rNajvečji slovemaki dnevnik v Združenih državah
a Velja za vse leto - . - $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
7a inozemstvo celo leto	$7.00
n
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily O* I	the United States.
a liwwl every day except Sundays ill	and legal Holidays.
75,000 Readers.
'iELEFON: CORTLANDT 2876	Entered a3 Second Clasa Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnaer Act^of Congress of March 3, 1S7D	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 181. — ŠTEV. 181.	NEW YORK, TUESDAY. AUCrUST 4, 1925. — TOREK, 4. AVGUSTA 1925.	VOLUME XXXIH — LETNIK XXXIII
MEZDNA POGAJANJA
BODO PREKINJENA
izvedenci glede premoga so opisali možne posledice stavke v antracitnih poljih. — Pravijo, da da je v zalogi toliko premoga, da bi se ne občutilo pomanjkanje pred 1. januarjem. — Warri-ner bo zanaprej previdno molčal. — Rovov ne bodo zaprli.
Poroča John J. Leary.
Am. Fed. of Labor noče nove stranke.
American Federation of Labor je sklenila zavreči vse nove stranke. — Iz jalovi jen je kampanje leta 1924 so navedli kot vzgled. — Unije bodo podpirale kandidate, ki imajo ugodne rekorde.
ATLANTIC CITY, N. J., 3. avgusta. — John J. Lewis, predsednik United
America, je včeraj ribaril in major William Inglis je počival na svojem domu v Scrantonu, a oba sta se pripravljala na veliko bitko, ki se bo unela v to-lek in koje posledica bo najbrž prekinjenje antracitnih mezdnih pogajanj. Med tem časom pa so izvedenci glede premoga premotrili položaj, da ugotove možne učinke stavke, ki naj bi izbruhnila dne I. septembra.
Izvedenci so prišli do zaključka, da ne bo pred prvim januarjem prihodnjega leta resničnega po-js manjkanja premoga, vspričo zalog antracita na
WASHING TON, D. C. 3. avg.
Mine Workers 'American Federation of LaJwr je
raztposlaia cirknlar. v Je a t; rean svari svoje Mane. aiaj se ne pri-<1 mižijo tekom kongresnih volitev l«'ta 1923 nLka'ki-m priba<njem tretje straiuke ter jim svetuje, naj crla>r.ijejo za posameznike, ki so naklonjeni delavski stvari, t;uko pri primarnih ikot konečnih voh-tvah.
—	Xo.l)ene pomoči in bodrila nir 1 •<► !(» dobili DQxi, ki >ilnišajo spravili v tek novo stranko. — s** <rla-
!si novo jreslo.
lzvr.sevalni svet delavske f«'dr-
v. . .	racije je priporočil močno nepri-
povrsini in nadaljmh ZV dneh, predno bo potekel stramko poiiiično kampanjo trkom konprmsniJi volitev, ki se bodo vršile prihodnje leto.
—	Državne delavske federacije, mestna centralna zastopstva, krajevne unije in splošni ter prostovoljni organizatorji bodo pozvani, naj pripravijo vse potrebno tako za primarne kot volilne kampanje —; poživlja izvrševali!i sve? delavsk i federacije. — Proučili so poročila iz vseli kongresnih okrajev in skoro vsa so napovedovala zmago.
Voditelji Ameriške Dela v stke Fedoraeije bodo tvorili	kam
panjo nekako mo leto pred volitvami ter podpirali omn, ''na katere s" lahko zanesejk). da bodo
obstoječi mezdni dogovor. Izjavili so nadalje, da se ne more vspričo zalog na površini ter dobave mehkega premoga pripetiti nič hujšega kot to, da bodo imeli konsumenti antracita nekaj neprilik, da bo prišel železniški promet nekoliko iz reda in da bo v nekaterih okrajih uveden sistem racijoniranja, čeprav ne v večjem obsegu.
I i zaključki so baje veljavni tudi za slučaj, če bi i/bruhnila preteča generalna stavka premogarjev v unijskih poljih mehkega premoga.
Z.aključki izvedencev temelje na dejstvu, da se močnejša poraba antracitnega premoga ne prične dosti pred prvim novembrom in razventega se domneva, da je najbrž sedem milijonov ton tega premoga na poti, na jardih prodajalcev in v kletih konsu-! verni narodu'. • nentov, da ga je tri milijone ton na površini krog premogovnikov in da ga bodo nadaljnih sedem milijonov ton izkopali še tekom sedanjega meseca.
Slaba stran te cenitve je, da se jemlje kot predpogoj enako porazdelitev kuriva v antracitnem ozemlju. Nova Anglija je s svojo značilno previdnostjo boljše založena z antracitnim premogom kot New York.
Novo razdobje v ameriški suši.
Gen. Andrews bo premo-tril afero v Havre de Grace. — Skuša si tudi zagotoviti podporo An-tisalonske' lige. — Pro-hibicijski načelnik se bo obrnil na Rockefellerja mlajšega.
Kdo je razkril SAMOZAVEST ANGL. DELAVCEV
povzročitelja raka?
Škandal glede razkritja povzročiteljev raka je razburil ves učenjaski svet.— Nemški raziskovalec je objavil presenetljiva dejstva. — Angleži so zanikali vse.
WASHINGTON, 1). C.. 3. av?. Po svo.jean pavratkin v nrad je bil pomožni zakladniki tajnik M*al Andrews, novi načelnik prohi-bieij^iih sil. n^prošen, naj pre-išee uboj J ob n Bitonga v Havre de (1 nice, Mil.. katttrejgra je n<«tre-lil proliibieijski agent Joseph Fer-lursliaw.	{
Biiongoi. veteran iz svetovne vojne, je bil ns/treljen, ko se je skušal izogniti aretaciji radi pro-dajvi.nja žganja. Afera je taiko strašno razburila prebivalstvo Havre de Grace da je bilo treba Fer-bershawa zavarovati pred linea-n je m.
Pred kratkim so poročali i/. (North Caroline. ko je bil neki od-rve{nik na poli s sodi&ea nstre-Ijen. Ustrelil <ra j«' suliaiVki agent, ki je domneval, da prevaža odvetnik s svojim avtomobilom žganje.
Mr. Andrews je namignil, da ho odpustil vsakega agenta, ki s* poslnii orožja, razven v upravičeni sam o nib na m bi.
Obveščen od general/naga kontrolorja McOarla. da ne -morejo na temelju o>bstoj«-ioih postav do-.
bivati prohibicijtski administra- T-rofesor ni nikdar dobil denarja.
N» ka re>-olineija je obsojaln "politične bose'\ ki skušajo baje odpraviti primarne volitve.
Organizirano delo je opozori" ek«>!ku<tiv*ni svet. da je nepristranska politika prostala svkiis-njo ter ivkazala kot najboljši načrt, kar jih je bilo dosedaj sprejetih <-i dela glede glasovanja v jnili tiki.
Te zaloge antracita, — izjavljajo izvedenci,	smo [ner\
11. i • i ii« »tranrki politiki, so prišla m nzsri-bodo izpopolnjene Z nadomestili, - mehkim jnila Številna neodvisna gibanja
ali gibanja trot jih strank. Ponavadi so obstajala le tokom enih volitev.
— Narod je pričel v splošnem
premogom ter njega derivativi, plinom, koksom in petrolejem.
Zaupanje izvedencev v obilno zalogo mehkega premoga temelji na množini mehkega premo-ležečega na površini, proizvajalni zmožnosti neunijskih polja mehkega premoga in zmožnosti f eleznic, da prevedejo mehki premog na sever.
Naj novejše vladno poročilo glede mehkega premoga kaže, da je v zalogi osem in trideset milijonov ton, da znaša produkcija nekoliko manj kot devet milijonov ton in da je poraba približno prav tako velika kot produkcija.
S primerno zalogo železniških voz ne vidijo izvedenci nobenega razloga, zakaj bi se ne moglo prevesti 20,000,000 ton premoga.
Delodajalci in unij ski voditelji pa bi le neradi videl i, da bi rove zaprli. Eden največjih proizvajalcev je dal izraza svojemu upanju, da ne bo Wanner ničesar rekel, kar bi še povečalo napetost položaja.
Zadnji Francozi zapusti- jSlim- fapraznetije, ki se vrši polj	liigoma že en. mesec, pa je fran-
eo.siko časopisje popolnoma ignoriralo ter ž njim vred t ud i splošni« občinstvo.
BERLIN. Xomeija. 3. avgusta. Ce ne mot.i.jo vsa znamenja, se 'ibo pojavil v znanstvenem svetu skrajno neprijeten škandal, vsled trdiitve nemških ueenijakov. da nista -J. R_ Barnard in dr. William Gye razkrila povzročitelja raka.
Odkar so angleški ueenja.kt spravili svet v radost vsled izjave. da se jim jn^p'oy-reeilo izolirati povzročit Ija raka, je bilo čuti V tukajšnjih medicinskih krogih številna namiga van ja glede neupravičene prisvojitve duševnegi: iinefja". Te govorice niso imele dosedaj za posledico povsem pozitivnih ob d o Lž i t e v.
Včeraj pa ,j.e izjavil profesor Franz Keyser. vrhovni zdrtavmik ikirurgičnega oddelka Vincent bolnice, da je že pred dvemi leti razkril povzročitelja raka in da je predložil krajevni znanstveni o-oblasti v Londonu toaad^vno poročilo, da zainteresira to oblast 7-n svoja prizadevanja ter dobi sredstva za na dal j na raziskovanja. Oblavt niai je^ra. je v ta name« obljubila $2r>,C00. če bi podala posebna komisija tozadevno prij>o-ročilo. Ta (komisija naj bi prišla v Berlin, a nk.lo /ni prišel tja in
Zmago v sporu radi premogovnikov smatrajo za prvi spopad v vojni delavstva proti kapitalističnemu sistemu. — Samozavest organiziranega ' dela raste. — Vsi angleški premogovniki bodo nacijonalizirani.
torji vrč kot po $7500 na leito. se bo Andrp\v> po-liižil vs.-;h mož. ki ^ na ratzpolrwro in <|i niso odvisni Oil svojih plač. Dobil je obljube številnih državljanov, ki so pripravi je.ni pridi^iižiti se njeprovim •<ilam za odločen pogon proti pro-dajalcem opojnih piač. PričaJkujc r.ilpor v kongresu kot ga je bilo r pazi t i v času vojne, ko so bili ni inovani taikozvani "dollar a vear" možje, a ker je njngov namen pokazati dobre uspehe se "redno se bo sestal kongres, bo tozadevni odpor omejen le na par "•la-iov kongretsa.
Andrews vrši svoje priprave nn temelju domneve, dn so vodilni
Pogajanja skraljeivo zdravstveno oblastjo — je re&'il dr. Keyser. — so se pričela aiprila meseca	ter se vršila do maja iste-ara hita. Preiskave Barnarda in Gye-a pa so s^ pričele junija mu sera ist "ga leta.
LONDON. Anglija, 3. avgusta. Ko - > opo^prili dr G ve-a na spo-/ročila iz Berlina, dfc je profesor Frank Kavser zahteval prednost pred dr. Gve-cm in Barnardom glede razkritja jvovzročitelja raka. je izjav?! dr. Gv^ da je skrbno študiral nejnŠke zdravnišk • sirokovne liste, posebno pa članke glede raka. tla pa ni nikdar našel ničesar, kar bi krilo njegova raziskovalna dela ter ona dr.
spoznavati, da mu sle,po strankar- izvedenje postave. Pripravlja tu-j nivo praV nič ne koristi, — jo iz javi! ekseknit i vili svW. — Le pre
< Innenti te dežele, ki so pomagali	,
„ •	.... , Barnarda. Tudi ni niikdar čul o _	--—
pn mcjavi^ju Proi„i„e,,sko, kiikeiii ^ R	da ,„„„ Milijonar vzel sobarico.
se i
jprilj pri ttm vpoštev zamenjava
' o-vl
LONDON, Anglija, 3. avgusta. — A. J. Cook, zmagoslavni tajnik Miners Federation, je v pogovoru s časnikarskimi poročevalci javno proglasil zahtevo svoje unije, da se nacijonalizira premogovnike dežele. Ta zahtevya je tudi našla odmeva v uredniških člankih Dail Heralda, organa delavske stranke.
Princip, da se izposluje primerne plače premo-garjem za prvo oporo v boju proti dobičkom lastnikov premogovnikov, bo glavna točka, katero bodo poudarjali delavci tekom sej kraljeve preiskovalne komisije, ki se bo v kratkem sestala.
Korak ministrskega predsednika Baldwina, ki je dovolil premogovni industriji podporo, je že rodil svoj prvi sad, še predno se je kaj sklepalo o metodah, na kak način naj bi se vršila ta plačevanja.
Premogarji v okraju Aberaven, iz katerega je bil izvoljen prejšnji ministrski predsednik Ramsay MacDonald, so sklenili včeraj poslati posebno de-putacijo k zakladniškemu in rudarskemu ministru, naj takoj dovoli potrebno podporo ter prepreči za-uranje rovov v onem okraju ter zopet uveljavi o-bratovanje v rovih, ki so sedaj le deloma otvorjeni.
Delavski organ Daily Herald, je sprejel izziv, kateremu je dalo izraza več listov, ki so vpraševali: - Kdo bo vladal ?
Pod tem naslovom je izjavil Herald v uredniškem članku:
—	Masa ljudi ima medlo idejo, da so zadrege sedaj končane. Resnica pa je, da se velika, resnična zadrega šele pričenja.
Po razdelitvi dežele v skupine "proizvajalcev" in "kapitalistov" nadaljuje list:
—	Zadnji teden je prišlo do prvega spopada med tema dvema skupinama. Organizirano delo je zmagalo glede prve točke. Nasprotniki dela so vedeli prav dobro, kaj pomenja uspeh te sile. Pomen ja namreč, če mu bodo stalno sledili nadaljni uspehi, konec angleškega kapitalističnega sistema ter družabne uravnave, ki temelji na njem.
—	1 emu bodo nasprotovali do skrajnosti, mogoče do smrti, oni, v kojih interesu je, da se ohrani stvari take kot so.
—	Naj bo. Delo sprejema izziv.
p< stave, pripravljeni pridružiti se narodnem'.! gibanju za rtsnično
d! pokIV na člane Antisalonske
Lige v ča-ih prohibieijskib kam-vee pogosto je moral spoz:Ha<ti. da panj, ki so se vrnile pred spreje-uiv*> izpolnili obljub, temveč jih m0m osemnajstega amendments, razbili !e kut sr vlstvo, da se ta ali _ Posti priča:kmje t udi od mlajs^a o.;a stranka polasti uradov.
— Izkušnje so naučile delo, da mora tudi v bodočnosti nadaljevati s svojo politiko iieprist.ran.i-sti.
Kitajska je proti novi preiskavi.
PARIZ, Francija, 2. avgusta. Včeraj je bila objavljeno, da je francoska evakuacija Ruhra dovršena in da ni ostal v okrajru niti en francoski vojak.
Francoske sile <vo prišle v Ruhr 1 januarja 192T*. Cele strani listov so bile posvečene poročilom glede operacij, kojih <nanM"n je •bil prisiliti Nemčijo, da fea-uosti i-fparaiijj&izn ofcvezno-
Cankovov kabinet bo kmalu resigniral.
DUNAJ. Avstrija, 2. avgusta. Iz Beoyrada poročajo, da bo Can-kov k;»binct v najkrajšem ča<*u re-signiral.
Njesgov naslednik bo najbrž kmetski voditelj Turlakov.
SANTGHAJ, Kitajsko. 2. avgusta. — Kitajski zunanji urad je bi •zojavii vseim svojim poslanikom v iiioznmstvu, da Kitajsika nikakor ne bo dovolila, da-bi tuje vlade še enkrat preiskovale vzroke nemirov, ki so sa završili v Šang-liaju.
j.
— Seveda, — je dostavil, če je Mtoril to, kar trdi v svojili poročjjih, pote.ni se<m pripravljeni Mieti ])red njim svoj klobuk. S« i^laMiio z nekim poročilom iz. Rookefellerja in drugih mož. bv>.: Berlina je izjavil dr. Keyser, da
jih sredstva so več let omogočala •bs»toj Lige ter njen boj za vaba ski program.
Zamrli ameriški poslanik na Japonskem.
je predložil izvid glede svojih razkritij londonski zdravstveni oola-vti in da je to poročilo temelj raz-- ka vanj dr. Gve-a in dr. Barnarda.
LONDON. Anglija. 3. avgusta. Ker ga je spretno zavila v odeje ter ga obvarovala pred prehladom, je vprašal Hugh M Annait. ki je baje-škotsko auneriški milijonar, sobarico Beitty Dunloy, ^taro
-o let in nameščeno v Glenisla hotelu v A Iv tli, Škot-ika. če hoče postati njegova žena. Razume se samo p,>s«'bi, da ga ni odklonila.
Po poroki oktobra meseca bo napravil novi par poročno potovanje krog sveta', n ikar se bo sial'io naselil v MiaariT. Florida.
Spor med Poljsko in Rusijo.
Velikanski naliv v južni Rusiji..
MOSKVA, Rusija. 2. avgmsta. Iz Novo rosi jska poročajo, da se je tam utrgal oblak ter da je voda odnesla pet oseb v Črno qiorje. Škoda, povzročena na poljih, je ogromna. Cenijo jo na štiri mili-jone- dolarjev.
