DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 30, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII Valencia, španska, 29. marca. Republikanski režim, oziroma lo-jalisti v Španiji imajo še vedno kakih 7,000,000 oseb pod svojo oblastjo. Te osebe prebivajo od Sredozemskega morja do Madrida. Danes ali jutri lahko propade ta del španske in pride v naročje generala Franca. V Španiji, kar se tiče lojalistov, nihče več ne misli na vojno. Lojalisti so preveč izstradani, da bi se borili. General Franco bi dal obstreljevati Madrid, toda so se mu smilili lačni ljudje, in to je vzrok, da je tri tedne mirno čakal, da bo prebivalstvo prisililo lojalistične poveljnike, da se podajo Francu. Ogromna večina 7,000,000 Špancev, ki še prisiljeno živijo pod vlado lojalistov, komaj pričakuje, da pride pod vlado generala Franca. Negotovo življenje in stradanje je pognalo že tisoče v obup. V raznih ječah Madrida in Va-lencije se nahaja nad 10,000 ljudi. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo z njimi. Med prijetimi so komunisti kot pristaši gen. Franca. Španija se nahaja danes v obupnem položaju. Gen. Franco bo te dni naredil konec tem razmeram. Washington, 29. marca. Predsednik Roosevelt je danes pri časnikarski konferenci omenil, da je naročil gradnjo dveh ogromnih oklopnic, katere bodo nosile 45,000 ton teže. Gradnja oklopnic je bila odrejena, ker Japonci niso odgovorili na vprašanje Zed. držav, če namerava japonska vlada graditi enake oklopnice. Omenjene ladje bodo največje Budapest, 29. marca. Ogrska vlada je danes poklicala nadalj-no vojaštvo pod orožje in je zaplenila tudi stotine privatnih avtomobilov, katere namerava porabiti za vojne svrhe. Do tega povelja je prišlo, ker so se dogovori med 'zastopniki Ogrske in Slovaške radi obmejnih pokrajin razbili. Poroča se celo, da) so se ob mejah zopet začeli spopadi med ogrskim in slovaškim vojaštvom. Ogrska je predložila slovaškim zastopnikom ultimat in dala Slovaški nekaj dni časa, da o njem razmišlja. Ako ne bo povoljnega odgovora, pride do vojne. Podrobnosti ogrskega ultimata niso znane. Ogrski ekonomisti so mnenja, da je Slovaška naravna provinca Ogrske in da bo prej ali slej prisiljena pridružiti se Ogrski, ker Slovaška sama za sebe ne mdre eksistirati. Slovaki temu ugovarjajo. London, 29. marca. Vlada Anglije je naznanila Poljski, Franciji in Rusiji, da lahko poda garancije, da pride tem državam z orožjem na pomoč, ako se omenjene države pridružijo gibanju proti Hitlerju. Obenem bi se omenjene države morale tudi obvezati, da bodo prišle Angliji na pomoč, ako bo Anglija napadena po nemških silah. Anglija namerava na ta način ustvariti proti-diktatorski blok napram rimsko-berlinskem osišču. Da misli Anglija resno priča izjava ministerskega predsedni- ka Chamberlaina v parlamentu, kjer so ga poslanci tozadevno vpraševali in je Chamberlain odgovoril, da je Anglija pripravljena za vse slučaje. Anglija je pripravljena uvesti celo prisilno vojaško službo v trenutku, ko Nemčija začne s sovražnostmi. Paris, 29. marca. Francoski minister za zunanje zadeve Bonnet je danes po daljšem razgovoru podal ministerskemu predsedniku Daladierju resignacijo. Oba ministra se ne strinjata glede nastopa napram Italijanom. Zapiranje ob nedeljah Vodstvo organizacije, katere člani sšo gostilničarji v Clevelan-du, naznanja, da je najbolje za vse gostilničarje, da zapirajo svoje prostore ob nedeljah, rekoč, da če sami ne bodo začeli zapirati, jih bo država prisilila k temu, kar pomeni, da bodo zgubili gostilniško licenco. Mnogo gostilničarjev že zapira svoje prostore vsak6 nedeljo. Iz Co-lumbusa se nadalje poroča, da je država najela nadalnje nadzornike, ki bodo ob nedeljah hodili po gostilnah in pazili na vsako najmanjšo kršitev gostilniške postave. Eni trdijo, da bi republikanski režim v Columbusu rad izpodrinil demokratske lastnike gostilniških licenc, dočim trdijo drugi, da je novi vladi v Columbusu mnogo na tem ležeče, da se gostilniške postave natančno iz-polnujejo. Lepo naročilo The White Motor Co. v Cleve-landu je dobila od poštnega urada v Chicagu naročilo za 65 večjih trukov, ki se bodo rabili za prevažanje pošte. Za truke bo kompanija računala $500,000. White Motor Co. nadalje naznanja, da je imela lansko leto prometa v vrednosti $19,800,000, dočim je promet v letu 1937 znašal nekaj nad trideset milijonov dolarjev. Nov grob V sredo zjutraj 29. marca je preminula v Womans bolnišnici rojakinja Rose Koščak rojena Sever, v starosti 55 let, stanujoč na 6315 Orton Ct. Pokojna je bila doma iz vasi Gradenc, fara Hinje pri Žužemberku. V Ameriko je prišla pred 37 leti. Tu zapušča žalujočega soproga Franka, tri hčere Rose Markovec, Anna Bizjak, Mary in dva sina Franka in Stanleya, ter vnukinjo Betty in tri brate Pavk v Cleve-landu, Martina in Aleksa v La-Salle, 111. V starem kraju zapušča dve sestri Marijo Čampa in Katarino in več drugih sorodnikov. Pokojna je bila članica društva Marija Magdalena št. 162 KSKJ, sv. Ana št. 4 SDZ, št. 25 SŽZ. Pogreb se vrši iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v soboto ob devetih zjutraj v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje, pokojni pa naj bo ohranjen blag spomin. Slike v Lorainu V nedeljo večer bo Mr. A. Gr-dina kazal filmske slike v Lorainu, Ohio, in sicer v dvorani srbske pravoslavne cerkve na 2210 E. 33rd St. Glavna slika tega večera bo pasi jonska slika, potem slike iz Jugoslavije in Evharisti-čnega kongresa v Lorainu. Vabljeni so vsi Jugoslovani. Ameriška zrakoplovna družina bo obiskala 68 narodov in držav. 50,000 milj poleta v zraku New York. — Columbia Broadcasting družba nam naznanja, da je v pondeljek 27. marca poletela "Hutchinson zrakoplovna družina" iz Amerike in da bo spotoma obiskala države in narode v 68 različnih ki-ajih. Načelnik partije je Col. George Huthinson. Spremlja ga njegova žena Blanche, dve krasni hčerki Hutchinsona, 16-letna Kathe-rine in 14-letna Janet Lee, pilot Leo Dice in Edward Kamel, ki je navigator zrakoplova. Col. Hutchinson ima s seboj listino, katero bo podpisal načelnik vsake države, katero obišče njegova skupina in v kateri izraža besedilo pozdrave dotičnemu narodu zaeno s prošnjo za stalni svetovni mir. Prvi je to listino podpisal predsednik Roosevelt. Columbia Broadcasting družba bo tekom poleta trikrat dobila radio poročila od zrakoplovske skupine in sicer iz Rio de Janeiro, Brazilija, dne 16. aprila. Iz Londona 6. maja in iz Tokia okoli 26. julija. Polet bo končan v avgustu mesecu. Računa se, da bo skupina preletela vsega skupaj 49,545 milj po zraku. Vse države, katere nameravajo obiskati so že izdale izredno dovoljenje za obisk. Hutchinson družina se je lan- sko leto podala na polet preko Atlantika, toda je imela nezgodo. Njih zrakoplov se je v bližini Grenlandije ponesrečil in so bili pozneje le s težavo rešeni. Iz Washingtona so poleteli v Ottawa, Kanada, potem v Florido in pozneje na Kubo. Od Kube naprej pa obiščejo sledeče države: Dominican republiko, Haiti, Mehiko, Guatemalo, Honduras, Salvador, Nicaraguo in Costa Rico. Panama, Colombia, Venezuela, Ecuador, Peru, Bolivia, Chile, Argentina, Uruguay, Paraguay, Brazilijo, Senegal, Liberia, Villa Cisneros, Maroko, Portugalsko, Špansko, Francijo, Anglijo, Irsko, Belgijo, Nizozemsko, Dansko in Norveško. Potem pa švedsko, Finsko, Estonijo, Latvijo, Rusijo, Litvin-sko, Danzig, Poljsko, Nemčijo, Ogrsko, Lichtenstein,.