Poitnlna platana v gotovini Cena Din 1’- Stcv. 203. V L|ubl|ani, petek 9. septembra 1938. Leto III. Praga je storila svojo dolžnost Odločitev o miru Je v Hitlerjevih rokah Praga, 9. septembra, o. V torek je prišlo do incidenta v Moravski Ostravi. Sudetsko-nemska poslanca sta odšla spremljana od večje množice Nemcev na policijsko ravnateljstvo posredovat za 82 svojih sonarodnjakov, ki jih je policija zaprla zaradi skrivanja orožja. Demonstranti so zunaj zahtevali, naj se izpuste vsi aretirani Nemci, a ker se na poziv policije niso hoteli raziti, je seveda policija začela z gumijevkami razganjati ljudi. Pri tem j? bil lahno ranjen neki nemški poslanec. Sudetski Nemci so iz tega incidenta takoj dvignili hrušč in trušč ter prekinili pogajanja s praško vlado. Kmalu za tem incidentom se zgodil tudi incident v Opavi, ki se zdi, da je bil povzročen s strani sudetskih Nemcev z namenom, da se poslabša stanje in da povod nemškemu časopisju, ki je začelo seveda takoj napadati ČSR in praško vlado, češ da ni sposobna vzdržati reda v 6voji državi. Praga, 9. septembra. A A. (DNB.) Vodstvo sudetsko-nemške stranke poroča, da se pogajanja v nasprostju s poročili, ki so se razširila v inozemstvu, ne bodo nadaljevala prej, dokler ne bo v celoti pojasnjen dogodek v Moravski Ostravi in dokler ne bodo krivci tega incidenta dobili zasluženo kazen. Poročilo vodstva sudetsko-nemške stranke odgovarja v ostalem včerajšnjemu uradnemu poročilu tiskovnega urada sudetsko-nemške stranke. Praga, 9. septembra. AA. (DNB.) Krajevni odbor sudetsko-nemške stranke v Moravski Ostravi objavlja, da je član Runcimanovega odposlanstva, major Saton, včeraj nenadoma obiskal strankino pisarno, kjer se je poučil o včerajšnjih dogodkih. Nato je obiskal policijsko ravnateljstvo, kjer je ostal dve uri in zbral podatke o predvčerajšnjih dogodkih. Angllla bo pritisnila na Hitler a London, 9. septembra, o. Včeraj popoldne je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain daljše razgovore z glavnimi ministri. Razpravljali bo večji del o zastoju češkosudetskih pogajanj, ki set prišla na mrtvo točko. Sklenili 60, da skličejo vladno sejo v ponedeljek dopoldne ob 11. To je tisti d$n, kp bo Hitler govoril in bo vprašanje Prage najbrž že rešeno. Britanski krogi tolmačijo ta sestanek, ki bo v ponedeljek, da bo Anglija poskušala zadnjikrat s svojim Opominom pridobiti Hitlerja, naj odstopi od smeri, ki je enaka vojni zaradi češko-sudetskega spora. Tajinstvenl razgovori v Nttrnbergu Niirnberg, 9. septembra, o. Vsi včerajšnji razgovori med sudetsko stranko in nemškimi voditelji 6o potekli v popolni tajnosti. Po neslužbc-nem poročilu se javlja, da je imel britanski veleposlanik Henderson včeraj popoldne sestanek z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Henlein pa ie obiskal popoldne nemškega kanclerja Hitlerja. Vsi ti sestanki niso službeno potrjeni. Tudi to se je zvedelo, da so sudetski voditelji v sredo zvečer nenadoma zapustili Berchtes-genden in odšli na Češkoslovaško ter se vrnili v četrtek dopoldne. Kakšen je bil namen njihovega odhoda, ni znano. Maršal GdrinjJ je včeraj odšel iz Berchtesgadena v Berlin in se vrne danes dopoldne v Niirnberg Po drugih poročilih pa poračajo, da je bil angleški veleposlanik Henderson včeraj skoraj vse popoldne gost maršala Goringa. Danes pa bo imel sestanek z zunanjim ministrom vcxn Ribbentropom. Beneš bo jutri govoril Praga, 9. septembra, o. Predsednik republike dr. Edvard Beneš bo jutri ob šestih popoldne govoril v radiu. Prevladuje prepričanje, da bo dr. Beneš razložil vse koncesije, ki jih je češkoslovaška vlada ponudila sudetskim Nemcem, obenem pa pozval prebivalstvo, naj ohrani kar se da mirno kri, da se položaj še ne poslabša. Stroga preiskava, stroge kazni Praga, 9. septembra. A A. (Reuter.) Popoldanski sestanek med iiodžo in zastopniki sudetskih Nemcev s Kundtom na čelu je trajala 2 in pol uri. Ker je preiskava vladnih organov ugotovila, da so pritožbe 82 zaprtih sudetskih Nemcev v Frei-tvaldu pri Moravski Ostravi upravičene, je predsednik vlade obljubil ne samo popolno zadoščenje, ampak je tudi ukazal, da se morajo suspendirati vsi tsti uradniki, ki so odgovorni za to postopanje. Med suspendiranimi je tudi neki policijski komisar. Vsi bodo po zakonu najstrožje kaznovani. Francija je že na straži 1,200.000 mož na Maginotovi črti, mornarica pod pofno paro, letala prlpravl|ena Pariš, 9. sept. o. Zaradi grozeče napetosti v Evropi je francoska vlada poklicala pod orožje več letnikov rezervistov in jih poslala v Maginotovo linijo. Vsi častniki iq vojaki so se morali vrniti z dopustov. V polnefo številu so bili poklicani zlasti vojaki tehničnih čet. Brez velikega hrupa so v Franciji izvedli to delno mobilizacijo. Zanimivo je, da so v začetku vsi francoski časopisi brez razlike na stranke pozdravili ta vladni ukrep, od včeraj pa umolknili ter ne prinašajo nobene podrobnosti o teh stvareh več. Očividno je, da so časopisi to storili na željo vlade, da bi na ta način ne razburjali prebivalstva. Podobne ukrepe je izdala vlada tudi za Tunis, kamor 6e že vozijo večji transporti vojakov in bojnega materiala. Pariz, 9. sept. o. V francoskem vojnem pristanišču Brest, ki leii ob Atlantskem oceanu, je postalo v zadnjih štiriindvajsetih urah selo iivaht. m. S kolodvora se vračajo na tvoja mesta latiniki t in mornarji, ki »o bili na dopustu. Istočasno pa atlantsko brodovje vkrcava municijo in hrano. Častniki pravijo, 'da bodo natovorili na le vojne ladje hrano in municijo, da. jim bo zadostovala sa 60 dni ne da bi se povrnili po nov material in hrano. Hrana in municija bosta natovorjeni še danes, ni pa snano, če bodo te ladje zapustile takoj Brest in se podale na odprto morje. Tudi ni snano, na katerih mestih bodo te ladje stale v pripravljenosti. Vojaške priprave so sedaj končane in je pripravljena mornarica, letalstvo, kakor suhosemna vojska sa primer, če bi bila češkoslovaška republika napadena. Polslužbeno se poroča, da so mnogi vojaški ukrepi sa sedaj končani in da so bili poklicani sadnji reservilti sa Maginotovo črto, ki leii ob francosko-nemški meji. Sinoči je imela Francija 1,200.000 vojakov pod orožjem, ki so popolnoma pripravljeni na vsako presenečenje. Komunistična stranka, ki je združena s francosko ljudsko 1ronto in ima 73 poslancev v parla-„njjautu^4Joziiilja vse demokratične države, naj manifestirajo z združeno močjo proti .vsakemu napadalcu. V pozivu na politične stranke se pravi, da Hitler ne pHkriva svoje’agresivnosti proti češkoslovaški republiki: Če bf Neipčjja napadla Češko, bi moglo to" privesti do nove svetovne vojne. Zasedanje sveta DN v času največje napetosti Zunanji m.nistri vseh driav so odloilll na| v Ženevo Ženeva, 9. septembra. AA. (Reuter) Češkoslovaško vprašanje meče temno senco na današnjo otvoritev zasedanja sveta Zveze narodov. V Ženevi menijo, da bo treba počakati precej časa, da se bo položaj zjasnil. V Ženevi prevladuje prevladuje prepričanje, da se svet ZN še nikdar ni sestal v mučnejšem ozračju kot pa tokrat. Ko je glavni tajnik Avenol zbral vodilne uradnike Zveze narodov, jim je rekel, da bo sedanje zasedanje sveta Zveze najvažnejše v zgodovini ženevske ustanove in da bo življenjskega pomena za ves svet in za mir. Vendar pa v Ženevi mirno gledajo na razvoj položaja, dasi so v Londonu prepričani, da se bo vse mirno uredilo. Poseben pomen pa pripisujejo sestankom, ki se bodo v. Ženevi vršili med angleškim in francoskim zunanjim ministrom. Sodeč po trenutnem položaju pa je izključeno, da bi se ti sestanki lahko začeli pred 13. septembrom. Pariz, 9. septembra. AA. (Reuter) Uradno objavljajo, da zunanji minister Bonnet še ni nič sklepal o tem, kdaj misli odpotovati v Ženevo. Ker pa so angleški zunanji minister lord Halifax, poljski zunanji minister Beck in belgijski predsednik vlade in zunanji minister Spaak že odložili svoj odhod v Ženevo, je verjetno, da tudi Bonnet noooj ne bo odpotoval v Ženevo. Italija se drži ob strani Uradno pa izraža svo o soglasnost s Henlelnovlml zahtevami Rim, 9. septembra. AA. (Stefani.) »Informa-zione diplomatica« objavlja v svoji današnji številki članek, v katerem pravi med drugim: Rimski odgovorni krogi popolnoma mirno in hladnokrvno, vendar pa zelo pozorno spremljajo razvoj spora med sudetsko-nemško stranko, ki ima za seboj 3 in pol milijona Nemcev v ČSR, in praško vlado. Stališče Italije je popolnoma v skladu z osjo Rim—Berlin in se italijanska politika popolnoma postavlja v korist zahtevam, ki jih je Henlein navedel v 8 karlovarskih točkah in v katerih je zahteval teritorialno avtonomijo za manjšine, pri tem pa ni nikdar rekel, da ne bi hotel ostati v okviru ČSR. Henlein torej ni šel tako daleč, da bi zahteval popolno odcepitev Nemcev od države, kateri načeluje dr. Beneš. To radikalno rešitev spora pa so priporočali v zadnjem času tudi tako vplivni listi kakor sta >Times« in »La Republique«. Stališče Italije v sudetskem vprašanju je bilo določeno v teku razgovorov, ki jih je imel vodja in državni kancler Hitler med svojim obiskom v Rimu z Mussolinijem. Italija ni vpoklicala nobenega letnika pod zastavo in tudi ni izdala nobenih drugih vojaških odredb. To pa ni storila samo zaradi tega, ker meni, da bi bil sporazum mogoč, če se odstranijo vse tiste odredbe, ki slone na vojaških nagibih, drugič pa zato, ker ji njena notranja ureditev dopušča, da je zmeraj na vse pripravljena. Krvave bitke ob Ebru Hendayc, 9. sept. o. Ves dan so trajali divji boji na bojišču Ebro, ki so se zavlekli pozno v noč. Frankove čete so poskušale uničiti vladne obrambne