TOKIO, Jaipon.ska, 31. julij*"*—j Na Ja^oniikem obžalujejo sipi oš-j
no «nirt ameriškeiga poslanika' KERLIM, Nemčija. 31. julija. Banerotta. Posital j - priljubl jen \ I^Ij-fko-rusfei odnobaji so postali na Japontkom pred\^em raditega. rskr''J110 napeti valeditega, ker šo ker je prišel pred petimi me eci j Poi>-ki vojaki ustrelili ueikega so-na grob najbolj priljubljenega .	poveljnika,
japons'keiga Mikada. ^Truplo za-1 Obe deželi sta odposlali zastop-mrlega poslanika je raiastav^je-ho nike, pndatavljajoče sklepno ko-
v Karuzava. kji ir je umrl. .Japon-ka vlada je poslala poseben vlak. da prevede truplo v Tokio, kjer
misijo, ki bo preiskala celi dogodek. Med t' fm eaisoni pa je sovjer-s>ki vzunanji urad pr<.4esfciiral pr»
e bodo vršile zaključne pogTeb- pujski vladi ter zahteval odloft-ne slovesnosti. Vlada je tudi do- no za<loščenje. ločila .križarko "Tarna", da pre-j Vse kaže, da je ibil sovjetski vede truplo zamrlega po&aatika v.uradnik n^treljtin na ru^ki Mtranf
Zdru-žene držann.
meje. nakar so ga zavlekli mi
Če bo ameriška vlada odobrila poljsko stran ter izročili rusklui to odločitev, bo^ križanka odplula oblasrtim kot elo-veka, ki je -skn-protfl Združenim državam preje šal na mpostaveti način prekora-kot je bilo izprva zuuoenjeno. eiti mejo.	/
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
ia00 Din. _ $19.40 2000 Din. —$38.60 5000 Din. — $OG.OO
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 8.50	500 lir..........$20 25
300 lir .......... $12.45 1000 lir..........$39.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 Ur, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna bank* v Trstu.
Za pošilja t ve. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ'
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $i —
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland t Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
s
-
— ....i.
n
GLAS NAHODA. 4. AVG. 3925.
—i .J. - t- -*-
GLAS NARODA
, (SLOVENE DAII4T)
IZ NESREČNE KOREJE
Owned ond rmHUied by
HLOTKKIČ PUBIJSHING COMPANY (A Corporation)
Wxonk Bakser, preeident	.. . Louis.Benedik,,treaeurer
PUtt nf. jimin— of. th* corporation and ■ririrwm of above,officers: OT CortUndt BU, Borongh of Manhattan, New York City, N. Y.
".GLAS NABODA "Voice of the People"
w
Itemed Every Day Except 8unday» and Holidayt.
Za telo leta velja Uit m Ameriko
in Kanada ----U-00
Ma pol leta' ........ -...... H-00
%a četrt leta--------$1.30
Za New York aa celo lito — $7.00
Za pol leta________— $8.50
Zaniotemetvaaa cele lata
Za pol leta__ , , ,
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olae Naroda*' iokaja vsaki dan ievzemii nedelj mi praenikoo.
popisi bres podpisa in osebnosti se ne priobeqje?% Denar naj se blagovoli poftiljsti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da-seznam tndi prejfeje bivališla naenenL da* hitreje
najdemo naslovnika.
"0- LAS SARO D A", 82 Cortlandt Street Nets York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.	_
AMERIŠKE SOLE
Jugoslavia irredenta.
Cerkev v Barko v j ah okradena.
V župno wkev v Barkovljah pri T r situ so udri i pred kratkim neznani tatovi in odnesli ilrn<x(i-ceno cerkveno jx^odo v veliki vrednost i.
Mlada zakonika žena bi si neznansko rada dala ostrit"i lase. Njen mož je bil pa mož >tare vert- in ni hotel ničesar slišati o tem. Strašansko rad jo je imel, toda \>e je kazalo, dia ima njeno dolgo kito še rajši kot njo.
Ko sta se zvečer ljubimkala in j •ko je zanetila v njem najvišji mere i ale ' v Trstn je priset m ogenj ljubezni, mn jo razkrila človek ter zahteval, da se mu po
Aretacija sleparja.
V denarni zavod "Banea Com-v Trstu je prišel mlad
svojo skrito željo:
— No bodi tako staromoden.
r.alagu tvrdke "Societa Anonima di Traspcrti" izstavijo trije čeki
daj. dovoli„da bom kot druge, do- /a zne-ok 10.287 lir. Pooblastilno voir, da si ostriženi las«2-. On je pa' p »smo jt- izročil poslujočemu urr.d-začol ob [takih prilikah divjati, da, niku. V banki pa so hitro spozin-
je bilo strah.
Mlada ženica je nekaj čas« voljo prenašala svojo .usodo. ved- veka. no redkeje ga. je prosila, sledujir in je se je pa zdelo njeni ženski parne- sodniji. Na sliki vidite del obrežja reke lian v Koreji. Reka je bila pred j ti na jiboljše, da gre od n je<ra in sr. !
UNDXKWOOO A UMOSaWOOO. (L V..
1i. da so podpisi ponarejeni, na kar so dali aretirati mladega »"loki <e piše Marijan Pippau že dobro znan policiji in
par tedni strahovito narasla ter povziočila ogromno škodo. Po-'zavedno zapusti.
vodenj je zalit t vala najmanj šest sto č!ov< Škili žrtev.
Dop
is i.
Barberton. O. jhu videl trpljenje sloven?<ke>ga Kdor čita list "Olas Naroda", ljudstva.
In ko je prišel mož neke.ga lepe pa večera domov, je naš 1 gnez-deoe prazno. Nikjer nobenega
Oropan berač.
Bora čil je okoli in na harmoniko
danes na pokopališču v Staglionu. V iti te in Štrukelj sta si bila zelo dobra prijatelja. Prvi je doma sc Kanalskega, drugi s Tolminskega. Oba sta bila izborna vojaka, ki so ju radi imeli <«ovojaki in predstojniki. Služila sta pri peš-polku 90.
Ulice s slovenskimi imeni v Rimu.
V večnem mestu nadevajo ulicam imena raznih naših krajev, •znanih iz vojne. Tako je v Rimu nlica Sv. Valentina. Svetogorska ulica. Vodištka. Krnska, Oslav--ka ulica it ti. Kak tržaški list, morda odo Giunta. bo začel kričati. da je nevarnost, da se Rim posloveni 1
igral Ivan Stojikovič. Ko se je vračal v Trst ndko noč lanskega i pojma znamenja o njegovi dragi, nobe- l« ta. sta ga napadla Marij Krpan I nlsfin •nega pisma, nobenega obvestila.
Duhovit odgovor.
Profesor CJreen iz 1" psa le se jo nekoč vozil po morju. Nenadoma je vprašal vesla rja čolna: ' 'Povejte mi dragi člov k. imate kaj
Proces v Daytonu je pomenjal, kit smo že poudarjali, komedijo, ne pa zadeve, katero bi -se moglo rešiti na resen način. Od prvega početka je bilo namreč pribito, da so prebivalci Daytona, od sodnika navzdol 'pa do zadnjega sodnijskega sluge fundamental isti najbolj izrazitega tipa, ki bi se rajše dali pražiti pri živem telesu, kot pa oprostili skrajno nedolžnega učitelja Seopesa ali dovolili,1 da bi bil oproščen. Tam spodaj, v južnih državah, poznajo namreč št vedno linčar>kko jitr>*ieo tttr vse, kar jo ispremlja.
Kljub temu j>a je bila ta sodnijsrka komedija obenem tudi tra-| gedija prav posebne vrste. Ni le kazala nizkega d/usevnega stališča nevednega prebivalstva; duševnega stališča, kot ga v t Jak i intenzivnosti komaj zasledimo kje v Evrotpi, "temveč tmdi naravnost nepojmljivo ignoranco ali nevednost vodilni k, talko«zvanih. inteligent- j nili krogov.
Če je mogel generalni pravd ni-k države Tennessee izjaviti, "da veruje brezpogojno v vsako besedo, ki je zapisana v Bibliji in da ne pusti drugače razlagat i nobene črke", potem je to v resnici nekaj izvanrednega', če se. sponini človek, da je ta človek odvetnik, ki je pohajal tri različna vseučilišča in ki uživa kot pisatelj gotov sloves četo preko meja države Tennessee.
Dosti hujše pa je še, da jo pokazal pokojni William Jennin^''^ bol^e P°tice	T° men'
Bryan približno isti nkaki duševni nivo, ko ga je podvrgel Cln-fla ni v korist ^venskemu delav-rence Darrow ,na skrajno spreten način neke vr.ste inteligenčni *kuš-!°u' ker ^ tem ^ ^omJnP drAn' nji. Tudi Brvian je bil odvetnik. Tudi on je obiskoval dve vseučfli- ker n' tako	lla hl hl] nHy'
šči. Tudi on je bil pisatelj, ki je nastopil kot gost na vseh mogo- P" ^kozvam bogato-oblozen; čih znanstvejiih poljih. \V. J. Bryan je bU pa še več. Spadal je ,mzl- Nad^1Je se l5ar ?oto/,h ose(b prav do daytonskega procesa med duševne voditelje Amerike ter.v ^»J1 do llcba l>oveličuje. Ta-jc le malo manjkalo, da ni bil dvakrat poklican na najvišje mesto. ,knn klobasam, ni drugače,'kot da katero morejo podeliti državljani to republike. Le na tnern samem a°vek P^rdovalno nasmehne lasu je viselo in ta mož bi bil opremljen z večjimi polnomao^mi ko^t jih ima katerikoli drugi človek na svetu. S tem pa bi bil tndi «»tav
lgotovo ni prezrl ajKila glavnega pevovodje Ga^iene Matice v Ljubljani Mr. Hubada glede največ- J jih slovenrJkilh revežev. vojnih slepcev. Apel oziroma prošnja na ' Aise Slovence v Ameriki, poselnui j na pevska društva je bil priobčen "Cflas Naroda" preti par meše-1 r ci. List "Glas Naroda*' se je ta-l'koj, kot vedno, kadar je šlo za dobro stvar, zavzel. Naj na tem i mestu pripomnim, tla je list "Gla« Naroda'' več dobrega tstoril slo-vwiskim delavceon v Ameriki, kot pa vsi Irugi (slovenski list, pa naj }se imen,uj'\jo: delavski, katoliški, ali kar si bodi. Ne vem. kaj bi takole, nepristransko misteč človek, ko pride z dela, v roke vzel'? Ali mooroče ta'koinrenovani edini
Odjiri ro-ko, odpri «ree, otiraj bratovske solzo.
Jacob Sabee.
zakaj je odšla.
Nekaj časa je divjal, proiklinjal nebo in zemljo Lil vse ženske na svetu, ko mu je pa dolgčas postalo. je začel bridko jokati In jokal in tulil jo. da se jo delal bel-! dan.
zapisnikar dr. Domovina.! Toda o ženici nobenlga sledu.
j Čakal jo. en teden, čakal je dva.
o matematiki"Nikdai t "in -lišal. gospod profe-in Alojzij ^Irzek ter sa ubila inif-or." ''Skoda, velika škoda, kaj-r ropala. Plen je bil zeio majhen. | ti > tVm ste zaigrali četrtino sv« joker je bil Stojkovič star revež. ga življenja." 'Ali Mi' s evst ka-Pred poroto v Trstu sta bila ob- j kor bavili s prirodopisiem ?" 'Niso j ena Krpan na 21 let in Mrz-k k<>li v življenju.' — 'To - pravi, na 17 lot zapora.	da sto zopet zaisrrali četrtino «vo-
iega življenja!' Kalko pa je. z va-Videmski prefekt v Idriji in oko-'ši> astronomijo.'' Baš. ko je liotol lici.	) vf dar oderovoriti. se jo čoluie no-
Te dni se je mudil -videm«ki r.adonsa prevrnil
Ali znate
Walsenburg, Colo. Njegovo življenje je bila ona sa- prefekt Ricei v Idriji in okolici., ldavati?" je v. dar v.prašal vseu
l Nei^reea je z;idela rod'bino John nia velika i»n brezmejna žalost. 'Strukla iz Madlad. ko se je pre-1 Po štirinaj-tih dneh pa za^inir-vrnil z avtomobilom in se nah.a ja lja tel fon. ^lalo je manjkalo, da v bolnišnici. Z delom gre malo so ui od Veselja onesvestil, ko jv-boljše. Delajo po tri do štiri dni. za sil wed glas svoje ljubo ženico. Vreme imamo lepo in tudi dežja — Za božjo voljo, kje si. kod dosti, »lasi je žo prepozno za far- hodaš? Povej, kjer si, da pridem marjo, pa toliko bolje za pašnike, 'pote. Vs •• je odtpušrčeno, karkoli si Veliko zavednih Slovencev se o- >torila.
glasi z dopisi v vašem listu in ' — Nekaj strašnega,, moj dragi.
vsak prizna, da je list nepristran- — s<* j«' glasil odgovor.
>ki. V njeni najdemo mnogo za ni- — Saj sean rekel, da ti vse od-
! „. ..
da razd<di prvo pomoč po po«pia-' eilisiiojj.i pvole.orja.
N«
katoliški list? Tam se vedno či-|nilve^ r*riva- t;,kf>
,ta. v kateri naselbini znajo Slo-
"Glas Naroda'" je zopet pred nekaj dnevi apeliral na slovensko
ljen v položaj, da povzroči neizmerno škodo, da izpremeni £dru- (javnost, posebno na pevske zbo-zene države v Aiševno sirotišnico ter napravi deželo in prebivalce, fe»	tem največjim sloven-
pre<lmetom posmehovanja celega sveta.	siin trpinom postavili v Ljubljani
Kaj pa je bilo bistvo Brvanovih izpovedi? Mo«, katerega so po- lastni dom. Ideja je tako pleme-gosto imenovali najboJj odličnega demokrata v Zdnusženih državah.a, da je ni plemenitejše. Mislil je verovai, na temelju njegove lastne izjave, v vse čudeže, o kate- St?m» se 1)0	^i ^rugi v tej
rih poroča Biblija. Prorok Jona in kit sta dogodka, ki se mu zdita j M vari kaj oglasil, toda vso nvolči. ;vi vo]ji vtakni]i v ta ZilV0(1? je p._ Slab je farmar> kateremu na
\siil zanimivo ]>ismo. ki pa ga jo polju no raste nič drugega kot sa-čeka konfiscirala. Med drugim je mo osat in plevel. Najbrž bo Ko-
fi pozdravom
M. J. Bavuk. '
KOMUNISTIČNA
PROPAGANDA
pu-stim, maga.ri, da si se z drugimi m* ?kimi pod i J a. naokrog.
—	O. še vse nekaj hujšega.
—	Kij vendar? Povej! Vse j«-odpuSčeno.
—	Lase som dala ostriči.
—	Meni je vseeno, če si se dala razirati po glavi. Samo pridi, pridi!
{ — Torej mi res odpustiš? j — Vse iz vsega srca. — "Mož jo Sovjetska vlada jo ustanovila z^prl telefon, sedel \ naslonjač več zavodov, v katere pošilja dela v- ter čakal svojo ženico, ee, ki nimajo pobenega drugega 1 Tu čakati je moral celi dve uri. posla, kakor da se redijo. Vlada Kajti medtem je šla njegova ženi jih kaže potom delegatom angleš- ros k brivcu ter si dala ostriči ke zveze strokovnih organizacij kot lase.. žiy dokaz dobresra življenja v	*
boljševiški Rusiji.	| Tmnkovo "Pisarno polje" v
Neki kmet. ki so ga proti njego- Edinosti bo treba malo preoratl.
vi prizadetim. V Spodnji Idriji mu župan BurnLk razložil ško-<ld po poplavi. Prefekt mu ji izročil .">000 lir za razdelitev. Po s: til je tudi Cerkno in obiskal ter pii-dil r»0(i lir za šolsko ra-zstavo. Občini v Idriji jo dall 12,000 lir in za Dole M000 lir podporo z/i škodo po poplavi. Prefekt se jo lahko prepričal, kako dobro in udano mt-ji.
zdravljen in sprejet in zastavo vihrale na vseh krajih.
V Idriji je bil na podprefekt liri sprejem, na katerem so mu zastopniki ljudstva podali želje in potrebo domačega prebivalstva.
popolnoma vrjetna. Eva je bila ustvarjena iz refora Adama. Ker je! Barbertončani. nekaj moramo1
Eva zapeljala Adama, se mora sedaj pokoa-iti za to ve« svet.	»ukreniti, saj isnio vendar dovzetni
Mož, ki bi akoro postal predsednik Združenih držav, ni imel za vse dobro stvari. V naši nasel-niti najmanjšega pojma o geologiji. Starost zemlje je cenil na pet(bini imamo dva pevska zbora, to-
do šest tisoč let. Ničesar ni vedel o primerjalnem zgodovim&em raz jda dvomim, ako bi mogel eden »-o veliko množino čaj Liikovanju. Znanast fiziologije je bila zanj knji,ga s sedniimi pečati ali drugi, v današnjih oikolščinah in v Boga. je vrjel « naivno vero šestletnega otrokia.	j izvesti to voleipomembno stvar.
Vse to je ta<ko značilno predvsem ra-dite.ga, iker bi ne mogel v (Glede pevskih zborov v naši na-nobezu drugi deželi sveta, v kateri izvoli nairod sam svoje izastop- .selbini, bom ob priliki v tem listu inke in vladarje, tako neveden in omejen človek, igrati vloge, kate- nakaj omenil). Toraj ako bi se eno ro je igral "William Jennings Bryaai več kot trideset let v Združe- jali drugo pevsko društvo ne liio-nih državah.
pisal: Morali smo štirikrat na dan verta iz Rima prinesel kaj natur-zaužiti obilno kosilo, poleg toga pa nih ali pa umetnih gnojil.
