadenj, ga skušala dvigniti. nato je obupala in planil'i v jok. Pol minute je obupno stokala na vrtu, zarečem o 1 sonca, nato je tekla proti njej čez dvorišče služinčad, pr.za-bivša na svojo opoldansko lenobo. Ženska je s kočijaž m, slugo in vrtnarjem dvignila moža, ga odnesla v hladno hišo, sobarico pa je posia.a zfr zdravnikoma. Funtak je komaj slišno gr-gral v hladni sobi; ženska .se je brez raoei in uspeha trudila ob njem; zdravnika sta stopila skozi vrata. Mlajši zdravnik je vstopil razburjen, hrupno in z važnim zanosom, stari pa bled in gologlav. Ženska je skočila pred njiju; ni mogla govoriti, le z odprtimi usti in z očmi, strmečimi v smrtno grozo, je s tresočo se roko kazala proti postelji. Zdravnika sta stopila k postelji. Mladi je pričel - nagib preiskovati, stari pa je s stisnjenimi belimi obrvmi negibnb in molče zrl premetava jočega se Moveka. Ženska je stala za njunim hrbtom in ju z omedle-vajočtm sopihanjem gle»dala. Mladi je dvignil pogled in se< DVA ZDRAVNIKA ozrl na starega. Hotel je spregovoriti, toda stari mu je «z zamahom prepovedal ziniti. Mla demu je zastala beseda v grlu, toda vse telo, glava, obraz, roke so Še vedno kazale, da hoče povedati neko neizrečno važno stvar. Stari mu je s premikom glave pokazal, da ga je razumel. Obrnil se je k ženski: "Pavlovo stanje je nevarno," je rekel, "toda ne strašite se." Ženska je v brezglavi grozi bruhnila v tako tuljenje, da se je stari zdravnik u-maknil in znova prebledel. Hotel je utišati žensko; prijel jo je 7,-a roko in io vlekel iz sobe. Ženska je dovolila, toda le čez prag srednje sobe; v sosednji sobi se je spustila na tla in je 'irez besede tolkla z glavo ob pod. Stari zdravnik je poki-mal sinu. "Ostani tam notri," je rekel. "In nihče naj ne vstopi." "Čez deset minut bo konec," l'e hitel mladi. "Da." J Stari zdravnik je zaprl za seboj vrata in je nekaj trenutkov opazoval na tleh obupujočo žensko. Nato je stopil k njej, jo prijel za roko, jo -stresel in jo prisilil, da se je dvignila s tal. "Glejte sem!" je zakričal. Ženska je zrla vanj, ne da bi ga razumela in oči so se ji stemnile. Zdravnik je zavpil nanjo: "Ne obupajte!" Stresel jo je. Zbral je vso svojo moč in jo je stresel. Ženska se je osvestila in z oči ji je izginila tenčica obupa. Zdravnik se je seda j dobrot -Ijivo in nežno nagnil k njej. "Kaj želite povedati?" jo je vprašal tiho in rahlo. Ženska je jokaje stokala. Pričela je govoriti, toda kmalu se je v ofoupu in sramovanju umaknila in prekinila govor. Zdravnik ji je dajal pogum kot otrolcu. Ženska je s tesnobnim glasom, sramovaje se, trepetale, to še vedno šepetaje zajokala:- "Nisva bila poročena." Zdravnik je dvignil glavo, stisnil usta in odkimal z glavo. Sedaj je razumel vse. Izpustil ie žensko; t* je padia na tla in odsekano, tiho jokala v tla. Zdravnik jo je gledal in je sedaj že razumel vse, kar je-doslej le negotovo slutil in kar je s tem neumljivim, neukrotljivim obupom vzbujalo v njem samo rahel negotov, dovzeten sum. Petnajstletno skrivanje — ugasla ljubezen — privajeno razmerje — mož je bil brezskrben, žena ne dovolj odločna — in o»ba sta se sramovala stvari, — Ženska je bila ločenka; otroci so se ji tudi tako rodili, preden sta prišla sem; sramovala sta se, da bi jih tu poza-konila. Sramota! Strah pred malomeščanskim zasramova-njem. Nemirno in zaskrbljeno je zrl na žensko, ležečo na tleh. Sorodniki jc bodo sedaj vrgli odtod; daljnji, lačni sorodniki bodo prišli; vrgli bodo na ces-fo njo in tudi njene otroke; s tremi otroki se bo vrgla siro-maštviu v objem . . . Naglo se je obrnil,, stopil je k mizi, vzel je knjigo za recepte in napi'sal -*?kaj