črte. Boji so se vršili z noži in je treba reči, da so bili ti boji najbolj krvavi, kar jih je bilo na tem delu bojišča. Francove čete so napadale severno od Corbera Gandesi in višinski poti Mora de Ebro Najprej so poskušale te čete zavzeti vznožje hribovja Fatarella. Ob višinski poti pa so hoteli pregnati miličnike s hriba Sierra de Caballos, ki je 800 m visok. Dan za dnem pa prihajajo na nacionalistični strani nove čete iz pirenejskega bojišča in iz sredozemskega bojišča, da ojačijo napad. Francovi poveljniki so pričeli z novo taktiko in napadajo sunek za sunkom, da bi osvojili vladne postojanke. Nad 150 bombnikov bombardira vladne postojanke in obstreljuje skupine vojakov na Sierri Caballos, kjer hočejo Francove čete odrezati vladne čete, ki se nahajajo izza hriba Sierra de Pan-dols. Na severu Cordere so vladne čete zavzele hrib 467 s hudimi izgubami. Nad 100 poljskih topov obstreljuje na 2 km dolgi bojni črti, da je vse bojišče popolnoma razkopano od eksplozij granat, ki padajo med vladne utrdbe. Trikrat zaporedoma so napadale Francove čete, preden jim je uspelo potisniti miličnike nazaj. Republikanci so branili le napade s strojnicami in topovi, a končni napad niso mogli vzdržati ter so bili prisiljeni na umik. Proti večeru pa je pričelo deževati in so Francove čete popustile z napadi, kar je pripomoglo vladnim četam za kratek počitek in zopetno organiziranje njihovih čet za nadaljnje napade. Hankov, 9. sept. o. Kitajske oblasti potrjujejo, da so japonske čeie, ki prodirajo ob reki Jangceu, prispele na daljavo 130 km pred začasno kitajsko prestolnico Hftnkov. Nadalje se poroča, da so čete, ki prodirajo v južnovzhodnem delu pokrajine Konan, prispele 130km proč od železnice Peking—Hankov,'ki teče severno od Hankova. Belgrad, 8. septembra. AA. Predsednik vlade In zunanji' minister dr. Milan Stojadinovič je nocoj odpotoval v družbi ministrov dr. Spaha. Ku-jundžiča, dr. Kreka in Matfaraševiča z brzim vlakom v Sarajev«, Zopet nesreča na Drenovem griču Ljubljana, 9. septembra. Izredno lep in sončen Mali šmaren je izvabil ogromno množico ljudi na izlete v okolico in na hribe. Cenijo, da je včeraj zapustilo Ljubljano do 30.000 Ljubljančanov in Ljubljančank. Mesto samo je včeraj popoldne tako rekoč popolnoma izumrlo. Je- tam na velesejmu je bil velikanski naval občinstva. Ni bilo nikjer večjih incidentov in konfliktov. Drenov grič je ‘med avtomobilisti, motociklisti in kolesarji znan zaradi vclikili prometnih nesreč. Pred dobrimi 14 dnevi se je na križišču državne ceste in železnice pripetila prav huda nesreča. Železniška uprava je uvidela naposled potrebo, delikatesami Fran Kham, ki ima svojo trgovino na Kongresnem trgu, je snoči okoli 23.26 telefonično javil ljubljanski reševalni postaji, da se je na Drenovem griču hudo ponesrečil žasebni uradnik Oton Gagel, zaposlen pri tvrdki s kolesi in šivalnimi stroji Ignaciju Voku v Tavčarjevi ulici. Reševalni avto ga je kmalu nato nezavestnega pripeljal’ v ljubljansko splošno bolnišnico. Gagel se je vozil od Vrhnike proti Ljubljani. -Na Drenovem griču pa je zavozil v železniško zapornico z motornim kolesom. Na mestu je obležal s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami. Drobne vesti Toldo, 9. septembra. AA. (DNB) Po vesteh iz Kjujanga so Kitajci v pokrajini med Kjujangom in Načangom zbrali 20 divizij, ki jim poveljuje general Jakiši. Pri Tajinu 60 Kitajci zgradili tri obrambne pasove. Včeraj so Kitajci izvršili več protinapadov pa so jih Japonci odbiti. London, 9. septembra. AA. (Stefani) Sovjetski veleposlanik je včeraj obiskal predsednika odbora za nevmešavanje Plymoutha in mu sporočil, da sovjetska vlada ne misli pristati na nobeno popuščanje vladi v Burgosu. Zato ne more pristati na njegov predlog, da naj tajnik odbora za nevmešavanje odide v rBarcčloho in v Burgos, kjer bi lahko na licu mesta obravnaval angleški načrt. Sovjetska vlada predlaga, d4 naj vladi v Burgosu in v Barceloni pošljeta svoje zastopnike v London, če hočeta podrobneje pfoučiti angleški načrt. London, 9. septembra. AA. Stefani: »Evening News« piše, da so na svojem sestanku pri Chamberlainu ministri razpravljali 0 Zahtevi delavske stranke, da naj se takoj skliče parlament, kjer naj vlada še bolj jasno s posebno izjavo poudari svoje stališče o Češkoslovaški; Ncwyork, 9. septembra. AA. (Stefani.) Tukajšnje časopisje pfSe. da se bo Mussolini v svojem govoru, ki ga bo. v kratkem imel, v glavnem dotaknil evropske krize in judovskega vprašanja. Ta napovedani Mussolinijev govor pričakujejo po vsem svetu z velikim zanimanjem in nestrpnostjo. Praga, 9. septembra AA. (Havas.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta bo odpotoval v nedeljo v Ženevo, da se udeleži zasedanja sveta Zveza narodov. Pariz, 9. septembra. AA. Havas: Včeraj ob 17.25 je z letalom dopotoval v Le Bourget Lind-berg s svojo soprogo. Prišel je iz Prag* Vesti 9. septembra Pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Japonsko za sestavo komisije, ki bi potegnila točno mejo pri Čang-kufengu, ugodno potekajo Japonski uradni krogi trdijo, da bosta potrebna kvečjemu še dva razgovora med poslanikom Sigemicom in Litvinovim. Glede zaščite angleških interesov v Šanghaju se nikakor ne moreta sporazumeti Japonska in Anglija. Angleški veleposlanik v Tokiu se je ponovno sestal z zunanjim ministrom Ugakiiem, vendar pa ta sestanek ni rodil nobenega uspeha. Veliki fašistični svet se bo 1 oktobra zbral v Beneški palači. Na dnevnem redu bodo razprave o plemenskem vprašanju, o političnem položaju in o korporativni zbornici. Angleški zunanji minister lord Haliiax ne bo odpotoval v Ženevo na zasedanje Sveta Zveze narodov, temveč bo ostal v Londonu zaradi napetosti v Srednji Evropi. Ostal bo v stalnih stikih s Chamberlainom in drugimi ministri. Za generalnega guvernerja italijanske Vzhodne Afrike je Mussolini imenoval maršala Grazianija, bivšega abesinskega podkralja. V Geronu v rdeči Španiji se je zaletel neki potniški vlak v bencinski tank. Vlak se je vnel ter je zgorelo 17 ljudi, 20 pa jih je bilo hudo opečenih. Baje je bil vlak francoski in tudi vlakovodja Francoz. 15 letne dečke pošiljajo na bojišče v rdeči Španiji. Med zadnjimi ujetniki, ki so jih ujele Francove čete ob Ebru, so nekaj takih fantičkov iztaknili. Begunci iz republikanske Španije pripovedujejo, da miličnik' ropajo vse vasi za bojno črto. Oblasti so sicer razglasile, da bodo s smrtjo kaznovale vsak rop, toda nediscipliniranost vojaštva je tolika, da vse grožnje ne zaležejo nič. V Londonu je bil včeraj oneriran znani učenjak profesor Freud, 1 ; - h- v . r- ' .. Operacijo je izvršil neki dunajski pro-tesor. ki se je nalašč za to pripeljal z letalom v London. Velik telovadni nastop članov hitlerjevskih oddelkov so priredili v Niirnbergu. Več kot 15.000 telovadcev je nastopilo. Za zaključek so vsi telovadci defili-rali m:mo Hitlerja. Neko švicarsko letalo je treščilo na tla v Kantonu Turgau. Pilot se je ubil. Pristaniški delavci v Marseillu so sprejeli od ministra za javna dela ponujane delovne pogoje ter prenehali s stavko. Verjetno je, da se je sporazum dosegel tudi pod vplivom evropske napetosti in vojaških ukrepov francoske vlade. Bivši španski prestolonaslednik grof Cavadonga se je ubil pri avtomobilski nesreči v Floridi. Po želji njegove matere ga bodo tudi tamkaj pokopali. Šest poljskih letal je priletelo na Finsko, da 6e bo udeležilo krožnega poleta okrog baltiških držav. Finci so poljske goste prisrčno sprejeli. Številni Judje, ki so se svojčas izselili iz Poljske v Palestino, so se začeli vračati spet na Poljsko. Obenem je ponehalo tudi vsako judovsko izseljevanje v druge države. Tako se Poljakom ne bo izpolnila želja, da bi svoje judovsko vprašanje rešili s tem, da bi polagoma na miren način odpravili Jude v Palestino. Trgovinska izmenjava med Združenimi državami in Mehiko je pretekli mesec padla za polovico svoje vrednosti. Mehikanci so kupili v Združenih državah le za tri milijone dolarjev blaga. Zanimivo pa je, da se je močno povečala trgovinska izmenjava med Nemčijo in Mehiko. Na včerajšnjem dnevu nacionalnosocialističnega kongresa v Niirnbergu je vodja nemškega tiska, Die-trich, govoril o delavnosti nemškega tiska. Minister Frank je razlagal uspehe nemške zakonodaje, a dr. Tot je poročal o nemških cestah. Vsem tem zborovanjem je prisostvoval Hitler. Vse Arabce, ki kakorkoli podpirajo teroriste, angleške oblasti strogo kaznujejo. Za manjše prestopke nalože vsej vasi večjo denarno globo, za večje zločine pa poženejo v zrak hiše uglednejših Arabcev. Kljub temu pa teroristični val ne pojenjuje, temveč se še stopnjuje. Konec tega meseca bo oddelek angleške sredozemske mornarice, ki ima oporišče na Mafti, obiskal romunska črnomorska pristanišča. Najprej bodo te ladje obiskale Constanzo. Litva bo proslavila 20 letnico svoje neodvisnosti. Velike in obsežne amnestije bodo deležni med drugimi tudi vsi Nemci, ki so bili aretirani lani zaradi neredov ob prihodu dveh nemških bojnih ladij v pristanišče v Klajpedi. Tudi poljski zunanji minister Beck ne bo odpotoval v Ženevo, ker je potrebna njegova prisotnost v Varšavi zaradi nejasnega položaja v Evropi. O skorajšnji odstavitvi maršala Bliicherja kot poveljnika sibirske ruske vojske pišejo obširno japonski časopisi. Pristavljajo, da bi bil potem Blucher imenovan za poveljnika nad vojaškimi okrožji v Beli Rusiji. Njegovo mesto v Sibiriji pa bi zavzel namestnik komisarja za norodno obrambo. Svet ljudskih komisarjev v Moskvi je odstavil Litvinovega pomčnika Stomonjakovega, ki je načeloval oddelku za Daljni vzhod. Uradno pa tega niso z ničemer obrazložili. Več primerov otroške paralize so ugotovili v Bruslju.