..........................ja s prekaje-1
( nim mesom. jajc. surovega masla, j sira in kruha. Zato sem	'
Komaj sem vztrajal den dni. Uradno osobje nadzoruje zauživanje in gor j? o-več jesti! —
iglo zato pleme/lito idejo 'zavzeti.
Bryan seveda ni bil nrkaka osamljena prikazen. On je tipkeenlpotem je tukaj naše procvitajoče voda. ta naznani zdravniku, ki ob-	boršt Ro videl kaj zame
;em pobegnil, j Bv del jo v gozdu za Revnii v zavodu te- , y.arje«n piknik našega Izbe
Kot som že enkrat omenil, bo v
m Lia -Lzborrieen
strogo kvarteta "Slovenija". Kdor je že i . # ^lišal peti kvartet, bi g:i rad večno poslušal. Tisti, ki ga še ni sll-Stražnik pokliče ravnateljico za-,šal naj pa pri(1ie v nedeljo v La-
neniu. ki ne more
za malo meščanstvo, katero je zastopal. Bil je izraz v Združenih j sicvensko Samostojno Društvo državah prevladujoče površnosti in nevednosti, ki sta naravni pro- Domovina. Naše Samostojno Dru-izvod šol te dežele in v njih vladajoče dušene indolence in nego- štvo Domovina v tenn oeim »n v tovosti.	%	J tej naselbini lahko marsikaj sto-
Radi razlik v ve.roizpovedovanju je verski pouk izključen iz ri, če«ar druga podporna dm-
vesti višje ravnateljstvo, in potem jrej<> štirj> m,vei in sliSa!l ho kak. se prične kaznovanje nesrečnega ~na ^ slovenska pesem, če je res
večine javnih šol, a učiteljice morajo biti članice te ali one versflce organizacije, če hočejo biti dobro zapisane pri predpostavljenih. Naravoslovje se poučuje površno, brez poudarka m brez navajanja temeljitih resnic, ktere jo razkrila in ugotovila CTiamost.
Pofde«Hc$ tega-sta nevednost in omejenost, nsa kateri 'bolehajo celo izobraženi in vladajoči krogi.
Najstarejša ženska v. Tdwrtoim.
V Londonu živi 105 let stara go- stara 75 let ter je mati in baibiea
,§pa Marija Ana Buli£n, ki je na svoj rojstni dan povatbila k sebi kovinarske nqporterje, katerim je po bogati pogostitvi prfpo vedov n -fla svojo živi je neko povest. Starka je razmeroma še moens ter i-ma izvrsten Hpovrm. Med dkrn^im ju pov^edsla-.
Lahko rečfen. sem pričela živeti komaj v zadnjih desetletjih. Denar in elara; ki vodita ljudi v katastrofe, ata. Aowfldnikft nja, .ki .it it: morf b»ti medsebo• nja ljub—i«l _ N»rto pripovedovala o svojem življenju. PoroŽ&a se jp ^oyesu-je krepko stisnil« 107 to-
št evil ne drnžine. Njen zakon je Jkil srečen- g, možem, ki je umrl pred 5 leti, *rta živela v zadovoljstvu in družinska srce. Bolezni se /ie spominja. Pre<d x^timi leti si jo zlomila no#o ter je morala v bol-pio«. Skier paije vedno.odtava. V kHii je pmpmnnilfti da išče celo knoža. Zadnje Čase* je v ubožni hi-ker nima vež nobenih dohod-Večinoma je v postelji ter se jfridtoo raEgovarJa s tovawsieami yn obiskovalci.
Novinirako delo smatra oa božjo sli pa satansko poeiauAtn. Pri
Petnajstimi kti, m » imeis p^ bdetm. Najmlajša je
roke .ter jih sa prihodnje let«.
povabil*
št v a ne morejo. Mi imamo svojo dvorana, st-rank pri društvu ne poznamo nobenih, zato pa društvo tako lepo n^prechije finančno ter v članstvu.. Zato bi bilo najboljšo, da se društvo Domovina za to plemenito akcijo zavzame. Naš društveni i predsednik je unet za vsako' dobro stvar in naročnik te-pa limita, gotovo ne bo tek \-rstic prezrl in upa^, da bo na prihodnji redni mesečni seji, tako plemenito idejo, članstvu nekoliko bolj obraizložil.
Toraj rojaki, ipokažimo svetu, da nimamo kamna v srcih, ampak srce, čuteče za svojega sotrpina. Toliko smo že dali in še dajemo, toda za tako plemenito stvar ni-«nno dali še nič. Sedaj je čas. Vsi se moramo zavteeti, vsi vsaj nekoliko odškodovati za njihovo neizmerno gorje.
, Vzemimo si k srcu verze naše ga nesmrtnega pesnika Gregorčiča, Msteri je t proroftem da-
u pomika.
Pismo je priobčila moskovska Pravda", ki se bridko pritožuje tiiad nehvaležnoMtjo nilskega kmeta.!
to ne
:nam.* je izjavil obupani profesor Nato je vevlar pripomnil: ''Primite me čvrsto. č»* ne ste /a-'!<yrali vtiri četrtim*	/a živ-
ljenja
Stanovanja po ceni na Angleškem.
t Z zakonom iz leta 1?>23. se skuša po-p«-:ševati srradba <bdavskili ( tanovanj potom privatnikov. O-jo slovensko ljudstvo ob jajšu; > se jim nabava kapitala in Povsod jo bil iskreno Pn~ j da jejo se jim prt«lpore. Obveznost
0 je. da mora skalna pmnrsina eno-nad-ftropn«' liiše znašati .">1 do S? kv. m. izjemoma 4(> kv. m. One 31 marca 19*23. j" ministrstvo odobrilo gradbeni pro«rrani za 115.-Vil'.Tt hiš. ObT-ine so imele jnrstaviti 41.S50. privatniki |pa 7:?.777 zgradb. Občine so izvršile do kot»-ea pret -klecra 1 ta zgradb 3847. v delu jih je 10.183; pnva<tn'fki sn jtli iiostavili 3708 in v gradbi jih je 19.080. Povpreni crradb»-ni broški ='o so gibali med 350 do 4 L>tr. 7\ hiše brez boljših stanovanj i ti med 390 do 4(»0 listr. za hi^ z boljšimi sobami brez zem-l.žišča. Od leta 1910. do 31. marca 1924. se je na Angl šk^m postavilo 208.712 stanovanj in sicer 1 f>4,--1S7 s strani lokalnih oblasti. 39,-1SG pa s strani privatnih podjetnikov. Lokalno oblasti so potrošilo 4 milijardo frankov. Letnih prispevkov dajo država okrnir*-« milijonov L str. To številke pr»-i'ajo. da Antrlija velikopotezno :o>-pe5uje «rr:idi>o stanovali i in
z n-
Tragedija dveh slovenskih vojakov v Genovi.
Dne 1-15. julija zjutraj ob 8. so prinesli v bolnico v Cienovi težko ranjenesra slovenskega vojaka po priimku Štrukelj. Veliko rano je imel n^i slavi in kmalu nato jo izdihnil. Štrukelj jo bil na straži pri trdnjavi "fast> llaccio" in si-cer so tam okoli smodnišniet% katere čuva1 jo vojaki. Straže ustrelijo, pred no za puste svoje mesto. Ko jo slovenski vojak Vidič iz--frelil. je zadel, kor najbrže strel ni izšel takoj. jio nesreči novo stražo, svojega prijatelja in soro-jaka Štruklja v glavo. Vidič jo ves iz sobe pobegnil in ko je kor poral vpil za njim. da naj se ustavi. je pomoril s puško na src.-
in se ustrelil. Vitlu" je umrl v bo!- ! drža v« znižuje najemnino niei v s 'hinippelli. Oba so pokopali malimi crradlienimi prispevki.
Letalo z avtomatičnim krmilom.
Xa velikem letališču v Crodenn pri Londonu no se te dni vršili ! poskusi z novim ioannom pri leta-iih. Gre namreč za avtomatično krmilo. Pri poletu nad Londonom je uravnal pilot avtomatično kr-u.ilo na določeno smer, nakar je žbpuistil svoj sedež in stopil v sosednjo kabino, iz katere je 'opazoval tamer aoroplana in delovanje motorjev, ni se pa brigal za krmilo,'ki je funkcioniralo samo. Kljub vet nu je obdržalo letalo določeno snier popolnoma natančno. Stroko vnjaiki mislijo, da sla bo novi izum zlasti izvrstno obnesel v viharju čil megli. Novega "avtomatičnega pilota*' Tvamera»\rajo zaenkrat u-vesti pri podtnih letalih, pri osA-nih pa kasneje, ako se aparat v praksi vsestransko obnese.
prav in podomače zapeta.
Kot obetajo prireditelji, bo prav posebno ugodeno tistim dobrim delom usmiljenja, ki se tičejo lačnih in ži jnih.
*
Iz Londona poročajo: Milijonar Hugh M. Annat je bil pri ribolovu emioknil v vodo, se s težavo skobacal na breg in prišel.ves premražeai in fwemočen v oddaljeni hotel, kjer je služila lepa* 23. letna hišna Betty IHmlfy. Hišna je milijonarja lepo zavila v odejo ter ga obvtarovala pred prehladom. On ji jo ibil zato tako hvale-ž n. da jo je vprašal, če hoče postati njegova žena. Ona je rekla, da ja.
Poroka bi meseca * oktobra, nakar se bosta »naselila v Miami. Fla.
Tako pravi časnikarsko poročilo. Časnikarska poročila so ponavadi jako pomanjkljiva. V tem poročilu manjka marsikaj, kar si naprimer ti misliš, draga čitate-ljicaj '•	'
V vseh slučajih—
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačan je denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti;
najsibo za vloge na 'Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI	. «

.ž^t
GLAS NARODA, 4. AVG. 1925.

AMERIŠKA ZGODOVINA V AVGUSTU.
Dne 5. avgusta 1864. — Bitka pri Mobile Bay. T »kom civilne vojne je admiral Farraigui kot poveljnik vojnega brodovja Unije, seslojeeega iz 18 ladij, napadel 2 trdnjavi, Fort Morgan in Fort <;ain«*s, ki sta <iuvali vbod v zaliv Mobile ob južni meji Alabaine. Ta zaliv je bila važna postojanka, ker je tvorilo o<thodiš«'*e za ladijo južnakov, ikii >o izbegavali bloka-r di nnij<ki* flote. Glavna ladtija konfederiirancev je bila oklopnja-^'•a Tennessee. Ta ladija je pogumno priplula proti linijskem bro-dovju in napadla. Unijske la d i j«* no jo obkolile in tri izmed njih so jo» zadele s svojim rilcem. Ali Tennessee se je borila naprej, dokler ni bila popolnoma pohabljena in se je uda-la. Način, kako so Konederirami brst mili to la<lijo je eden izmed najsija jnejših činov v zgodoMini ameriških vojin. Trdnjave •*> na to tudi padle v roke 1'nijcev.
6 avgusta 1777. — Bitka pri O riska.nv. — Bila je to <<na izmed najbolj eudnih in krvavih bitk v revolucijonarni vojni. Oddelek Frrfatneev. Kanailoev in Ind«ijan eev je de 3. avgutsa 1777 oblegel Fort S t arm vi x (blizu kraja, kjer danes leži met os Rome, N. Y.) 800 ameriških naso*ljeneev, večinoma \emeev, poti generalom Nicholas Herkimer se je t.ia napotilo, da odj>omore ableganeem. Močan oddelek britanskih vojakov in Mo-ha\vk Indijancev je bil poslan njim nasproti, da jim prebit niže pot, Brita-roci ><» se postavili v /.a-., sedo pri Orisikany blnou tam,-kjer;, j- danes Utiea. in Ilerkimerjevi možje so marši raki v zasedo, kjerr so sovražniki na nje prožalt. Naenkrat so Indijanci planili na A-merikanee. Prišlo je do strašnega spopada: človetk se je v šumi boril s človekom. Indijanci, ki jim je končno upadel i>o<jum radi Te lik eg a števila svojih mrtvecev, so zbežali v vse smeri. Na to so se tudi Britanci umaJvirili. Ilerkimer jr.* bil ii/.<rub?l iimojro ljudi in ni bi! v stanu zasledovati sovražnika Nad čet rt i uo vseh borilcev je baje padlo v tej bitki. General Ilerkimer je bil ranjen in je umrl par dni kasneje.
Dne 8. avgusta 1829. — Prva lokomotiva v |Zdru£ mih Državah
—	Tega dne je teikla prva lokomotiva v Ameriki. Bila je ena ixmed četvoriee, izgotovljenrh -na Angleškem in uvoženih v Ameriko /a družbo Delaware B-nd Hudson Canal Kv. Co. Ime lokoinotiivi je bilo Stourbridge Lion. Poskusna vožnja bila pri Ilonesdale v I'erinsyivaniji. Tračmrice so bile iz lesa. Horatio Allen, civilni inženir, sam na lokomotiivi, jo je vozii tri milje skozi peirusvlvanijsko, gozdov je.
Dne 10. avgusta 1846. — Ustanovitev Smithsonian Institucije.
—	Ustanovitelj tega slavnega a-nieriškega znanstivene^a zavoda j' bil Jam"s Smi tih son, Anglež, ki je svoje premoženje, znašajoče 575 tisoč dolarjev, zapustil Zdr. državam v sv! ho, da se v Washingto i;u ustanovi zavod". ki naj nos' njegovo ime in ki naj bo posvečen razširjenju in podpiranju- znano >.'i. Tekom fiskalrtiga leta 1923 je Smithsonian Institution odposlala mnogo znanstvenih ekspedi-«• i j oziroma sodelovala s takimi >po raznih delih sveta. Med temi naj omenjamo geologično raziskavo v kanadskih Rocky Mountains, dve ek>pedieiji za nabiranje geologi-čnih najdb na Kitajskem, in botanično ekspe<lucijo v Kolumbijo. Tekom leta je Institution izdala 100 knjig in zvezkov, od katerih je razdelila okolo 134.000 rztisov. Skupno število dosedanjih "publikacij tega zavoda iznaša približno 1.090.000. Oddelki Institucije so National Museum, National Gallery of Art. Bureau of Amrmicari Ethmologv, International Exchan-
njaku se nahaja 1768 živali, in \strophysieal Observatory, ki je
s-tvtene in vladne publikacije on razdelitev v Ameriki), Nartiana* Zoological Pade, v (katerem zveni
pcgradil zvetzdairne v Kaliforniji, C ile in Arizoni.
1"prava Smithsonian Institucije je v rokah odbora, ki je sestavljen iz podpredsednika Zdr. držav, vrhovnega sodnika Zdr. držav, treh članov senata, treh članov poslanske zbornice in 6 odličnih državljanov, ki jih Kongres imenuje.
Dne 12. avgusta 1898. — Anek-sija otočja Hawaii. — Haivaii je skupina 12 otokov v severnem Pa-eif-ičnem oceanu, 2100 milj daleč od paeiliene obali. Odkril je te o-toke baje kapetan James Cook, ki juh je leta 1773. eksplorirai in jih imenoval Sandwich Islands. Za časa odkritja so bili ti otoki gosto naseljeni j>o polu-civilazira-nem narodu, ki jfa živel pod feudal iK) vlado. L. 1895. se je zadnja kraljica hawaiiska morala odpovedali m dne 12. avgusta 1898. so bili otoki formalno anektirani k Združenim Državam. l>ne 14. junija 1900 je otočje bilo enganizi rano kot teritorij Združenih D>r-žav. G) a tam ljudskega štetja od 1. 1020. je otočje Hawaii imelo 225.-912 prebivalcev, od 'katetrih 60 odstotkov je bilo A zijat o v (večinoma Japoncev), 17 odsftotikov Ha-v. ajcev in 15 odstotkov Portugalcev «in Spanjcev. Domorodci (Ila-vajci) spadajo k malajsko - poli-neškem plemenu in so podobni Novo - Zelandcem po svojih lej>o razvitih postavah. Imajo široka, velika "lica, črne lase in imajo rdečkasto - rjavo kožo. Dobrodušni, so precej delavwi in duševno jako nadarjeni. Teritorij Hawaii ima s-vojo b-gislaituro. ki obstoja senata s 15 člani <in reprezentati vno zbornico s 30 člani. Ekseku »ivna oblast je v rokah governor ia, ki ga imenuje predsednik Zdr Iržav za <loi>o štirih let. Governor •nora bistri havajski meščan.
Dne 15. avgusta 1914. — Otvoritev Panamskega Ka.naila. — Dva !'iii pred ■turn datumom je parnik Cristobal v službi Združenih Drla v piro.pl ul prek-op v dbe smeri <za loskusno vožnjo. To je bila prv« lejanska plovba večjega parnika kozi panamski kanal. Dne 15. a\-•;u>ta je bil kanal oitvorjen sveto-nenui prometu. Prvi panii.k. ki je prefplul kanal po otvointvi, j* !>LI "Aneon". Oas vožnje iz Ori-vt obala na A11 alutsl^-sr oceanu Ualboa na paeifičnem koncu kana a je znašal devet ur. Resnieni »radbeni stroški kanala — t. y zvzemši stroške za utidlbe, civil no upravo in plačila panajn>ski re-libliki — so znašali 357 mil'ijo-ov dolarjev. Delo je začelo v mati 1. 1905. in je netpresitano dalje alo skozi dev^jt let. Dne 17 avgusta 1807. — PIov-•a prvega parnika. — Zgodovine je ovekovečila Roberta Fulton 'cot graditelja prvetga uspešnega •arnika. Fulton je začel graditi voj parnik I. 1806. v New Yorkn v ladjedelnici Oharlesa Browne, »b Kast River-ju. nedalrč od Bat-'•■rv Place. Ko j« brilo ipodlailijc postavljeno, je sklenil, da bo ladi-o nazval ('lermont. Bilo je to ime 'etovišea njegovega druga Living ton. Ladija je bila 150 čevljev Volga in 13 širevka. Bila je -tore.i mala ladja, s1? manjše t on a že nego 'adija Piigrimce%' "Mayflower." <tro&ki gradnje in strojev so -zna-ali 0.000. Fuhonovo podjetje, c zanimalo vko ja\*no mnenje v \'ew Vorku ; večina i ju dri pa je tbrijala šale na račun Fultoua it ie s?natrala podjetje za no ost. Mornarski ikrogi so ljuto na-l>ro^ovali F'ultonovi nakani.