vrst na list paipirja; poklical je deklo in jo odposlal s papirjem. Nato je stopil k ženski in jo stresel za ramena. Ženska se je ozrla nanj z omamljenim nerazumevajočim, v solzah plavajočim očesom. "Ostanite tu," ji je dejal. "In nihče ne sme vstopiti." (Nadaljevanje na 4. strani) Ko je angleški tovorni par-nik "Silver Beth" te dni pristal na vožnji iz San Francisca v Manili na Filipinih, so pozvali na ladjo, še preden so bile izvršene carinske formalnosti, zdravnike za ženske bolezni. Med vožnjo na odprtem morju so namreč popadle neko mater porodne bolečine. Povila je dve hčerki Porod sam se je izvršil v dokaj nenavadnih okoliščinah. Neko noč ob 12. uri je moška pest potrkala na vrata kapita-nove kabine. Eden izmed šestih potnikov, ki so se vozili na ladji, je prinesel sporočilo, da pričakuje njegova žena poroda. Na ladji ni bilo zdravnika. Najbližja ladja je bila oddaljena 700 milj in je niso mogli doseči niti z radijskim aparatom. Radiotelegrpfist je brzojavil na vse strani in končno so izvedeli, da se n?haja zdravnik na o toč; ču Guamu, oporišču trans-pacifiškega letalskega prometa. Morzejevi telegrafski znaki - - ... . . . ^ „. . , . . SO splavali y eter, valovi so jih Kih ^e stekla proh slugi. Docim je odpisala nesli naprej, in kmalu je pre Vesndar poleg vse dražesti razodeva to okretno dekliško telo tudi zdraivo moč. Ostro in varno ji oprezujejo oči za žogo. Izvežbana roka jo udarja, udarja, četudi na videz lagodno, vendar tako izdatno, da odskakuje žoga urenejše nazaj, ko prihaja sem. Forbeckove izgube so rastle in rastle, dočim je vsak njegov zgrešeni udarec stopnjeval Kitiuo razigranost. Kakor iz nekega ugodja je v igri manj izšolanega partnerja neusmiljeno dražila in mu nagajala. Moral je skakati, da mu je pohajala sapa. Šele ko je prišel sluga s pisom za Kiti, sta prenehala igrati. uZame?" se je začudila in si popravila raz-mršene kodre z vročega čela. "Ali piše danes ves svet xsamo namNajprej Tasu in zdaj meni?" "Pismo je prinesel-stari Moser." "Od očeta.'" Lopka je sfrčala v travo in predpisih in sta pomagala na svet dvema deklicama. Krstili so ju na čast ladji "Si Ivi jo in Silver Both Klasson." Družba, pismo, je stopil Fric k gospodični Kleesberg; Moser da je prišel z naročili od gospoda grofa in bi rad govoril z njo. Teta G umi i je pohitela v hišo — naročilo grofa Egerja ji je pognalo vi natakar na ladji sta se rav-'vedno vrtoglav strah in poplah v kosti, nala strogo po zdravnikovih Kiti je list v okorni pisavi težke roke hitro prebrala — kar je grof Ege vedel po dolgi ločitvi svoji hčeri povedati, se je dalo opraviti v nekaj vrsticah. Morala se je obrniti stran, da ki je lastnica ladje, je izročila [bi prikrila Forbecku svoje razočaranje. A že na Manili materi in očetu v • -i i • i i i -i i je opazil, da se je bolestno zganila, m je pnsel počasi h klopi. Pisano je zmečkala in <*a stlačila v žep. Potem se je ozrla proti Forbecku in takoj razu-imela skrbeče vprašanje v njegovih očeh. "Ali, nič posebnega," je skomizgnila z rameni. "Samo na očeta sem se tako veselila. A še vedno nima časa zame." Z vzdihom se je spustila na klop ter se s konci čevljev zagrebla v beli pesek« Fonbeck se je spet spomnil na vse, kar je bil čul in občuti! v grofovi izbi z rogovjem iu spet ga je tesnobno zamrazilo. Hotel je govo riti, a ni spravil z ustnic nobene besede. Med njunim molkom je v gorah mrmrajoče zabobnelo, ko slaboten grom daleč nekje — nejasen odmev, grof Ege je streljal gamze. Kiti je dvignila rosne oči in se zagledala tja gor v sin j i no. "Strelja! Morda ga ima zdaj?" Skočila je kvišku in si pritisnila roke na senci, kakor bi hotela s silo udušiti svoj nemir. Cele z a sine jati se je poskusila. "Pojdiva, gospod Forbeck, kaj bi si kvarila najino igro!" Obrnila se je proti tenišču; ko je smuknila mimo Forbecka. se je njena vihrajoča šerpa ujela s ?