^ Vsi oboleli otroci so umrli. Več madžarskih parlamentarcev je odpotovalo na kongres v Niirnberg. Med njimi sta bivši predsednik vlade Daranyi ter predsednik narodne stranke1'' Tis-nart. ' .J’1p.or.e<1 nocojšnjega koncerta moškega zbora o a- 1,4 vIjCskov(‘a- Koncert se začne točno ob 20 in se vrši v veliki Filharmonični dvorani. Spored ima tri dele. V prvem delu Jiodo. izvajani naslednji zbori: Milojevifi: Na vrelu bratstva, Krstič: Legoh da spavam, Binički: Jesen, stiže i čuješ dušu. V drugem dolu koncerta so dela hrvat-skili in slovenskega avtorja. Od Lhotke poje zbor Banda udarala, od Gotovca: Oj more duboko in Oj Marjana!, ter Adamičev zbor Bog daj! Tretji del koncertnega nastopa je posvečen narodni pesmi iz Južne Srbije, in sicer bo zbor pel najprej dve narodni iz Leskovca, nato tri narodne iz Sar-planine, vse te pesmi je priredil za koncert dirigent zbora g. Stanko Viličič, dalje je na sporedu narodna iz Velesa: Meri Tomče, ki jo je priredil Šijački, in k sklepu odlomek iz prvega Mokranjčevega Rukoveta. Kakor omenjeno, je to moški zbor, ki uživa v Južni Srbiji dober sloves koncert bo drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasben« Matic«, Naš nov drobiž so začeli kovati flNovi kovanci bodo med najlepšimi v Evropi" Belgrad, 9. septembra. V sredo so na svečan način spustili v obrat državno kovnico za izdelovanje kovinastega denarja. Ta kovnica je prvi zavod za izdelovanje denarja Narodne banke. Kovnico je izročil obratu predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Pred pogonom nove moderne kovnicp je bil svečan verski obred. Temu obredu je prisostvoval kraljev zastopnik polkovnik Ljubomir Poleksič, prediSednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič s soprogo, ministri dr. Letica, Simonovič, Kujundjič, Stankovič, Cvrkič, Novakovič, dr. Krek, Kabalin in dr. Bujič ter minister na razpoloženju Djura Jankovič, poleg njih pa najuglednejši predstavniki našega političnega in gospodarskega življenja. Novi petdesetaki m dvajjsetaki bodo manjši Drugi podguverner Narodne banke Milorad Zebič je v svojem govoru ob otvoritvi nove jugoslovanske državne kovnice dejal med drugim: V kraljevini Jugoslaviji smo po zedinjenju skovali iz srebra in drugih zlitin denarja za 1200 milijonov din nominala, večino v tujih kovnicah, delno pa pri nas doma. Ker se je kovanje vršilo v raznih razdobjih in brez sistema, tudi denar s svojo neprimerno velikostjo in težo ter premajhno različnostjo ne ustreza zahtevam po lahkem in varnem rokovanju, zato se je pokazala potreba, da ga vzamemo iz prometa. Zakon z dne 31. julija 1.1. je odredil, da vzamemo ves denar iz prometa in ga nadomestimo s primernejšim kovinskim drobižem. Novi petdesetaki in dvajsetaki bodo manjši in lažji, imeli bodo pa večjo čistino, ker bo v njih 75% srebra (doslej 50%) ; desetaki bodo iz čistega nikla, ostali drobiž pa iz zlitine. Tako bomo v kratkem dobili nove srebrne peldesetake in dvaj-selake, niklaste desetake in novce po 2, 1, pol in četrt dinarja iz zelo dobre zlitine aluminija in brona. Denar bo eden najlepših v Evropi. Stalna možnost prekovanja v naši kovnici nam bo dala priložnost, da poškodovane in obrabljene kovance vzamemo iz prometa in prekujemo, tako da bomo imeli takšen kovinski drobiž, ki je na višku sedanjega časa in v ugled naše države. Govor fin. ministra dr. Let?ce Nato je govoril finančni minister Letica. V svojem govoru je izvajal: Zgraditev kovnice za kovanje denarja je eden iz cele vrste ukrepov, ki jih je izvedla kraljevska vlada zadnja tri leta, da naš narod popolnoma emancipira od vsega, kar lahko doma sami izdelamo. Danes moremo iz lastnih sirovin in iz polizdelkov, iz lastnega bakra, zlata, srebra in aluminija kovati svoj lastni denar. Po sklenitvi pogodbe z Narodno banko smo takoj poskrbeli za zakonsko podlago za kovanje novega denarja. V ta namen smo lani izdali zakon o tem, da se vzame iz prometa stari in nakuje nov denar. Ta zakon določa, da se postopno vzamejo iz prometa srebrni in drugi kovinski kovanci. Namesto njih bomo pa izdali nov srebrni in drugi kovinski denar, kovan v novi kovnici. S sodelovanjem Narodne banke smo storili vse potrebno, da bo novi denar ustrezal potrebam prometa in smo glede vseh podrobnosti izdali določila o kovanju denarja. Glede oblike, teže, čistine itd. je vse storjeno, da bo naši novi denar pokazal napredek. Razen kovanega denarja bo naša kovnica kovala tudi kolajne in pozneje tudi odlikovanja, ki smo jih doslej izključno naročali in drago plačevali v tujini. Po svojem delovanju bo naša kovnica tako na višku časa, da bo lahko ustrezala še tako razvajenim zahtevam ni da bo lahko kovala denr tudi za druge držve na bližnjem vzhodu. Na podlagi čl. 285 finančnega zakona za leto 1924-25 smo izdali kovinski denar po 50 par, po 1 din in 2 din. To se je zgodilo po nalogu takratnega finančnega ministra in sedanjega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Ta denar so kovali v Belgiji in v Franciji. V tem času smo izdali tudi svoje prve zlatnike po 20 din v znesku 1 milijona din, s sliko pokojnega kralja Aleksandra. Sedanji naš denar po 50, 20 in 10 din se. je koval na podlagi zakon z dne 28. novembra 1931 in 14. avgusta 1932 v višini ene milijarde din. Ko je prišel la denar v promet, smo vzeli iz prometa bankovce po 10 din. Tako imamo danes na-kovati denarja v nominalnem znesku 1212 milijonov din, pri čemer so všteti tudi novci po 25 par. Minister je nato izrekel priznanje Narodni banki za uspešno izvršeno delo, nato pa je dejal: Naša državna kovnica začenja delovali. Nato je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič dal znak za pogon strojev in rekel: Naj deluje srečno in blagoslovljeno. Nova kovnica Je tehnično na višku tako po svoji zmogljivosti, kakor po kakovosti svojih izdelkov in bo mogla ustreči ne samo zahtevam naše države, temveč bo lahko kovala denar za naše bližnje in daljne sosede. Solunski bojevniki iz Francije na poli skozi Ljubljano Ljubljana, 9. septembra. Včeraj dopoldne so prišli s posebnim vlakom iz Podbrda v Boh. Bistrico delegati francoskih bojevnikov s solunske fronte, ki potujejo 6kazi našo državo, da obiščejo postojanke, kjer so se pred 20 leti borili na solunski fronti Na bistriški postaji so jim priredili prisrčen sprejem. Tam jih je čakal zastopnik Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, zastopnik dobrovoljcev in invalidov, bistriški župan pa jim je izreke! prisrčno dobrodošlico. Za sprejem se je zahvai'1 g. general de Chanterac, nato pa so se gostje odpeljali na Bled, kjer so jim priredili v Park hotelu in v Toplicah kosilo. Gastje so bili silno navdušeni nad lepoto Bleda in le neradi so se takoj popoldne odpeljali na Lesce, odkoder jih je posebni Putnikov vlak pripeljal okrog pol petih v Ljubljano Tukaj jih je čakala ogromna množica ljudstva, ki se je zbrala na peronu skupaj s častno četo vojaštva, vojaško godbo in mo.čnim zborom častnikov. S strani oblasti so se udeležili sprejema g. inšpektor dr. Sušnik v zastopstvu g. bana, g. francoski konzul Remčrand, zastopnik mestne občine g. dr. Mole, divizijski general g. Lukič, zastopniki rezervnih častnikov, jugoslovanskih dobrovoljcev in invalidov, dalje predstavnik Francoskega instituta g. prof. Jaklič in še mnogi drugi. Goste je najprej pozdravil zastopnik Zdr. rez. oficirjev inž. Bevc, nato predsednik sekcije ljubljanskih dobrovoljcev prof. Jeras, za njim sta govorila še načelnik dr. Sušnik in dr. Mole, potem pa jim je izrekel dobrodošlico g. konzul Remerand. Za vse pozdrave se je zahvalil predsednik organizacije »Poilus d’Orient« g. general de Chanterac, ki se je v zano,sitih besedah spominjal vsefc zvez, ki že od Napoleonovih časov vežejo Francoze in Jugoslovane, junaštev naše in francoske vojske na solunski fronti in po.udarjai, da so še danes potrebni morda bolj kot kdaj prej prisrčni stiki med obema državama.. Zaključil je z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in Jugoslaviji. Občinstvo je bojevnike prej in potlej navdušeno pozdravljalo. Po govorih se je razvil od kolodvora po mestu lep sprevd, ki mu je šla na čelu vojaška godba, in krenil pred spomenik Ilirije, kjer so bojevniki položili na grob francoskega neznanega vojaka krasen lavorov venec. Prav tak venec so potem položili tudi pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja, nato pa so odšli večerjat v kolodvorsko restavracijo in k Mikliču, ob 20 pa so nadaljevali z brzovlakom svojo pot proti Zagrebu. Milijonske kupčije s hišami in parcelami Nova občinska cesta Sv. Barbara-Sp. Duplek odprta Maribor, 8, septembra. Kolikega pomena so občinske samouprave in modri pa pošteni ljudje pri vodstvu naših podeželskih občin, je bilo danes popoldne pri Sv. Barbari v občini Korena ponovno izpričano. Ob prisotnosti zastopnikov državnih in samoupravnih oblasti, občinskih očetov domače občine in številnih občanov je bila odprta nova občinska cesta, ki je bila zgrajena predvsem s sredstvi domače občine in s pomočjo požrtvovalnosti občinskih mož ter občanov. Kako zna naše ljudstvo ceniti uspehe svojega lastnega dela, je bil pokazano s tem, da so odprtje nove ceste združili z lepo in prisrčno slovesnostjo. Popoldne ob pol treh so se pri prenovljeni Kapelici ob novi občinski cesti zbrali stari in mla-li občani, ljudskošolski otroci z učiteljstvom, ves občinski svet z županom Flajnihom na čelu ter oožrtvovalni in za dobro svojih župljanov vneti lušni pastir, vlč. gospod