Mesec dni, predno j»» bila ladja ugotovljena, je zmanjkalo denar-a. Trebalo je nujno $1000 za do-vršitev. Fultorn je li^kal pomočri po vsem me^tu in prosil svoje prija-'flje in finančnike, da bi mu dal« toliko denarja. Končno je našeJ tic'Tp ga kapitalista, ki mu je olb-l.hibil $100, ako Pulton iprid<*:>
ge Department (ki pošilja -znan- drug«4, da mu podpišejo ostalih
^900. Dobil je te druge, ali vsi so dali pod pogojem, da ne bo objavil njihovih iineoi, ker so se
da se jim bo občinstvo smejalo. Končno je biLa ladja gotova. Pripeljana je bila k nekemu, pomolu ob zapadnem 'koncu Tentih Ktiv-eta. V p<»ndeljek dne 17. avgusta 1807. ob 1 uri potp<Jd(.ie so bile vrvi od vezane in Fulton je ti al znak strojevodji. Ladja se je pomaknila za kratko daljavo in se ustavila. Velika množica se je bila nabrala ob obali Hudson reke; o-gromna v.tčina je bila prišla, d; zasmehuje Fiultona in njegovo la d jo. Ko se je ladja ustavila je 'rilo veliko hrupnega smeha. Fulton je pregledal stroj in našel, d'a del istega je bil napačno montiran Ti.ikoj je pomoto ]>opravil in dal z<>«et signal za odhod. To pot sta se lopatni kolesi o»b strani parnika zavrt' >li in vrteii sita ise naprej. I.adja se je pomikala. Množica om obali s< ji i več smejala, marveč navdušeno pozdravljala Huitonn v. dobrokliei. Parnrk '"Olenmont" je plul ijor po Hudson reki ofb hitrosti štirih milj in pol na uro. Njegov ropotajoči stroj 'in kadeči dimnik je provzmčal srtrmljen.ie in celo prazno v r«*n strah med prebivalci ob r:fkii Hudson. Parnik je dospel v Albany po :j2 urah vožnje; preplul je dal javo 150 milj. To je bil Začetek paroplovtbe na svetu in ■zato je 15. avgust ena lz med najvažnejših ameriških obletnic.
19. avgusta 1812. — Tega dne se j » vršila mor>?ka bit ka med a meriško \xijno ladijo ''Con^itu-tion*T in angleško ladijo '4Guer-riere" v Atlantskem oceanu ob o-bali Nove Škotske. "Guerriere* ki je zgubil jambore im je 'bil ]>o pol noma pohabljen se je iiclal. Bila je to prva bitka n*d amerišloi-m in angleškimi fregat a nni v voj ni 1. 1812. Izid te 'bitke je navdiu šil vse Amerfeance an vest o nje i ie osupnila vso Eyopof. Ladja "Constitution" slovi tz-ito kot najznamenitejša ladja v zgodoAt-ni Združenih Držav. Ko ko okoli 1. 18S0 začeli graditi novo jekleno brolovje. s»o odposlali ladjo 'Cnn-^titmaon' v Boston bliizu nj"ga rojstnega kraja, kjer je iza-idrana še danes kot zgodovinska relikvija ameriškega naroda.
Dne 28. avgusta 1565. — Tega dne je Fed ro Menendez de Avilez odkril zaliv St. Augustine v Floridi. tako imenovan, k: *r po cerkvenem koledarju je bil ta dan pot več rm Sv. Avguštiinu. Na isti točki je ustanovil mesto St. Augustine, najstarejše mesto v severnem ameriškem kontinentin. Danes to mesto štl je 6000 preibi valcev.
Dne 29. a- gust a 1809. — TJojstf-ni dan pesnika Holmes. Oliver Wendell Holmes, ameriški peK«ik. esejist In zdravnik se je rodil v Cambridge, Mass., dne 29. avgusta 1809. Njegova najbolj znana knjiga je "The A-utocrat of the Breakfast Table.TT ki je našla mnogo čitaleev tukaj in v ino-remsfrvu. Tem sijajnem konverza-•ijskim črticam je 1. 1859 sledila "liaka serija "The Professor at the Breakfast Table'' in I. 1872. "The Poet at t'h~ Breakfast Ta-Me." Te knjige so ugajale radi si-iajne dovtipno«JH in rad/i plsate ljeve drzne ali Ijudoimdle filoizofl-ie.
SSESSE
szzsa
"Umor franka."
Francoske oblasti so uvedle kazensko postopanje proti pisatelju G. Valloisu, gospodarskemu so-trudmiku čat-opina "Action Franca ise", ker je j>riobčil v lisitu 'No-uveau Sieele" člamfk z naslovom "Umor franka," kjer napada finančnega ministra kot krivca valutne krize.
Nesreča Harry Piela.
Popularni filmski igralec Harry Piel se je te dni v Berlinu ponesrečil. Na avtodromu Avms se je njegov avtomobil tipa Bugatti. večkrat prekotalrl, pri ČTiiiir je bil Harry Piel težko ranjen.
Konji za dirko zgoreli.
Tz Hamburga poročajo, da je na prostoru za te'kme pri " Altoni izbruhnil velik požar in zgorel je 8G m dolg hlev, v katerem je bilo 50 konj za diriro. 36 so jih rešili. 14, med njimi najboljši, so ipa poginili v opnju. Inventar ogromne-
BREZPLAČNO BREZPLAČNO BREZPLAČNO
2-HiS"
.HHbf
SEST
PRISTNIH REZANIH KOZARCEV ZA 35 LABELNOV
Star in Magnolia Mleko
Izrabite to priliko ter si nabavite teh šest krasnih kozarcev, kot so naslikani, za 35 labelnov Star in Magnolia Mleka.
Začnite danes hraniti labelne, in ko jih boste imeli dovolj, jih nesite v bližnjo premijsko trgovino, ki so navedene spodaj, ter dobite skupino šestih kozarcev. To darilo se lahko dobi samo v naših pre-mijskih trgovinah. Po pošti jih ne pošiljamo. Labelne s teh kan se izplača hraniti.
Star in Magnolia vsebuje samo mleko in sladkor, pravilno zmešano, za napravo vaših pudingov, polivk, keksov, pajev in dezertov. Pripravno je za vsako jed. pri kateri sta potrebna mleko in sladkor zaeno. Vasi kavi bo zadalo izboren okus. Naročite sa danes zalogo od svojega grocer ja. Ne mudile!
PREMIJSKE TRGOVINE
NEW YORK CITY. N. Y.
44 Hudson Street near Duane Street
426 West 42nd Street near Ninth Aver.ue
1427 Third Avenue near 80th Street
61 East 125th Street n»ar Madison Avenue
BRONX. N. Y. 578 Courtlandt Avenue nsar 150th Street. BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street
f—-—
I TA POSEBNA PONUDBA VELJAVNA DO I	30. SEPTEMBRA, 1925.
I SAMO ENA SKUPINA VSAKEMU DAROVALCU.
I "IZPLAČA SE HRANITI LABELNE." % —
"r
PUSTOLOVEC PRI JET NA KOLIKO JE MOHAMEDAN
DUNAJU
bali.1 ga hleva je ves
" 553B3
A _
\
Pro triki o leto jo v Splitu izvršil nebroj tatvin in sleparij 441otni Ivan Bouaču-Jerkov. Izdajal se je za trgovca, zastopnika raznih tvrdk in po "udarjal je zlasti, da \>ak liip lahko vsakomur izda notni list za A'merifko. Odenaf11 jo ninoko seljakov iz splitske okolica, vsakega za več tisoč Din. S pomočjo .svodih agentov je posta1, med seljwki tako popular n. da e ljudjo glede potnega lista bolj obraeali nanj, nego na pri-tojno oblasti. Pole<r seljakov je croljii-tal tudi mesoaue, med drugim tr-•rovJko Milko Srdelie in zlat ara Si muna Coviča za v or tisoč dinarjev. Cim so mu podala tla pre\-ro-"•a, jo izginil in vsa poiav dova-11 ja za njim so ostala breiziLspeš-ua.
Neikega dne je bilo policiji na Dunaju prijavljeno, da je neki Dalmatinee izvršil številne slepa l-rje po metshi. Policija je pričela poizvedovati za Dalmatineem 'n sra kmalu iasl'idila. Bil je to •Bonači'% ki je pred našimi oblastmi pobet<fnil V Avstrijo ter tam nadaljeval svoje pustolovsko življenje. Xa IHinaju <=e je po*polno-ma spremenil, dal vi je rasti brado in brke in si nadel ščipalnik Se malo n-i bil uličen prejšnemn Bonačiou. Spreimnil je "t.u d'i svoje ime ;<n šele po doilsrem zasliševanju >e pr:znalt da je klentičen z Ro-naoirem. Na Dunai.tn je bil radi izvršenih sleparij oibsojen na pot meseeev j- če. po prestani karani pa so ga avstrijske oblasti od prem i-le v Split, kjer se sedaj vrji proti njemu preiskava..
CEV?
Število pripadnikov i-lama znaša v Evropi okrog 13.000.000. Od ♦oh pride na evropsko Turčijo 2 2P-"> 000 V Rusiji in na Kavkazu živi S.400.000 muslimanov, v Bolgariji 500 000. v Jugoslaviji S50.-"00. na Grškem 200.000. v Rumu-.iji 100.000. v Angliji 2.700.000. v Franciji 2600. V Azi ji, ki štej« olcrog 770 milijonov prebivalcev, je najaeč budistov in ^-ieoi- SO od-to. Muslimanov je 1S8.142.730 ali 20 odsto. Najmanj je muslimanov \ Koreji in na Japonskem. Pivbi-\al<tvo trli <hi h dože.l šteje nai TO.OCO.OOO. od -katerih je Mimo (."»00 mudimnnov. Olstotc'k mu-dimanov jo z«>lo velik v Perziji, 'šjer r meri 19.000.000 prebival-ev 8.900.000 mudimanov. Na dnu rem mestu je azijska Turčija z 12.000.000 muslimanov in 17.000-100 nn-hivaloev. V Arabiji živi 3 ">00.000 muslimanov, v Afgani-•tanu 4.750.000. na Kitaj.-ik' nn 24 milijona Cpreihivalstvo K<i«tajske -:niiša -151.750.OCO). v Siamu 1 mi-'i.jon COOO.OOO prebivalcev), v Ma-•oku 7.S40.000 (8.000.000 prebivalcev). v E«^ii*tu in Sndanu 8,-",44.000 muslimanov (9.821.000 prebivalcev), v Kongu 1 milijon (19 milijonov prebivalcev), v A-bedniji 800.000 C8 mil. prebival-rv), v Liberiji 450.000 f 1.500.-000 preibK-alcev.) Celokupno število rn i bivjilcev v bi\-ših nemšlkih afriških krslonijah znaša 12 mili-;rnov. od t.-h ie 8.500.000 muslimanov. doč;m je v franem-kh ko-'onijaJi Afrike 32 milijonov prebivalce^' in 16.676.000 sn'uRlimanov. Število prebivalce^* v amgleskih
• ""i ■
\
ZA GOSPODINJE
Pile ISABELLC KAY
Slovenska gospotlinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete. s pomočjo katerih zumore boljše vršiti svoje dottnoKtt kot Koflpodinja In mati. Na tem mestu bomo wak teden objavili članek, ki bo zaDimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILO Stv. 63. Navodilo za kutio.	Nasveti zagoni.
Zo<t:an zdr.-ivjn mnrate je<ri v<a-ki dan j«nli. ki vselnijojo otrobi. O-tmlii s«i na tr^a v različnih užitnih oblikah ti>r jili lahko u|M>ral.I jati n:i razllf-iio nn«*'ine pol<>^ zrnatih jetli. Kularki iz »>tr.il»i so splošno i»riljnlilj«»ni. Otrnbji kruli je nekaj dobrega, istotako piškoti. Tu«li k r-ijnim piškotom lahko pri-denote otrobi. I >v»« žliri na dan j<» iiajpriiuernej.š«*. To lahko i»oj»»<t«' v dveh kolačkih. I*o mojem mnejn bosre |ki nash'ilnjem navodihi lahko uapmvili otrobji <ustard. J«h|. tako napravljena. j»« najbolj zdrava in najbolj okusna.
PEf'KXI < »TROltJl ("XSTARU
1 čjiša otrobi
t-i.še vročega mleka u- riiše sladkorja	*
žličice soli
Vi Žlir-i»t> vanilje
."» narahlo st»*|n-na jaj«-a
Mešajte vse .sktl|>aj l«-r ]>eeite v
<iH»i:e(«» z;irni»*nel«' rol»ce. pri-denite milnici malo tartarske snie-tane in rolni' 1».«sto oprali tako bel«> kot <la hi hili novi.
(si < črnilom opackatt* ju ste, jih najprej z<lr^nit»' s cunjo, namočeno v amoiiiji. iiotcm pa v mrzli vo«li. Madeži bolo takoj izginili.
I.e|K'nk. ki jih dolate iz ]K'rilni-n'. ni treha zsivreči. Na potovanju vam bodo jako dobro sln/.ile na-prliner ;.a bluze obleke, krila itd.
Ce ]»er«'te z močnim milom, se volnena obleka strdi. Volneno obleko i>erite v milnici bel« ira mila ter izplaknite namesto v čisti voili v rahl milnici.
Nasveti za lepoto.
Ali naj jutranje «ldo preveč iz-flela žensko? Nikakor ne. l»«isjj je takih žensk, ki so tako utrujene. «la ne ve«lo ka i hi storile, ko opravijo enkrat svoje tlomače delo. V deve-I t ill <lučajih izmed desetih je vzrok te nenavadne iitrnjenost i zaprtje, t'e to odpravite bo zadohilo vaše telo prejšnjo eneržijo in (»»polno
uamaščeni jn»;«Hli, da se bo eustanl zdravje. Tisoč«*ri <o s«, znali teme
strdfl. Ilmenjake treh jajc lahko n. l>orabite za puding, z narahlo zrtne-njeuimi beljaki pa polji te pecivo.
Navodi'a za kuhinjo.
Peč najlažje očistite, če jo temeljito drgnete s cunjo, ki je namočena v petroleju.
<*e se pri kuhi spečete. napravite zmes iz oat taenia iti mrzle vode ter se namažite ž njo. Oatmeal bo hitro |tomiril ltolečine ter »nlprn-vil o]K-kIin<».
Vaša Knjenica mora biti t:iko čista k«d vsak prostor v vašem stanovanju. 1'uiiti jo nioratc temeljito vsako jutro sproti.
I »a se vam mleko ne bo prismo-dilo. morate postaviti posodo ž njim v drugo posodo, v kateri vre en inč innjebelo vode.
Ijito iznehiti ;.aurtia Zojiet so za-dohili zdravje, o katerem so že domnevali. da so ga izgubili zavedno 1'živati so začeli otrobje jedi. ("e skrbite sami zase. ne bost«* samo utrdili svoje telo. ampak se boste tuli v splošnem izlM.ljšali ter za-dohili dekliško obliko.
Osebno zdravje.
Neki časopis zdravstvenega it-rada svetuj«-, naj bi vsak:« mati vpošt«>vala v svojem domu vse. kar s«» ti«"-«' zdravja. Za zdravje otrok je jMKSehno važno nashilnje: Zdravje starLšev iti drugih članov družine. življenske razmer«' doma. k<-t so napriiner čist«iha sveži zi-:ik. solnčna svetloba ost<hna harmonija. «lij«*ta. vežhanje. juH-itck. Zdravniška in zobozdravniška preiskava. Idjetu je velike važnosti za <>«l-rasle in otroke. Telo hoste dobro preiiranili z mlekom, -svežim sin'iv-jem in sadjem. Navade ghnh* 1 i so korenite. zat«» se je treba najboljših čimprej na vzet i.

Mi priporočamo naslednje izdelke:
8tar in Magnolia Mleko bo zadostilo vsem vašim kuhinjskim uporabam. kadarkoli potrebujete zaeno mleko ^n shulkor. I.ahko hranite laltelne ter dobivat«* zanje dragocena darila
Raznoterosti
Zahvala človekoljubnemu možu
Tinkar Tibbie v -Ala.neb. 4ern ua Anglešketm je bil le d'ni sprejo: za svoje- za.sluge v upravni sve«? l(>ndon-ke bolnišnice. Njegove r.n -kige obstojajo v tc.m. da je dal 44krat svojo kri bolnrkom iti takt-rešil l-i ljudi gotovo smrti. An-gl' ^ki kralj mti je podelil kolajno rešitev/ iz smirtne nevarnewti. ministrski predsednik pa se mi jo zahvalil v posebnem pismu. V nasprotju y. drugritni 'ki dobivajr-za vk slučaj transfuzije svojc krvi na bolnike, po pcit fimto> ni bat?] sprejeti Tibbie nikoli do uarja. ^ -daj mi <ra otl šiv odo vadi n;.-drug naoin. »
Strastna mlada igralka.