-ipko za gumb njegovega rokava. Resknilo je. "O Bog!" spomin na rojstvo dvojčic dve srebrni kupici. Zdravnik z Manile pa je čestital kapitanu na ladji, da se je izkazal tudi kot pomočnik pri porodu. Forbeck je hotel jetnico oprostiti, toda roka mu je drhtela in namesto da bi petljo razrešil, jo je zmešal še bolj. Nekaj časa ga je Kiti smehljaje se gledala, potem je odrinila njegovo roko. "Spretni ste pa tako, da je kar ganljivo! Dovolite, da opravim jaiz. Saj ne morete z eno samo prosto roko. A prosim, mirno!" Začela je s svojimi drobnimi, rožnatimi prstki prebirati niti, a ni se ji obneslo. Da bi bolje videla, je sklonila obraz, in Forbeck jc začutil njeno toplo sapo na svoji roki. "A to je vendar —" Zrla j je postala nestrpna. "Ali naf pomeni, da se vas ne bom več oprostila?" DALJE PRIDE • • • za vaše mirno razpoloženje I Vi, ki ljubite brezmejno udobnost ležanja v postelji z jako dobro povestjo in presneto dobro kajo ... se sprijaznite nocoj z Lahko Kajo . . . lahko kajo bogatega, zrelega dela tobaka . . . Lucky Strike! Okusili boste izboren okus dražjega tobaka ... vsi ti fini srednji listi, Smetana Pridelka. Spoznali boste veselje kajenja z dobrodošlo zaščito grla, ki jo nudi Lucky's privatni proces . . . "It's Toasted.*' Lahka kaja za vase mirno razpoloženje! Lahka kaja za vaše grlo! *»£3| »ZSOfla* Hči druge žene New York, Thmrsclay, September 10, 1936 m ljkgwst mJOVEim dzily m vast. □ 43 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. In taivr* je prišlo samo, da je Gonda pogosto zelo daleč jaihala. Helg-i ji jo hitela kot spremljevalca vsiliti hlapca, tcda Gonda ga je odločno odklonila. In njen oče mirno r»če Helgi: "Brez skrhi moras Gondo samo pustiti jahati; navajena sama na sebe prziti. Tn nevarnosti, ki so jo na Sumatri srečevale pri vsakem koraku, tukaj ni." Helga skomigne z rameni in odgovori: "Ti imaš o tem. odločiti, papa; meni pa se zdi nekoliko nespodobno, ako Gyr>da jaha brez vsakega spremljevalca." • "Bodi brez skrbi; za Gondo ni nič nespodobnega, ako jaha sama. Prav pr ^osto bo v moji družbi, če pa kdaj to ne ho mogoče, bo smela tudi sama jahati. Za to prevzamem cr.m odgovornost." Tako je bila z n deva v veliko Helgino nezadovoljnost režima in za njo tudi ni bilo posebno važno, ker ni mislila, da bi mogla Gonda pri jahanju prati v stik z Leydenom. In tako je Gonda vsako jnt ro, ako ne v dražbi svojega očeta, sama jahala na polje Ob takih dnevih je morala Gonda zopet misliti na svojega prijatelja Grege. V tem času, ko se je morala privaditi na gradu Santen in je morala prestati marsikateri boj, je bila' njena po'ornost o "i njega od vrnjena. " Od nJega je prejela samo še dva pisma, ki sta morala napraviti dolgo pot, rredno sta prišla v njene roke. V prvem pismu, ki ga je predela, je samo med vrstami mogla brati, ka-uo se je mora": truditi, da ni dal duška svoji veliki žalosti. J>rugo pismo, ki ga je prejela šele pred nekaj dnevi, pa se je glasilo. Jugo Slovanska K at. Jednota Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporria organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J, ELY, MINNESOTA DVA ZDRAVNIKA Nadaljevanj?, s 3. strani. Šel je v sosednjo sobo. Mladi zdravnik se je obrnil k njemu. Stari zdravnik je stopil k temnicam in jih spustil čez okna. Hladna soba se je stemnila. Mladi zdravnik ga je ponesrečeno in nejevoljno pogledal in je hotel spregovoriti. Stari ga je prehitel. 