Švico, An-dorro, Monaco, San Marino, Italijo, Vatikan državo, Jugoslavijo, Romunsko in Bolgarsko. Nadalje Albanijo, Grško, Turčijo, Iran, Iraq, Egipt, Satfdi, Arabijo, Yemen, Aden, Makalla, Oman, Indijo, Af gani jo, Nepal, Butan, Tibet, Siam, Francosko Indo-Kitajsko, Kitajsko, Korejo, Japonsko in Havajske otoke. Pač dolga pot. Tudi Valencia je padla. Komunisti v boju Burgos, 29. marca. Potom uradnega radio se je danes Špancem naznanilo, da je španska civilna vojna uradno zaključena. Madrid, 29. marca. Valencija, tretje največje mesto Španije se je danes podalo generalu Francu, 24 ur po padcu Madrida. Franco ve čete so se nepričakovano pojavile v mestu, kjer pa niso dobile nobenega odpora. Trenutno so se pojavile zastave generala .Franca po vsem mestu, kot bi ljudje pričakovali njegove zmage in prihoda. Zaeno z Valencijo so nacionalisti zasedli tudi sledeča mesta: Almeria, Jaen, Cuenca, Murcia in Ciudad Real. Prebivalcem mesta Valencije je prišel gen. Franco kot odreše-nik. Komunisti so divje razsajali v mestu in strahovali ljudi. Poleg tega je pa zmanjkovalo živeža. Nacionalistične čete pripeljejo hrano v vsako zasedeno mesto. Gen. Casado, poveljnik Valencije je dal povelje, da se mesto pbd,a. Drugi voditelji so že prej pobegnili, ker so se bali generala Franca, dočim je ostalo prebivalstvo ostalo mirno. Mesto Valencia se je pocjalo brezpogojno. -o- Pariz bo zahteval, da Lahi umaknejo vojaštvo Paris, 29. marca. Dobro poučeni diplomatski krogi naznanjajo, da bo Francija te dni stavila laški vladi zahtevo, da Italija umakne svoje čete iz Španije sedaj, ko se nahaja Madrid v posesti generala Franca. Tudi v Londonu skušajo na vse načine, da povečajo svoj vpliv na Španskem in da preprečijo diktaturo! rimsko-berlinskega bloka v Španiji. Prvi angleški poslanik pri novi španski vladi zapusti jutri London in se napoti v Burgos; Francoski ministerski predsednik Daladier je sklical za jutri sejo kabineta, pri kateri se bo govorilo o laških zahtevah in o francoski narodni obrambi. Nadalje se poroča, da se nameravajo sestati koncem tega tedna diktator Mussolini, general Franco in nemški maršal Goering. Sestanek se bo vršil na Siciliji. Wagner postava V senatni zbornici kongresa se začne 11. aprila javna debata glede spremembe znane Wagnerje-ve postave, ki je bila narejena v korist delavcev. Obenem je psi zvezno apelatno sodišče izjavilo, da je Wagner postava krivična, ker ne daje nobenega varstva delavstvu v slučaju prepira med člani raznih unij. Bojkot nacijev Wm. Green, predsednik American Federation of Labor, je izdal danes poseben apel na vse ameriške državljane, da začnejo z bojkotom vsega nemškega blaga. Green je govoril potom Columbia radio omrežja. Banka plača Dne 3. aprila bo Atlas Savings and Loan Co., Broadway in 55\ cesta, plačala nadaljnih deset odstotkov dividende .vlagateljem Dosedaj je posojilnica plačala že 72 odstotkov. James Strnad je predsednik omenjene posojilnice. Zadušnica V petek se bo ob 7. uri zjutraj brala sv. maša ža pokojna John in Jennie Klaus. (Kje se bo brala sv. maša, nam ni bilo sporočeno. Op. ured.) —o- Igralni stroji Zadnje čase so se v gostilnah zopet pojavili nove vrste igralni stroji. Da se dožene "postavnost" teh strojev je policija aretirala gostilničar j a Joseph Berke, 9723 Madison Ave., ki bo te dni pred sodnikom moral dokazati, da igralni stroj v njegovi gostilni ni nepostaven. Četrta obletnica V petek ob pol sedmi uri zjutraj se bo brala sv. maša zadušnica za pokojno Caroline Maver v spomin Četrte obletnice smrti. Sv. maša se bo brala v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki so vljudno vabljeni, da se udeležijo. Velikonočne košarice V Norwood Sweet Shoppe, 6206 St. Clair Ave., poleg Norwood gledališča, dobite te dni ja-ko lepo izbero velikonočnih košaric in to po prav zmernih cenah. Rojakom podjetje toplo priporočamo. K molitvi članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so pro-šene, da se udeležijo molitve za pokojno sestro Rose Koščak v petek ob 2. uri popoldne v Frank Zakrajškovi kapeji in se v obilnem številu udeležijo pogreba v soboto zjutraj. Prodano pokopališče Te dni je na javni dražbi kupil neki William C. Weigand, 3997 Bluestone Rd., Euclid pokopališče, ki se nahaja na Euclid Ave. in Glenridge Road. Pokopališče obsega 6 akrov zemlje. Zaeno s pokopališčem je Mr. Weigand dobil še par tisoč trupel in nekako 600 kamenitih spomenikov. Pokopališče je bilo prodano na javni dražbi, ker mesto Euclid ni plačalo davka v svoti $5,400.00. Kaj bo Mr. Weigand naredil s trupli in nagrobnimi spomeniki, ni znano. Toda imel bo dosti sitnosti z vsem tem. Kajti mnogo oseb je še živih, kf so plačale za lote na pokopališču in te osebe želijo biti pokopane v zemlji, katero so plačale. Sledilo bo gotovo več tožb. Zemljišče, kjer se nahaja pokopališče, je vredno do $15,000. ženske pijanke Včasih kaj enakega sploh ni bilo mogoče, toda danes je dejstvo, da je bilo letos v Clevelandu obsojenih že 6 žensk, ker so vozile avtomobil, ko so bile — pijane. Mr. Lavrich bolan Bolan se nahaja na svojem domu Mr. Matt Lavrich. Družina stanuje na 1096 E. 74th St. Prijatelji ga lahko obiščejo. P. 74 ¥ J°seph Schrembs je Postal nadškof L." 3e dospelo v Cleveland lt„' da je papež Pij XII. ■it ')Val Most Rev. Josepha |je Sa nadškofom. Sporoči-Ikn 1 apostolski delegat iz ii, Clevelandski škof Ptije °Ca®čen od papeža v pri-Pat0]e5likih zas'u£> k' jih ima BUst cerkev. Novi nad-ILj16 v Clevelandu in tudi Bkof 1)0 nadškofija, pač Imenovanje je oseb- PerT°St Rev" Schrembsa. V licom Praznuje naš škof 50- P®ik Je bil posvečen v |8iiloa:. Star je 73 let. Ko so K " sPoročili o izredni ča-INil Ve d°hitela, §e je jako Bh^' Nadškof Schrembs se ■Pt>aV bolnišnici. K*? Pij XII> ki je osebno Bdsltg Znfl dosedanjega cleve-IL0 a ^ofa in visoko ceni m šk8f°rečnost' z imenova" i Pori y ^cllrembsa nadško-prjci ■ ' prvo odlikovanje K lm katoličanom. Min —0- Pes je zopet začel hra-Lhi niti denar k, "jtton, 29. marca. Po-iovj ^nica je včeraj s 204 »Oo^ti i9l odbiia $250,-|Kya,,SVote, katero je vlada ■Se U P1 a č a t i ameriškim R Dej i Za Paritetne cene pe-wk Ce llcov- Paritetna cena Bta a> katero so farmarji m v dobivali za svoje pri-Pi etih 1910-1914. Demo-l>s0°'?anci> ki prihajajo iz PSjv as°vali za znižanje IV^^arjem, ker farmar-itk esi*iani niso hoteli gla-|typ?15°.000,0i00, da se zvi-pr<:;s f°ndi. Dejstvo, da je (He$250,000,000 od »K p0(*Pore, dokazuje, da Kf'^-Oo'n b° dobila nadaljnih ■K tel, na"n ->e ff1 S4f\r ?m Car tednov pri- I ^00,000. likava vseučilišč K?' deh °hio' 29, marca- Po ati je državni senat ■Nnc-^asovi Proti 12 spre-Ka>kir!0' da se vpelje pre-■>šijo'aj d°žene, če se v res-B razr»h višjih dr- »i^ije1 zavodih proti-ame-Pin ' Podgoverner Her-■T tv n°!al Pet senatorjev, HNo*1"^ Preiskovalni od-■N Poropati do 1. maja ®Sen°rn'ci' Prečkava je ■pt^ a' Potem ko so jo za-E Wte ^riotične organi-■tjNe organizacije in n°Sebe. v prvi vrsti je aPerjena proti komu- ■ '%t POroČa' J'e dl"U" BjA t)r ?a zl30rnica odglaso- ■pio j svojo prvotno Pošlje predlog za oti-ameriške aktiv- v ^zadevni odsek. -- f spomin ■L ' Ko postajo je pri-W%\ 7» mlad moški, ki lciji, da ne ve kdo pTiše- Bil je jak0 K' tja .' Le tega se je spo- K^od ^mela žena pred K^vJ' ^ da je otrok u-KSnr ea bodo Preiska-I ' Jo na kakšni bolez- K^S potoval ■prH končno odpotoval K' i>Q;°0sevelt iz Wash-Pf toval je v Georgijo 241 deset dni. General Franco ni napadel Madrida, ker je bilo prebivalstvo sestradano. Tisoče ljudi je v ječah Preds. Roosevelt dal graditi silne oklopnice. 