Signorina Eli^a Zanehi je m-la-ds lepa pttnea, stara 18 let. Živi v Pa-lanzi v Italiji. Te dni je jvoskiusila samomor. Pred kratikim se je pojavila v igralnici v družbi z mla 11 i m gospodom. Stari izvežbani i-gralci so takoj presodli oba, da m moreta imeti baš mnogo denarja s seboj. SCOO lir je baccarat kma lu požrl. Gospodično je prijela straist in pogumno je naprosil;: navzočega gospoda Olivellija. da nuj ji posodi denarja ftlednjr jo •baje jx»Tna in ji je da! nekaj nad 200 lir. Kmalu no iziginile tudi te in naiprosila je drugega gospoda po itn/ nil Virgano, ki je je tud dal denar in sicer 4000 lir. T>ala nm je v zastavo prsttam in necesai-
kolonijah Afrike znaša .10 milijo-n«»v, od teh je 8 milijonov muslimanov.
V Anieni-ki je 5f».000, v Avstraliji in Tasnnaniji 18.000 muslimanov. Celokupno šJe-vilo "muftiima-nov znaša torej 223,985.700.
- ~> -— - - —. - t. " .-»Jx#i :
e. Igra je požrla hitro tu<li teh ;C00 lir. Mlada Za neha je bila vsa iz seb^ in je odšla. Nato se jo pri-'ližala drugi dan Vigamu in oa •n osila, i>j ji vrne zastavljene tvati. Ta ji ni hotel ucroditi. Zi-I'-ela mu j>» groziti, sletlnjio pa je ulšla zavtomobilbm proti Milanu ^ s voj it a spremijo vale eni 1/eoni-iem. Vzela mu jo i7. žepa med pot-i'o revolver tn si pognala kroglo v n >a. Odntvli so jn v lyolnieo in pravijo. «la je za življenje ž<» i/. 1 M-v;irnosti. od;prto pa je š' vprašanje. ali jo krogla preimala I7 .jeni^ga telesa strast do icrre.
Zračna parada.
Te dni popoldne jo bila pri Lon-!onu velika leita^a parada, ki se ;e je itwloložilo 120 aeroplanov. ^rireditvi tsita prisostvovala tudi kralj in kraljica, mnogo nrini«rtrov r: žMstopnikov oblaste v. Xa leta-išeu v PTendonu se je z/bralo do 1v^0.000 ljudi, 'ki so z zanimau.fmi i Jedili polettu aeroplanov, ki so i-neli v zraku svoje vaje.
Muzej današnje mode v Parizu.
Poročajo, da nameriva mestni vetnik TXolavcnno v Parnizu otvo-iti muz^j današnjo modo, ki utežno 7)o>*ta t i iaredna alrakoija za iiodorno žonstvo. Vsi najlepši iu laj.-rifrinalncjši modeli soizone hr>-lo zbrani v m]>^eju. Nekateri liti menijo, tla ime muzej ni hal laj^eenejše izbrano, poiwlravlja-:o pa T> -lavennovo jn-iza-devanje, nifvleo, da je pr»prost«>4 «»edaniie node priporočljiva in da morala ie tnpi pod njo. tla ni govora •-» moralioni dekadenci in da se ba;
tafeo prireditvijo hoče vzdržati modna dostojnost.
GLAS NARODA. 4. AVG. 192;').
GREH MALODUŠNOSTI
Vera jo najboljše sredstvo proti skrbem.
Imamo skrlii, ker ne vidimo pota.
Vera pa prsi vidi.
Ako jo duh zatemnjen s skrbmi ni mogoče silno, jasno in pravilno muditi.
Kdor s«* zna smejati, ako so mu kaj ne posreči, ta ima veliko prednost pred onim. ki izgublja pogum, ako mu gro delo težko izpod rok. Človek, ki s«' lahko smejo, ko w zdi. da se j«» proti njemu zarotil v«*s svet. dokazuje o sebi. da j«* vrezan iz lesa, iz katerega so delajo zmagovalci.
Carlvve pravi, da ima mnogo ljudi neverjetno lastnosti živeti v domišljiji, da mi nesročni. -Mnogi imajo izvrst«1 talent za to, da izražajo in razširjajo duševni strup. Prenašajo svojo malodusnost na tebe, ako se š«> braniš. Trdijo namreč, da so že tako ust varčni in od naravo taki. tla bi niti ne mogli biti drugačni, kakor malodušni in o-bupani.
To pa je jasen nesmisel. Xikdo ni ustvarjen, da bi bil ubog, da bi živel v neprestani mračnosti in da bi delal š<- druge nesroče. Nasprotno: stvarnikov namen je da bi se vsi ljudje čutili srečne.
Ako liodi.š med svojimi bližnjimi s kislim in mračnim obrazom, ako širiš duševni sirup, zarodke zdvo-jenosli, obupanosti, strahu, potrtosti, je to prav tak zločin, kakor kot bi zadajal ljudem telesno rane. Zastrupljati njihovo srečo jo prav tak zločin, kakor ako bi zastrupljal njihovo t<-lo.
V resnici je čudno, da je toliko ljudi vedno doma, kadar želi malodusnost priti k njemu na obisk; zdi se. kakor da bi jim bila vedno dobrodošla. Razpravljajo in pripovedujejo o svoji nesreči d<> najmanjših podrobnosti vsakomu m razkladajo, kako kruto se je poigrala ž njimi usoda. Zdi se, kakor da bi imeli bolezensko nagnenje za večno opazovanje vsega toga. kar jim greni življenje in brani, da bi korakali naprej.
Stvarnik nas je postavil na to krasno zemljo, da bi bili srečni, nikakor pa ne zato, da bi nadlegovali svojo bližnike z neprestanim jadikovanjem in godrnjanjem nad življenjem.
"Vesel obraz, poln razumevanja. je končni cilj vsega človeškega napredka." pravi Emerson. Na svetu ni mesta za godrnjave, mračne in obupane ljudi. Nihče noče k takim človekom živeti, vsakdo se čuti v njegovi navzočnosti inalo-dušnega in potrtega ter se mu skuša izogniti.
Otožno, črnogledno razpoloženje podpira razvoj bolezni vsake vrste, ker napravlja telo zanjo dovzetno in izpodkopava njegovo odpornost.
Nič no učinkuje tako nalezljivo, kakor potrtost in otožnost.
Ljudje, ki jih tu in tam napada malodušnost, se zdijo, kakor da bi bili naravnost obsedeni od zlih duhov. V takih t-renotkih niso niti v stanu, da bi bili prijazni in vljudni napram lastnim rodbinam. Domnevajo si, da jim ni potreba, da bi v takih trenotkih imali sami sebe v oblasti, popuščajo popolnoma vajeti nolepim čutom in naprav-ljajo celo svojo okolico nesrečno.
Knjigarna "Glas Naroda"
Naša Ančka .................... .35
Naša vas, 1. del, 14 povesti .........90
Naša Vas, II. del, 9 por.......... SO
Nova Erotika, trd. ve*............. .70
Naša leta, ti da vez .............. .80
Naša leta, broširano .............. .60
Na Indijskih otokih ..............60
Naseljenci .......................30
Novele in črtice.................. .90
Na Preriji .......................30
Nihilist . ........................ .40
'Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek .................... 36
4.	zvezek .................... .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......1.60
Narodna biblioceka:
Svitoslav ....................36
Spisje ....................... .35
Krvna osveta........................35
General Lavdon ......... .70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotju .............. .35
Za kruhom ........................35
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije......... ^35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda ve«.......... .90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vei... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar.....................35
Pingvinski otok tr. v..............90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Po strani klobuk .................90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......60
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Majar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Soku .35
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe ............. ,25
Pa tri a, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonn..............25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca.............30
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke za mladino.
Izvesek.......................40
2. zvezek .....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rabi ji, trda vez .....................75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60
Razkrinkani Habsburčani (Larisb) .. .35
Revolucija na Portugalskem .....30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska ......... „ 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Spake, humoreske, trda vez . ____ .90
Strahote vojne ....................50
Stezosledec ..................... .30
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje .................. .76
Simon Jenko zbrani spisi.........90
Sosedje tr. v......................60
Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. ,9C
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..........................80
Sveta Notburg* .......*...........35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
.45
.25
.50
.80
.35
Grad Prangins.
Pred nekaj dnevi se je imel prodati na javni dražbi grad Pran gins z de.pendcncami in premičninami. Cena poslo\pij znaša 750 tisoč frankov, cena- modni j ar j a pa 145.000 frankov. Zadnji trenutek je nekdo kupil grad in Vse sku-I>aj. Svojčas je bival v gradu princ Jerome Napoleon in pozneje cesar Karel Avstrijski.
Prebivalstvo v pruskih velikih mestih.
Po zadnjem ljudskem štetju >. dne 16. junija t. leta šteje K«»ln 690,116 prebivalcev, leta 1910 jih je invd 600.291. Frankfurt šteje 457,831, leta 1910 je imel 414,576. TInssen sedaj 462.428, leta 1910 pa 410.214, nanover 414,392, prej 381,678. Ducseldorf sedaj 429.516, prej 358.728. Izvzeanši krajev Barmen, Elberfdd in Wiesbaden so vsa druga pruska velika mesta znatno napredovala.
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez........
Julij Cesar tr. v..........
Othelo tr. v..............
Sen kresne noči tr. vez ....
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
.90 .90
, .90
.30
1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
" 7. z v. J&gnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj.............. .30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
- Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105
Št 5. Fran MilčuKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina,
veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav. Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš......................... .25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nonc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Goli«,: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84. str., broi.........^ .35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš.................
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš.........................
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš.......
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna ipra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš., ........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.............i.........65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora.................. .25
4.	zv. Praški judek.................25
8. zv. Tri Indijanske povesti........30
9 ?v. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega ___________
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji ..............
13.	z v Boj in zmaga, povest.......
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske ..
15.	zv. Angel j sužnjev. Brazil j ska povest .......................
16.	zv ZJatokopi. Povest..........
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo........,.....30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez................75
broš. .......................50
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa .................. 1-75
Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50
Tri novele, tr. v..................90
broš......................... .70
Tunel, trda ves...................1.00
Turki pred Dunajem............. .60
Trenutki oddiha.................. .40
Vesele povesti .............. -30
Vera (Waldova) broš......... .35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1 — Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš..........................60
frdo vezano.................75
Volk spokornik in dmge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......80
Vodnik svojemu naroda .......... .25
Zgodba Napol, hnzarja ves.......2.—
Zmisel smrti ..................... .60
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo...........36
2.	zv. Hndo brezdno...............................36
3.	zv. Vesele povesti...............................36
4.	z v. Povesti in slika . ...................36
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ......................
Zbrani spisi
1
mladino (Gangl):
zv. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ..........................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti .........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat ....
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
m
.50 -5C .50
.50
.50 50
Zvončki. Zbirka pssnij sa slovensko
mladino. Trdo vezano.........90
Zlatorog, pravljica, trda ves........60
PESMI Z KOTAMI:
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
.30
.25 .30
.30 .30
.30
.26
.30
gtr.........................351 Ženini naše
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno Ida.
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ................... .60
Zmaj iz Bosne................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Za miljoni,
Umetniške knjige s slikami sa mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljeica, pravljica s slikami ... 1.00 Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................76
Knjige za slikanje dopisnic, popolna a barvami in navodilom:
Mlada greda...................$1._
Mladi umetnik.................. 1.20
Otroški vrtec ................... J.,20
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka.................3,20
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz ▼ 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................84
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini____T... 1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........60
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih ................. .36
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondn 4 dejanja ..........................ao
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejinka........35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez............. .45
Revizor, 5 dejanj trda vezana..... .75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an jih ........................30
Veronika Deseniška, trda ves.....1.60
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... JO
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov....... .30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... .30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka.................. .30
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi zob, trda vez.........40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Kettejeve poezije trda vez........1.10
Ko so cvele rože, trda vez...........60
Godec; Pored narodnih pravijie o Vrbkem jezera. (A. Funtek) Trdo vezano.................75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in dragih
pesmi .................... .40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) vez. .... .35 Pohorske poti (Glaser) broš. ...... .30
Slntne (Albreht) broi............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije .60
Priložnostne pesmi (Grum) ...... $1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75
Pomladanski odmevi.............. .45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv.........:......80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) ...........40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................t0
^35 .45 .4
Narodna nagrobnica (Pavčič) Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica ....
1 Sočne pesmi (Adamič) ............
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................
MEŠANI ZBORI:
ZmoCe in konec gospodične Pavla
s je, izbrane pesmi, 184 str., broi. .60 Zgodovinske
*»
Oton Zupančič:
Ciciban, 4rd. vez.................60
Mlada pota, trda ves............ .50
Sto ugank .......................60
V zarje Vidove, tr. vez............90
JOlVSjoHea. Pešal sa mladost......... JO (Sattnter)
k (4) rr M »i :*VOA!r' -	J *
.45 1.25 .75
.45
.45
Planinske II. zv. (Laharnar) ......
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton 9olom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica.............75
Dve pe°mi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvoglasno s spremi ie van jean klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršic) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
Slovenska Sv. Mnim, za ™*tfm zbor,
s spremlja-1 orgelj .......... .50
10 Evharističnih pesmi za ""''t sb.
(Foerster) ...................40
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni-
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovfc svetnikih, 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .....................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Ml 3.a in honorem St. Josephi (Pogach-
nik) .........................40
Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40
Oremus pro Pontifice .............40
Kyrie ...........................60
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40
Sv. Nikolaj .......................co
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan) ..........25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
himne.......15
.15 .15 .15 .15 .15
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne
Št. 2. Zrinjski Frankopan ....----
Št. 4. Pod oknom...........".....
Št. 5. V sladkih sanjah............
Št. 6. Jadransko morje............
Št. 7. Pri oknu sva molče'tlonela----
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žlrovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjsnčič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori (Aljaž) —
3. zvezek: PsaLm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč...........40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo ..................40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ..................... .40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. L; Zdravice n.; Oče večni; Tone solnee...........75
CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene ptesmi za
mešan zbor ................... 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
eerkvenfega leta ...............50
12. Tantum Ergc. (Premrl).........60
Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Uspavanka .......................70
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri....
(Jaki) ......................40
Slovanske zdravice (Fleischmann) .. .20
Pripoznanje. Polka mazurka. _
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki).............25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) ...................
.20
RAZGrLFDNICE:
.25 .40
.40 i
Zabavne. Različne, ducat...........25
Newyorške. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ......................
Iz raznih slovenskih krajev, ducat
Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po.................05
Planinski pozdravi, ducat .......
posamezne po.................06
importirane prorokovalne karte 1._
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............15
Nova Evropa .....................60
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Co- •■] lorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, _ vsaki po ....... .20
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
po
.401
2.00
Velika stenska mapa Evrope ... Prorokovalne karte.......i......$1.001
Naročilom je priložita denar, bodim gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 sli 2 cents. Če pošljete gotovino, rekom an dira jte pLsmo-
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
SLOV EN 1C PUBLISHING CO.
i
82 CortUadt 8V, *«w Tort
■ ......j.;-
-V-..
/
NARODA. 4 AVG. 1925.
Franc Milčinski:
POMLADANSKE MUHE.
M
(Nadaljevanje.)
t
A midva? I>asi je nama obema /.e poti kei^isti č$7letni rok, ki ga daje v la namen naravni zakon, vendar še nisva bil akaznovana. Ker pa midva nisva zadostila tej tvoji dolžnosti, izbral si je neizprosni naravni zakon drugje svoje žrtve in za naju je drug nesrečen jojak v isti dobi zapadel namesto v « no ka/. 11 v dve ali tri | Ali ni to ^rosno/ Urug kaznovan namesto inene !
Glas se mu je tresel v razburjenosti. Ur. Košir je imel hvalevreden namen, pomiriti ga in je rekel;
—	Ti salainen>ki naravni zakoni' Pojdi. t»r va !
Grlo mu je bilo suho in duša mu je hrepenela po golažu. Al: tdabo je naletel.
—	Tako / To je vsa tvoja modrost, pa hoe«** biti zagovornik pravice? — je vzkipeJ Vrbajs. — Sram te bodi! — Ako se izda u-kaz: Vsak .''7. mož n;išega ]>olka bodiustreljeiii! — in ko pride vrsta nam/ , se izmuznem in names to mene zadene sinnt drugega — ali sem J<>}kjv ali nisem?
—	Prismoda sf! — je zamrmral o zlo voljeni dir. Košrir.
Postajalo je gor ko. Na klopiei je stidkaje sin real p i ja iiček zalitih iie; jM> <1 rmoredu se je bližal fetražnik. ki ga je bil privabil razvneli u'las Vrbajsov.
—	Jaz ne maram biti nikomur nič dolžui*.! !.»•/ se ne maram okoriščati s tujim trpljenjem. .Taz <> -I klanjam žrtve! Kar je meni namenjeno. prest a nem jaiz lahko sam. t ■ <te drugi para siti, jaz nisem in ne bom pa ras i t!
Košir se je naveličal Vnbajsa in postal je hud. — Komu pa jk>-j« š. lakota '' Ali samega sebe sle-pari.š. ali bi rad mene? Daj. no, daj. in pusti s»* zapreti. če si res tak značaj! Ampak moraš kaj napraviti' Zgolj za tole tvoje neumno besedičenje te .ne zatpro, kvečjemu v blaznieo, kar pa menda ne zadastjujie tistemu tvojemu naravnemu zakonu, sem a !
Vrbajs je debelo pogledal Ko širja. Stresni! se je in hipno in brez besede stopil k dremaočemu pijaneku iti mu, predno je moged pi seneeeni dr. Košir ubraniti, priložil silovito zaušnico, Ida je i/iieoadeni pijanček kar zaibtel in se zleknil po klopi. Potem je Vrbajs odfloenih korakov krenil k osuplemu stražniku, se mu legi-t i m o val z vizitko in ozrši se od&el v. povzdignjeno glavo navzdol proti mestu. Solnce ve mu j\» upiralo J v zguljerii klobuk, izkopino iz dolu- mostišč — in nad glavo m<u jr zaigrala glorijola mučeništfva.