župnik J. Potočnik. Ta-toj pri prihodu odličnih gostov iz Maribora je •.pregovoril domači župan g. Flajnih in prisrčno oozdravil gospoda okrajnega glavarja dr. Janka ‘uško s soprogo, gospoda stolnega župnika in ka-lonika msgr. M. Umeka, načelnika okrajnega :e6tnega odbora g. Fr. Zebota s soprogo, inženir-a cestnega odbora, ki 6ta sodelovala pri gradnji ibčinske ceste g. inž. Šoberla in Strgarška, osta-c goste iz Maribora in vse občane, ki so se zbrali : slovesni otvoritvi ceste, ki je sad trudov in na->oirov ter žrtev vseh občanov. Šolski otroci so lato zapeli državno himno, dve deklici pa sta lato spregovorili pozdrave gospodu okrajnemu ilavarju in g. stolnemu župniku ter vsakemu izbočili lep šopek. Domači gospod župnik je potem ipisal dolgoletno delo za novo občinsko cesto, :a katero je bil treba žrtvovati nad 300.000 din, tar je kljub podpori cestnega odbora in banske iprave za podeželsko občino velika vsota. Nato je stolni kanonik msgr. g. M. Umek apravil blagoslovitvene obrede, s katerimi je bla- goslovil novo cesto in prenovljeno kapelico. Sledile so slovesne večernice, pri katerih je ubrano prepeval domači cerkveni pevski zbor, nakar je načelnik okrajnega cestnega odbora in mariborski podžupan g. Fr. Zcbot s kratkim nagovorom, v katerem se je spomnil našega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II., proglasil novo cesto za odprto. Po dovršenih slovesnostih je g. župnik povabil goste in domače občinske može na zakusko, na kateri je kot prvi spregovoril župan g. Flajnik ter g. Fr. Zebotu sporočil, da ga je občina Korena za njegove zasluge imenovala za častnega občana ter mu izro*čil okusno izdelano diplomo. Nato sta spregovorila še g. Fr. Zebot, ki se je s toplimi besedami zahvalil za odlikovanje ter ponovno častital občanom in občinskim možem k uspešnemu in složnemu delu, ki rodi bogate sadove, in g. župnik, ki se je ponovno zahvaljeval gostom za obisk lepe domače slovesnosti. Ljubljana, 9. sept. Ljubljanska zemljiška knjiga zaznamuje za avgusi prav zanimive in velike kupčije s hišami in parcelami v mestu in okolici. Promet z reali-tetami je bil meseca avgusta prav znaten in presega 50 milijonov dinarjev. Od večjih kupčij naj zaznamujemo le najvažnejše. Zavarovalni ravnatelj Zvonko Žolgar je kupil od soproge arhitekta ge. Suzane Ledi pare. 47/2 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 537 ms za 93.975 din. Slaščičarja Mira Pelicon in Adolf Pelicon sta kupila v Wolfoyi ulici hišo št. 10, vpisano v zemljiški knjigi pod vi. št, 81 k. o. Kapucinsko predmestje, za 1,500.000 din. Lastnica ,je bila doslej ga. Teja Luši nova roj. Prolog, vdova pi> lesnem borznem senzalu in vojnem dobrovoljcu Luftinu, strašni julija 193(j ponesrečil pri esreci v Spodnji Hrušici. Kot prvi ki se je 15. aeroplanski nesrei lastnik te hiše je vpisan leta 1872 v zemljiški knjigi znani svečar in medičar Oroslav (Georg) Dolenc, Leta 1S72 je lo hišo podedoval sin pok. ravnatelj Obrtne banke Ciril Dolenc. Od njega pa je leta 1930 kupila lo hišo ŠTeja Lušinova. Uradni naslovi nekaterih naših javnih korporacij postajajo pa sedaj sila spakedrani. Slovenski odvetniki so se pod Avstrijo hudo in z največjimi napori borili za čistost slovenščine in za slovenski jezik sploh. Sedaj so pa prav odvetniki tisti, ki se ne zavzemajo več tako za pristnost in čistost našega jezika. Nafti železničarji so si znali priboriti upoštevanja vredno mesto našemu jeziku, toda odvetniki tega niso znali. Tako beremo v zemljiški knjigi »Advokatska in Notarska ko- mora«. Penzijski ford te korporacije je kupil od Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico pare. vi. št. 30/18 k. o. Kapucinsko predmetje v iziheri 525 in- za 472.000 din. Kvadratni meter je stal prav 900 din, tako visoke cene že kmalu ni dosegel svet v mestu, le pred leti je bila neka parcela prodana ob Aleksandrovi cesti po 1090 din za kvadratni meter. Na tej parceli, ki leži ob Cigaletovi ulici, med bišo Zedinjene zavarovalnice in sedaj v gradnji se nahajajočo hišo veletvrke »Salus«, so že začeli gradili za ta pokojninski zaklad novo hišo. Znana »kovter-fabrika je dobila novega lastnika. Hiša št. 23 leži na vogalu Kolodvorske c. in Komenskega ul. nasproti sanatorija »Emona«. V tej hifti je imela tvrdka Hudovernig svojo iz-delovalnico posteljnih odej. Tvrdka je daleč naokrog slovela in je pred vojno imela mnogo odjemalcev tam v Vojvodini in Sremu. Leta 1928 je to hišo kupila Delniška tiskarna, od nje pa kranjski tovarnar Makso Fork in kranjski odvetnik dr. Beno Sabothy. Ta dva pa sta sedaj to hifto prodala reg. zadr. z o. z. v Ljubljani »Lastni domc za 1,529.000 din. Električna zadruga v Spodnji šiški je prodala Vincencijevi konferenci sv. Frančiška v Sp. šiški zemljišče vi. št. 713 k. o. Sp. šiška za 200.000 din. Štrukelj Marija roj. Vesel je prodala zvaničniku Franu Kovačiču hišo št. 102 v Kosezah z vrtom za 70.000 din. Železniški upokojenec Franc Laznik je prodal banovinskemu uslužbencu Petru Zamanu hišo pod vi. št. 592 k. o. Zg. šiška za 1-10.000 din. O nadaljnjih kupčijah bomo poročali še prihodnjič. Smola upokojencev v „Monte Carlu" Za vžigalice so igrali, pa so jjim vzeli karte Ljubljana, 9. septembra. Edina zabava ljubljanskih kronskih upokojencev, ki žive, kot je znano, v prav bednih razmerah, je bilo vsakdanje kvartanje v Tivoliju. Tam so se v poletnih dneh zbirali na prostoru, ki je znan vsem Ljubljančanom pod imenom »Mont e Car lot. To je oni prostor v Tivoliju, ki Ly( na cesto Škofja Loka - kolodvor! Škofja Loka, 9. septembra. Že lansko leto je bilo na nekem sestanku JRZ govora o tem, da bi bilo treba nujno razsvetliti vso cesto od Škofje Loke do kolodvora. Ta cesta je gotovo ena najbolj prometnih na Gorenjskem. Velik promet pa povzroča tudi veliko prahu ali blata, tako da se človek nima kam ogniti. Sedaj si pa predstavljajte tujca, ki se pripelje z brzim vlakom, h kateremu ponoči ne pelje noben avtobus. Tujce tava v temi in blatu ali prahu cele 3 km daleč v mesto, tako da pride vanj ves po-nesnažen. Mislimo, da se bo vsak boljši tujec drugič že od daleč ognil našemu mestu ter da bo v bodoče raje izbral kak drug kraj za svoje počitnice. Ce hoče Škofja Loka postati res upoštevano letovišče, bo morala že v tem smislu nekaj ukreniti. Pa še drug nadvse važen vzrok je, ki nujno kliče za razsvetljavo te ceste. Ta cesta namreč po- noči ni povsem vama. Ne trdimo sicer, da bi se bilo treba bali kakega razbojniškega napada. Ne, tisto ne. Za ženske la cesta ni povsem varna. Že neštetokrat 6e je zgodilo, da je moralo kako dekle pošteno teči, če se je hotelo rešiti pred nesramnimi moškimi. Posebno pa je ta stvar postala aktualna v zadnjih letih, ko se vračajo mlada dekleta ponoči z dela domov. Deležna so bila že večkrat kaj neljubega nadlegovanja s strani raznih »smrkavcev«. Sedaj sta na tej cesti montirani samo dve svetilki. Nujno pa bi bilo, da se montirajo še sledeče luči: Ena med Štemarji in Šifrerjem, druga pred hišo g. Paulusa, tretja pred gostilno »pri Lovrencu«, četrta in peta na vsakem koncu mostu, šesta na odcepišču ceste v Kranj, sedma pri hišah v Starem dvoru, nato pa še dve ali tri svetilke do kolodvora. Na ta način bi bila cesta vsaj za silo razsvetljena, Upamo, da bodo odgovorni činitelji uvideli nujnost te razsvetljave. i , m jim 82 »Naš položaj je zelo podoben položaju v Habarovsku, toda večina iaših vojakov je še bolj nezadovolj-aih in bolj revolucionarnih. Za to je veliko razlogov. Dosti naših ljudi je z dežele. Ti dobro vedo, kaj se godi med ljudstvom. V srcih jih boli razlastitev zemlje, katere žrtve so bili, glad, ki ga trpe njihove rodbine, in odprava vseh državljanskih pravic. v Razen tega nas tudi tako dobro ne " hranijo kakor one v MabaroVsku. Ne bom pretiraval, če rečem, da je petdeset odstotkov vseh vojakov za našo stvar. Če bi pa kaj izbruhnilo, bi bilo osemdeset odstotkov vojakov iz Aleksandrovškega z nami. V primeru vojne bi sc Stalinnova diktatura na mah zrušila!« Nato se je tovariš L ... obrnil na mojo stvar. »Mislim, da se bo tovariš Smith kaj kmalu vrnil v Združene države, kjer nam bo lahko pomagal. Na zadnjem sestanku moskovskega okrožnega strankinega odbora so se veliko raztovarjali o pismu, ki ga je Smith poslal glavnemu odboru. Razni tajnici so bili mnenja, da ga bo zelo težko istaviti, da ne bi odšel v Ameriko /ikukel, ki je sam ovohun, je dejal, la uživa Smith znatne simpatije med tujimi delavci in da bi vsak korak proti njemu utegnil imeti znatne po- sledice. Pripomnil je, da je Smith ugleden in vpliven član madžarskih, angloameriških in slovaških delavskih klubov, katerih člani ga obiskujejo na domu. Zagotavljal je, da so vsi tuji delavci za Smitha in da je vrh tega Smith tudi v stikih z ameriškim konzulom. Nazadnje je rekel: »Smith je na tem, ad bo vse tuje kroge nahujskal proti stranki. To je zelo nevaren človek. Mislim, da bi bilo bolje, da mu omogočimo vrnitev v Združene države, kakor pa da nam dela zbrige tukaj. Naj gre vragu na roge! Tako se ga bomo vsaj rešili!