45r000-tonske ladje namenjene za Japonce vojne ladje na svetu. Niti Anglija nima tako ogromnih oklopnic. Poleg teh dveh je v gradnji še šest modernih oklopnic, katerih vsaka ima 35,000 ton teže. Ena taka oklopnica velja od $60,000,000 do $70,000,000. Kongres je že prej , odobril svoto $758,000,'000 za vojno mornarico in se pričakuje, da bo dovolil še nadaljne svote v letošnjem letu. Ogrska je poklicala nadaljno vojaštvo pod orožje, ko so se razbili dogovori s Slovaško Nemški poslanec pri poljskem ministru Varšava, 29. marca. V uradu poljskega ministra za zunanje sadeve se je danes zglasil izredni nemški poslanec von Moltke. Nemški poslanec je poljskemu ministru po naročilu Hitlerja posedal, da Nemčija nima nobenih asvajalnih namenov napram Poljski. Vse tozadevne trditve prihajajo iz Londona, kjer bi radi razbili prijateljstvo, ki prevladuje med Nemčijo in Poljsko. Obenem se naznanja, da so Nem-2i umaknili obmejno stražo ob j poljski meji. Med tem pa Poljska zbira domače posojilo za izredni obrambeni fond, ki bo znašal $225,000,000. Poljaki so prvi dan podpisali za $300,000 vrednosti notranjega posojila. -o-- V Španijo bo dovoljeno pošiljati orožje Washington, 29. marca. Sedaj ko je španska civilna^vojna končana in so lojalisti poraženi bo administracija v Washingtonu najbrž v kratkem času umaknila prepoved pošiljanja streljiva in arožja v Španijo. Obenem je državni tajnik Hull izjavil, da zbira podatke glede Španije, na podlagi katerih bo ameriška vlada priznala vlado generala Franca. Predsednik Roosevelt ima glasom postave preklicati prepoved pošiljanja orožja v Španijo, kadar se mu to zdi pripierno. —--o——— Slovaška baje dobi svoja lastna poslanstva Washington, 29. marca. Slovaška država bo dobila svoje lastno ministerstvo za zunanje zadeve, toda ministerstvo se bo moralo ravnati po navodilih iz Berlina. Nemčija namerava izročiti slovaški državi bivša čehoslovaška poslaništva in lastnino. Toda bivši čehoslovaški poslaniki se nikakor ne podajo povelju slovaške vlade, da bi izročili poslanstva slovaški državi. In ker tujezem-ske države niso priznale nove slovaške države, tudi ne bodo privolile, da bi prišli v poslanstva slovaški poslaniki. Poslanik v Washingtonu dr. Hurban je izjavil, da se za nobeno ceno ne umakne iz poslaništva. -o—- Kuhinjska šola Pri Mandel Hardware na 15704 Waterloo Rd. se vrši v petek 31. marca ob 7:30 zvečer demonstracija v kuhinjski umet^ nosti. Mr. Krist Mandel pričakuje mnogo ljudi, da si ogledajo to zanimivo demonstracijo. Mnogo nav?očih bo dobilo tudi lepa darila. Demonstracijo vodi Miss Lucille Sweet in Jim Devlin in pomočniki bodo Mrs. Helen Man-del, Tom Fulmer, Tony Leskovec in Albert Meglen. Na razpolago bodo okrepčila. Sleherni je povabljen, da gotovo pride v petek 31. marca ob 7:30 zvečer v Mandel Hardware Co. na Waterloo Rd. Bonus za delavce Iz Rochester, N. Y., se poroča, da je tam Eastman Kodak Co. plačala svojim delavcem bonus v sveti $2,144,000. Delavci omenjene družbe dobijo vsako leto toliko bonusa, kot dobijo delničarji družbe v dividendah. Zadušnica V soboto se bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 7:15 zjutraj brala sv. maša za pokojnim Martinom Mostar ob priliki prve obletnice smrti. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se udeležijo. Anglija pripravljena pomagati z orožjem drugim državam, če se združijo proti Hitlerju NAROČNINA: Za Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for fl months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c Veliki načrti z Primorsko Staro in še danes prevladujoče je prepričanje, da naše ozemlje, tako v celoti, kakor tudi ono, ki je po svetftvni vojni pripadlo Italiji, nima nikakega pravega pomena v gospodarskem in le nekoliko v političnem oziru. Saj je bilo to ozemlje za Avstrijo pasivno in ji ni prinašalo nikakih koristi v gospodarskem smislu, zla- ] sti se ni moglo samo sebe preživljati in lični argumenti so in še krožijo po možganih naših ljudi. Nam se vse to še danes zdi verjetno in celo resnično. Naš narod j poseljuje zelo majhen del evrop-j ske površine, lahko rečemo najmanjšega. Svoje moči in možnosti, ki nam jih nudi ta košček zemlje lahko hitro precenimo. Te so res zelo majhne. Če jih še primerjamo z drugimi, zginejo skoro v nič. Res je, imamo vsakega malo in brez dvoma je, da bi nam to malo zadostovalo, če bi sami gospodarili z njim. A danes je svet tako povezan med sabo da je nemogoče izrezati iz njega majhen košček in mu pustiti, da živi po svoje. Najbolj nemogoče pa je to na takem koščku Evrope, kot ga poseljujemo mi. In tu je morda jedro vprašanja, ki ga hočemo na kratko razmotrivati in, ki naj bi pokazalo da v nobenem oziru nismo tako brezpomembni in tako malo-upoštevni, kot so nam vcepljali drugi, ki so in še preko nas grade svoje načrte, svojo moč in bogastvo. Da je prišlo do pravega pov-darka pomena našega ozemlja, l$.i ga pa brez dvoma še mnogi ne morejo razumeti ni pomagala avstrijska imperialistična politika in politika velegermanstva, ki je gradila preko nas svoje impe-rijalistične poti do morja in je v tem imda velikanske uspehe s tem, da je ustvarila na našem ozemlju eno največjih pristanišč na svetu — Trst. Naša vodilna politika si do konca svetovne vojne ni mogla predstavljati za Slovence drugačnega okvira, kot habsburškega. Dogodki sami so ji naprtili drugo gledanje. Ta smer imperialističnega izkoriščavanja našega ozemlja do svetovne vojne, ni imela protivnika v pravem pomenu besede in je bila njena pot gladka. Radi tega je bil seveda tudi razvoj skoro rapiden, zlasti če gledamo na razvoj Trsta, ki je rastel in se dvigal kot malo katero mesto. Naše ozemlje je dobilo že s tem svoj pomen, še bolj pa po vojni, ki ga tudi mi ne bomo mogli prezreti. Italija je zasedla del našega ozemlja in ta zasedba je bila tudi potrjena po mednarodni pogodbi. Vendar je dolgo časa prevladovalo mnenje, da tudi zanjo ta košček zemlje nima pomena, da ji prinaša le žrtve, da Trst ne more v njenem okviru uspevati in se razvijati, kar so tudi do ka-zovale številke, itd. Morda je bil eden najmočnejših razlogov, kolikor nacijonalni niso bili upoštevani, gospodarski razlog, češ, da je to ozemlje gospodarsko pasivno in, da potrebuje velikih podpor. V tem naivnem gledanju je šlo celo tako daleč da je prišlo do prepričanja da bo nova gospodarica vsled vseh teh slabih strani, ki jih ima ta zemlja zanjo, sama jo vrnila v njen naravni okvir. Razvoj pa je polagoma vse te dokaze razbil, zlasti še, ko je pričela Italija z vso silo pripravljati vse potrebno za morebitno zaščito teh njenih novih meja. S temi napori je dokončno potrdila, ne scmo to, da misli tu ostati in da smatra novo ozemlje, kot trden del svojega, ampak tudi, da ima ta košček zanjo poseben in velik pomen. Razvoj je tudi to dokazal, deloma so ti dokazi prišli na dan radi "slučajnega razvoja" dogodkov, če se more sploh razvoj smatrati kot slučajen, deloma pa so kazali dokazi v razvoju gospodarske in politične ekspanzije mlade drža- JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ No. 74, Thurs. Mar. 30, 1939 Evropa med vojno in mirom Gospod Hitler je takozvanim demokratskim državam v Evropi odvzel zadnje iluzije glede samovlade. Ko je stri čehoslovaško republiko, je Hitler obenem naredil ogromno pomoto. Bivša Avstrija sicer nikogar ni brigala, toda uničiti narod kot je čehoslovaški, je tako pomotno politično delo, da se bo moral Hitler bridko kesati radi tega svojega koraka. So državniki v Evropi, ki trdijo, da pomeni propast čehoslo-vaške republike tudi propast Hitlerja, ako ne mogoče celo Nemčije. Hitler je z upropaščenjem Čehoslovaške naredil demokracijam jako veliko uslugo. Prej so ga nekateri upoštevali, danes je vse proti njemu. In ni zaman izjavil neki angleški državnik, da se Hitler bridko kesa svojega čina, katerega