1 'Takoj bo tukaj notar,'* je dejal. "Poročil ju bo." Mladi zdravnik je strmel vanj Stari zdravnik je pokazal na umirajočega. 4 4 On mi je nedavno sporočil," je rekel tiho 4'svojo odločitev, da hoče mater svojih o-trok na smrtni postelji vzeti zakonito za svojo ženo.4' Mladi zdravnik je hotel ne-voljno odgovoriti a je samo skomizgnil z rameni. "Ne bo živel niti dve minuti več," je dejal, kazaje na umirajočega. "Ne bo živel dotlej. Če bi ne bilo mračno, bi lahko videla, kako ..." Stari zdravnik je odločno zamahnil. *1 Moja ljuba, ljuba Gonda! Sedaj sem vendor enkrat prejel Vaše drage slike. Tako so podobne in govoreče, da si moram domišljati, da sta pri meni. Kako sem jih bil vesel, Vama ne morem povedati, .li-ugače me bosta imela še za slabiča. Medtem ko pišem to pismo, stoje Vajine slike pred menoj in vedno pogledujem v Vajine ljube, zaupljive obraze. Iu zdi se mi, kot bi pri Vama seJel na Dahonivju. kot prej tako pogosto in govorim z Vama t^r Vama pripovedujem, kako mi je pri srcu. Sedaj upam, da bom zopet kaj večkrat prejel od Tebe kako pismo, ker si prav gotovo, ko pr^jmeš to pismo, že katero odposlala. Sedaj sta na cilju in bom sedaj slišai, kaj sta našla v domovini. Najbrže si medtem doživela' mnogo novega in lepega. In vse mi boš povedala. Nato se veselim. (M tu Ti ne morem mnogo novega poročati. Žalibog, •la se še vedno ne počutim posebno dobro. Če pa ne morem na plantaže, iniam drugo delo. Sedaj skušam urediti očetove knjige. V njih izgleda precej pisano in skoraj sem ga moral prisiliti, da mi jih je dal v roke. Sedaj sem saj nekoiliko poučen v njegovih denarnih zadevah. Toda so tako slabe, da sem se enkrat ojjunačil in sem ž njim odločno govoril. Ako denarja mojega starega očeta že noče vrniti, uda j naj ga saj porabi, da ž njim iaboljša slabe gospodarske ... .. ,T .. razmere. Zapretil sem mu, da bom pisal svojemu staremu ja ^ *eka.i zapazil. Nagnil se 3e očetu in mu bom prepovedal še dalje J^šiljati denar, ako nejna^ Vosteh.o in je tiho zasepe-Uo denarja takoj vtvknil v gospodarstvo. lixr >> Mislim, da se je oče pred menoj nekoliko sramoval, toda Jvonec. mu nisem mogel prihraniti. Tako, kot do sedaj, ne more več iti. Dmigače bo Ramova še boft razpadla. Mogoče se mi bo posrečilo knjige popolnoma spraviti v red. Ker se\ telesno preveč napenjam, ako grem na plantaže, čutim s*, j zadovDljstvo, d n sem doma nekoliko koristen. Samo ko bi bil bolj zdr^v in močan, bi pri celem podjetju že napravil red, toda moje slabotno telo me pri tem ovira. Včeraj, na nedeljo, sem zopet jahal na Dahomy. Včasih moram tam kaj oogledati in na Vaju misliti. Sicer se ni rič izpremenilo, toda kako je vse drugače, odkar Vaju ni več. vstal m odprl vrata sosednje sobe. Prišel je notar. Stari mu je šel nasproti. "Prijatelj Pavel," je govoril glasno, 4 4 mi je izrazil željo, da hoče vzeti za ženo mater svojih otrok. Ker postane njegovo sedanje stanje lahko resno, te prosim, da naglo opraviš poročni obred. " Ženska je prestrašeno in z močnim zdihljajem dvignila glavo. Stari zdravnik je šel k rije j, jo prijel za roko in jo dvignil. Ženska se mu je tresoč se in mrtvo prepustila. Stari zdravnik jo je peljal v temno sobo. Ženska je kakor oslepela in trepetaje obstala in sključeno omahnila proti postelji. Notar je prišel za njima v sobo in je previdno tipal naprej proti mizi. Stari zdravnik ga je prijel za roko, ga odve-del k mizi in ga posadil na stol. "Temnice," je šepetal notar. Stari zdravnik je šel k oknu in prijel temnice. Droban pra-I men luči je padel v sobo, lahno "Dotlej bo živel," je dejal obsvetlil mizo, toda postelja je trdo. 