III. Boj za pravico.
Vrbajs je bil navzlic svojim muham dobrosrčen človek. Tudi <-kloulnni pijan ček se mu je smilil. P oizvedel je njegov naslov na policiji ir. mu poslal za bolečine JO kron. V č ni mogel, saj je bil zgolj filozof in suplent in sup-lent. — Vendar pa je t)il o pra-vilnosti svojetra ravnanja še vedno trdno prepričan o pravilnosti svojega ravnanja in z mirnim zadovoljstvom je čakal na obsodbo, ki mu naj slednjič izb riše sramotno pego nekaznovanosti iz njegovega sicer neomadež tvanega / na čaja. Tiste dni se ni dalo dosti občevati z njim,- ponos in pre-zirljivost sta mu odsevala iz pogleda in \tz glasu, in korakal je •samozavestno po mestnem tlakn, kakor znajo korakati le še osmo-» šolei. državni poslanci in pa denarni pismonoše.
Tako jli prišel dan razprave.
Vrbajs se je bil opremil" s svežim ovratnikom m s čistim robcem in zbranega duha in pobožnega je stopil v svetišče kazenske pravice, da dostojno in sv*-čano opravi dolžno daritev večnim in neizprosnim naravnim zakonom.
Ogorčen pa se je morai uvoriti, da se je svetile izpremenilo v gl Dir išče.
Ort^j« razpravuo dvorane je bilo nabito polno šunroega, radovednega občinstva, prijateljev,
znancev in mizuaneev. Vsem se je bralo /. veselorazburjenib obrazov neprikrito hrepenenje, kar moč dobro se zabavati, makar na stroške svojega ljubega bližnjega.
Pa kaj se naj oeita občinstvu, ko si ni llil svest važnosti položaja niti sodnik, oseba, ki je plačana za te !
Vrbajs ni bil zastonj že 12 let i ložo v in h let suplent in temeljit kakor ^rška slovnica. Xi -i* torej eucLiti, da se je bil natančno poučil o vseh zakonitih določbah, tičočih se njegovega slučaja. In zato se je zgražal, ko je videl, kako nevredni sodnik tepta v prah vse zakone, ki je nanje prisegel!. Ha trt >i je bil pomekmil nad levo uho, kakor da prihaja z vojaškega nubora, in namesto da bi dostojanstveno razložil ovadbo. — vprašal Vrbajsa, ali je kriv in ga potem poučil »> njegovi pravici, upreti ?se obtožbi s povrstno razložilo itd. itd., kakor to točno in določno ukazuje zakon, nnu je šaljivo namežikrnil in ga vprašal
—	kakoi da ne «rre za kazujivo dejanje, ampak zgolj za sicer nc-<b pusten, ampak dober dovtip:
—	Kaj vam pa je bilo. vraga, kaj, da stv poškodovali tega Karpeta Kaj vam pa je storil?
v'iroko je zarezal. vzpodbudno pogledal v razpoloženo občinstvo :n potem z zaupnim smehljajem dodal vprašanje: — Ali ste bili pijani, kaj?
Obeinsitv oje spreleltel vesel Šum, ki se je ojačil v odkritosrčen .smeh, ko je zadonel iz ozadja polglasen bas: — Svojega patro-na je imel, Matevža!
Vrbajsu je šinila kri v lice ir. l?la.s se mu je tresel, ko je jezno odgovoril: — Priznavam, da sem kriv! Bil sem trea n! Nič mi ni storil! Niti poznal ga nisem! — To je vse! — Pričakujem ikajzen!
Sodnika je žalila razdraženost Vrbajsova in navil je druge strune. Popravil si je bare*, nastavil sv°j glas za 7nalo terco Više in rekel : _ Ne rajzum/em, kako more omikan človek brez slehernega povoda napasti drugega, ki ga niti ne pozna ! — In strogo je pogledal mimo Vrbajsa v ozadje na dva mlada blazirana poslušalca, ki srt \ se l»ila poprej malo smejala.
Vrbajs si je mislil: Zakaj me izprašuje dedec rdečeno.i; obhodi me naj, saj sem priznal! Kako naj boš pošten in pokoren večnim naravnim zakonom, ko ti ovirajo pot do pravice taki nevredni čuvaji! — Odgovoril je: — Ne po znam zakona, da si moram dati poprej predstaviti človeka, pred-no ga udarim !
V občinstvu seveda slavnosten krohot, ki ga ju hitro udušila zavist samopašnega sodnika z zvoncem. — Mir! — je zagrmel in sovražno pogledal zdaj Vrbajsa. zdaj občinstvo. — Sedite! — je nkaeal obdolžencu, slugi je pa ve-bd. naj pokliče pričo, Tomaža Karpeta.	«
In vstopil je v dvorano Tomaž Karpe, žrtev Vrbajsova.
Bil je ovenčan, kakor si? spodobi žrtvam po stfarem, v poganske čase sega jočem obredu. Na klobuku se mu je zibal rdeč kostanjev cvet z dvema peresoma, moške prsi mu je krasila kita vrtnic in rožejikravta, a vs> vkupe je dišalo kakor iz soda. Žrtev je tiila v vsakem pomenu besede "v rožicah".
Zapazivši ugodni vtis. tki ga je napravil na zbrano občinstvo, j? dal duška svoji zidani volji s pogumnim vzklikom : — Marička' Ali smo gad je!
Sodnikov tfttrogi pofciv: — Tomaž Karpe! — ga je opozoril na resno >t tironotka.
Poizkusil je, da bi se točno kakor vojak zasukal proti sodniku. To predrzno počet jte mu je v nemalo nevarnost spravilo njegovega telesa ravnotežje. Vendar se jo srečno ujel, nakar je zadovoljen s svojo spretnostjo udaril s petama ob tla in potem v znak evoj-rga spoštovanja sal utiral sodniku z enim prstom.
(Konec prihodnjič.)__^
Š c . .. L	*
BODOČA HOLANDSKA KRALJICA
NAJDBA STAREGA OKOSTJA
SKRIVNOST ATLANTIKA
Pred davnim časom so živele v rekah in močvirjih Vzhodne Afri-jke velikanske reptilije. Molele so j iz vode na štirih močnih nogah ter iso merile 14 čevljev višino. Nji-jhovi vratovi so bili dolgi, njihova (brana pa je obstojala iz zelišč in ; iz mesa. Sliko teh živali si je zelo težko napraviti, a vendar se je znanosti posrečilo «skonstruirati vsaj površen obris teh reptilij, ki so se imenovale dinozavri.
V teku razvoja zemlje so dinozavri izmrli. Narava, ki jih je tako bogato obdarovala z močjo in silo. jim ni dala ničesar, kar je i bistveno za trajen obstanek vsakega organizma : prila*gojevalne zmožnosti. Ko se je izpremenila povr-šinh zemlje ter se je preobličilo močvirje v puščavo, so dinozavri izginili. Po mnogih tisočih letili se je učenjakom posrečilo odkriti vsaj kosti teh ogromnih živali. — Ostanki so se našli na mnogih mestih naše zemlje. Naleteli so nanje v Angliji, Nemčiji. Belgiji. Indiji. Mongoliji, v Sudanu ter v Srednji in Severni Ameriki. — Samo Avstralija in Nova Zelandija sta bili doslej brez dinozavrov. Pred šestnajstimi leti pa je ~	! odkril neki nemški učenjak, po i-
iiivši .italijanski zunaaji,minis- nič pon-agafti, ker so ji bile vedno ! menu Sattier, v Vzhodni Afriki
ter grof Sforza, ki je deloval več na poti evropske končuje V ta- i neverjetno veliko število ostankov let pri italijan-kcm ]>osla.n,i>1tvu v kih razmerah y vtllika umrljivo-t ! te pošasti. Odkritje samo na sebi Pekingu, piše v ^CWierc deflla ulrok Kn delavcev razumi ji vaj je prišlo čisto slučajno. Toda mož.
Zabasanost.
Velik de! telesnih bolezni lahko zasledimo ao zaprtja. To stanje ne zanemarjajte;
-- ____- —	UXDrawoaO t U'DUWOOD, N. t.
Slika JiiJin predstavlja bodoči) holandsko kraljico princeeso no, ki je sedaj .stara šestnajst let, in njeno staro mater.
.Julija-
Razmerje med Evropo in Kitajsko.
"Corriei-e delila »jlrok o kitaj-skmu proiblemu ter 1'mljivo pa je tudi
zanika boljši \ i-'iko krivdo na za.il-njih dogodkih.
Po njegovem mnenju povzroča vpliv kitajskih dijakov, ki so se v muožii-ah vi nil i iz Amerike, nenavadno hijer razikroj stare Kitajske. Kljub temu, da ne vida v kitajskih zmešnjavah boljše-višk-roke, priznava, da je bil Zinovjer tak ni previden, da se je nedavno izrazil o nenavadnih okidiščiinah, ki podpirajo komunjsHf-no propagando na Kitajskem in da so so-
vedno ver je
-ovraštvo do tujcev.
Vse to je ugodfna voda na kr»-
J«
ki je po naključju zasledil kosti, je opozoril na najdbo tiste čase v Afriki se nahajajočega profesrja
niunwti'ni mlin. Riisjki so v jet i i- KFraasa iz Stuttgarta. Prof. se je
majo lahko nalogo pri svoji pro pajiandi. Z;rto jih izrabljajo boilj-?eviki s ]>omočjo Evrojw, ki je ^i-ce.r talko previdna napram sovjttt-!:i agitaciji. Človtxinn.-ki čut sam na ibi zahteva tako.jimo izlx>ljša-nje idovešlrih Koeijalnih razmer
zači-l zanimati za stvar ter dosegel, da se je kmalu nato podala v najdišče posebna ekspedieija po« \odstvom profesorja Jannescha Ta ekspedieija je prinesla mnogo ostankov dinozavrov ter jih izročila muzeju v Berlinu. Glavno gra-
i»a Krtaj-kern. In t»iga se mora za- divo pa je ostalo neizkopano v Af-vedati Bvr< jia, ako noče, da pade riki. ki je postala po premirju an-
Kitajska kot zrelo jabolko v moskovsko honiimiotično narix'-je. Tr.i v tem obstoja nevarnost za Evropo.
Zadnja poročila pravijo, da so Anglija, Japonsd<a in Amerika sklenile tajno pogodbo za vzdrža-vanje enotn fronte na Kita.jN-kem, ni pa še nobunega poročila, ki bi vedelo povedati, da se Evno-i>a sramiije svojih socijalnih ustanov na Kitajskem, ki jih ^ovjet-sicer skn Rusija kot najMižji in največ-
ji šoseil Izrablja v svojo korist in v škodo Evrope.
POBEGU ŽENINI
vjeti dosi^i več nego <o mo j i i u-pati.
Tudi /iru:ni i.talijanlslki pabliiei-it Luciano Magrini ki se je zadnje ease mudil na Kitajskem, pripisuje kitajskim zmedam vse druge razloge in obtožuje celo Francijo, češ. do je \ -fl i njeno delo. ker si hoče prisvojiti kitajsk«> trgovino, ki je bila pred svetovno vojno \ iKrinsIkih rokah.
Ta dva glasova, ki ju pod,j»ira ltalijanisko ča-^^isje ue-toma i/ nasprotstva do Francije, deloma vsled itaH jainsk i h zve.,'. /. Rusijo, sta pač osamljena v javnosti aortant.inih držav.
Kitajska revolucija je predvsem politiem iga značaja v zvetzi-	_
s sovraštvom do tujcev. Zato je'	. . .
,	,	". i »ratei dne\me kronike v easopi-i
sedanje ire\oiliie.ionanno a-.ban'? .. ., . .	' !-
.	, s»« najdejo večkrat vesti o nenad-
K stajcev nI ivarno va zse evr.ii-'ke	,
, - T, , • ..	nem pobegu tega ali onega ženina
države. Itu>ki Mpliv na Kitapiko :., . , . ^ *
.	. • . .. *, tik pred poroko. "Dasler Naeh-
je o;l prve ru'-lke revolue.ne lrta •	.....
1<lA- ,	. . .... richten priobeiijejo vee takih slu-
l!t(i.). v Kino vetcu m olu-ivne t n. « • , . . , » ..
, . . c, . '	... ca je v. ki niso slučaji.
Pokojni Sunjatsen, vodja sociali- »t ,	. ,	...
.	,	... , . i Nedavno je odpotoval neki ban-
h'ticneija pokrtta. vetik obozava- , - . 0	,
, , !<ir iz Somerset a dva dni pred 1elj pok. L/jenioa. je stremiš do	,	T , •
. ,	. .J . ...	. svojo poroko v London, odkoder
smrti po komunist leni diktaturi.	- -	.. , , , . . T
. , ,	^ se m vee vrnil. Nekdo drugi iz La-
Kakor znano. ie izibnK'r.uda	,....., .
. . .	mashire je izginil iz mesta par ur
maja v nekn ipredjlmei v Sanira u __A	■■	. .
... .	. pred ceremonijo, ]>rej pa )c se
tatavka, ki se je nagio razširila v	• i	, ,'. m
.	....	.dvignil svo] donar v banki. Ta
\seli obmorskih industniskih me- ,„„ , - . ' .	. . . ,
. .	dva slučaja sta morda izjeme, ker
stfih m sie se<laj širi tudi po notra- , •	- . ,	,
''	1	ni izključeno, da se je morda pri-
njowti. Ta stavka je bila posr den	_____- , --- , ,
_	■	petna kaka nesreča, kajti o obeh
povod sedanjega jribmja na Ki-
je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in zaprtja. Sijajna tonika _ za oslabele ljudi.
Cena 50c in 65.c.
Poskusite najprej pri Ijekarju.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
tajskem, ki pomeni -organiziran
kaka
ni duha ne sluha.
j So pa drugi slučaji, kjer je beg
fclaira. Na čelu iribanja so naeio >ialni Kitajci, takozvani Oomin-dam. in komunisti. Cromindam je ustvaril po vsej državi organizacije proti limperijalizmu in katoll e i zrnu.
bojkot angleškega in iaporiKlkega pred pf)roko popoinoraa jasen>
Nekdo si je privoščil dolgo spanje in se je zbudil, ko je čas za poroko že minil. Vsled tega ga je bilo sram, da si ni več upal stopiti pred svojo nevesto. Neki drugi je noč pred poroko popival s svojimi pri-Vočjo moč imajo komunisti, k! jatelji, zjutraj pa ni mogel najti delujejo po navodilih iz Moskve. svojega zobovja. Ker ni hotel, da Komunistična aigštaeija je olajša- bi ga nevesta videla brez zob, je na vsi od skrajno slabih socijalnih kratkomalo pobegnil. Neki ženin ia*nu r v evropskih podjetjih in je imel smolo, da je pokvaril ob-tovarnah, kjer morajo delati celo jek0> v kateri bi se imel poročiti, kitajski otroci v MtaroMta osmih in to ga je tako zmedlo, -da se je let od ranega jutra do pozne no-jza vedno odpeljal s prvim vlakom, či. V šangajskih tovarnah dela Neki Iree ni prišel k pcroici ter je 24.00(1 otrok v starosti izpod 8 let (izjavil sodniku, da zato ne. ker je Edino me rili o delovnega časa je bil preveč nervozen. Bil je obsojen utrujenost otroških deflavcev. Tu- na 1500 šterlingov, ki jih je moral di v tovarnah za iadellovanje ste- plačati nevesti kot odškodnino. —
gleška last. Angleži, ki so prevzeli politične pravice nacl Vzhodno Afriko, so se takoj začeli zanimati tudi za vrednost dežele in so na daljevali s proučevanjem najdišča. Leta lf*24 je poslala angleška vlada v Vzh. Afriko posebno eks-pedieijo. katero je vodil Kanadec W. E. Tutler. Ekspedieija je morala naporno delati v tropski vročini ter se izpostavljati vsem opas-nostim afriškega solnca ter požirati oblake prahu, da je končno dosegla uspeh.
Ko j-j; prišel Tutler s svojo eks-pedieijo v Teiulaguru, glavno najdišče dinozavrehih ostankov, ni bilo o nemškem raziskovanju skoro nobenega sledu več. Tropska vegetacija je vse zakopala in zakrila. Angleži so morali znova pričeti j z napornim delom. Par metrov pod zemljo so zasledili rove prejšnjih nemških raziskovalcev. l*ri tem so pridno pomagali Angležem tudi domači prebivalci.)
Po enoletnem raziskovanju je ekspedieija dosegla kolosalne uspehe. Spravila je na dan 23 zabojev dinozavrovih kosti, ki pa predstavljajo šele prvi del najdbe. Kosti bodo prepeljali v britanski muzej in sicer v naravoslovni oddelek. Tam jih bodo očistili in preparirali.
Cez mnogo let se bo človeštvu morda posrečilo naipraviti površno sliko o tem, kako so izgledale te ojrromne živali davnih dni.
DvatLsoč b r že tra'ja diskusija o bajnem H okni Atlantidi, ki se ba H* nahaja pred Henkulovimi vrat-ir.i torej zapailno od morske ožine (iibraltar. Znanost iloigo ni ho-•<Ia M rovati. da je titmkaj v starodavni dobi biil kontinent ki jej pozneje rapadel v skupino otokov ter končno potonil v morju.