* Ta trenutek je nekdo vprašal Vikukela, če ni on, Vikukel sam, prav pred kratkim prosil dovoljenja, da bi smel iti na Češkoslovaško. Ko )e priznal, se je začel hud napad z vseh strani nanj. Doližli so ga, da je še slabši kakor Smith. To mu je zavezalo usta za ves nadaljnji večer. Po kratkem prestanku je tovariš L'... nadaljeval: »Potem so začeli tovariša Smitha tožiti. Nastopila sta kot tožnika Gi-zcla Heinz iz delavnice za kable, ter Santo, inštruktor iz madžarskega političnega krožka. Dolžila sta ga, da seje razdor med člane krožka in da jih je hujskal proti stranki. Zahtevala sta, naj ga postavijo pod strogo disciplinsko nadzorstvo. Polkin, tajnik v A. T. E,, je opozoril odbornike na odnošaje, ki jih Smith vzdržuje z ameriškim konzulom. Liberov, inštruktor iz tujskega urada, je silil, naj takoj kaj ukrenejo zoper Smitha zaradi bojev, ki jih vodi proti stranki. Toda splošno je vladalo mnenje, da je treba s Smithom ravnati previdno. Kakor z jajcem, tako so rekli dobesedno. Tovariši mu ne smejo prizadevati nič težav, zakaj posledice bi bile porazne in bi se pokazale, ko bi Smith prišel v Združene države. V primeru pa, da bi z njim ravnali dostojno, bi ga bilo moči prisiliti, da bi molčal, ko se vrne domov, zlasti da ne bi govoril o življenju tu, ki se mu zdi tako slabo. Morda bi se mu celo dalo preskrbeti lepo mesto v stranki, s čimer bi mu zavezali usta. Nazadnje so sklenili, da bodo za zdaj ravnali s teboj po kraljevsko in da ti bodo obljubili vse, kar boš hotel. Toda, tovariš Smith, če boš tem obljubam verjel, potem si izgubljen,« je dostavil L ... s posebnim poudarkom. Nato smo poslušali poročilo tovariša D . . ja, ki je prihajal iz Ukrajine. Ta je pravil: »Med ukrajinskim ljudstvom sc širi močna revolucionarna agitacija, ki sega celo med tako imenovane partizane. (To so ljudje, ki so se med revolucijo bojevali proti beli vojski, ki pa niso člani komunistične stranke.) Agitacija sega tudi med boljševi-ke. Stalinisti dobro čutijo, da visi v zraku nezadovoljstvo, a ne vedo nič, kaj naj bi storili proti temu. Opozicija v stranki raste dan za dnem. Sklenili so, da bodo v kratkem odpravili izkaznice za kruh in za moko. Toda čeprav nameravajo s to odločitvijo olajšati breme, ki leži na ubogem prebivalstvu ter mu omogočiti, da bi si lahko kupilo več kruha v zameno za domače pridelke, vendar ne bodo z njo zbrisali ljudskega odpora proti Stalinovi vladi, zakaj ljudje ne bodo nikdar pozabili preteklosti in noben uradni sklep ne bo mogel odpraviti lakote in siromaštva, ki vladata po Ukrajini.« Na sestanku se nismo niti za trenutek izgubljali v nekoristnem govoričenju in v nabuhlih govorniških grmenjih. Predsednik nam je sporočil, da bo osrednji odbor stranke poslal v vsako delavnico nalog, naj urede kolektivne vrtove, ki bi jih delavci obdelovali ob prostih dneh. Ta sklep so v stranki sprejeli, da bi malo pomagali pri pomanjkanju živeža, za katero so vedeli, da bo kmalu še hujše, kakor pa je bilo zdaj. L ... je na vest dejal, da ta določba ne bo izboljšala stanja, saj bodo s tem vzeli kolhozom in sovhozom tovarniške delavce, ki sb hodili prej tja pomagat s prostovoljnim delom ob tako imenovanih sobotnikih. L ... nam je tudi povedal o novem povelju osrednjega odbora, ki je določalo, naj večino živeža prihranijo za Moskvo in za druga velika mesta. Cene živežu naj bi se zvišale Pristavil je še, da bo ta sklep rodil silno nezadovoljstvo v velikih množicah delavcev, ki prejemajo najnižje mezde Nato je spregovoril nekaj besedi o zunanji politiki Sovjetske Rusije in o njenem zbliževanju s Francijo. Dejal je: »Toda Francozi niso nori! Stali« jih ne bo vodil za nos.« je bil v poletnih dneh vedno najbolj živahen poln obiskovalcev. Kronski upokojenci, ki se je od časa do časa pridružil še kak drug igralec, so la prostor nekako okupirali zase in si sčasoma pridobili na njem domovinsko pravico. Za poletne dni si res niso mogli izbrati prijetnejšega prostora, a hudo je bilo pozimi, ko se niso mogli kje zbirati. Gospod župan pa je imel uvidevnost tudi zanje in jim je v svoji dobrosrčnosti dovolil, da so se pozimi in v deževnih dneh zbirali v prazni stavbi pri ribniku v Tivoliju, kjer so si uredili še dokaj udobne klubske prostore. Tam so potem vse dni metali »pildke« in vsak jim je privoščil to malo zabavo in edino razvedrilo, ki so ga imeli. V svojem klubu so bili popolnoma samostojni in nemoteni. Pred kratkim pa so ti revčki doživeli »dies ater«, svoj črni dan, ki je zanje velik udarec. Bilo je namreč takole: Ko so se stare karle obrabile toliko, da niso bile več za rabo, je bilo treba priti do novih, toda kako, ko so pa zaradi carine tako drage, upokojenci pa dostikrat še za najnujnejše potrebe nimajo denarja? Iz zadrege so se rešiti tako, da jim je najbrž nekdo pod roko preskrbel nežigosane karte, ki so bile znatno cenejše, in spet so lahko igrali za vžigalice — deset vžigalic je bjlo dinar — nemoteno po cele dneve. Toda zlobnost nikomur ne prizanese in usmiljenja ni imela tudi do teh revežev. Ko je nekdo izvedel, da igrajo z nežigosanimi kartami, mu zlobna žilica ni toliko časa dala miru, da je šel in naznanil to stvar financarjem. In bilo je ravno po prvem v lem mesecu, ko so se nekega dne nenadoma pojavili v »Monte Carin« financarji, ki So zaplenili karte in pobrali tudi ves denar, ki so ga prav v teh dneh Ubožčki morda še imeli sem in tja po kakšnega kovača. Saj več kot toliko itak niso nikdar premogli. Pomagal ni noben izgovor, kajti oblast je oblast, in reveži so zdaj vsi obupani. Zdaj so še ob lo malo veselje in zabavo, ki so jo edino imeli v svojem bednem življenju. Vsem trafikantom in neorganiziranim državnim upokojencem V začetku oktobra vsakega leta je treba predložiti prav vsem državnim upokojencem (-kam), vdovam itd. »Prijavek zaradi prejemanja pokojnine. Ta tiskovine pa rabijo državni upokojenci tudi ob raznih drugih prilikah (spremembah števila rodbinskih članov, ob smrtnih primerih itd.). Iz teh razlogov je neobhodno potrebno, da so »Prijave« 6talno na razpolago v vsakem kraju vsaj v eni trafiki. Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani — Wolfova ulica 10, je založilo to tiskovino v pravilno predpisani obliki z vsemi potrebnimi navodili. Trafikantje lahko naročijo te tiskovine * običajnim popustom. Cena 1 din za izvod. Še neorganizirane drž. upokojence pa opozarjamo, da dobe vsi društveni člani s septembrsko številko društvenega glasila »Upokojenec« po en izvod »Prijave« zastonj. V posebnem članku se bodo obravnavala v tej številki vsa potrebna natančnejša navodila. »Upokojenec« izhaja vsak mesec in ga dobivajo vsi društveni člani brezplačno. Članarina znaša mesečno 3 din, ki se bo pa znižala na 2 din čim doseže društvo 3090 članov. Danes je včlanjenih že 2920 članov. Zadostuje Tijava pristopa po dopisnici. Od tu in tam Sedem in pol milijona dinarjev posojila ho za dograditev bolnišnic v Ljubljani, Splitu, Belgradu in Nišu najel minister za socialno politiko in narodno zdravje, kakor je bilo sklenjeno na sinočnji seji ministrskega sveta. Na tej seji so ministri sklepali tudi o razdelitvi kredita 5 milijonov 937.000 din za sanacijska dela j>o banovinah iz kredita državnega posojila štirih milijard din. Dalje so sklenili, da se odpro novi oddelki v državnih trgovskih akademijah v Belgradu, Novem Sadu. Sarajevu in Splitu in da se poveča število kmetijskih in gospodinjskih šol ter tečajev. Za pomočnika škofa vrhbosanske nadškofije v Sarajevu bo baje v kratkem imenovan gosp. dr. fimiljan Čekada, župnik v Bosanskem Brodu. Dr. Čekada je bil prej dalj časa urednik »Katoliškega tednika«, lista vrhbosanske nadškofije, odtod pa je odšel v Bosanski Brod za župnika. Velik in presenetljiv uspeh ob začetku filmske sezone v Zagrebu so dosegli razni ameriški filmi, kakor se da soditi iz obširnih poročil zagrebškega tiska. Največ pozornosti med njimi je vzbudil film »Otok mrtvih duš«, ki nazorno in avtentično sjika življenje kaznjencev in razmere v največji ter najslovitejši ameriški kaznilnici Alcatraz Island pri San Franciscu. Ta kaznilnica je bila vse do zadnjega zavita v skrivnostnost, saj niso oblasti dovolile nobenemu časnikarju, ne fotografu, da bi stopil vanjo. Izjemno dovoljenje je dobila Warnerjeva filmska družba, ki je na motive iz te kaznilnice izdelala dokumentarno filmsko dramo / gornjim naslovom. Film je bil deležen neomejenega odobravanja po Ameriki, Evropi in ne najmanj v Zagrebu, kjer so vsi listi polni hvale o tem uspelem delu. Nič manjšega navdušenja ni bil deležen film »Hotel llollywood«, ki ob zgodovini nekega hotela v filmski prestolnici »lika razvoj filmskega mesta, industrije, filmsko življenje in filmske ljudi take, kakršni v resnici so. Rekorden uspeh je imelo v Zagrebu tudi tretje ameriško filmsko delo: »Revolver — gentlement, satira na ameriške gangsterske razmere in uradno korupcijo. Filmska sezona se je torej v Zagrebu začela v znamenju nmerikan-skega filma in v znamenju — vsebinske vrednosti, kar je vsekakor razveseljivo. Želeti bi bilo, da bi bilo podobno tudi v Ljubljani... Po poročilu osrednjih carinskih blaganj so carinski dohodki v zadnji tretjini meseca avgust« znašali 31,147.345 din. Od t. aprila do 31. avgusta letos so carinski dohodki znašali 430 milijonov 424.358 din, za isto dobo je bilo predvidenih v proračunu 421,118.749 din, kar pomeni, da je bilo 9,305.609 din plačanih več. Da bi pojačala propagando in informacijsko slnžbo v Jugoslaviji in na Madžarskem, je ravnateljstvo društva >Putnik« odredilo kot svojega propagandno - informativnegu uradnika pri jugoslovanskem konzulatu v Budimpešti g. Vladislava Zubkoviča. Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, naproša izdajatelje tujsko-prometnih edicij, prospektov itd., da mu dostavijo čim več propagandnega materiala na naslov: Jugoslovanski konzulat, Budapest IV., Ve-res Paine ucca 17. Pravilnik o organizaciji nadzorstya pri izdelovanju denarja v kovnici, o sprejemu denarja oa strani države ter o umiku starega ter o spustitvi novega kovanega denarja v promet, je te dni predpisal finančni minister. Po tem pravilniku oodo ves kovani denar nri nas kovali v Zavodu za izdelovanje denarja Narodne banke v Topčideru pri Belgradu. Delo bodo nadzorovali organi Narodne banke in bo ta banka tudi nosila vso odgovornost za delo v kovnici in uporabo primerne kovine pri kovanju denarja. Pod posebnim nadzorstvom bo tudi uporaba modelov in ostalih priprav z p kovanje denarja. Po končanem poslu bo te modele in priprave uničila posebna komisija, stroje pa bodo zaklenili, da jih ne bi pozneje mogel kdo na skrivaj uporabljati. Vzorce novega denarja bo najprej pregledalo finančno ministrstvo ter jih odobrilo ali zavrnilo. Finančno ministrstvo bo v sporazumu z Narodno banko tudi odločilo, kdaj in v kakšnem roku bodo posamezne vrste sedanjega kovanega denarja vzete iz prometa. Ta rok ne more biti daljši od veh let. Po preteku tega roka bo star denar izgubil veljavo, zamenjati pa ga bo mogoče še v nadaljnjih šestih mesecih pri blagajnah Narodne banke in finančnih ustanovah. Nezgoda se je pripetila »planincu« Cvetku Pintariču iz Ivanca, toda ta nezgoda je bila posebne vrste, ne takšna kot se dogajajo med našimi planinci. Podal se je v spremstvu svoje prijateljice na Ravno goro. Po tej turi se je nato v neki planinski koči precej; dobro zabaval ter ee tudi dodobra napil. Pijača ga je toliko prevzela, da je zaspal. To priliko pa je izkoristila njegova prijateljica in mu zmaknila iz njegovega žepa 2000 din. Lepa prijateljica, oba pa še lepša planinca! Izvoz sadja v Nemčijo je skoraj popolnoma za6lal. To ee je zgodilo zaradi tega, ker je Nemčija že domalega povsem izkoristila vsa svoja devizna dovoljenja. To dejstvo pa je imelo spet 6voje posledice v tem, da je kupna cena jabolk padla od 2.75 din na 2 din za kg. Se ta mesec bodo Nemci dobili nova devizna dovoljenja. Naši sadjarji in trgovci posebno še iz Štajerske upajo, da bodo v kratkem lahko svoje sadje prodajali nekoliko dražje kot zdaj. Veljak bivše HS8 dr. Juraj Šutcj, ki je član »delovnega odbora bloka sporazuma«, je včeraj prispel v Belgrad ter tam stopil v stik z uglednejšimi zastopniki srbijanskega dela združene opozicije. Iz Zagreba se je včeraj pripeljal po konferenci vodstva SDK njen predsednik Adam Pribičevič. Z njim se je pripeljal tja tudi bel-graj6ki esdeesar odvetnik dr. Rajko Gjermanovic, ki «e je tudi mudil na zagrebški konferenci. Dr. Gjermanovič je v Belgradu obvestil Božidara Vlajiča o sklepih zagrebške konference. Adam Pribičevič bo iz Belgrada odpotoval na svoje posestvo na Kosovo, odtod pa se bo vrnil v Belgrad in Zagreb. Na včerajšnji seji sveta lielgrajske Trgovske zbornice so razpravljali predvsem o vprašanju stabilizacije tečaja nemške marke. Njen predsednik je naglasa), da Nemci določajo cene našemu blagu brez ozira na to, ali je tečaj nemške marke 13 ali pa 15 dinarjev. Izvozniki trpe precejšnjo škodo ker prodajajo blago le s 3 ali 4% dobičkom, do ti m razlike v tečaju nemške marke znašajo tudi do 10%. Prav zaradi tega je treba tečaj nemške marke stabilizirati, in sicer na 14 din. Na tej seji so razpravljali tudi o vprašanju državnih podpor, ki naj bi jih dobile banovine iz dohodkov skupnega davka. Ljubljana, 9. sept. Včeraj popoldne Je bila na Iliriji zadnja plavalna tekma v konkurenci za Jadranski pokal. Ilirija je zmagala s 55:54 točkami, f S ta tekmo je bilo letošnje tekmovanje peterih klubov za Jadranski pokal zaključeno. Zmagovalec v plavanju in v waterpolu je Viktorija, v skokih pa Ilirija. Tabela plavalnega uspeha: 1. Viktorija 479 točk, 2. Triestina 469 točk, 3. Fiumana 428 točk, 4. Ilirija 419 točk, 5. Jadran 378 točk. V waterpolu je tabela takale: 1. Viktorija 11 točk (46:14), 2. Jadran 10 točk (42:16), 3. Triestina 10 točk (28:30), 4. Ilirija 8 točk (46:32), 5. Fiumana 1 točko (4:74). V skokih je postala prvak Ilirija. Oba italijanska kluba sta se plasirala zelo dobro. Tako Fiumana kakor tudi Triestina imata odlične plavalce in plavalke. Slabše se je odrezala Ilirija, ki je letos preživljala hudo kriza. Vsi znaki pa začenjajo kazati, da bomo drugo leto spet imeli Ilirijo, ki bo taka, kot je bila v svojih najslavnejših in najuspešnejših dneh. Mladi rod darašča, pa tudi nekatere starejše moči, ki letos iz tega ali onega razloga pri tekmavanjih niso utegnile sodelovati, bodo drugo leto proste in boda na vsak način ilirsko plavalno ekipo močno okrepile. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje 'temperatur« v C E > t> — rt S« 3* CL C D j _ X —" -2 -O- V eter Pada- vine ■ n S ® > « • w «o ° S (smer. jakost) E S n to im O Ljubljana 7636 21-0 9-2 95 8 NE, Maribor 762-4 19-2 9-2 90 0' 0 — — Zagreb 7644 23-0 7-0 90 10 0 — — Belgrad 764-7 260 9-0 90 10 0 — — Sarajevo 764-8 20-0 11C 90 9 0 — — Vis 763-5 19-0 15-0 90 5 E., — — Split 763-5 2r0 14-0 60 0 NE, — — Kumboi 762-3 24-0 17-0 60 0 NE, — — Rab 764-C 210 12-0 70 0 0 — OubrovniH 762-j 23-0 15-0 70 0 NE, — — Vremenska napoved: Deloma oblačno, sicer pa precej stalno vreme. — V sredo je bilo iz noči do (0.10 popolnoma, nato pa večinoma oblačno. Ob tl se je pričelo naglo jasniti, ob 11.40 je bilo že večinoma .jasno. Ob 15.50 je pričela oblačnost zopet naraščati, bilo je do 19 večinoma oblačno, nato pa se je zopet naglo zjasnilo in tako ostalo v noč. Popoldne je pihala približno pol ure precej močna burja. Najvišja temperatura je znašala 18.8 stopinj Celz. — Včeraj zjutraj je bilo do 10 megleno, nato pa jasno in sončno vreme do 11.40. Ob tein času se je pojavila na severu plast lahkih oblakov. vendar pa je ostalo večinoma jasno do 14. Ostali^ čas dneva se je oblačnost spreminjala, zvečer je bilo večinoma oblačno. Najvišja temperatura je bilo 8.8 stop. C. Koledar Danes, petek, 9. septembra: Peter Klar. Jutri, sobota, 10. septembra: Nikolaj. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinec, Rimska cesta. Prijavljenci za mariborski narodni tabor niso vsi prišli na magistrat po svoje vplačane 4 din ter so jih tako dobrosrčno darovali ljubljanskim mestnim revežem. In iz tako malih zneskov sc je nabrala prav lepa vsota 1900 din, ki je spet prav razveseljiv dokaz dobrosrčnosti Ljubljančanov in njih velike skrbi za reveže. Vsota je izročena mestnemu ubožnemu zakladu, kakor je bilo javljeno v dnevnikih. Vsem darovalcem se mestno poglavarstvo na j lepšo zahvaljuje ter izraža svoje veselje, da je med na^ širni manj premožnimi sloji tako mnogo ljubezni do ubogih. Danes ob 20 bo v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani koncert pevskega zbora >Bini-čki« iz Leskovca v Srbiji. Pokažimo bratskemu pevskemu zboru svojo ljubezen in razumevanje do njegovega dela. Ljubljanske pevske zbore vabimo, da se udeleže v petek, 9. t. m., ob 20 koncerta bratskega zbora »B i n i č k i« iz Leskovca. — Uprava Hubadove župe. Posebna ortopedska šolska telovadba državne šolske poliklinike v Ljubljani se bo vršila tudi letos v telovadnici 1. državtte realne gimnazije v Vegovi ulici. Telovadne ure bodo vsak torek in četrtek popoldne, ločeno zn dečke in deklice. V tečaje se sprejemajo otroci osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki imajo slabo telesno držo, slabo hojo, so slabo razviti in so potrebni posebne gimnustike. Poliklinika ima v ortopedskem odseku zdravnika in učitelja telovadbe. Vpis v tečaje se vrši na državni šolski polikliniki vsak dan v dopoldanskih urah. Začetek pouka bo v četrtek, 15, septembra ob 15 uri. kjer se bo vpisovalo dosedanje gojenke in gojence. 20 moških in ženskih dvokoles ter 3 motorje poleg ostalih 400 krasnih dobitkov razdele rejci malih ižvali 9. oktobra v obliki I. Zvezne efektne loterije. Srečke samo po 5 din. Naprodaj so na velesejmu v P paviljonu, v vseh ljubljanskih trafikah in v pisarni rejcev malih živali, Karunova ulica 10. Žrebanje dne 9. oktobra. Poštni krajevni leksikon Na 272 straneh, v lepi, solidni vezavi smo dobili knjigo, ki jo bodo veseli prav gotovo vsi poslovni krogi. A abecednem redu bodo v njej lahko uušli najmanjše zaselje naše banovine in hkrati ugotovili, v kateri upravni okraj (srez) spada, h kateremu okrajnemu sodišču, v katero občino in h kateri pošti. Čez dvanajst tisoč krajev oziroma čez sto tisoč uradnih podatkov obsega ta knjiga. V posebnem delu najdete pa v knjigi tudi seznam vseh pošt s pripombo, ali ima pošta tudi brzojav in telefon, nato seznam železniških postaj, ki sprejemajo in izročajo tudi privatne brzojavke, seznam upravnih okrajev (srezov) in sreskih sodišč s poštami v vsakem okraju, seznam upravnih občin z navedbo sedežev, statistični pregled upravnih in poštnih edinic v dravski banovini in nazadnje vse poštne, brzojavne, telefonske pristojbine in naročnino za radio. Vse to je tako pregledno, da se knjiga sama hvali in da jo lahko samo toplo 'priporočamo. Maribor Požar v tovarni, V tovarni za konfekcijo, ki je last g. Henrika Hutterja, v Radvanju je v pretekU noči izbruhnil požar, ki je povzročil 4000 din škode. Nek pomočnik je pozabil izklju-čiti električni likalnik, ki se je zato tako močno segrel, da se je v bližini nahajajoča se konfekcija vnela. Sosedi so k sreči opazili, dt^ se iz tovarne vali dim, ter so takoj obvestili gospodarja in mariborske gasilce, ki so takoj požar pogasili in s tem preprečiH večjo nesrečo in škodo. Na prihodnji seji mestnega sveta mariborskega, ki se bo vršila v torek, (4. t. m. bodo občinski očetje razpravljali kar o 75 točkah dnevnega reda. Med rugiin bodo sklepali o namestitvi novega vodje uprave MP, o opremi in uporabi slavi/ostne grajske tlvorane. o raznih kanalizacijah in regulacijah, o preimenovanju nekaterih ulic, prošnjah za sprejem v občinsko zvezo, napredovanjih, o pravilniku o izvajanju regulacij mariborske mestne občine, o ureditvi meje napram občini Košaki, o oddaji raznih del, prodaji parcel ob glavnem mostu, o dobavi novih avtobusov in o raznih drugih tekočih občinskih zadevah. V zavodu šolskih sesler sc bo vršilo vpiso-vanje v gospodinjsko šolo dne 15. septembra od 8 do 12. Vpisovanje v kuharske tečaje bo v nedeljo, 18. septembra doooldue od 9 do 12. Uspehi naših la h koa tlet o v v Parizu Pariz, 6. septembra. V soboto so se na velikem stadionu Co-lombes blizu Pariza, pričele druge srednjeevropske lahkoatletske igre, katerfh so se udeležili atleti 25 evropskih narodov. Otvoritvi je prisostvovali sam predsednik francoske republike Lebrun ter neverjetna množica ljudi vseh narodnosti. , Tudi Jugoslavija^ je poslala svoje zastopnike. Bila sta to naša tekmovalca in jugoslovanska prvaka na 200 in 400 m Pleteršnik in prva.k na 800 m Goršek. Naša atleta sta sicer, že v soboto izpadla, kajti borba je bila sila težka. Nastopili so razni evropski asi, katerim pa naši atleti še ne bodo kmalu kos. V naslednjem prinašamo listo treh najboljših tekmovalcev in v finalu doseženih rezultatov Poleg vsake discipline pa je v oklepaju tudi ime in rezultat najboljšega jugoslovanskega atleta, da tako našim športnikom pokažemo, kaj imajo še pred seboj. 100 m: Osendarp (I Jol.) 10s6/io. Manani (It.) 10s*/to, Strandberg (Šved.) 10s8/io (Klinjt 10,9). 200 m: Osendarp (IIol.) 21sJ/io, Scheuring (Nem.) 21 s*/in, Penington (V. B.) 21's,/io (Pleter-šek 23s). ! 400 m: Brown (V. B.) 47s4/io, Baumgarten (Hol.) 48s:/io, Linnhoff (Nem.) 48s*/io (Pleter- Stanje državnega nogometnega tekmovanja Včeraj sta odigrala v Zagrebu tekmo za državno nogometno prvenstvo Hašk in Bask. HaSk bi imej rad prosto nedeljo, da bi mogel gostovati v Italiji, in sicer v Bariju. Tekma ee je končala neodločeno 1:1. Kacijan je šele v drugi polovici drugega polčasa rezultat izenačil. Po lepem uspehu Haška v Trstu proti Triestini so vsi računali z zmago domačinov. Toda Hašk je odpovedal na vsej črti in je šele proti koncu igre malo pritisnil in z muko izenačil rezultat. V zadnjih desetih minutah se je Bask potegnil popolnoma v obrambo in skušal obdržati že postavljen rezultat. Po včerajšni tekmi je tabela državnega nogometnega prvenstva naslednja: Hašk 4 3 1 0 10: 4 7 (1) B. S. K. 3 3 0 0 10: 2 6 (0) Jugoslavija 3 3 0 0 7: 2 6 (0) Bask 4 2 1 1 4: 3 5 (3) Gradjanski Z. 3 2 0 1 10: 4 4 (2) Hajduk 3 1 11 6:1 3 (3! sni.k 49s9). V drugi seriji je nastopil tudi naš tekmovalec Pleteršek, ki je sicer prišel na cilj sesti s časom 52ss/io, a je od nadaljnjega tekmovanja izpadel. 800 m: Harbig (Nem.) tm 50se/io, Leveque (JV.) Im 51s*/io, Lanzi (It.) Im52s (Goršek 1:56,3). 1 udi pri tej disciplini je nastopil naš Goršek, ki se je_ s časom 1:56,3 placiral na 6. mesto, a je tudi od nadaljnjega tetanovanja izpadel. 10.000 m: Salminen (Fin.) 30m 52s4/io, Bcvi-aequu (It.) 30m 53ss/»o, Syring (Nem.) 30m 57s8/,o (Bručan 33:17,2). 110 m zapreke: Finlay (V. B.) 14s3/io, Lind-mann (Šved.) 14s6/,o, Brasser (Hol.) 14s"/io (Lr-lih 15,9). 400 m zapreke: Jove (Fr.) 53s‘/io, Kovaes (Madž.) 53s3/m, Arkong (Šved.) 53s’/io (Erlih 57,8). 4 krat 400 m: Nemčija (Blakejezak, Bues, Linnhoff, Harbig) 3m 13s7/m, Vel. Bilanija 3m 14sB/io, švedska 3m 17s3/io (Primorje 3:35,2). Rezulati, doseženi na srednjeevropskem tekmovanju, nam jasno dokazujejo, da je bila borba zares težka. Tekmovanja so bila končana v ponedeljek. Naša zastopnika sta se vrnila, da se še odpočijeta, ker v nedeljo bosta pokazala na balkanijadi, kaj znata. Upamo, da bosta njuni imeni tedaj prišli bolj do veljave, kot pa sta prišli v Parizu. L. B-c. Gradjanski S. 3 1 1 1 4: 6 3 (3) Ljubljana 3 l 0 2 3: 5 O M (4) Slavija V. 8 0 1 2 4: 7 1 (5) Šparta 3 0 1 2 2: 7 1 (5) Slavija S. 3 0 0 8 4:10 0 (6) .Tedinstvo 8 0 0 3 1:11 0 (6) V nedeljo igra naša Ljubljana v Zagrebu proti Gradjanskemu in BSK v Skoplju proti tamkajšne-mu Gradjanskemu. Ostali klubi imajo prost termin. Skoči jan pri Turjaku Kraljev rojstni dan smo tudi pri nas dostojno praznovali. Ob 8 je bila v župni cerkvi sv. maša, ki so se je udeležili šolska mladina, učiteljstvo, zastopniki gasilcev, prosvetnega društva in občine. Po cerkvenem opravilu je bila proslava v Soli. Razobešene so bile tudi državne zastave. Delo na eesti. Zopet so začeli graditi odcepek nove ceste med Škocijanom in Vel. Lipljenom. Med delavci je zavladalo veselje, da bodo zopet nekaj zaslužili. Prosimo pa g. župana, da poskrbi, da dobe delo v prvi vrsti tisti siromašni očetje, Ilci so res najbolj potrebni zaslužka in tisti, ki so res brez dela; ni pa treba sprejemati na delo tuiih državljanov, ker imamo dovolj domačinov. Velesefem v znamenju umetniških razstav Ljubljana, 9. septembra. Naši umetniki so priredili v okvirju »Ljubljane v jeseni« na velesejmskem prostoru v paviljonu »G« kar dve razstavi. Prvo je priredilo »Dru-tvo slovenskih likovnih umetnikav« in o tej bomo danes poročali, drugo pa »Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov«; o tej pa bomo spre-gavorili jutri. Ta čas imamo torej —. z razstavo bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu vred — kar tri umetniške razstave. Dobrega torej dovolj tudi za tiste, ki v Ljubljano niso prišli ogledovat samo strojev in poskušat likerjev. Umetniki so se letos razmahnili, da je veselje. »Društvo slovenskih likovnih umetnikov« razstavlja v velikem, temačnem, pretemačnem prostoru. Prav za prav je žalostno, da pri nas za reprezentativne umetniške razstave ni bila poskrbljeno še do danes tako, kakor bi se za kulturno mesto, kakršno je Ljubljana, in za prireditev tako velikega sloga kakor je velesejem, spodobilo. Paviljon je opremljen skromno, edini okras sestoji iz nove žakljovinc, ves prostor je precej podoben lopi ali šupi; prav, nič hudega, če so v takem prostoru razstavljene zobne paste, kreme in vozila, za umetnost pa bi bilo treba paskrbeti že z malo lepšim, nujno pa s svetlejšim razstavnim prostorom. Tako pa te slike, produkti dolgoletnega truda in ustvarjanja kulturnih delavcev tiče v tem paviljonu v temi kakor Jab pod stopnicami. Ljudje hite mimo in sc ustavljajo tam ob slikah na zahodni plati paviljona, saj se na vzhodni ne splača ustavljati, tam je namreč tudi ob jasnem dnevu tako mračno, da skoraj ne moreš razlačiti, kaj ta ali ona slika predstavlja. Upajmo, da bo že ob letu osorej poskrbljeno, da umetnost ne ba pastorka, ampak bo na velesejmu stanovala v prostoru, ki ga kot najpomembnejši kulturni čini-telj zasluži. Razstavljalcem, odnosno njihovemu nriroditvenemu odboru Si se dalo. očitati, d? ie to razstavo pripravilo v hlastni naglici; slike posameznih razstavljalcev niso razobešene po nika-kem redu in sistemu — cela to opazite, da serijo del kakega rar.stavljalca prekine z dvemi, tremi deli kak drugi, potem pa se spel vrste dela prvega. Razen tega bi bili prireditelji lahko poskrbeli za to, da bi pod posamezne slike pričvrstili napise, čigava je 6lika in kaj predstavlja; v tem oziru jim — čeprav mlajši in glede razstav manj rutinirani »Neodvisni« dajejo lep zgled, saj sa slike razporedili okusno in jih opremili z ličnimi medeninastimi napisi. Upajmo, da bomo o.b prihodnji taki razstavi prireditelje lahko pohvalili, ker so odstranili neokusne in nepotrebne pomanjkljivosti. Menda ima največ del razstavljenih France Pavlovec, mojster pokrajine, samonikel oblikava-lec, čigar slike impresionirajo s svojo mirujačo, ukročeno in dobro v stržen zadeto individualno krajinska razgibanostjo. Zdi se pa upravičeno, da je njegovih del nekoliko preveč, saj ta, — čeprav kvalitetna — obilnost moti ravnotežje. Najboljše stvari so »Železniki«, »Posavje« in »Po.krajina«. Tine Gorjup razstavlja dobro »Tihožitje« in »Pokrajino«. Mnogokrat srečamo Šantla, skrbnega po- snemalca prirodnih natančnosti, dabrega operaterja z barvami, pa monotonega in puritansko snažnega. Zraven Pavlovca razstavlja drugi naš odlični krajinar Klemenčič znane stvari. Sploh na tej raZstavi srečavama domala 6tare »znanke«, ki so bile obravnavane že večkrat, zato se pri njih tudi ne bomo dalj časa zamujali. Mojster Rihard Jakopič poleg starejših stvari razstavlja tudi nekaj novejših, med katerimi pa se do.be tudi take, ki so precej šibkejše kot običajna njegovega kvalitetna dela. Naj omenimo le »Barje«, ki povrhu vzbuja tudi še dojem, da ni dakončano. Ferdo Vesel ima razstavljenih več slik; o njih kvalitetnosti ni treba znova govoriti. Omenimo naj le, da je njegov »Gozd« med najbaljšimi stvarmi na razstavi sploh. Na temačno ja60, ki jo obdajajo visoka drevesa, pada skazi vrzeli svetloba. Čudovit je ta »Gozd«, duh tega koščka zemlje 6am je živo pričujoč, zdi se kot bi to drevje živelo in bi iz goiče nekje obrezoval sam Silvanus, ki s svojo zagonetno bitjo poživlja očem skrilo, od poti odmaknjeno pakrajino. Dobre so tudi njegove »Nature morte«. Sternenova zelena pokrajina je prijetna, vendar premonotona; ista barva utruja, če ni oči, ki bi v enem znale razločiti tisač finih razlik in variacij. Ivan Vavpotič razstavlja portrete in »tihožitja« (starejši naši umetniki sc še krčevito oklepajo dobesedne prcvedenke iz nemškega »Stil-leben«, mlajši, neodvisni«, pa so dobili lepša, primernejšo, »Zatišje«). Njegove »Breskve« so od sile čiste in snažne, tako higienične, da bi jih za okusno južino ne bila treba niti umiti. Dober risar je in skrupulozen, res odličen posncmalec, dobro se razume na barve — kljub temu pa njegova »Tihožitja« puščajo člaveka praznega, zdi se, kot bi nekaj bistvenega manjkalo, to, glavno v umetnoisti, vzrok, ki si ga ne moreš razložiti, pa