1 ostala v polmraku. Zdravnik "No, pa izvolite," je odvrnili Se je vrnil k notarju in opazil, mladi zdravnik. kako je tudi notar prebledel v Prepustil mu je prostor in je nenadni osuplosti, v neprijet-posmehljivo pričakoval, kaj bo nem razburjenju. Nagnil se je stari storil. Stari se je ustaivil ob postelj^ in se ni lotil ničesar. Negibno je gledal nestalne, temne obrise umirajočega. Ni se premaknil. Mladi ga je hotel nagovoriti, prišli v dotiko. navzlic tenru da tudi moji domači pogrešajo Vajine družbe Oče in mati sta r-drava, tudi Kurt, toda vedno stara p'1 sem. Tako zelo hrepenim po čistem zraku, kakoršnega rem mogel najti samo pri Vama. Toda ne.govorimo o tem. Hvala Vama, da sta mi dala toliko lepega in dobrega; nikdar Vnju ne bom pozabil. Da imam Vajine slike, je krasno, ker *e mi zdi. da iiisem tako sam. Čutim, da mislita ra mene, Vajina ljubezen je pri meni. S to zavestjo vfdno za«pim. Za danes skončam, kaj naj Vama še povem? Prosim, pozdravi svojega dragega, velespOštovanega očeta prav iskreno in prisrčno Želim Ti vso ljubezen, vse lepo in vse dobro. Zdravstvuj, moja ljuba Gonda! Tvoj vedno zvestrd prijatelj Grega." Gonda je nad iem pi?mom prisrčno jokala. Marsikatera beseda je zveneVt tako težko in žalostno, kot večno slovo. Ni se mogla takoj odločili, da bi mu odipisala; moralo je še poteči nekaj d a i, da se je pomirila! Saj je čutila iz vsake 1'esede, k«tko ja hrop?nel po njej. Nato izroči pismo svojemu očetu čez mizo. "Od Gregi ,oč*. Hrepeni za nama," je rekla jokaije. Helgs, ki je z c5etom in sestro sedela pri zajtrku, kjer je Ivla razdeljena po-M a, je poslušala in radovedno pogledala Gondo. V njenih očeh je bilo nemirno premišljevanje. Toda ni vprašala, kaj ji je bilo na s^cu, je pa prihodnje dni Gondo vedno zvedavo iiogledovala. Dane« je hotela Gonda Gregi odgovoriti. Jahala je daleč po goz&% injto se vrne domov, se preobleče in sede k pi-lalni mizi. Pi?e mu ljubeznivo, prisrčno pismo, ga tolaži in skuša razvedriti Ko ravno pismo skonča, nenadoma stopi v sobo Helga. "Ali motim, Go^daf" IDalje prihodnji Stari zdravnik je stresel z glavo. "Umrl je," je nestrpno ponovil mladi. "Ne," je odvrnil stari. "Umrl je," je nestrpno ponovil mladi. Hotel je iti proti oknu, toda nemirna, trda in odločna beseda starega ga je ustavila. "Ni umrl," je dejal tiho, mrzlo tekoče. "In midva bova prici*pri poroki." Mladi se je hotel razburjeno upirati, toda stari zdravnik ga je močneje prijel. Stisnil ga je in posadil na stol. "Midva bova priči," je zlo-goval trdo. Mladi se je hotel razburjeno upirati, toda stari mtu je izpod Stisnjenih belih obrvi z neizprosnim, zapovedujočim in hladno se iskrečim pogledom zrl v oči. Mladi ga je gledal kakor volk in je hotel bojevito odgovorti; pol minute je trajala tiha borba, velika borba, nakar se je mladi vdal. "J»z ne . . ." Dalje ni mogel govoriti. To so "Bile prve besede v molčeči borbi in tudi zadnja je bila. Umolknil je in priprl oči. Stari zdravnik ga je izpustil. Mladi zdravnik se je omotično spustil na stol; tudi stari je sedel. Drs&nje stolov je bil zadnji glas, nato je zavladala tišina. Hladna in tiha je bila soba. V temi sta molče in mirno oba zdravnika ob mrliču. Pričakovanje je postalo že nestrpno. Mlademu se je dozdevalo, da že ure dolgo sedita v temi an tišini. Končno jejtresoč se in živčno je stopil v nastal zunaj hrup. Stari je »kot. k njemu. Notar je tesnobno, grozotno pogledal proti postelji; zdravnik mu je položil roko na rame; notar ga je plašno pogledal in ga s šklepetajočimi zobmi šepetale vprašal: "Si trdno prepričan ..." Zdravnik ni pričakoval nadaljevanja. Prekinil ga