pa ne more več popraviti. Ako bi zopet ustvaril čehoslovaško republiko, bi Evropa začela trditi, da je Hitlerja strah in konec bi bilo njegove vlade. Hitler je ustvaril potrebno moralno podlago vseh sil, ki so proti avtokraciji, dočim so bile te sile prej razdeljene medsebojno. V bodočnosti bodo skupno nastopale. Mnogi primerjajo nastop Hitlerja napram Čehoslovaški nastopu bivšega nemškega kajzerja, ki je vdrl v Belgijo in jo porušil — začasno seveda — dasi se je kajzer podpisal, da ne bo nikdar okupiral Belgije. Zdi se nam, da je podpis povprečnega delavca več vreden kot podpisi gotovih ljudi, ki se štejejo za državnike, toda ne spoštujejo niti samih sebe, kaj šele, da bi spoštovali pravice drugih narodov. In vsak narod ima vendar svoje pravice, ki mu ne morejo biti odvzete. Ko je Hitler zatrl Čehoslovaško, je zahteval od Litvin-ske, da mu izroči Memel provinco, nakar je zahteval od Ro^ munske, da sklene z njim pogodbo, ki je ugodna za Nemčijo. Preplašena Romunska je storila, kar je Hitler zahteval. Glede Memela se sicer človek ne more pritoževati, kajti Memel je dejansko nemška provinca, in kot se je izjavil angleški mi-nisterski predsednik Chamberlain je Hitler storil le "nedolžno tatvino" z zavzetjem Memela. Toda grožnja napram Romunski je bolj resna zadeva in človek bi pričakoval, da bo Hitler enako pripravljen uničiti Romunsko kot je to storil s Čehoslovaško. Soseda Romunske je Jugoslavija. In če bi bili Bolgari pametni in če znajo državniki držav v južni Evropi vsaj en mal kos politike, bi se skupno uprli nasilju iz severa. Turčija, Grška, Albanija, Romunska, Jugoslavija in Bolgarska so vedno skupno močne še dovolj, da porazijo Hitlerja v njegovih osvajalnih namenih. Drugo vprašanje pa je, kaj-bo Hitler z Nemčijo, ako bo spravljal ne-nemške narodnosti v svojo državo? Dasi govore, da je Hitler skrajno razsoden in bistroumen, toda toliko vpogleda v zgodovino pa le nima, da bi priznal, kaj se je zgodilo z Avstrijo, ki je tudi podjarmila toliko različnih narodnosti in je ravno radi tega končno propadla in je danes sploh ni več. Ljudje, ki vodijo narode, bi morali boljše poznavati zgodovino, ki je najboljša učiteljica človeštva. Tako živi Evropa v negotovosti, visi med vojno in mirom. Nihče ni pripravljen začeti, toda vsakdo se pripravlja. Ali se bojijo eden drugega, ali pa so strahopetni dovolj, da dovolijo Hitlerju njegove zločine. Bližnja bodočnost bo znala govoriti o tem. Čudno je na vsak način, da starodavna Evropa z vso svojo kulturo in civilizacijo ne more priti do miru. Ogromna Amerika, kjer prebivajo menda zastopniki slehernega naroda na svetu, živi v miru in v zadovoljnosti.' Evropa tega miru in zadovoljnosti ne more najti. Vse preveč je med na-i odi hujskačev, radikalcev, agitatorjev in propagandist,' katerih vsak se poteguje za svoje cilje in namene. Evropa bo našla mir šele tedaj, kadar se bodo narodi zedinili kot so se v Ameriki in živeli kot ena ogromna družina. In tedaj ne bo treba več kovati orožja in služiti v prisilni vojaški službi, pač pa bodo lahko širili ono kulturo, katero so prvotno imeli. Velika je iznajdba radia. Kadar si hočeta danes dva državnika kaj povedati, stopita k zvočniku in dasta duška svojim mislim potom radia. In zraven ves svet posluša državniške probleme. Se reče, na rqdiu se pove samo ono, kar sme vedeti ves svet. Privatne zadeve se še vedno rešujejo za zaprtimi vrati. Dobro bi bilo, če bi se tako zmerjanje po radiu vpeljalo tudi v privatne domove splošno. Mesto da bi se sosedje zmivali čez fenc, naj bi se po radiu. Pomislite, koliko bi bilo pri tem zabave za druge ljudi. >;« * * Na rokah imamo seznam, koliko višjih armadnih častnikov je v zadnjih letih spravil s pot; ruski Stalin Grozni. Ustreljenih, zaprtih, odstavljenih, ali drugače odstranjenih je bilo: trije maršali od petih; 27 generalov, 18 admiralov, 8 političnih komisarjev v oboroženi sili. Vsega skupaj je bilo ustreljenih, ali drugače odstranjenih 13 armadnih poveljnikov od 19, ki jih je štela sovjetska armada; 15 poveljnikov armadnih zborov od 85, ki jih je V sovjetski vojski, 110 divizijskih generalov od 195, 202 brigadnih generalov od 406. Ce drugega ne, je to najkrajša pot, da se država izogne plačevanju starostne pokojnine armadnim častnikom. predlagali miren in prijateljski sporazum z vsemi balkanskimi narodi, če je hotela igrati res važno in pomembno vlogo v krogu evropskih velesil, obrnila svojo politiko proti Balkanu, kot edinemu delu Evrope, ki je, kakor smo ugotovili, še goden za gospodarsko sodelovanje z industrijskimi velesilami. Za to pot in pa v njeno močno podporo, pa ji je bilo edino in samo naše ozemlje. Italija brez Trsta, in njegovega najbližjega zaledja, ne bi v Evropi mogla igrati nikake odločilne vloge. Zanjo Trst ni važen kot kako veliko pristanišče, ker ima dovolj drugih, tudi ji ni važen morda kot industrijsko središče, ker se industrija razvije lahko tudi drugod. Važen ji je kot izhodišče, kot prvi in najtrdnejši korak na poti proti Balkanu in srednji Evropi. Zaledje Trsta in pa meja po bližnjih gorskih grebenih, naj bi ji nudila le močno obrambo, v zaščiti tega tako važnega ozemlja. Pomen in važnost, pa je zado-bilo to vprašanje, lahko rečemo, šele v zadnjem času. Političen položaj Evrope v zadnjih časih je nudil Italiji dovolj priložnosti, da je razvila v vseh smereh svojo aktivnost. V tej aktivnosti se je tudi pokazala v smeri proti Balkanu in je odkrila načrte, ki jih ima v tem pravcu. Eden največjih načrtov, ki jih ima, moramo smatrati brez dvoma grad-I njo velike avtomobilske ceste od Trsta preko Ljubljane. Zagreba, Beograda, Bukarešte do Kostan-ce, važnega pristaniša ob črnem morju. Načrt te ceste je bil objavljen pred kratkim časom in je vzbudil po vsej Evropi razumljivo zanimanje. Delo je predvideno tako, da bi države dale na razpolago sredstva za to cesto, kolikor ' grer,vfljreko njihovega ozemlja, dočim bi vsa tehnična dela prevzela Italija in njena podjetja, ki da imajo v tem oziru že, veliko skušenj. Cesta bi služila potemtakem le velikemu avtomobilskemu prometu, ki ne bi dovoljeval morebitnega lokalnega prevozništva z raznimi drugimi vozili, zlasti z vozili z vprego. Vsled tega se je seveda porodilo precej ugovorov, zlasti med prizadetimi, češ da naše dežele še niso dosegle tako visokega razvoje, zlasti gospodarskega, da bi potrebovale take ceste, zlasti še, ker bi gradnja zahtevala ogromnih denarnih žrtev. Tako na primer trde nekateri, da bi bile Sloveniji potrebne manjše in lepo urejene lokalne ceste, ki naj bi pritegnile tujce, da bi po njih :ašli v lepe letoviške kraje Slovenije in tu ostali. Velika pre-hodnica bi namreč služila le malo domačemu gospodarstvu, ker bi zlasti tuji letoviččarji po njej zdrdrali mimo in skozi Slovenijo drugam. S tem načrtom, ki je sicer šele v osnutku, se nam je odprla druga stran italijanske politike v 3meri proti Balkanu in Evropi, ki je poleg vsega poudarila pomen našega ozemlja, katerega politični in gospodarski pomen, pa danes ne moremo v podrobnostih razmotrivati. S tem se je po -leg močnega germanskega pritiska proti Jadranu, pričel križati preko nas drugi, na Balkan. Mi igramo v vsem tem podrejeno vlogo in podcenjujemo, oziroma zanemarjamo vse probleme, ki se nam s tem odpirajo. Italijanski časopisi, tako na prim-jer "II Piccolo di Trieste" od 4. februarja t. 1. namreč jasno ugotavljajo velik pomen te ceste ki nam bi se zgradila tudi preko našega ozemlja in pravijo, da naj bi to "grandiozno delo, ki je namenjeno zvezati z okoli 1,500 km dolgim asfaltiranim trakom Jadransko morje s Črnim morjem