Ze starogrški pisatelj Plato je v svo.,ih ilijalogih "Timaios*' in "4 !vi it ia.s" tako točno očital to bajno deželo da njegovih podat-: kov pač ne moremo smatrati za plod 1'an.iaziije. Piato pripoveduje' r ocrronvnem otoku v morju zapa-ilno od Gibraltarja, na kat rem je , prebival bojevit narod, ter o mn-.iočnih kraljih, ki so vladali ta narod. Atl.mtidi. spon :-a Plato, -o bili nvnogobi*ojen in hraber na-: od, ki je polagoma osvojil obrežje Sredozemueira morja in bi bil podjarmil tudi hrabre (Jrke. če bi ne bila nastopila naravna katastrofa ter <potopila v morju celo Atlantido.
lata 1 G.~»7 je uči vni .Jezuit Kir-< her sprt tno nagovarjal svojo hipotezo. da <so Madeira. Azori in Kanarski otok i zadinji ^bdovi j»o-tonelih otrtkov. To teorijo potrjuje s(-(bi j tudi znani švedski znanstvenik Hurg! r v -voji publikaciji c najnovejših tozadevnih raziskovan..: h. Tla Atlantskega ocetna s,-, n-ravna in hrapava. Srednji nji-gov del zavzema dolg. črki -po-• :<-bi n grehi :i. ki ^e razP-za od severa ]u-r>ti jugu ; omejujeta <ra dve dolini, globoki približno »>000 me trov. d očim se nahaja crrelxMi na mnogih mestih le kakih 1000 metrov pod površino morja. (Jrebe:? ji v celi s-voji dolžini obdan od c-ile vr-te vulkanskih otok<«v: Tri->tan da ('muha. Sv. Helena. As-et nsion. Kanarski otoki. Madeira. A zori, Island in Jan Maen. Wi,. , . .....	.. . , ^	l kila i mogle
ti otoki s svo|ima deloma ze uira-'. ..
• • T, - , . . , '-di Guanlii. prvi njenim:, deloma se aktivnimi vn!- .	. ., '
i • -- .	,, , . . . Kanarskih otokov
kani prieajo za vulkanski značaj
notranjosti naše zemlje v celem n- !a!,,k4IJ h ta ,40l>' ko ii,!
'nomnnnski pomorščak Jean <t
se je kontnu nt. ki je o -.-cral Azo-! e. M;uleiro hi Kanarske ot«»k«». razti»xiil nekoč tja do Antilov in u'a je koncem tcrcijarne dobe nastala precej široka nižava me«I Tem kontinentom in AntilL
J>op<diu»nia se torej vjam jo -kle]ii. do katerih nas dovajajo zoologija. geologija rn oceanogra-ti.ja. /,i trdno smemo torej sklepa:;. da je v daljni pre t c »k lost T. p'"ibiižno keneun tcrcijarne do-v resnici eksistiraia Atlantida. !)-'<<da je r.i'ziezala tja do Sridnjc Amerike, polairom«' pa je razauMlIa v manjše kose :n se je "•no poirreznila v mo:\je. Ed!tu
ko
ostanki potonelega sveta mi ona š!iri ailant-jka otočja, ki >e dvi-Vajo »»»e<! afrilesii^l.-Mn <.1 v
a Ji M An.
I»'e<| afrtkanskim o'nvzjein
► * na kal.-re so liaje naleteii Jiji. kažejo na to. la ji- živel človek v t^reijarm dr»bi; le-^enda o Atlant: li s,- je tor.-j laii-ko ohranila po tedanjih sod<Jbni-kih. ki -o pr« dv.-li kata-troTo.
Mori };.ti bo narodoznanst vo
Udi i !<
kazati, da ni prebivale ki >o bivali na
o
koliš u]>odmorskega gor-kega «rre bena. Včasih se tem oz. ni'lju j)r»-javljajo |v>d>morske naravne katastrofe. katerih učinki kot onrr<-m-no valovj« pogosto dosezajo tudi evropsko obrežje. Višine v -redil jem delil A t lanitsik ega oceana mi torej nezanesljivo področje zemeljska oble": vulkanski izbruhi in potrebi so tamkaj na dnevnem re-
1'ehtirueouit. dirik-tni potomci nekdanjih Atlantidov. To bi bil nadaljnji Ln odločujoči dokatz. da je nt on . 'jena tradieija o nekdanji Atlantidi.
da.
Znai.i naravoslovec Germain, ki je proučil živalstvo na Madriii. na Kanaavikih in Kaip-venl-kih otokih, je ugotovil, da r-ma \ uukajšna fauna razločno kontinentalno obrežje. Naš"l je celo znake ki kažejo prilagoditev na
Kongres ruskih upnikov
se vrši v Parizu. Takoj po ol-.'oritvi j.» sprejel koimre-. resolu-no. v kateri ugotavlja, da zvez • .\zorihJ n,<kih s,fVJ tskih republik ni da-I la Francozom nobenih koncesij. iRusika vlada je dala koncesijo !o--edaj le Nemcem (2:"> odst.). An-I gležem C17 ." od-st.) ill Amerikan-j "em '1 od -1.) Kongre«, j- nap.ro-
kla morajo delati otroci po 16 ur dn i\tno. v klimi,-ki je skozi šest mesecev neznosna. Rudarji morajo Mtri dnevno 20 inr pod 'zemljo. Nedeljskega počitka ni nikjer. Kitajska vlada ni mogla pri tem
Po dveh letih sta se pobotala, toda Irca tudi to pot ni bilo k poroki. Nevesta sa je *pet tožila in nepoboljšljiv ženin je moral v ječo.
pietinjxko življenje. Tudi ireolo- i 0'ancosko vla<lo. da mora l.re-z-.Ške plasti na Kanarskih otokih so	,,r' varovati francoske inte-
podobne onim na afrikanskem o-. v	k' jih zastopajo
brežju ter vsebujejo enake vwtn :	trgovci, industrije! in
mehkužcev. Iz tega dejstva fl1|;1,,čniki. sme sklepati, da so ta otočja bila
r.ekrč zvezana z afriškim obrež- Nove	obsodbe in justifika-
jem, da pa jih j.1 pozneje ločila j	v Rusiji,
kaka potrebna katastrofa.	j Vrhovno sodišče v Min-kn ie
Dejstvo je tudi, da <e neka vr-j obsodilo na smrt st.aro žensko Vik sta praproti, adiantum. ko so jo tori jo Kovrigo in tovarniškeira de-v fosilnem stanju našli na Porfu- lavea ("Jerkača. ki sta baje. voliu-gaV-ikeie. še danas živa nahaja na ! nila za Polj>ko. V Kijevu so ju-Kanai*skih otokih in Azorih, v; stificirali bi\S;eira ir-nerala rdeče Sredozemskem morju ter našili i armade Bela vina. ča<tnika Svano-štirih atlantskih celinah. Ta ge<»- va in maglstratna uradnika Vla-grafična razdelitev kaže na to. da sova in Šelekova.
ADVERTISE in GLAS NARODA 1 dSjcev.
Lord Birkenhead o Indiji.
V- lordski zbornici je podal državni tajnik za Indijo, lord Birkenhead zanimivo izjavo o angleški politiki napram Indiji. Meti drugim je izjavil, da bi eventuel-na izguba Indije ne pomenila za Anglijo v s «danjih čafsih nobene škode, temveč celo gospodarski dobiček, ker se dandanes ne more več izrabljati pravljično vzhodno kraljestvo. Na indijske očitke, da vsiljuje Anglija sistem zapadne ustave, je odgovoril, naj skuša vzhod sani postaviti lastim refor-l me. ki bi ugodile zahtevi indijske I večine. Zmotno je mnenje, da je Indija po*«eben narod. Indija je o-?emlje, kjer živi različno prebival- j f-rvo z devetimi vt-Hikimi verami in s 130 jeziki. L*ml Birkenhead sc je končno zavizel za popolno i državljanska enakopravnost In- ^
ANTHONY BIRK
HIŽNI IN SOBNI SLIKAR iN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. BOJAKI, PREDNO ODDASTE DRUpEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 2854J
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, N. V.
GLAS NAHODA. 4. AVG. 1925.
Kapitan Marryat: i
JOSEPH RUSHBROOK
Zay*
Glas Naroda" priredil G. P.
9	(Nadaljevanje.)
—	Ilaizvente^a pa sem našel, da je bila dklenjeua kupčija dosti boljša kot sem si mivlil. kajti denarja ima v izolbilici t«r ga daje še vedno na -tram. — Ko sva bila pora>euna en truden, sem zap&zil. da »pričakuje <h1 m< ne, da j"i bom »stavil par vprašanj plode njenih financ. Tega pa nis«im storil in (konečno mi je (sama zaupala, da ima sedenunajst tii>oe 1'runtov in da ji prinese gostilna vsako leto na-daljnih tisoč. Rekel sem ji, tla m« to veseli, a previdno molčal. Niče- ar nvseni vtzel oil nje, a sedaj sem ji zaupal, da je prišel v mesto neki moj prijatelj, kateremu sem dolžan nekaj dinarja in ona je vsak način hot tla, da ga povrnem iz njenega. Tudi sem jo pri-čel ljubiti kot nisem še nobene d nage ženske na svetu, ker ima ne-broj dobrih lastnosti, čeprav ne postave angelja.
—	Prelistavati me moraš svoji ženi, Mc&hane.
—	fA naj m. tč-jim veseljem, — je odvrnil major.
. * r «
Deveto poglavje.
—	In sedaj. O'Donahue, — je nadaljeval Me Shane, — če se nisi naveličal moje družbe, bi rad izvedel, kako se ti je godilo odkar sva (še zadnj krat videla. Poročaj mi natančno, a bolj na 'kratko, ker mislim, da t'» je že moja povest utrudila.
—	Hočem ti poročati natančno, čeprav nisem doživel ničesar posebnega ter ni i,zid mojih zadev tako srečen kot tvoj. Bil sem na številnih krajih ter sestal z ljudmi, katerih bi drugače nidar ne spoznal. Videl n m dosti lepih deklic, ki so bile revne kot cerkvena miš in dosti grdih, ki so bile petič ne. Pri prvih sem se moral zadovoljiti /. ugledom, a druge s>o mi dale večkrat jvrecej opravka. Dobil s« tu do-iti košaric, a bi se bil tudi lah'ko poročil sedemkrat ali osemkrat. Sploh ti hočem zaupati, da sem vid il izza najinega zadnjega sestanka le eno bitje, ki je napravilo name litis kn ki bilo vredno siopiti na mesto mojega nedosegljivega ideala. Bojim se pa, da je za v dno izgubljena zame.
—	Nočem torej še nadalja govoriti o tem. Lahko si misliš, da se liočerm poročiti z boirato. Vedno pa se nekaj stavi na pot, da me odvrne od tega koraka. Bo-ginja sreče je dosed a j prekrižala vse moje načrte. Sedaj trpim vsled revščine. Ena stvar pa je gotova. (V
POROKA VANDERBILTOVE HČERE m\
.............." ., .
t'HOIKWOOO A UNMKWOOO. M. V.
Na sliki vidite Vandcrbiltovo hčer Murinl, ki se-je 2~>. julija poročila s Frederickom Churchem.
no zadevo in da bi vze!o/ jireveč časa, da bi jo pripovedoval, ker ■sem že zaspan. To jo je napravilo še bolj radovedno in natančno .sem ji navedel e.ilo povest kot >i jo sam pripovedoval, — kako prihaja zima, ne da bi mogel ti izpolniti svojo idbljubo. Sedaj pa ugani, kaj je rtikla ia dobra duša!
—	Če me ljubiš, MacShanc- in če hočeš biti svojemu prijjatelju hvaleiten za svojo prejšnjo udugo, mu nesi jutri toliko denarja, in še več, da bo mogel izvršit i svojo naka.no. Če dobi s tem svojo drago, lahko povrne denar, — če pa ne, .se midva tudi ne brigava -za denar.
—	To je zelo prijazno od tebe, draga moja. — sem odvrnil, — - w .a v takem slučaju boš morala reči da še k n ki drugi stvari. To 'bo
boni vzel kako deklico radi njenega dna rja, ne bo tega nikdar «'.)- težka kupčija ter ho mogoče potreboval mene. Ali bi ne imela nič čutila. Postopal bom dobro ž njo.	'proti temu. draga?	»
—	Prav imaš. ti si fin dečko. Vdove se bodo metale za teboj, kajti moraličen mož si, ki dela čast stari Angliji. Oprosti, O'Donahue, — če ni to nikaka (skrivnost, — 'ko je bila ona mlada dama. ki te je tako zmešala, da si mogel potzaibiti na dfrmgu?
—	Sestal s>em se ž njo ob Oulberlandskih jezerih, tekom neke zabave, na katero sem bil povabljen. Deset dnisitm se nahajal v njeni družili, na različnih mestih. Bila je inozemka visokega rodu.
—	Sveta nebesa! Ali misliš re.sno?
—	Da. ter ima, kot sem izvedel .*l njen,aga spremljevalca, ve-samo po sHbi uajiepai užitek, tako'oficir /e prej natančno zarisal v lika posestva na Poljskem. Taka je kot si jo človek želu, lepa, du-'spada nočna vožnja na morju k ' karto označil točk-, kjer se kurza hovita. CJovori anglešiki in še več drugih jezikov ter je stara dva najzanimivejšim doživljajem. Ne Mnenja, izmeri in povsod popisa!
(Dalje prihodnjič.^
Nočna vožnja ob jadranski obali.
Na Jadranu, v juliju. , žnjo. Kurze (-smeri vožnje) za ee- *ev ter nad 400 grebenov 111 v [aikor je potovanje po morju 1» določeno progo j- navigacijski mo,r3»- Svetilnike in maloštevilne
........ ...__:r .» _ t i v i -
pride brod v novi kurz, postavi krmilo zopeit v -sredino.
Komaj je to izvršeno, že javlja opazovalec na levem loku, da m«o pasirali bahački svetilnik. Kurz se zopet izprrmeni. Že prej smo pred seboj v daljaivi opazila svetilnik Sv. Katarine kot inovi kažpot. O-pazo.valec na vzvišenem delu komandnega moHta nima drugega dela, kakor da javlja svetilnike in smer vozečih ladij, ki se prikažejo na obzorju.
Taiko vozimo od svetilnika do .svetilnika in se izogibamo nevarni bližini suhe zemlfl1 in plitvin v morju. V naših vodah ji* nočna vožnj i razmeroma Ialuka. ki ir je malo prometa in navadno tudi nt nnirie. ki bi ovirala razgled. Drugačna je stvar ob angleški obali od K mala proti Londonu. Vsaik hip srečaš parnik, ki vozi proti lebi. gosta megla zastira njegovo luč. tako da ga opaziš šele. ko je v neposredni bližini. Vendar par-tiiki vozijo z nezmanjšano brzino. time is monpy! Ko kapitan sluti, da mu prihaja drug parnik nasproti, zažvižga v svarilo in drutn odgovori. Dostikrat se žvižg drugega parnika zasliši šele v trenol.ku, ko parnik že ob boku drvi mimo. tako da je naravnost čudež, da ni.-t a trčila drug v drugega. Kapitan pa slamo s hladnokrvnim 41 All right!" kvitura pre stano nevarnost.
Znanec mornar mi je pripovedoval. Tin se je pred vojno vo/i! oh angleški obali v gosti nočni megli in da so se mu lasje ježili na tej vožnji. Se bolj začudeno je gledal zjutraj. ko so med potom videli več na pol potopljenih paril ikov, ki so se v noči ponesrečili vsled kairamboila -in ise umaknili na plitvino ob obali, da niso popolnima potonili. Iste bi se laliko zgodilo tiudi n jim.
Pri nas te nevarnost i ni. da sira v no je severovzhodna obala .Jadranskega morja komplicirana, ker ima nad 700 otokov in otoči-

Kretanje parnikov - Shipping New
S3
ali tri in trideset I t
.— Oprosti, kako pa se piše.'
—	Kneginja Čartorinski.
—	Kaj, kneginja 1 Ti si drzneš zaljubili se v knegifijo?
—	Ne prihajam iiz Iiske, McŠhane in princetsinja je predvsem«ske orilMltaeije. Navigatomo pa tudi ženska. Pri moji veri, zaljubil hi se culo v papeža, če bi bil ta-1 uočna vožllja na «1^0111 mor-
ili i>Li minočne vožnja na odprtem oceanu, ki je gotovo t tuli zanimiva, ker čl o v elk lahko opazuje nebeški svod nad seboj brca zenicij-
j<u ne raz.liku.je od dni Vne vožnje. Čisto druga je stvar z vožnjo med

ko lep kot pravijo, da je bila papežinja Ivana.
—	Verujem ti, O Donahue, da bi bil zmožen storiti kaj takega.
—	Nisem se le zaljubil vanjo, temveč taiko zamaknil, da bi jo vzel tudi če bi bil jaz milijonar, ona pa revna deklica. Mislil s, tmj^ bogata razclainjena obala, že, da ne znam več ljubiti in da je moje srce trdo kot kremenee. Prenočili tsmo usidrani prt-kot >rce oderuha. Svojo zmoto pa sem spoznal, ko .je bilo prepovno. |Xovim ?radom Prihodnja noč je
—	Ali ti je ona vračala nagnenj ?	,,ila doložeiia za amf no vožnjo. Čez
—	Brez pretiravanja lahko rečem, da ji nisem bil brezbrižen. V(|an smo ^InK še v novogradskem Pet minut predno sva >c lot'-ila, sem bil sam ž njo ter porabil to priliko, da ji povem, kako hudo »mi je ločiti se od nje. Povsem odkiito sem ji tihli pojasnil stanji* svojega siva, čeprav je notranja vshiče-nost ^koro zadušila moj glas. Prepričan sem. da je čitala odkritost mojih čustev na mojem obrazu, ker je odvrnila :
—	Če je to. kar pravite, resnično, se bova zopet sestala v Pe-trogradu tekom prihodnje zime. Zdrausitvujte, pričakuj 111 vas.
—	To poni en j a približno: — Ne izostami!
—	Seveda. Odhrnil sem, da sem trdno oklenil sleiliti njenemu pozivu, čeprav sem bil v -vojeni srcu prepričan, <la ne bodo moje financ dopuščale takega <izhia. — Stvar je torej končana. Rad bi šel, ne le v Pelrograd, temveč krog celega sveta in povrhu še na severni točaj. če bi mi na ta način nudila prilika, da jo vidim.
—	V slabem položaju si. Zdrobljeno je- tvoje srce in tudi tvoje finance. Pri moji veri, pomilujem te. a tako je pač na svetu. Ali naj jutri zopet pridem Če ti je všeč, te hočem predstaviti svoji ženi.
—	Zelo me ho veselilo obiskati tebe in tvojo ženo. Naj vama da Bog ohilo sreče iu zdravlja. Stoj, poklicati hočem svojega d č-ka, da te spremi * ven.
—	Pa res, O'Donahue, čeden dečko je to. Trna oči kot sokol Kje si ga pobral ?
—	V Saint James parku.
—	Priznati moram, čuden prostor, da si je izbere človek služabnika.
—	Ali Si še spominjaš Rushibre>oka. ki je služil v moji kompa-niji? ^
—	(Jotovo, bil je tvoj najboljši vojak ter izvrsten lovec," ki nas je zakladal z divjačino.
—	On je njegov sin.
—	Sedaj se spomnmi. Zelo podoben mu je, čeprav igleda dosti boljše.
O'l>onahne je še sporočil svojemu prijatelju, kako je našel elečka, nakar sta se ločila.
Naslednjega dne, oh Isti uri, je MeShane zopet obiskal svojega prija-tedja.
O'Don«hue je bil že oblečen tor pripravljen iti ž njim.
—	Ne, dragi obisk pri moji ženi ni tako nujen, kajti inoram ti povedati še nekaj, kar jo ;bo napravilo lepwo v tvojih očeh. Povedati ti hočem, kakšen pogovor se je vršil včeraj mtd nama. predno Mva zaspala. Opustiti hočem vsa vprašanja, *ki jih je ritavila glede tebe ter komplimente, katere ti je delala za tvojim hrbtom. Rekla je, do je bilo straiino letpo od tebe, da si mi posodil denar in da tp ima radi tega rada, nakar sem jaz odgovoril, da mi je žal, ker ni-, sfhajboljiše'volje ter 2i*tiš celo nesrečnim. Vprašala me je, kaj je Vrrok tvoje žalosti, a jaz *etn ji le reftcel/da gre za neko ljubav-
kurzne kote. Električar pripravi in kontrolira spoje za vs.* potrebne luei na broditi. Oh solnčnimi za-hi'dii se luči prižgejo, vožnja se mi daLjujc. Nebo, je oblačno in 'kmalu se -t' nini. Za navigacijo je temna noč ugodnejša kakor mesečina, ker je moti delna mesečna raz-mnogimi otoka, kak; or nudi 11a- j svetljaiva iu luči na obaili j a« ne je
odsevajo.
Uživamo divno lep pogled. Nn morju se žarijo acetiVaike ribičev, na obal razkošno razsvetljeni Za-dar. Gledamo v, d«Ijnogfle«li in o-pazuji.iuio maloištevilne goste, ki s< d" v kavarnah, motrijo naš brod in menda na poiUagi vo/nih <dov
morju. Predpoldne smo porabili, tla v čolnih jadramo v izlivu Zr-manje. Pihal je iztočnjak. Torej ravno nam nasproten vet< u-. Con-j ugibajo kateri parobroel bi to ivte-tra vemtuni non est navigaaulum,! gnil biti. Pa ga ni v dnevni an reje staro mornarsko pravilo. Mo- du. Pred tednom :sano se i>o dine-rali smo torej lavirati. tj. voziti vu v nasprotni -meri peljuli nnimo
cikeak. najprej proti severovzhodu do obale, potem proti jugo\-z-hodu do nasprotne obale. Tako muo se jKilagoma j*ribližm'ali svojemu cilju na vzhodu. Naš kuter, ki je veslanj' taiko nermltio težak. s<* je pr.i jadranju na dve jadri kaj dobro obnesel. Po tretjem ovinku nas je srečno zaneslo v listje Zrinanje
Spodnji tok Zrmanje tvori «_rlo-bok vijugast kanjon. Na obeh straneh štrlijo kvišku visoike ste-iz apiienoa, rdečkastega od bavksita. Jadranje v ozkem reč-' nem koritu jvroti vetru in proti toku je bilo izključeno. Posprari-li xtno ja<dra\in jaiiliole ter jadrali 4—S km i>o roki navzgor. Ko smo se 11 a gledali Zrmanjine slikovitosti. smo se obrnili, zope razpeli ja-«lra ti r se z ugodnim vetrom hitro vrnili na br*>d.
Popolelne ob 4. smo zapustili svoje 4*idm»če. Skozi e>ze»k, reki podoben kanal smo prešli z Novo-gradskega morja v širok Planinski kanal. Ob vznožju veličastno razdrapanega Veiebita smo ]>lo-vili do Ljmbačke soteske, ki Tbči severno dajlmatinsko kopno od o-toka Pa ga. Vijugasto i>ot s-kozi 3 kanale,, in tri zaliv smo prebrodili po dneivu tor ob"solnčnem zahodu krenili <v jugon zmlno smer v Radarski kanal m«l kopnim in o-toko jn«. Ugl j anom. Delajo se priprave za nočno vo-
Za-dra. Na obali so tnije lokali e-den zraven tlrugega. kavarne iu restavracije. Prva je <lra.piMana zel.110. mize, stoJi. plahta nu šotoru, vse je zeleno. V drugi je Aise-iii-lo, v tretji pa vse rdeče. Evo ti italijanske trikolore! T eat m licu a poza miših prijateljev in za\i zni-kov! Sicer pa je jZadar mirtev po dnevu in po novi.
Ko -1110 pasirali Zadar, s kura menja /a nekaj stopinj. Brod vozi naravnost proti svetilniku na oto-iču Babac. ki blizu Biograda lež.i med kopnim in vočjim otokom Pašuianoan. Prekin,jena l>ela kič te-ia svetilnika je sigun n kažipot za ladje, ki vozijo ]>roti jugu. Na desno od nj ga se svertUka prekinjena rdeča luč pašnianskega svetilnika. Tega paKtra.ni onralo pivd otokom Babcem. V treaiotikn, ko nam je jvišman^ki svetilnik ob boku, izpremenimo kurz na desno, da se izognemo Babcu. Da se ta trenotek iKitanično določi, v ta namen služijo posebni aparati za vi-vriranje na kompasu, a tudi na o-Mi straneh komandnega mošta. Aparat «e j>osrtin.\-n tako, da je smer viziranja pra\-okotna na «mer vo-žnje. Opazovalec čaka pr.d aparatom in gleda kilaj mu pride svetilnik v ?rmer viziranja, v te»m hipu <la vodeči oficir povelje-"Krmilo na desno!" in obenem napove novi 4bhv,. Krmilar za vrt j krmilo, gleda na kompas in ko
8. avgusta:
George^Tuhlnffton, Bremen; Orbita, Hamburg.
11.	avgusta:
Reliance, Hamburg; Columbus, Cherbourg in Bremen.
12.	avgusta;
Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen.
13.	avgusta:
Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta:
Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Urea, Hamburg.
18.	avgusta:
Presidente Wilson. Trat.
19.	avgusta:
Aqultania, Cherbourg. Suffr»»n, Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg In Hamburg.
20- -*vgusta:
rtelgenland, Cherbourg; Cleveland. Hamburg.
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg; Stuttgiu-t, Cherbourg in Bremen.
25.	avgusta:
Resolute, Hamburg; Sierra Venta-na, Bremen.
26.	avgusta:
Bereiigarla, beau, Havre; men.
27.	avgusta:	•
Zoelaud, Cherbourg; Ohio, Hum-burg.
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg.
2. septembra:
Mauretania, Cherbourg; DeOmsse Havre; I'res. Hard.tig, Bremen.
Cherbourg; Rocham-I'res. Roosevelt. Bre-
3. septembra:
C^olumbus. Cherbourg in U-ei it-n; Lapland, Cherbourg; AU» rt Italliu. Bremen.
5. septembra:
Paris, Havre; Leviathan. Chtr-botug; Orbita, Hamburg.
8.	septembra:
Martha Washington, Tftt; R'-lianoe, Hamburg.
9.	septembra:
Aqultania, Cherbourg. George Washington, llrri^n.
10.	septembra:
I'lttslnirgh, Cherbourg.
12. septembra:
Majestic, Cherbourg;
15.	septembra:
Republic, Bremen.
16.	septembra:
Rereiigar.a, Cherbourg.
17.	septembra:
Relgenland. Cherbour Heutsch-land. Hamburg.
19. wptembrr.:
Ol>nipic. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Suffren, lla\Te; orJuna, Hamburg; America, Bremen.
22.	septembra:
K« solute. Hamburg.
23.	septembra:
Mauretania. Cherbourg: Zeeland. Cherbourg; tihio, Hamburg.
2G. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt Bre-mcn.
30 septembra:
Aquitajiia, »'lierbi.urg; Pies. H»rd-ing. Biemell.
Naravnost v Jugoslavijo
Potujte na velikih parnlkih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur * železnico. Nobenih vizejev ni treba.
IZLETNI ŠKi) Ol>PL11 TJ E
PRESIDENTE WILSON
18. avgusta
MARTHA WASHINGTON
8. septembra
Cena ilo Trsta ali Dubrovnik ?.. r-.iz-r«-d $lo<». z vojnim davkom; tja in nazaj samo $162. in vojni davek %!>. — Železnica iz Trsta «!<• Ljubljane samo $1.20; d-> Zagreba	do Belgrada
H.7r>. Vozni 1st iz Trsta do New Vork samo $lo7.r»o
Posebne cene 7.a tja in naz;\J. Najbolj cena in udobna proga za potovanje.
COSUUCH LINE Of TRIESTE
Phelps Bros. & Co. * We,tvst:-
r	New York
parnike opaaiš že od elrfleč. lvjipi tani trgovskih in potmiakiLh parnikov niti ne -rabi jo vizimih aparatov. Oni toeno poznajo svoje pro-pe tn vozijo po njih kakor 'ijaker po ljubi jamskih ulicah. Svetilniki kažfjo pot m eel otoki in ifrri*hcni Zato je neobhodno patrelbno, da t; Kvetilnika brezhibno fiuikeiomra-jo. O enem naših prenunot^ih mini >trov se pri|>ovednje, da se j' kot minister iprosueta endiil. čemu toliko tidi svetilnikov, in da lii hotel odobriti /dalkov za n.fe, eei naj si parniki sami sveitij-ri. kakor svetijo avtomobili. Pa to je metnela samo hudobna ibajka, s-\-ctilniki svetijo, torej so kresliti gotovo bili dovol,>»Mii
C'iim ožji in eim bolj zakrivljeni je kanal, tem vee Kvettilutilkw tre ba. ela ladj^ najdejo ejigurno j>ot eul ovinKa do ovinka. Kanal S?. Antona pred &ibenikom izj»ltxla kakor .prižgamo 'božično drevesce. Prispe li Smo do njetga dve arri po-polnoči. Nas /broel dvigne rdK*o in belo Luč, prvo nad drugo. To je za stražo pri vhodu v kanal znak, da že-liino v kanal. Aiko je« vhod v kanal prost, divigne straža dve zeleni luči in brod nadaljuje vožnjo Signalna postajla na šibeniSkem graelu vitli to in dvigne dve rdeči luči, s čemer ope>zarja, da z nasprotne strani i«i prost vhod v kanal. KapitaJt, kji kljurb temnil znamenju vozi v kanal, odgovarja za eveivtuaino nesrečo.
Rližanio se sivojemu toikratmemu t-iljai. N"a povelje "Na x-'eiz!" hirti vsak na me«to, ki mu je el o loč en • za manever prista.jamja in odhoda. Sir roj se ustavi. Bro<l vozi počasi. Rekiektor osvetljuje luko Ln išče plihtaeo, na 'ka.tero «e brod naj pni veže. Spušča se čoln v vodo, nje»gova posadka vzame vrv ter vesla prati plutači. ki se jasno vidi v reklektorjevi luči. Vrv Je privewina na plutn^o, na brodu potegnejo krepke roke za drugi konec vrvi. Deloma ^ed ostanka rnergije lastne Vožnje, deloma v-«leel potezanja \-m-i se brod pomakne tik do pliatače. Sedaj se spusti veri-ga. in z njo se -hreni elefini-ti\"no in sig'nmo prikopči.
S (tem je končiana nočna vožnja, st.rojarjem se oelzvoni, tro-bač zatrobi "valjnrt " sftraže prevzamejo svojo akkžbo, pod kotli se
xizdrziiji* -samo "mali oge-nj". Vsi. ki imajo službo, hitro poiSiVjo •voja li-žisča. zavinlajoč da bo počitek kratek, ker -na sev«ro\*z hoilu st* ne»i*na t»»iita že sumljivo razgrinja; prvi znak Kojx-t se pu-rajajoče«a elneva.	F. V.
CARIGRAJSKI PSI
^'ai-igrad j»> oil nekdaj .slavil kdl mesto psm*. V vsakem starejšem potopisu čitamo o krdelih psov, ki ko se klatili po Carigrad skih ulicah, in noben'profc.sor znm ljepUja ni pozabil omeniti psov kot posebnost, nekdanje turške prrstoliee. Carigradski psi ni^o !>ili domače živali, ki imajo vsak svojega gospodarja, nego >0 ^• Hatili po ulicah brez stalnega bi valeča kot divje živali, ki bi bih vsakomur nadležne, samo Turk-so jih mirno igfledali. Psi so psi tn-di imeli svoje zasluge za mesto ker so pojedli vse pomije in dru go nesnago, ki je v Carigradu po ulicah nikoli ne manjka.
S> idnji-č so se ti psi tako r.ii?.-množili, da so.se jih naveličali ee lo potrpežljivi in leni Turki. Me-^na občina je 'začela razmišljati kako bi se »znebila te zaltige. Po dolgem posvetovanju so sklenili poloviti vse pse. To sicer ni bilo posebno lahko, vendar si je pn »novtna uprava pomagala na Tn način, da je določila za vsakega p-a posebno nanjrado. T T jote ps-so preipeljali na osanuljeni otok! blizu Carigrada, kjer so jih izpti -<iili. Bil« jih je toliko, da so pokrili ves otok. toda takoj po prvi plimi ce je to število skrčilo. Va lovi so jih mnogo odnesli. Ti sn Kili se sreAni, kiir so kmalu utoni li. Druge pa je čakala kruta uso da. Brez hrane so begali po ska-
lah. tulili iti opozarjali s tem pašnike na svojo n«->reeo. l'e/. nekaj uni je iuljenje na otoku utihnilo. Vsi p>. so od lakote poginili. Se dolgo je bilo vuleti na otuku ku-p:- kosi i — zadnjih ostankov en rigradsUih psov Zdaj je < arigrad Vne-sto, v kali leni je najmanj psov.
Kako se potuje v stari in nazaj v
Kdor Je namenjen potovati \ itarl krmj. je {udKebuo, dtt je n* tankim ixiu«Vn o potnlb HatlU. prt ljagl ln druglb stvareh.
Pojasnila, ki ram jih samoreaa (lati vmIihJ naSe dolgoletne lzkinšnj' Vam bodo gotovo v korist; tudi pri poročamo vedno le prvovrstne par-olke. ki Imajo kabine tudi v 11L raaredo.
OImmio nove nsMelniAke ^o>t»ve
kt je stopila v veljavo H 1. Julijet« 1M24. CHinoreJo tudi nedrtai vljnn dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako {»otrehuo tudi df(J tozadevna dovoljenja Izdaja cene rain! naitelnfSk] komisar v Wnnli Ington. D. C. Proftnjo ra tako d> voljenje »e labko uapravl tudi Mew Yorku pred o<ljs'tovanJ**m t»-se IHiftlje prosllcn v stari kraj ■>■ ^►m nanovejBe odre<lbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Cel! dobiti sorodnika al svojea ~\z starega kraja, naj nam prej plBe ra pojasnila. Ia Jngowla ▼Ije bo prlpuSčenih v prihodnji! treh letih, od t. julija 1924 naprs vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa aamorej dobiti sem žene In otroke do 18. 1* ta brea. da bi bill Stetl v kvoto. T rojene osehe se tudi ne štejejo kvoto. StarlSl In otroel od 18. d< 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. PlAlt« ■ pojasnila.
Prodajamo voane liste mn vse pr«
te: tudi preko Trsta samorejo Jo goslovanl sedaj i>otovatl.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.. New York
POZOR!
Rojakom v Indian Head, Fayet te Co., Pa., in okolici naznanjamo, da bo prišel naš uradnik, Mr. VI. Fremni, začetkom avgiLstta tja na dopust. Na stani il se bo pri soroil-nikih ter izraliil priliko, da obisfe naše prijatelje ter jam šel na roko s kakim nasvetom iti pojasnilom.
Frank Sakser State Bank.
Prav vsakdo—
kdor kaj ličej kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT ▼aakdo priznava, da imajo Čudovit uapek —.
MAT.I OGLABI
▼"Glas Naroda"
-
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce Ia o brtnike, pri katerih kupa jete ali naročate in rte ■ njik postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v liatu (4G1a« Naroda", B tem boste
Ivztregli vsem.
Uprava "Glaa Naroda'