te vendar ob tem ali onem delu spantano zagrabi in navduši. Dobre pa so »Ribe«, pa tudi portreti niso šibki. Bruno Vavpotič je dober opazovalec, ostaja pa tudi premalo razgiban, prav v smislu, ki smo ga navedli. Slapernik ima razstavljene »Fužine« in dve tihožitji. Večje, 6 svetniškim kipom in rožo v loncu je prav dobro. Mirni, starinski, umazano rumeni toni, ki prevladujejo, so poživljeni a svetlim, rdečim cvetom raže; odmaknjena, seriozna arhaičnost diha iz slike. Zupančeva-Sod-nikova razstavlja svoje skrbno izdelane krajine, po dve deli imata Vidmarja. Remčcva razstavlja krajino, od katerih so še najbolj všeč »Rateče«. Košir in Žagar imata nekaj prav dobrih stvari, ki pa sc zde nekam akademska usmerjene. Čargov »Vsakdanji kruh« zgrabi, slabše je »Trnovo«; odlične pa so vsekakor njegove perorisbe. Smrekar je naš stari znanec, v svoji stroki nenadkriljiv, Maleš razstavlja stvari, o katerih smo že pisali, Jakčeve pokrajine ugajajo s svajo mirno, uravnovešeno metodo barvnega izražanja, so pa, dejali bi, v tem plemenitem miru vendarle rahlo presladke. Gaspari je znan in ga ne moreš zamenjati. Plastike ni mnogo. Dela Goršcta, Kosa in drugih srečavamo. Razstava ni taka informativna, kot smo pričakovali, zasluži pa obiska; prilike za pregled skupnega dela so redke. Ilirija : Fiumana 55 :54 Bilo je nekega popoldneva in Florence je bila prav posebno zadovoljna ter ljubka. Obra? ji je sijal od notranjega razburjenja. Ro se je Antonio poslovil, je nenadno vstopil mister Udney in mu pomahal k sebi. »Dajte to svojemu varuhu,« je rej uri mineta, odkar smo odšli z Okrešlja in že stojimo v grušču pri vrhu Turskega žleba. Zdaj krenemo na Male Pode, 6e vzpenjamo po strmi streži na pleče mogočni Skuti; na vrhu že rosi ko gremo mimo Štruce, nas že pere dež, po,tem pa vso pot preko Velikih Podov. Neki med nami jo uberejo kar naravnost proti Cojzovi koči, drugi pa se vzpno v megli in dežju proti Mlinarskemu sedlu in dalje na Grin-tavec. Tudi taka pot ima svoj čar v spominu seveda. Na Kokrškem sed'u Pozno je že, ko se vsi zberemo za mizo v koči na Kokrškem sedlu. Dogodke tega dne obnavljamo, dovtipi se krešejo in tudi oskrbnik Tone Erjavšck, ki ste ga je zaradi njegove okret- Kdo naivišre skače? Splošno menijo, da skače najvišje bolha. V sorazmerju s svojini telesom skače tako dobro, da bi, če bi bila tako velika kakor človek, lahko preskočila cerkev sv. Petra v Rimu, in to preko križa na zvoniku, kar je visoko 132 metrov. Nek švedski list pa trdi, da je ta račun osnovan na napačnih predpostavkah. Ta primera se ne sklada z dejstvom, da se telo, če se po velikosti podvoji, po obsegu početvori, a po teži poosmeri. Moč mišic zavisi od mišičnim vlaken in bi zaradi tega bolhina noga, četudi bi bila velika kakor človeška, ne bi mogla višje skočiti kakor 6to metrov. Računati je pri tem na to, da sc s povečanjem telesa pomno-žuje tudi odpor zraka. Bolha lahko skoči v višino 18 cm, v dolžino pa 32 Cm. Poznamo pa živa bitja, ki skačejo mnogo boljše kakor bo.lha. Zaba skoči v dolžino 90 cm, v višino samo 7 cm. Konj skoči z jezdecem 7 in pol metrov, v višino pa 90 cm. Najdaljši skok človeka znaša 810 cm, v višino pa 205 cm. Pes skoči 825 cm. Izmed vseh živih bitij pa skače lev najboljše; v višino skoči meter in pol, v dolžino pa 917 cm. Strahovi na Irskem Znana stvar je, da Angleži in Irci mnogo bolj razmišljajo in razpravljajo o onostranstvu, kakor katerikoli drugi kulturni narod. Vprašanje o nadzemeljskem in o onostranstvu je za Angleže in Irce neizčrpno. Tudi najpomembnejše osebnosti v Angliji in na Irskem mnogo govorijo o tem. O tem največ razpravljajo v spiritističnih klubih in postajajo pri tem neverjetno vražjeverni, tako da se celo duhov bojijo. Pred kratkim se je v zdravstvenem uradu v grofiji West Heath na južnem Irskem dogodil primer,' ki je za srednjeevropske pojme skoraj nerazumljiv. Neki nrr. Matt Dooling je predal obla-slvu pismo, v katerem je bilo med drugim zapisano: »Prosim za prestavitev svoje hiše v neki nosti oprijelo ime »Gams«, poseže vmes s krepko domislico. Urno mineva večer. To noč se človeku še prav posebno prileže postelja. Po leseni strehi škrobota dež, kmalu te objame spanec. V sijajnem jutru - domov Svetloba sili v sobo, dan se dela, vstati bo treba. Kmalu vzide solnce, krasen je gorski svet. Bele stene in sinje nebo nad glavo vežejo nase poglede. Še nekaj časa kolovratimo okrog koče, potem pa oprtamo nahrbtnike in se spustimo navzdol proti Žagani peči. Ta pot je bila zadnje čase še prav posebno vzgledno popravljena. Dobro poldrugo uro hodimo, vedno bliže smo Bistrici. In ko sc končno spet poslavljamo od Petra, začutimo, da je prišla ura slovesa od poletnih gora. Ko sedemo na vlak, pa obnovimo obljubo, da se o prvi priliki spet vrnemo. v drugi kraj. Tukaj se moja žena Miuni.e boji smrti. Kajti, kadar gre k vodnjaku po vodo, vidi vedno nekega rdečega možička z zeleno kapico, ki jo zasmehuje in ki se norčuje iz nje. Skoraj gotovo je to kralj palčkov iz Rawmore. Mali škratje vedno igrajo v neposredni bližini naše hiše 'nogomet; o božiču sem jim moral celo položiti na okno čašo whiskyja, da se jim no bi zameril. Moja žena se sedaj še vedno bolj boji, ker je pred nekaj dnevi videla dva možička, kako sta jo opazovala skozi okno. Težko je, da moram v krščanski deželi živeti v takem kraju. Ponoči ne morem spati in vsako jutro zamudim službo. S temi malimi škrati se ni šaliti, kajti v bližnjem parku so še večji; sicer pa je v Cummerstwonu tudi še poveljnik palčkov.« Zdravsteni urad je pismo oddal nekemu inženirju, ki bo o predlogu povedal svoje strokovno mnenje. Programi Radio Ljubljana Pttck, s. sept.: 12 Naše pesmi (ploSčej — 12.46 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski lojcort Rad. orkestra — 14 Napovedi — 1!) Napovedi, poročila — 10.30 Nac. ura: Svilarstvo v Jugoslaviji (St Dinjaški) — 19.30 Poročila o izseljencih (g. Jože Premrov) — 20 Bizet: L’Arlesienne, uvertura (plošče) 20.10 Slika v oglelialu (gdč. Krista Hafm>r) — 20.30 Koncert Rad. orkestra, vmes solistične točke na violončelu (g. Ludvik, Comelli) — 22 Napovedi, poročila — 2’2 30 Angleške plofiče. Drugi programi Petek, 9. septembra: Belgrari: 20 Koncert velikega radij, orkestra, 21.30 Violina solo — Zagreb: 20.45 g. Mahlerjeve pesmi (sopra: Milo). 21.30 Klavirski koncert, 22.20 Za ples — Varšava: 19.30 Zabavni koncert, 21.10 Nadaljevanje koncerta, 22 Simfonični koncert — Sofija: 19.30 Puecinijeva opera «La Boheiue«. 21.45 Nočni koncert — Praga: 2« Zbor praških učiteljev, 20.25 Godalni kvartet. 20.50 Dvorakjvn komedija »Smrt«, 21.10 Dvorakova simfonija. 22.30 Celistični koncert - Milano: 21 Varney: Fantan la Tulipe (opereta), 23.15 Plesna glas ba — Rim: 21 Simfonični koncert sienske glasbene akademije — Budimpeita: 20.SO Koncert budimpeštansknga koneretnega orkestra, 32.05 Ciganski orkestei, 23,10 Lahka glasba — Hamburg: 21.30 Operna glasba . Angleške čete se vkrcavajo na ladjo »Lancashire«, da se z njo odpeljejo v Šangaj. Hervey Allen: 71 Antonie Adveno, cesarjev pustolovec Antonia je zdaj imel za izgubljenega in se je s tem tudi potolažil. Saj je bil tudi Rousseau samo nekak Janez Krstnik. Mesija novega časa bo jezdil v Jeruzalem na bojnem žrebcu, v podobi Bona-parteja. Antonio pa je postal častilec boginje ljubezni in torej ne bo prišel med izbrance. Francoski izseljenci, ki so se ustavljali v Milanu in Florenci, so v trumah potovali čez Livorno ter tam malo čakali. Prihajale so tudi angleške rodbine in se vkrcavale. Otto Franco je delal silne posle. Nekaj bataljonov premagane avstrijske vojske so z vso naglico naložili na prevozne ladje, z njimi pa še zaklad velikega vojvode. Mesto je bobnelo v zvoku bobnov. Neko noč je odšla tudi posadka. ' »Enorog*, ki mu je mister Udney dal spremna pisma, je zapu-til nabrežje pred Bonnyfeathrovo hišo, ki je bilo zapuščeno in »jadral v Gibraltar«, kakor je bilo uradno razglašeno. Nameščenci pa so se izpraševali, kakšno delo prav za prav še ostane zdaj njim. Te dni so Antonia neprenehoma pošiljali k mistru Udneyu, da bi mu tam napisali najrazličnejše listine. Med njimi je bil tudi prepis Boniiyfeathrove oporoke, katero je nadvse skrbno napisal tik pred zadnjim odhodom »enoroga«. Kot priči sta podpisala oporoko MacNab in kapitan Bittern. Stari se je potrudil, da jo je dal na zapisnik pri vojvodski in pri angleški oblasti. Ce bi bil Antonio vedel, kaj stoji v testamentu, bi mu bila na novo nenadno obujena konzulova prisrčnost malo manj laskala. Z Vincentom sta bila seveda še kdaj ustregla vabilu, naj pridela k Udneyevim na čaj. Niso se več dobili v vili kakor takrat, marveč v novem konzulovem stanovanju nad njegovimi uradnimi prostori. Angleška zastava na jamboru in pozlačeni kraljevi grb sta hiši dajala nekaj odrezavega. Za Antonia je bil to prvi pravi angleški čaj, katerega se je udeležil in katerega je smel piti. David Parish, še vedno zvest hišni prijatelj, ki je vsak dan vozil miss Florenco in gospo mamo na sprehod, je ponujal gostom poprnjake, posebnost, katero je miss Udneyeva kot mlada žena prinesla z Jamaike. O tem otoku je veliko pripovedovala, mister Udney pa se je več bavil s svojimi škotskimi barji. Z božjo pomočjo jih bo najbrž spet kmalu videl. Konzul je bil zdaj star tri in petdeset let in zobje so mu bili »Slovenski dom« iihaja v»ak delavnik ob 12. Meseina naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6'HI. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. 'Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč, Udajatelj: Ivan Rakovce. Urednik: Jože Košiček.