in ki naj bi imelo izhodišče s Trsta služilo italijanski ekspanziji proti dunavsko-balkanskemu bazenu." Četrta ali aprilova številka "Novega Sveta" Koncem tega tedna izide četrta ali aprilova številka družinskega mesečnika "NOVI SVET," ki bo vsebovala sledeče berilo: "Velika Noč" (uvodni članek), "Pregled" (svetovnih dogodkov), Jos. Šimenc: "Okul-tizem, Mediumizem in Spiriti-zem," P.: "Wall Street" (članek), P. Evh. Berlec: "Velikonočni spevi" (pesem), J. J.: "Vrnil se je . . . " (povest), Ivan Zorman: "Pesem naših dni" (pesem), J. M. Trunk: "Tihe ure: Sanje, želje" (razmišljanja J. M. T.: "Iz narave"; "Shaw o Shakespeareu"; "Slovenski pijonir" (opisovanje Jolieta), "Pogled na mesto Joliet iz zraka" (slika; N. N.: "V dvajsetem stoletju" (članek) ; "Nenavadne ženitve"; "Dom in zdravje: Dr. R. P. Zaletel: 'Razvoj raka v ustih.' Dr. J. W. Mally: 'Zobozdravstvo' "; "Za smeh in zabavo"; T. Brdar: "Velika ljubezen" (roman). Ta številka je obenem posvečena velikonočnim praznikom in vsebuje bogato zbirko črtic, povesti, člankov in drugega berila. Ljubitelji lepega berila najdejo v "Novem Svetu" obilo užitka in zabave. "Novi Svet" stane za Ameriko letno $2.00; za pol leta $1.00. Za Kanado in Evropo $3.00 letno in za pol leta $1.50. Naročnino sprejemajo po naselbinah zastopniki lista, ali ji a je isto poslati na "Upravo "Novi Svet," 1849-West Cermak Rd., Chicago, Illinois. -o- Turška žena nekoč in danes Podrejena vloga turške žene je izvirala iz mentalitete vzhodnih narodov in iz navad turškega naroda, žena je bila določena, da igra popolnoma pasivno I in fizično vlogo. Njen namen po tedanjem mišljenju je bil' dvojen in sicer: Bog in mož. .Zato je živela tako skrito, zavitega obraza, brez vsakih pravic. Ločitev je bila kaj lahka — za moža: pognal jo je na cesto, samo doto, ki jo je prinesla s seboj, ji je moral preje izplačati. Glavni vzrok tega položaja turške žene je bila poligamija. žena je bila določena samo za uživanje, bila je samo del veselja, ki so ga takrat uživali vsi premožnejši Turki, ki so imeli za svoj cilj, da so dobro jedli, kadili in da so imeli po več žen. žene so bile popolnoma brezpravne in niti te pravice niso imele, da bi imele vzggjo svojih otrok v rokah. < Toda že koncem 19. stoletja so zahodno- evropska naziranja prodirala vedno bolj trdovratno tudi v Turčijo. Leta 1909 je za časa mladoturškega gibanja En-ver-paša bil prvi, ki je bolj svobodno in proti dotlej običajne--mu stališču začel z nekimi, čeprav majhnimi reformami, ki so se tikale posebno vprašanja žen. Začel se je boriti proti zastiranju obraza. Vendar pa je to ponehalo, ko je isti Enver-paša poročil princeso iz osmanske kraljevske hiše, ki je mnogo dajala ha staro tradicijo. — šele svetovna vojna in z njo pomanjkanje moških delovnih moči je pripomoglo ženi v Turčiji da javnih "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo _Published dally except Sundays and Holidays ' ' ' ' ' ....... " i Kaj pravile! .arwiRjr?^'« ' __,. . -.-,,,,) , . j . j ve same. Teh slednjih ne bi mogel 1 in smel noben politik nikoli prezreti. Gospodarski pomen, ki smo ga vsi smatrali kot najbolj nevaž-nega, je eden izmed onih, ki jih je pokazal slučajni razvoj, kot smo to zgoraj imenovali. Še tako veliki preroki in gospodarski politiki, si niso mogli niti pred par leti še predstavljati, da bo morala Italija začeti takoavano av-tarkično politiko, ki ima zlasti svoj pomen na gospodarskem polju. V eni izmed zadnjih številk našega lista smo ugotovili, kako velik pomen je dobilo naše ozemlje v okviru te politike za Italijo. Tako velik gospodarski pomen za državo, oziroma velesilo pa ima naše ozemlje samo v tem okviru, dočim bi bilo za vsako drugo velesilo le drugotnega pomena. Važnejši razlogi, ki dajejo pr-' venstven in odločilen pomen lege našega ozemlja Italiji in bi ga dajali vsaki gospodarici tega koščka zemlje, pa so politični. Za Italijo tiče v njenem razvoju in politični ekspanziji. Lega Italije, ki z enim delom sili globoko v Sredozemsko morje, z drugim pa precej globoko v trup Evrope, ji daje velik pomen kot pomorski, pa tudi celinski sili. V svoji politiki ne sme zanemarjati ne enega, ne drugega. s Kot zadnja izmed velesil ki ji je notranji razvoj gospodarstva, zlasti industrije utrl pot k notranji enotnosti, pa je svoje zuna-1 nje politične sile razvila lahko šele po svetovni vojni, lahko rečemo, šele v zadnjih letih. Njena kolonijalna ekspanzija je poka-I zala jasno smeri in deloma tudi j moc,f izkoriščujoč seveda trenuten položaj in slabost nasprotnikov. Kolonijaina politika naj bi ji poleg oblasti nad tujimi ozemlji, ki se smatra kot važen atribut vseh velikih držav, prinesla ! predvsem velika ležišča potreb-j nih surovin za razvoj industrije, j ne toliko tudi trg za prodajo in-: dustrijskih predmetov. Tega in pa važno vlogo med evropskimi državami-naj bi ji dala šele druga stran v katero je usmerjena njena politika, to je njena ori-jentacija proti Evropi in izkoriščanje gornje lege svojega ozemlja. Balkan in vse kar je z njim v najtesnejši zvezi se smatra kot ' del Evrope, ki je goden za plasi-| ran je tujih industrijskih predmetov ker še ni dosegel razvoja, ' da bi sam oskrboval te svoje po-; trebe. Na drugi strani pa nudi dovolj in preveč naravnih proizvodov in surovin, ki so industrijskim državam, zlasti poljedelsko tako pasivnim, kot je Italija, potrebni v obilni meri. Nič čudnega ni, da se za Balkan in njegovo tržišče že stoletje vršijo borbe v vseh mogočih oblikah, od okupacij, pa do borbe za čim večji prestiž. V to borbo je v zadnjem času stopila tudi Italija, kateri so že njeni prvi in najboljši politiki dolgo pred svetovno vojno svetovali, da je najboljše, da se sporazumi z balkanskimi in srednjeevropskimi narodi, ker le tako lahko doseže gospodarsko in politično spopolnilo svojega položaja in potreb. Brez dvoma je jasno, da bi v današnjem, času vsako nasilno utiranje poti na Balkan jn zavojevanje istega, imelo za posledico velike evropske mednarodne konflikte, čeprav tega sicer še ni moči izključevati. Na Balkanu se namreč križa toliko interesov, da bi bilo nemogoče brez sporazuma in mirnim potom, doseči kakršenkoM uspeh. Tega položaja, se jasno zaveda tudi Italija. Balkanski narodi, ki jih smatrajo sicer za primitivne, poleg vsega tudi ne bi mogli brež upora prenesti kakršne koli tuje oblasti. Zato je bilo nujno da j.e Italija, ki je spoznala svoj pomen in to da so njeni predvojni politiki govorili pravilno, ko so mest v bankah, železnica"'] nicah itd. Takoj po svetovi ni pa je začela spet borb^, šla za tem, da izrine ženo nega življenja. ^ j Kemal-paša je skusal . diti ne samo ženske-inte ke, temveč* tudi kmetic^ ^ je namreč treba, da so lice v borbi proti Gfk®Jj 1922, odločile te borbe s t. , so prav do prvih vrst n«5! ramah in hrbtih P1'^ municijo za turške voj» J Leta 1925 je začela A^ va borba proti orijenj*' načinu oblačenja. Fes Je ^ vedal z zakonom, žens^1 lan sicer ni bil prepove" ^ dar je bilo priporočen0-^ odložijo. Te novosti so , sprejela večja mesta, a lu jo je sprejela tudi d : p Leta 1926 je j paša civilno pravo, ki redil po švicarskem PraV 'J bil največji napredek 1 | ja pridobitev za ženo:D ^ kopravna z možem, P® J je bila strogo prepov^, ne se niso smele P01?^ 17. letom. Ločitev je na tako, kakor je to Prl_f(.j na je dobila dostop k | f nim prireditvam, v 'ft ustanove, šla je lahko % šče, kino, k predavanj^,, ji ni bilo treba tičat' ^ in na železnicah v P° | d'elkih- Leta 1930 je bil & J stop ženam k moški"1 Q Začele so delati po to*' čele so obiskovati so ^ šča, pripuščene so dijam na univerze k N ,,;i! tetam, razen k 'jerr j aško-veterinarski. z najdemo v Turčiji nl.n Ji soric, zdravnic, sodnlC, jl •u Ti 7n<" 4 mi ženami najbolj * .| Cabiha Kokcen i" g0 A sor Afet, ki je drug®^« ca zgodovinskega d11'( kari. Leta 1938 je ^ ki je bil izdan iia P strstva za obrambo ^ samaritanke v vojas^j! po kateri morejo P°s^ ;; toda pod pogojem, poročijo. .JJ Od leta 1930 daUeJ. popolno aktivno ^ lilno pravico za ^^ d od leta 1934- pa ^ ffl nacionalno skupš^11 J tay). Sedemnajst ^ ^ je sedelo leta l^35 j/, parlamentu, tako da mo, da je malo drža < J ne uživale toliko P^ f jih deležne v še P V toliko nazadnjaški ^ ji' ni Turčiji. Porn1^ to, da so pridobile ce, kajti preje jih sP^/ le, v kratkem Iz Zagreba je P1^^ na vest, da je na 'lf ^ nild, kjor je iskala^ ja, mirno v Gospo spa Tilka'Sarabon m profesorja in svetnegp. delavca S'-' jjji" robmona. Pokoj na žena in ljubeča^ ^ vela samo za V Gaber ju na ^v^ 87. letu starosti m^1 , zaspala ga. MarUa pP, v Toplicah umrl g. Matija ^.^je upravitelj tam^J J šole. ^^ Korak naprej , Veseli nas videti, kako hitro našgKO:-o ^f preduje, v izurjenosti in napredku, ^p f bi cz kake neve iznajdbe, kar napi;aV1 še bolj pcpolno. „i t-}i „ k K^A V čast si štejemo, da spadamo » toKf f prefesiji. Ravno tako je 6ast slu2 ^ i ^ jakem, vedoč, da jim mi nudimo vS"^ajo znanost in natančnost, da ložje P'-'en g LOUIS FERFOtfJ y SLOVENSKI POGREB,/ I 3515 E. 81st St. ttei J m —Dnevna in nočna P0 J WINNETOU Po nemškem Izvirniku K. Maya iM V JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Avtobus, ki je nekaj časa vozil po jeruzalemskih ulicah, se ustavi-in jaz ves srečen stopim na sveta jeruzalemska tla, dasi bi najraje pokleknil Zdaj je bila moja prva skrb, da dobim prenočišče in da odložim kovčeg. Kakih pet Arabcev se mi je ponudilo, da mi nese kovčeg. Enega izmed njih sem si izbral za vodnika, kovčeg sem pa nesel sam. Ni se mi zdelo spodobno, da bi tako ko-modno korakal po ulicah, po katerih je nekdaj stopal s težkim križem obložen Jezus Kristus, kateremu je še Simon iz Cirene z nejevoljo pomagal nositi težko breme. Ker se mi je priporočalo, da grem v Časa Nova, frančiškanski h ošpic ali gostišče za romarje, se napotim naravnost tja; saj ni bil daleč od tam ter blizu cerkve Božjega gj-oba. Prišedši tja, sem bil prav prijazno sprejet. Najprvo sem vprašal, če je tu p. Adolf ča-dež, slovenski frančiškan v Sveti deželi, potem če lahko tu prenočujem. Dobil sem odgovor, da p. čadeža ni tukaj, pač pa je na drugem kraju, blizu cerkve Ecce Homo. Ako želim ž njim govoriti, me takoj spremijo tja, kar se pa tiče prenočišča, sem pa seveda lahko tukaj. Zadovoljen s tem pojasnilom pustim kovčeg v gostišču ter v spremstvu enega prav inteligentnega lajika grem, da obiščem p. čadeža. Kot da sem prišel v povsem nov svet stopam po ulicah in skoroda sam sebi ne verjamem, da sem res v Jeruzalemu. Pri avstrijskem gostišču, sedaj gostišče sv. Družine, stopim na ulico Via Dolorosa; to je del one znamenite ceste, po kateri je Gospod Jezus nesel svoj križ. Še nekoliko naprej, kjer gre ulica v klanec, pa sem poleg velikega poslopja, kjer je ne- Kakih pet minut potem sva že stopila v lepo dvonadstropno poslopje, nekdanjega avstrijskega gostišča, kjer me je sprejel dr. Jakob Aleksič, mlad pa energičen duhovnik, ki je bil nastanjen kot vice rektor gostišča sv. Družine. "Bog vas živi, rojak!" je dejal dr. Aleksič ter mi prav krepko stisnil roko. "Kdaj ste pa prišli sem v Jeruzalem?" "Danes popoldne," nakar me povabi v sprejemno sobo gostišča, kjer sem ga po krajšem razgovoru poprosil, če bi me spremljal po Jeruzaiemu in drugih svetopisemskih krajih. "To pa prav z veseljem," pravi dr. Aleksič ter mi obljubi spremljati me kamorkoli si bom želel. "Kje boste stanovali?" "Do sedaj sem mislil v Časa Novi, tam sem že dal spraviti moj kovčeg." "Zelo dobro go- kdaj stala Pilatova palača ter so se odigrali veliki dogodki. Najbolj važen med vsemi, ki so se izvršili tukaj, je bila smrtna obsodba, katero je izrekel rimski oblastnik Poncij Pilat, ko je obsodil Jezusa v smrt na križu. Kar takoj bi rad stopil v te znamenite prostore, toda treba potrpeti. Najprvo moram dobiti izkušenega vodnika, da mi vse to razkaž^ln pa pojasni, kje so se vršili največji dogodki Kristusovega trpljenja. Nekoliko dalje of Ecce Homo pridem do kraja bičanja, kjer so surovi vojaki privezali Jezusa k stebru, ter ga bičali. Tu sem se srečal z p. Adolf čade-žem, ki me je sprejel z izredno prijaznostjo. Dobrodušni duhovni sin sv. Frančiška, ki je doma iz Poljanske doline, je zelo preprost pa zgovoren mož, bolj majhne suhe postave, pa bistrega duha, me je pozdravil z prisrčnim: "Bog vas sprejmi, dragi rojak! Zelo* me veseli, da vas srečam tukaj. Želite si ogledati Jeruzalem, kajne?" "Da, to je moj namen. Toda, ali bi vi mogli iti z menoj za vodnika?" "To pa prav rad, le žal, da sem zelo zaposlen, ker imam v rokah vso upravo v samostanu, pač pa bi vam v tem oziru priporočil dr. Aleksiča, ki je profesor. On je v tem oziru zelo priporočljiv, ter bo prav rad šel z vami," mi pojasni p. Čadež. Zdaj sem se šele spomnil na tega profesorja, ki mi ga je še v Ljubljani priporočil škof dr. Rožman, toda sem pri vstopu v Jeruzalem čisto pozabil nanj. "Je že res, saj sem še v Ljubljani čul, da je tukaj dr., Aleksič; toda kje se on zdaj nahaja?" "V gostišču sv. Družine, ne daleč od tukaj, čakajte, sam grem kar z vami-, ter vas sam njemu predstavim," nakar se takoj odpravi z menoj. stišče, žal, da ni malo bliže, da bi tako bila bolj skupaj." "To je pa res. Žal, da si nisem prej uredil stvari tako, da b"i bil tukaj. Ali bi lahko spremenil, da bi stanoval tukaj?" "Zaradi nas lahko, ker prostora je tu dosti in kot Jugoslovan imate tu pravico do gostišča, ki je bil last bivše Avstrije, sedaj pa so do njega upravičeni gotovi narodi bivše Avstrije in med te spadajo tudi Slovenci." "Potem se nastanim tukaj ter grem v Časa Novo po kovčeg, obenem jim sporočim mojo spra-membo." "čakajte, vas jaz vas spremim tja in si bova za-eno še danes ogledala cerkev Božjega groba." "To bi me pa res izredno veselilo, ako bi mogel že danes na Kalvarijo." "Potem greva kar takoj tja," pravi dr. Aleksič, ter se takoj odpravi. PIJAČA VSAKE DRUŽINE Dobrila Peter: Nekaj veselih in žalostnih o divjih in zločinskih lovcih Z namenom, da vzbudim med eovaščani in ljudmi iz ostalih vasi sočutje do živali, sem mrtvega srnjaka odnesel na dom, kjer smo poskrbeli, da si ga je ogledalo čim več Ljudi. Kdorkoli si je ogledal strašno razdejanje, ki ga je napravila po zločinski roki nastavljena zanka, se je zgražal in s studom obsojal človeka, ki je bil zmožen takega podlega dejanja. Pred raztelesenjem smo ugotovili, da je srnjak z zanko vred tehtal nekaj čez 10 kg. Pri raztelešen ju ubogega trpina smo našli želodec in čreva popolnoma prazna. V gobcu je tičala še neprebavljena hrana, ki je, po vseh vidnih znakih, uhajala namesto v želodec pri zevajoči rani na gol-tancu zopet na dan. Po zobovju smo mu prisodili 5 do 6 let starosti. Še pred raztelesenjem smo srnjaka fotografirali, rogovje pa odžagali.'" Pri natančnem pregledu lovišča smo sicer ugotovili ono mesto, kjer je bila nastavljena usodna zanka, ker pa se je vest o strašni najdbi raznesla po vseh /P <r0StOr' nJeg°V0 ime se m k.6 0cl šotora do šotora, fcovelc do tabora- Tako se |;vi Proslavi. Razumete! Pa Pbulj- sv°Je knjige za Kaj i si Jih obesite za vrat! h pr°do rekli ljudje, he? Da fei r';sm°jeni, čisto prismo-8lavo bodete imeli Ste!« knJig pa nobene dru- pC^' ®am' čemu se tako fcjjte? Saj vam je ven-NamS čisto vseeno, kaj po- l"T t Ka Vseeno —? Meni? |le, človek je pa že od piti i,Se ne motim. Rad ga ISor r Ustnega sina, či- »ttij Sem v njega, pa pravi, aje,Je vseeno, kaj počenja! \ tUcia> ta je še vse več ko ?i'i a še hujša! "O ta fant moč ko bivol, oltJVMustang, kite ko je- 1 tak i Sok°l> uho ko Sv°jih pet funtov l!ia n°V v glavi, če se ra- Kjj 0 njegovem čelu. In I' d^ 1 ko star lovec, jezdi !®%,savane in gre> čePrav lia, k ega ni videl, nad gris-je krotek kunec. Pto, 6kcl°Vek, tak lovec, tak P^t1 za westmana ka- |%reVa.r:>en> ki že zda-i veS tHailn. Je že več storil ko lij^j. eri lovec, ki se že |Hi tet Potepa po savani, [Sov'; e človek bi rad šel I'iav^jige pisal! Ali ni r. če ! clovek znorel? Ni ču-|\k]e2a vzkipi poštenemu PL etftu lovcu, ki mu hoče l V iNaje .... Pa], J. uživajoče me je [ Shi ,'e' da mu bom I lli [\lSem mu- Ujel sem ga. ' Noi-f6®1 sedl° k sebi> si % t Pod glavo, se stegno, w1 in zaprl oči. ?te?» .0 Pa se mi spet ob-& stg 3e dejal. Se vedno je J v,?* v roki. "Ali nisem '" ten> da mi odgovori- |."fJ " Govoriti se moram vVPa j:'^ z vami* nič. Ker se-C- t . sem hotel zvede-aj Pa ste hoteli zve- >0, k ar ste se dosedaj ta-AatU]?nili priznati." L; kaj ' Jaz? Bi le rad ve-1? Mislite. Ven z bese- , da s 111 druga nič ko till* Za westmana ka-da že seda-'več ^ ® da- sem- -že vec Marsikateri,- ki se - je . let potepal po sa- V*i i , W J e spustil stegno, v i;^°kasljal pa dejal: Vra^i —Taie mla-tale greenhorn — M ^^e je —! Hm — hm fpo „ n°č, Sam Hawkens! [. »l!> tekajte!" sem pono- 1;.J sinil okoli in me na- I k I sPite! Vi maloprid- než, vi obešenjak! Je bolje, da spite, ko pa bedite! Kajti dokler imate oči odprte, ni noben pošten človek varen, da ga ne bi zvodili za nos. Med nama je vse pri kraju, da veste! Vse ste si pokvarili! Spoznal sem vas! Lopov ste, ki se je treba pred njim čuvati!" Ves razdražen je povedal te besede. Prav za prav bi si bil moral misliti, da je res odslej pri kraju z najinim prijateljstvom. Pa že črez pol minute je prid j al z mehkim, prijaznim glasom: "Lahko noč, sir! Naglo spite, da bodete spočiti, ko vas zbudim!" Je bil pač le ljub, dober človek, moj. stari Sam Hawkens! Trdno sem spal vso noč. In drugo jutro sem odjezdil s Samom na svoje prvo poizvedovanje. ZA ŽIVLJENJE I. Na poizvedovanju. Merili smo tistikrat železniško progo, ki bi naj potekala iz St. Louisa po ozemlju Indijancev, skozi Novo Mehiko, Arizono in Kalifornijo do Tihega morja. Nastavljen sem bil s tremi zemljemerci vred pod vodstvom nadinženjerja Bancrofta pri odseku, ki je ležal med izvirki južnega Ca-nadiana in Rio Pecosa. Četa westmanov nam je bila dodeljena za varstvo, med njimi Sam Howkens, Dick Stone in Will Parker. S temi tremi sem kmalu sklenil ozko prijateljstvo. Posebno pa sva si bila dobra prijatelja s šaljivim posebnežem Sam Hawkensom. Tri mesece smo že merili, pa še nismo bili gotovi. Iz raznih vzrokov je delo le počasi napredovalo. Za dober teden smo še imeli dela, tako smo računali, pa bi bili dosegli začetek proge, ki jo je meril sosednji odsek zapadno od nas. Tedaj pa so se dogodile reči, ki so naše delo burno in nepričakovano prekinile. Slučajno sta naletela na nas Inču ču-na, poglavar Apačev iz rodu Mescalero, ki smo po njihovem ozemlju merili, in njegov sin Winnetou. Spremljal ju je Kleki petra, Nemec po rodu, ki ga je usoda zanesla na divji zapad in k Apačem. Dolgo let je živel med njimi, njihov učitelj je bil in svetovalec. Inču čuna nam je seveda prepovedal meriti po ozemlju Apačev. Med pogajanjem se je zgodila nesreča. Rattler, vodja westmanov, se je napil žganja in ustrelil Kleki petro. Molče sta odjezdila Apača s truplom svojega učitelja, pa vedeli smo, da je "bojna sekira izkopana," da nas bodo Apači napadli in maščevali smrt svojega ljubljenca in uče-nika. Na divjem zapadu je vedno dobro, da človek ve, kaj počenja njegov nasprotnik, kam se je obrnil in kaj namerava. Zato se je Sam Howkens odločil, da pojde drugo jutro po nesrečnem dogodku na poizvedovanje. In mene je povabil s seboj. Tak je bil položaj, ko so se •začeli dogodki, ki vam jih bom pripovedoval. Ob zori me je Sam zbudil. Parker in Stone sta bila že tudi pokonci, vsi drugi pa so še spali, tudi Rattler. Zgodaj je še bilo, niti dan. se še ni delal. Za zajutrek sva použila vsak svoj košček medvedje pečenke, se napila vode in napojila konje. Vmes je Sam dajal tovarišema navodila za vse mogoče slučaje, ki bi se utegnili pripetiti v najini odsotnosti. 5c daljuje stari Vulkov zavrniv-ši Sonjino hvalo, — minute so dragocene. Vojtrigo ne sme za- ROMAN V Petrogradu niso govorili najboljše o njem. —Nekega dne mi reče oče, da je prišel dan, ko ne bo svoje hiše več tako čuval, kot da je neka trdnjava. —V Rigi bo velik manever mornarice. Poveljnik bo carjev brat, veliki knez Konstantin in ta je sklenil, da prepotuje s svojimi častniki vso Kur-landijo. —Prišel bo tudi v našo vas ter obiskal mojega očeta, ki je bil poglavar kurlandskih plemičev. •—Tvoja dolžnost je torej, hčerka moja, — mi je rekel oče, — da počastiš velikega kneza s svojim sprejemom. Sprejeli bomo velikega kneza za nekaj dni v svojo hišo in bomo morali pogostiti tudi njegove častnike. —Denarja imaš na razpolago, kolikor ga potrebuješ. Priskrbi vse, kar je potrebno. Pobrigaj se zato, da ne bo treba kurlandskemu plemiču za-rudeti pred Romanovom. —Želja mojega očeta mi je bila ukaz. —Naročila sem takoj iz Ri-ge vsega, kar je bilo treba da se priredi velika svečanost. Prišlo je mnogo lakajev, spretnih kuharjev, množica najboljših delikates, sadja in vina. —Naša tiha hiša se je popolnoma spremenila. —Sto rok je delalo ves dan, da kar najsijajnejše sprejmemo velikega kneza. —In potem je prišel — on. —Sprejeja sem ga pred vrat-mi in mu izročila velik šopek rož. On jih je sprejel in se pri tem globoko zagledal v moje oči. —Moje srce je močno udarjalo in polastila so se me čustva, ki jih preje nisem poznala. —Ljubila sem carjevega brata. —Veliki knez je našel kmalu priložnost, da mi zašepeče, kako sem nanj delovala, da me ljubi in da brez mene ne more več živeti. —Ko je odšel nekoč s svojimi častniki na izlet se mi je vrgel pred noge ter mi prisegel večno ljubezen in zvestobo. —Ne vem več, kaj je takrat govoril. Spominjam se samo, da sem presrečna poslušala njegove besede, da sem blažena pozabila vse v njegovem objemu. —Postala sem njegova; bila sem njegova žena, četudi naju ni oče blagoslovil. —Šele ko se je zgodilo, ko je minilo — tedaj sem začutila težko krivdo. Vedela sem, da me bo oče proklel, ako mu priznam resnico. Tako mi ni preostajalo drugega, kot da privolim in soglašam s predlogom velikega kneza, da po-begnem z njim. __ —Beg sva pripravila zvito in premišljeno. — Veliki knez odpotuje s svojimi častniki, toda isto noč se vrne preoblečen v kmeta. —Iste noči sem odšla iz očetove hiše in se sestala s Konstantinom, ki me je čakal z vozom ter me pripeljal do najbližje železniške postaje. —Tako sem prišla v Petro-grad. —Med potjo sem ga prosila, naj stori vse, da zabriše sled za nama. Nič mi ne bi bilo tako strašno, kot da naju dohiti oče, ki me je sigurno zasledoval. —Tbda moj strah je bil nepotreben. Moj oče ni šel za svojo onečaščeno hčerko. Mislil je, da je pobegnila s kakšnim častnikom in ni se niti trudil, da bi odkril moje bivališče in zvedel, kateri častnik me je odpeljal. —Veliki knez me je med tem pripeljal v neko malo petro-grajsko hišo. Ker sem zahtevala, sva se poročila neke noči tajno v cerkvi. Toda ta poroka me ni mogla pomiriti. Vedela sem, da ne dovoljuje hišni zakon porodice Romanovih ni-kake zveze z ženo, ki nima istega položaja in da je vsaka poroka neveljava, četudi je pravilno izvršena v cerkvi. —Bila sem torej ljubimka velikega kneza — nič več — nisem bila njegova žena. —Letb dni pozneje sem sedela pri zibeljki svojega otroka. —Rodila sem mu dečka, ki naju je še ožje in še nežnejše zvezal. —Veliki knez mi je prisegel, da se ne bo nikdar oženil in da bo trajal najin položaj vedno, četudi sam v tej najini sedanji obliki. —Prisegel mi je, da bo mojemu otroku dober oče, in četudi me ne more napraviti pred svetom za svojo ženo, bo storil to v svojem srcu. Sonja omolkne. Spomin jo je pretresel. —Ali je držal svojo prisego? — vpraša Vulkov. —'Kako jo je držal, je najboljši dokaz to, da se nahajam sedaj, kakor vidita, v sibirski ječi! —Nekega večera me napadejo stražniki. Nisem imela niti toliko časa, da bi se oblekla. Nato so me odvlekli od mojega otroka. . , —Priznavam vam, da me to rii iznenadilo. Že dolgo sem vedela, da me čaka ta usoda, — čim izve car o razmerju svojega brata z menoj. —Nekega dne je prišel k meni Ivan Kardov, človek, ki je v kratkem času postal pe-trograjski policijski ravnatelj — kako in na kakšen način, to si lahko mislite —in mi izjavil, da je sklenjeno moje prognanstvo v Sibirijo. Ko sem mu odgovorila, da bo me veliki knez Konstanti branil, potegne on smeje se iz žepa neko listino. —Bil je ukaz, ki me je pošiljal v to grozno deželo, a podpisal ga je «— carjev brat, veliki knez Konstantin. —Podpis je bil ponarejen! — vzklikne Knudson.- — Poznam velikega kneza kot samega sebe. Nikdar ne bi storil on nekaj takega. —Podpis je bil pravilen, — odvrne Sonja žalostno. — Poleg njega je bil tudi njegov pečat. Sicer pa sem videla tudi po drugih znamenjih, da je veliki knez res sam podpisal obsodbo. Papež Pij XII., ko je podajal svoj apostolski takoj po kronanju. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK Posebnosti za veliko Children's Permanent Wave ............**''tff^ Permanent za odrasle............od # Shampoo in Finger Wave ..................... Swing Up Styles .......................QqM Sanabor Barber Shop and Beauty 15801 Waterloo Rd. KEnm°'i' J ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PR*?rofe^ Frank Rich in Frank Kiun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo ln barvanje vaSega avtomobila. Delo točno In dobro. ........ Frigidaire ledenice 1937 in 1938 modeli no zelo znižanih cenah. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V D/adjsi trpnvlne Ordlna & Sons) EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV CENJENIM ROJAKOM V NAZNANJE Kadar imate zadeve glede potovanja, denarna naročij* fCl kumente itd., se vselej zaupno obrnite na svojega do»a«e* J\ STEVE F. P1RNAT CO. 6121 ST. CLAIR AVENUE CLE^g^F Skrivnosti ruskega carskega dvora —Kakšna znamenja so bila to? —Veliki knez me je cesto opozarjal, da bi bilo mogoče, da nekdo ponaredi njegov podpis, ako zve za najino razmerje, da bi mi mogel nekdo pod njegovim imenom kaj sporočiti. Zato mi je rekel, da je samo tedaj podpis res njegov, ako se nahajata pod njim dva majhna križiča. —Ali jih je imel podpis na obsodbi? — vpraša Knudson. —Da! — odvrne Sonja bridko. — Tedaj sem takoj vedela, kaj je na stvari. —Iste noči so me odpeljali in tako sem dospela po mnogem trpljenju sem v Kras-nojarsk. Tukaj so mi dali na obraz železno krinko, da ne bi nikdar več videl človek mojega obraza. Nesrečnica omolkne. Ni jokala — njena bol ni imela več solz. Nekaj minut je vladala tišina v ječi. Nato reče kovač Vulkov. —Trenutek svobode je prišel, Sonja Palen. Pojdi za menoj ! Tvoje besede mi dokazujejo, da ne pomagam nevred-nici. Vse bom 'storil zate, karkoli leži v moji moči. —Kam me boš odpeljal? — vpraša Sonja. — Ali smem vedeti, kaj si sklenil z menoj? —Čuj torej j— odvrne Vulkov, — kakšne okolnosti omo-gočujejo tvoj beg. Sicer je, kakor veš, nemogoče osvoboditi sibirskega kaznjenca. A četudi se mu posreči beg, ga bodo brezpogojno ujeli stražniki še pred mejo. — Toda oni, ki so zaupali meni, so bili skoro vedno rešeni. -Že 'dolgo živim v Krasno-jarsku in spoznal sem se s krajem in ljudmi. —Prepotoval sem celo deželo, ker so mi dovolili potova-_ .', i1....... ■ '. , i ii i i, i NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI nje. v okolico. —Nekega dne sem šel v planino Altaj. —Ta pot je nevarna, ker pelje sedaj nad strašnim prepadom, sedaj zopet po globokih dolinah in klancih od katerih se dvigajo pečine skoro navpično v višino. —Vzpenjal sem se po klancih, prepotoval sem nepregledna močvirja in prodrl v pragozd. Jezdil sem malega kozaškega konja, ki so mi ga posodili ob vznožju planine. Imel sem namreč dobra priporočilna pisma. —Sprejeli so me, kot da nisem prognanec, temveč vplivna oseba. —Nameraval sem prepotovati goro Altaj, toda kozaki, katerim sem o tem govoril, so se mi smejali ter rekli, da more edino kirgijski konj ponesti človeka na to goro. —Človeška noga se ne more obdržati. — Na svojem izposojenem konju sem šel torej dalje na pot in jezdil po oni lepi, a istočasno nevarni okolici, ko za-slišim nenddoma klice na pomoč. — Nisc bile ruske besede, temveč kirgijslke. —Jaz postojim, skočim s sedla ter se nagnem nad prepad. Tedaj zapazim na neki pečini Kirgiza, ki je strmoglavil s svojim konjem v globino. —Konj je bil mrtev, kakor se mi je zdelo. Človek je še živel in jaz grem tja. Imel sem pri sebi širok jermen z močno jekleno kvako. Na postaji so mi namreč rekli, da se lahko zgodi, da bom kaj takega potreboval. —Po polurnem mučnem delu se mi je posrečilo, da sem ga rešil iz njegovega groznega položaja. —Ko je konečno stal poleg mene, se mi vrže pred noge in začne mrmrati kirgijske besede zahvale. —To je bil kirgijski poglavar Vojtrigo, mladenič še, ki je prebival v irkutskih stepah, kakor sem pozneje slišal. —Lovil je v planini in padel pri tem v prepad. —Govoril je malo ruski in sva se lahko sporazumela. —Rekel mi je, da je sedaj vezan z menoj na življenje in smrt, ker sem mu rešil življenje in da lahko vedno računam na njega, kadar bom potreboval prijatelja. —Odpeljal me je k svojemu plemenu in tam sem živel nekaj tednov kot njegov gost. —Ko sem se konečno poslovi] od njega, da se vrnem v Krasnojarsk, mi izroči železno rokavico ter mi reče: —Čim dobim to rokavico od tebe, bom prišel v. nekaj dneh k tebi, ker bom vedel, da me potrebuješ. —Nekaj časa se že poslužujem svojega kirgijskega prijatelja, kadar želim osvoboditi kakega kaznjenca. Jaz pošljem rokavico kirgijskem poglavarju* a točno štirinajst dni pozneje pride on v Krasnojarsk, da sliši moje naloge. Tako dolgo traja namreč pot od njegovega doma do sem. — Pred štirinajstimi dnevi sem ga zopet poklical. Danes I je prišel. i — On čaka četrt ure pred mestom na cesti in te bo, Sonja, odpeljal na svojem konju. —On pozna pot in okolico boljše kot Rusi. Vodil te bo po gozdovih, v katere se ne upa nobeden ruski uradnik in sre-1 čno te bo pripeljal k svojemu! plemenu. —Tam lahko živiš nekaj ča-i sa. Nato te bo Vojtrigo že ne-1 kako spravil v neko pristani-! šče, od koder boš nadaljevala svoj beg. —A sedaj pojdimo, — na- man čakati. .j Sedaj se obrne kov8C neralu Knudsonu. Do JUGOSLAVIJE v 7 ', ^ j—. AQUITANIA iz New J01 J Hil ^fi UDOBNE AKOMOOACIJeM ^j^mij jugoswSSi ^ m^^mii AQUITANIA 10^ š^/aM^SaKomš Zadnjih 17 let je imela jHillfl fe Star več potnikov kot katera_ ^ v, )! ^^mWmSKf Vprašajte za knjižice, ki ^JiV <1 nesti 3. razjeda ^a <^iieen^M»dot)|te ^S^yj CLEVELAND, 0Hl° -d isfeKltM £yMi i^M^m^-M^M^M^K. ... J - VKi^B«*' I i A LEPA i 1ZBERA i Um VELIKONOČNIH I ^Hr KOŠARIC ŽE TOPLO PRIPOROČA . ! Norwood Sweet Shopf 6206 St. Clair Ave. I poleg Norwood gledišča t i m