je. "Prepričan sem," je odvrnil trdo. Z iskrečim se, zapovedujočim in s prosečim pogledom se je potopil v notarjeve oči. Notar je pripognil glavo in je pričel hitro govoriti: "Ali lahko izjavita zaročenca, da ni med njima nikakih zakonskih zadržkov?" Ženska je obupno zrla vanj. Zdravnik ie stopil k njej in jo je stresel. "Odgovorite!" je dejal. "Recite: da!" "Da," je nerazumljivo za-mrmrala ženska. "Tedaj," je zadrdral notar, "glede na izjemne razmere .. Drdral je Navajal je zakonske člene s pripognjeno glavo in s-pogledom, zapičenim v mizo. Stari zdravnik je stopil k postelji. Notar je drdraje vprašal: "Ali izjavljate, Pavel Fun-tak, da navzočno . . Vprašanje se je glasilo, ali izjavi Pavel Fun tak, da hoče navzoče Barbaro Rozvany vzeti za ženo. Iznad postelje se je slišal tih, šepetan, komaj slišen da. Nctar se je naglo, v grozi obrnil k ženfski. "Ali izjavite ..." Ženska je nejasno, zmedeno povedala svoj "da." Notar je še nekaj drdral, nato je vstal. Stari zdravnik je stopil k njemu: "Hvala," je dejal. "Pojdite sedaj vsi ven. Midva bova poskusila še vse ..." Notar je pobegnil. Ženska se je brez diha izmuznila. V sobi sta ostala spet samo oba zdravnika. Stari zdravnik je sedel. Mladi ni mogel sedeti, preko JU2NEPROGE "Solnčna pot Atlantika" NAJBOLJ DIREKTNA PROGA VULCANIA SATURNIA 26. SEPTEMBRA—15. OKTOBRA—31. OKTOBRA—21.NOVEMBRA SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 UR ŽELEZNIŠKE VOŽNJE DO VAŠE DOMOVINE prV (Najhitrejša ladja C. P k \//\| A (E^no gyro-stabili- na j"*"' Pr°0') di «3 A V Vfl A zirana ladja «veta) 1». SEPT. — 3. OKT. — 10. OKT. — 24. OKT. — 7. NOV. Na vseh parnikih uživate najboljšo hrano, uljuduo postrežbo in luk-surjozno udobnost, radi katere je Italian Line postala glasovita. . . Za informacije in rezervacije, obrnite se na kateregakoli pooblaščenega agenta ali na 024 Fifth Ave,, New York City Na parnikih, kl »o debela tiskani, se vrše t domovino izleti pod vriftvM izkušenega spremljevalca. Soba je bila tiha in mračna. Minute so spet minevale, kot bi bile ure. Mladi ni vzdržal. 1 "Ne vzdržim," je dejal. "Grem." Stari mu je pokimal. Mladi se je ukradel iz sobe. Stari j^ sedel na svojem prostoru in je v hladnem, tihem polmraku negibno gledal mrliča. Pol mre je sedel nasproti mrliču; vsaj toliko časa je minilo; čez poi ure je vstal. Šel je v drugo sobo. "Umrl je," je rekel tiho. Iz ženskinih ust je bruhnil sproščen, glasen jok;- stari zdravnik ji je rekel nekaj be-šed, pobožal jo je, nato se je napotil ven. Počasi je šel na dvorišče; dvorišče in vrt sta se kopala v slepečem september-' skem sončnem siju. Ura je bila tri popoldne. Iz Jugoslavije. VSO DRUŽINO JE HOTEL POSTRELITI V Vrapču pri Zagrebu je 25 letni zidarski pomočnik Adam Barbaric v noči od torka na sredo s puško streljal na svojega tasta in taščo ter na svojo ženo Evo, ki je spala pri starših. Vse tri je močno ranit, potem se je podal na pokopališče in se ustrelil. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem pravi: "Vesel sem šel k poroki, prav tako vesel grem v smrt." Mrtev je obležal na grobu svoje stare matere. VDOVO JE PRIKLEPAL V GOZDU IN JO USTRELIL Pred tremi leti jc v vasi Kijevu blizu Kragujovcu ovdovela 27-letna Leposava Nedelj-kovičeva. Skrbeti je morala za tri otročiče in se je malo brigala za vsiljive snubce. Najbolj se ji je ponujal daljni sorodnik Živadir. Kostič, ki je na glasu hudega ženskarja. Leposava je vedela, da je ŽivadjLna zapustila lastna žena zaradi razuzdanosti m da se ga izogiba na sleherni poti. Toda Živadin je zdaj postal tem vztrajnejši v Pišite nam za cene voznih U-stov, reservacljo kabin In pojasnila za potovanje. SIX) VE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Barean) 216 XV. 18th St., New York 12. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen 16. septembra: ,fr Normandie v Havre 17. septembra: Aquitanla v Cherbourg 19. septembra: Conte dl Savola v Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trat 29. septembra: Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre 1. oktobra: Berengaria v Cherbourg 3. oktobra: Rex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra: lie de France v Havre Conte d i Savoia v Genoa 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra: Saturnia v Trst 16. oktobra: Europa v Bremen 20. oktobra : -', Roma v Genoa J < * 21. oktobra: Queen Mary Washington 1 ljubezni do lepe sorodnice vdove. Ker se mu ni vdala, je za-če1 groziti, da jo bo ugrabil. Nedavno jo je res spravil k sebi, potem pa jo je skril na samotnem kraju v gozdu, kamor ji je prinašal hrano. Ko se je odpravil od nje, jo je priklenil k drevesu za roke in noge, da mu ne bi pobegnila. Po nekaj dneh trpljenja je vdovi uspelo, da se je osvobodila verige in trpljenja in se izmučena vrnila na svoj dom. To je Zivadina strahovito razkačilo. Pošiljal ji je pošte, da se ji bo maščeval. Leposava je njegove pretnje vzela na znanje in je divjaka prijavila državnemu tožilcu v Kragujevcu. Sama se ni upala iz hiše. Preteklo sredo popol-> e. novembra: dne pa je le morala na pot, imela je opravka v Kragujevcu. Na vozu se je vračala domov, kc se je na nekem ovinku pojavil Živadin s puško v roki. Pomeri! je in ustrelil. Konji so se pognali v beg, z voza je padla mrtva Leposava in obležala v jarku ob cesti. Strel ji je ra: ^gal pljuča. Morilec se je te^.aj mirn$ duše napotil v Kraigujevac in se sam prijavil državnemu tožilcu. f Cherbourg Havre 24. oktobra : Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: = Vulcania v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg MA Naročite ne na "Glas Nar^a'' največji slovenski dnevnik v Združenih driaiyiK Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. T. ODBOR Predsednik: FRANK KOŠAK 60-25 Catalpa Ave, B'klyn. N. T. Podpredsednik: FRANK CERAR 1829 Woodbine St., B'klyn, N. Y. Blagajnik: Tajnik: JOHN TI TRKA S. Jr., LOVRENC GIOVANELLI, 4OS Hlmrod St.. B'klyn. N. T. 813 Woodward Ave., B'klyn. N. T. Zapisnikar: FRANK PADAR. 96 Evergreen Ave.. B'klyn, N. T. Nadzorniki: I. JOHN HABIAN II. VICTOR KOBILCA 1287 Greene Ave., B'klyn. N. T. 61-45 Linden St., B'klyn. N. Y. III. JOHN KRIŽEL 1822 Linden St., Brooklyn. N. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE LE 17 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DESET TISOČ DOLARJEV Društvene seje se vrSe vsako druco soboto v mesecu v društvenih prostorih v American-Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave* Brooklyn, N. Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se Bana, ie je v okrožju 5 milj ie 5 Banov. Za natančna pojasnila •brnite na katerega zgoraj omenjenih odbornikov. Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte dl Savoia v Genoa 11. novembra : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 11. novembra: Rex v Genoe 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg l'0. novembra: Bremen v Bremen novembra: Lafayette v Havre Saturn la v Trst •25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg -S. novembra: Conte dl Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vulcania v Trst 0. decembra: Normandie v Havra Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre I i » i- iiiiiiirwiwiiiiiiiiiiM V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja '