63. številka.
V Ljubljani, dne 22. januarja 1916.
III. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60. za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo začelo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
DELflVE
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enosk lpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin-, pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri eelo-ietnili objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane pelit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. ■— Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Sodrugi! Sodražice!
Strašne rane seka vojna delavskemu razredu. Delavske družine životarijo v bedi in skrbeh za vsakdanji kruh. Očetje in starejši sinovi so že mesece in mesece na bojišču, žene. matere in otroci se pogrezajo čim dlje bolj v revščino. Delavec živi vedno — naj bo vojna ali mir — iz rok v usta. Prihrankov nima, s katerimi bi si pomagal v dnevih brezposelnosti in pomanjkanja. Strokovne organizacije sicer pomagajo kolikor le morejo, a izčrpati ne smejo svojih skladov, ker jih čakajo ravno po vojni težke naloge. Družine vpoklicanih delavcev dobivajo državno podporo, ki je pa seveda odmerjena po razmerah mirnih časov. Ali danes je dosegla draginja tako stopinjo, da so te podpore komaj za kruh. Otroci prezebajo v strganih oblekah, delavski domovi so mrzli, delavske žene žive v obupu, ker nimajo sredstev, da preskrbe svojim otrokom toplo obleko. Ali tudi one delavske družine, katerih očetje so ostali doma in še delajo, žive v pomanjkanju, ker ne' narašča njihov zaslužek sorazmerno z vsak dan hujšo draginjo. Solidarnost proletarcev, ki se je izkazala že neštetokrat, naj pomaga tudi sedaj!
Slovenski proletarci, slovenske proletarke! V imenu v^eh bednih delavskih otrok, mater in družin Vas poživljamo, da prihitite na’pomoč! Vemo, da težko utrpite ravno v sedanji draginji, ki pa niti ni še dosegla viška, vsak vinar. Vemo pa tudi, da smo še vsikdar uspešno priklicali Vašo požrtvovalnost in zato ne dvčmimo, da se odzovete našemu klicu tudi sedaj, vsak po svoji moči.
Podala Črne gore.
Podaja Črne gore navdaja narode osrednjih držav z nekakim zadoščenjem, in sicer čutijo radost nad daleč vidnim uspehom tako prvi državniki kakor tudi najsiromašneji sloji. Ta dogodek je prvi znak, da mineva pri nasprotnikih upanje
Podpisani zastopniki delavskih organizacij so osnovali, »Podporni sklad«, v katerega naj se stekajo vinarji razredno zavednih slovenskih delavcev in delavk in iz katerega naj dobivajo podpore organizirani delavci in njihove družine.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico je položilo temelj temu skladu z znatnim prispevkom 250 K, da počasti spomin prerano umrlega sodruga Ivana Klemenčiča. Prispevali so še drugi sodrugi, tako da je nabranega okolo 400 K. — Vsak prispevek bomo izkazovali v »Delavcu«. Dobrodošel je še tako majhen znesek. Prispevke pošiljajte na naslov:
Alojzija Šiebi, Ljubljana, Franca JožeSa «estta štev. 5.
Sodrugi, sodružice! V težkih časih Vas poživljamo1 v imenu preizkušene razredne delavske solidarnosti, da pomagate lajšati bedo delavskih družin. Ker pa vemo vsi, da nam ne pomaga nihče, če si ne pomagamo sami in ker vemo, da ne smemo izgubiti nikogar iz naših vrst, če hočemo delovati po vojni za naše visoke, plemenite cilje, zato Vas kličemo v najtežjih dneh. Prepričani smo, da najdemo odprta srca pri vseh naših sodrugih in sodru-žicah.
V	L j u b 1 j a n i, 18. januarja 1916.
Josip Kopač, s. r. Anton Kristan, s. r. Ivan MSinar, s. r. Viktor Zore, s. r. Josip Zupan, s. r.
na zmago. V tem pravzaprav tiči veliki pomen tega dogodka. Kot država pomeni Crna gora kaj malo. Svoj ugled in svoj vpliv se je imela Črna gora zahvaliti svoji naravni lega in treznemu trgovskemu duhu svojega vladarja. Kako bo vplivala podaja pri čveterozvezi, o1 tem danes še ni mogoče podati zadosti jasne slikp, ker še
niso došla poročila o vplivu na javno mnenje v čveterozvezuih državah. Da se je prav Nikita, ki je veljal pri prijateljih in sovražnikih kot najizbornejši politik med balkanskimi knezi, podal in ni zapustil svojo deželo ter čakal, kako bo usoda ukrenila z njegovo deželo kakor je to storil njegov srbski zet, in s tem pretrgal vse vezi s svojimi zavezniki, bo med prebivalstvom ententinih držav pač jako vplivalo.
Nikakor ne moremo pričakovati, da bii ta podaja zmanjšala upanje ententašev ria zmago. Vzrok tem nadam je le bojazen pred posledicami tega poraza. Verojetnost je po dogodkih nehote večja. Dasi je Črna gora najslabejša državica, je vendar nje podaja oprostila večjo vojsko, ki se bo porabila sedaj na drugih frontah; zahodni Balkan je sedaj z malo izjemo pod vplivom osrednjih držav-, in kaj to pomeni, sklepamo lahko iz nervoznih akcij entente na Grškem, s katerimi hočejo zakriti svoje poraze in pokazati svojo moč. S takimi podjetji hočejo prebivalstvu prikriti resnični položaj in zabraniti, da bi se jim usi-lil mir, in če bit hoteli svoje nade naslanjati na ugodneji vojni položaj, bi se prav zaraditega utegnili motiti.
Nadejamo se pa, da bo podaja Črne gore marsikomu, ki sedaj bere le o barbarskem ravnanju s premaganci, dala priliko, da se prepriča, o honetnem ravnanju s premaganci, čim se izvrši razoroženje Črnogorcev, se prično mirovna pogajanja, od katerih je odvisna bodočnost Črne gore.
Poganjanja morda ne bodo glede na osebnost pogodnika prav lahka. Šele pogajanja bodo pokazala, če je mogoč mir med Avstrijo in Črno goro ali ne. Nikita je bil prebrisan trgovec vedno, ki je, ne posebno strog glede svoje vesti, znal iz vsakršne situacije pridobiti zase največ koristi. Edina njegova velika napaka je bila, da se je morda ob pričetku te vojne postavil na nepravo stališče. Imel ni pravzaprav nobenega vzroka, Avstriji napovedati vojno;'storil je to le, ker se je nadejal, da mu bo to koristilo. Njegov račun se ni obne-
LISTEK.
Lovten.
Avstrijske čete so zasedle goro Lov-čen ob svojem prodiranju v Črno goro. Tik ob dalmatinskem zalivu Kotoru se dviga proti nebu kakor strm kup skalovja Lovčen 1742 m visoko proti nebu. Na posameznih mestih ima do tisoč metrov visoke strme stene in zre na eni strani na srednje Jadransko morje, na drugi strani na Cetinje in črnogorsko kotlino.
Kotor in Toledo v kotorskem zalivu je drugo avstrijsko vojno pristanišče. Lovčen pa strmi nad njim in obvlada zaliv kotorski, še bolj pa kraljevino Črnogoro, zakaj ob Lovčenu se razprostira stara Črna gora, to je štirje kontoni, oziroma prvotna črna gora. Zunaj teh meja so šele
Brda in za njimi pokrajine nove Črne gore: Kolašin, Vasojevič in Kuči, ki jih meji z one strani albansko pogorje. Kdor ima Lovčen je gospodar vseh rodov po tem ozemlju tja do severnega albanskega po1-gorja in tja do Loma in Dormitorja, dveh drugih črnogorskih gora proti Limu in Tari. Nikakor torej ni čudno, da so se jeli tam bivajoči rodovi zavedati važnosti teh gora in so jih opevali v pripovedkah in pesnih.
Pa tudi, za tamkaj bivajoče pastirske rodove je Lovčen, da so njegove stene-gole in raste trava poredkoma le po posameznih delih, vendar le hranitelj tamkajšnje ubožne civilizacije. Zakaj 365 studencev izvira na njem, dar Vile gorske* vile z Lovčena, za tam prebivajoče rodove. ki jim omogoča, da rede največ čred ovac v celi Črni gori. Ta kmetiška civilizacija je imela svoje središče do leta 1861. v cetinjskem samostanu, ki mu je po
pravljici zadnji knez Zete, knez Jurij Čr-nojevič, podaril Lovčen. Ko je zapustil deželo bežeč pred Turki, tako pripoveduje pesem, ki jo Črnogorci radi pojo ob spremljanju goslarja, se je prikazala gorska vila lovčenska pastirju, ki je tam pasel ovce. Rekla je: »Bodi potolažen, le ta bo v Črni gori gospodar, ki bo postavil na Lovčen trden prestol.«
Ko je propadla stara srbska država ob pričetku petnajstega stoletja, so Benečani osvojili Kotor; toda Lovčena in ob njem naseljujočih se uskokoV — begunci iz krajev, ki so jih zasedli Turki — si niso mogli osvojiti.
Škofje iz rodu Njegušev so branili v osemnajstem stoletju glavarjem rodov, da bi se združili za Marije Terezije z Avstrijo, ki so hoteli to izvesti na kljub cetinjskemu samostanu. Potem so prišli Francozi iti general Mormont, Dubrovniški vojvoda je prigovarjal črnogorskim rodo-
sel in najbrže se mu ni bilo treba bogve kako premagovati, preden je okrenil; sporočil je sam že prej italijanskemu konzulatu, da ne mara biti penzionar laškega dvora in da ne misli zapustiti dežele.
Nikita se najbrže zanaša tudi na pravičnost svojega zmagalca. Pogoje bo sicer stavil precej velike, kakor je pri takih obravnavah običaj. Pravo mero pogoditi bo stvar uvidevnih'državnikov. Vsekakor bo umestno; da se čimbolj zadovolji Ni-kito in Črno goro sploh, ker bo to potem mogočno vplivalo med ententaši v zmislu spravljivosti.
Potae zibelke.
Neki nemški meščanski list v Nemčiji je poudarjal, da bo po vojni, če se hoče nadomestiti velikanske človeške izgube, najvažneje geslo »polna zibelka«, in država bo morala storiti vse, da odpravi vse ovire. Navidez je ta problem povsem enostaven. List trdi, da je po vojni vedno kaj hitro naraslo število porodov. Ali bo to tudi po tej vojni, ko so žrtve razmeroma velike, ko je padlo na bojiščih mnogo najmlajših in starejših mož, to je drugo vprašanje, ki bomo po vojni lahko razmotri-vali o njem, sedaj pa bi se nam morda godilo tako, kakor se nam je godilo z raznimi »prorokovanji« o sedanji vojni. Vojna se je namreč razvijala popolnoma drugače nego smo mislili, in. često smo bili razočarani.
Če hočemo vprašanje porodov raz-mo tri vati, se moramo nehote ozirati na socialne razmere. Kaj bi pomagalo, če bi bile po vojni polne zibelke, pa zaradi socialnih razmer umirali otroci kakor doslej ali pa še bolj v najnežnejši mladosti. To bi bilo samo brezplodno žrtvovanje materinih teles!
Mnogo hvaležneje nego razmišljeva-nje o polnih zibelkah je vsekakor ono o tem, kako naj se dvignejo socialne razmere iz sedanjega blata, v katerem umirajo dojenci in mladina zaradi nepovoljne nege, ki jim jo pritrgava družabno življenje. Kako velike žrtve povzročajo v Avstriji večinoma te razmere nam pove »Sta1-tistisches Jahrbuch«. V letih 1911 in 1912 je umrlo v prvem letu 186.449 in 163.927 dojenčkov. Otrok do petega leta je umrlo v obeh navedenih letih 255.993 in 224.364.
V	dveh letih je torej umrlo pod petimi leti okolo pol milijona otrok in od teh ena tretjina milijona dojenčkov. — V desetih letih od 1901 do 1910 je umrlo 2,771.720 otrok pod petimi leti, od teh je bilo 1,979.570 dojenčkov. Ali niso to grozovite številke? Koliko stotisoč ljudi bi bilo osta-
lo	pri življenju, če bi se bila družba zavedala napram njim svoje dolžnosti!
vom, da se naj pridružijo kraljestvu Iliriji, ki ga je ustanovil Napoleon. »Če nočete priznati gospodstva Napoleonovega, bom napravil iz črne gore rdečo goro,« je rekel Marmont škofu Petru 1., ki je prišel k njemu v Kotor z več sto Črnogorci kot telesno stražo. »Pa poizkusi,« je odgovoril škof, »noben Francoz ne bo stopil na Lov-čen; gora bo rdeča, toda vaše krvi!«
Leta 1851. je prišlo prvič do boja med Avstrijo in Črno goro. Spor se je poravnal. Za pol milijona goldinarjev konvencijskega denarja je bila odkupljena rodovom Njeguša na Lovčenu ob morski strani paša. Avstrija je takrat po pogodbi dobila lovčenovo pobočje do 640 m višine od morske gladine. Škof Peter II., Petrovič, pod čegar vlado se je to izvršilo, pa s tem ni bil zadovoljen. Ko mu je c. kr. vlada nekaj let pozneje predlagala, da bi zgradila na svoje stroške cesto na Lov-čen in do Cetinja, je osorno odgovoril:
Da se popravi to zlo, ne zadošča kakršnokoli geslo, parola, treba marveč dela, spoznanja. Treba odpraviti socialne razmere, ki povzročajo te nenaravne razmere in z njimi te posledice. Naloga bodočnosti bo torej potom socialnih uredeb, potom izboljšanja splošnih socialnih razmer, življenskih in stanovanjskih, dovesti razmere na tako stopnjo, da ne bo več ogrožano življenje dojencev in otrok sploh po bedi in premajhni negi. Za tak uspeh treba dobrohotnega dela; besede pa ne pomagajo nič.
VoJsta im gospodarstvo.
Zavzemajmo že napram vojni tako ali tako načelno stališče, prezreti pa vendar ne smemo, da je naša dolžnost, da premo-trivamo najskrbneje vse pojave gospodarskega življenja. To je važno za1 naše bodoče boje. Spoznavamo namreč čimbolj svojega gospodarskega nasprotnika, kapitalizem; spoznali bomo tako smeri njegovega razvoja in uravnali svojo taktiko po njih. Predvsem pa bomo spoznali, da vojna ni konec, marveč silno pospeše-nje kapitalistiškega razvoja. In to pomeni za delavce: nov, vroč boj.
Če natančneje premotrivamo gospodarsko življenje v vojni, opazimo značilne spremembe, smo priče prememb, ki bodo vplivale tudi na naše ravnanje. Zasledovali bomo dogodke v našem gospodarskem življenju in v onem tujih narodov. Predvsem pa morajo tudi naši zaupniki in funkcionarji poiskati v teh dogodkih najraznovrstnejšo izpodbudo za agitacijo. Agitacija in okrepitev, izvedba organizacije, strokovno-organizačna izobrazba, to je za nas najvažneje delo, delo za mir. Dolžnost, ki je ne sme opustiti noben zaveden delavec, če hočemo po vojni pro-spevati.
Mii waruia alkohol pred boleznimi.
Vojni poročevalec Pavel Šreder se je razgovarjal z vrhovnim voditeljem zdravstva na bojišču, generalnim zdravnikom ekselenco v. Šjerningom, o zdravstvenem stanju v nemški vojski.
Berlinska »B. Z. am Tage« je o tem razgovoru obširno poročala. V. Šjernin-gen je povedal svoje mnenje o nevarnosti kolere. Kolera se je pojavljala na izhodu, toda v večjem obsegu nikjer v nemški vojski. Zlasti imamo za izborno zdravstvo
»Nikdar ne dam dovoljenja, da bi se gradila cesta v srce Črne gore, ker bi služila le sovražniku.« Gospodarske razmere so pa prisilile njegovega naslednika1, prvega svetnega kneza Danila I., da je dal graditi cesto na Cetinje. Neobhodno potrebna je bila, ker so se mogli Črnogorci preskrbovati z živili v bojih zoper Turke le iz Ko-tora. Določil je tudi v svoji oporoki, da1 naj ga pokopljejo na vrhu Lovčena, kakor je bil. običaj v cetinjskem samostanu. — Na Lovčenu je hotel počivati, da bi rod Petrovičev tam večno vladal, kakor je nekdaj prorokovala gorska vila.
Za vlade kralja Nikolaja je dobival Lovčen leto za letom večjo važnost za go-spodstvo v Jadranskem morju. Italija, Rusija in Francija so pošiljale topove, da bi Lovčen utrdile in omogočile Črnogorcem obrambo.
zahvaliti, kakor pravi generalni zdravnik, poleg drugih obrambnih pomočkov — preskrbo z zdravo pitno vodo in cepljenje proti koleri, ki so se mu morali podvreči vsi pripadniki vojske, dalje ureditev ča-jevili pivnic po vseh krajih, v katere so prihajale čete, kjer so pripravili čaja v veliki množini in ga dajali vojakom. Med civilno prebivalstvo se zanese kuga le redkeje, ki se je pa pri sedanjih uredbah tudi ni treba bati.
Vendar je pa umestno, da posvarimo pred staro ljudsko vero, ki pravi, da je »žganje dobro za kolero«.
Drug znamenit zdravstvenik na bojišču, generalni zdravnik dr. Ulenhut, je rekel v nekem predavanju o legarju in negi za legarjem obolelih oseb tole:
»V notranjosti alkohol sploh ne pomaga, toda če imate namesto sublimata ali vinskega cveta (špirita) dober konjak ali močno črešnjevo vodo, morete svoje roke z njim dobro razkužiti!«
Svetovna volna.
Na Italijanskem bojišču ob soški fronti in tudi na tirolski meji se vrše manjši boji, in sicer večinoma artiljerijski boji. Dne 10. t. m. je metalo na južnem tirolskem deset letal bombe; že enajstega so ta obisk vrnila avstrijska letala, ki so obmetavala z uspehom trdnjavo Rimini, ki leži ob Jadranskem morju nekako v sredi med Jakinom in Raveno. Ob soški fronti so dosegle avstrijske čete velik uspeh dne
13.	t. m. pri Oslavju, kjer so iztrgale Italijanom naše čete dobro utrjeno postojanko ter ujele 933 mož, med katerimi je bilo 31 častnikov. Oslavje leži ob goriskem ob-mostju. Italijanski letalec je prišel dne 14. t. m. pogledat tudi Ljubljano in je vrgel nekaj bomb, a škode in nesreče ni napravil.
Dne 17. t. m. je zopet izletela flotilja avstrijskih hidroplanov v italijansko pristanišče Jakin, kjer so bili kolodvor, elektrarna in neka vojašnica zadeti od težkih bomb in zažgani. Letala so se vrnila nepoškodovana.
V	Italiji razvijajo socialisti in tudi drugi ljudje agitacijo proti vojni. Aretacije se vrše dan na dan. Tudi med zavezniki baje ni sporazumja, drug drugemu očitajo preveliko počasnost in slabo strategijo, zlasti pa zamerijo Italiji,. ker ni sodelovala dovolj začasa na Balkanu in nasprotno pa meni Italija, da so bile balkanske ekspedicije in galipolska vojna brezplodni eksperimenti. Kako se pobotajo in ali se sploh sporazumejo, o tem bi bilo še prekmalu izrekati sodbo.
Balkansko bojišče je še vedno zagonetno. Bulgari so v Albaniji. Lovčen so zasedle avstrijske čete in Cetinje, glavno mesto Črne gore tudi. Po teh dogodkih je Črna gora zaprosila za mirovna pogajanja in avstrijsko poveljstvo ie zahtevalo brezpogojno vdajo ter razoroženje, na kar naj se vrše pogajanja. Črnogorska vlada je sprejela pogoje in čim se izvrši razoroženje, se prično tudi mirovna pogajanja. Kapitulacija Črne gore je napravila velik vtisk pri ententi. zlasti pa v Italiji, ki se je vedno upirala temu, da bi Avstrija zavzela Lovčen.
Med Grčijo in entento se še vedno vrše pogajanja. Ententa je' baje v ponde-Ijek odločno zahtevala, da se Grčija izjavi, kaj namerava storiti. Angleži in Francozi so prišli s svojo mornarico celo v Faleron in Pirej, ki sta oddaljena Ie okolo pet kilometrov od Aten, ter tam izvršili nekaj preiskav. Za 24. januarja je sklicana grška zbornica, ki bo zavzela kakršnokoli stališče, če se zadeva že prej ne odloči. V Solunu se je baje zbralo že do 400.000 m oz.
Občevanje grških oblasti v Solunu so Angleži in Trancozi preprečili in poostrili blokado Grčije. Kakor naročajo razne vesti, hujska ententa med grškim narodom neprestano proti kralju, ki je nasprotnik entente. Do bojev na balkanu sigurno pride in tudi bulgari so ze obljubili svojo pomoč Určiji.
Rumunija še vedno čaka in trguje. Vse zaloge žita, ki še ni biio prodano, je sedaj kupila Anglija; a žito ostane dokonča vojne v Rumuniji.
S turških bojišč ni posebnih poročil. Turčija se pripravlja sedaj na tri ofenzive: proti Egiptu, v Mezopotamiji proti Angležem in v Kavkaziji proti Rusiji.
Ruska ofenziva v izhodni Galiciji je izjalovljena. Rusi so pričeli svojo ofenzivo s silnimi in gosto se ponavljajočimi napadi. iJet zadnjih ljutejših napadov je bilo
14.	t. 111. Rusi so izgubili v tej ofenzivi do
70.000	mož in nad 8000 ujetnikov, baje dovažajo Rusi še vedno nove čete na besarabsko mejo, toda žične ovire, kakor poročajo rumunski listi, in utrjene pozicije avstrijskih čet premagajo vse napade tudi vbodoce.
Iz drugih delov ruske fronte ni nobenih posebnih poročil.
Na francoskem bojišču se vrše običajni boji. Vazne je je, da so ujeie pri liart-mannsvveilerkopfu nemške čete 1200 ujetnikov in zajeie 15 strojnih pušk. Pri tiart-mannsvveilerkopfu je padlo v zadnjih bojih okolo 6000 Francozov.
Pognali pregled.
Pozor, delavci in delavke! Vsa potrebna pojasnila glede odmere državnih podpor družinam vpoklicanih, gieue za-deV, ki so v zvezi z vpoklici, sploh o vseh vprašanjih, ki so nastala za delavstvo vsled vojne, dobivajo delavci in delavke vsak torek od 5. do pol 7. popoldne, vsak četrtek od 5. do pol 7. popoldne, ob nedeljah in četrtkih dopoldne od 9. do 11. v strokovnem tajništvu, Selenburgova ulica št. 6, 1. nadstropje. Pri pismenih vprašanjih naj priloži vsakdo znamko za odgovor.
Ivan Klemenčič — umrl. Dne 13. t. m.
zjutraj ob 4. uri je umrl v Ljubljani v sanatoriju Llizabetišce sodrug Ivan Klemenčič iz Spodnje Šiške, komaj star 45 let. Pokojnik, rodom iz Zagorja ob Savi, je bil zvest pristaš socialno demokratiške stranke, vztrajen delavec povsod, Ijubez-njiv tovariš in družabnik. Kjer je bil, tam je bil smeh in zabava. — V stranki je zavzemal več odličnih mest; bil je dolgo let zaupnik stranke, v spodnješišenski občini odbornik, dolgo let funkcionar v strokovni organizaciji itd. Zadnja leta je posvetil vse svoje življenje zadružni ideji. Bil je član načelstva »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«, kjer je' z vso vnemo' deloval za procvit in razvoj. Z njim izgubi zadružno gibanje pri nas marljivega sodelavca in vnetega zagovornika. — Slava njegovemu spominu!	A. I(.
Maksimalne cene za moke v predaji na drobno na Štajerskem je določila štajerska namestnija na novo sledeče: v krajih, ki leže ob železnici ali v daljavi do 3 km od železnice, stane kilogram: pšenične moke za peko 1 K 20 vin., pšenični zdrob 90 vin., pšenična moka za kuho 99 vin., pšenična moka za kuho št. 2 (v mirnih časih št. 4) 67 vin., pšenična ali ržena krušna moka 50 vin., ajdova moka št. 1 85 vin. in št. 2 62 vin., ješprenj štev. 8 ^0 vin., ješprenj št. 9 67 vin., ješprenj št. 10 65 vin. Za kraje, ki so oddaljeni od železnice več ko 3 km, se zvišajo te cene za 1 vin. in za kraje, ki so oddaljeni od železnice več ko 10 km za skupno 3 vin.
Obrtna statistika leta 1915. v Ljubljani. Lansko leto je pri mestnem magistratu priglasilo svoje obrti meseca januarja 7, lebruarja 13, susca 10, aprila 11, maja 8, junija iO, julija 7, avgusta i0, septembra 10, oktobra 13, novembra 10, decembra pa
11	strank. Odgiasilo je meseca januarja 13, svečana 11, marca 7, aprila 9, maja 8, junija 13, julija 12, avgusta 7, septembra 7, oktobra 9, novembra 8, meseca decembra pa 12 strank.
Ureditev nedeljskega počitka v irgo-vfciau. uraani ust razglasa, aa so one oi. junja 19 14 uveaene utesnitve normalnega neaeljskega m prazničnega počitka v trgov man razveljavljene m aa velja vbodoi-ce za trgovine naslednji spremenjeni clen a v. uez. vi. razglasa z dne 29. maja 1914: V aezemem stolnem mestu JLjuoljani m v osialin v cienu li., stev. 1 naveuenm krajin, je, izvzemsi v cienu Xvi. m a Vil. na-veuene izjemne slučaje, ob neoeljan uo-puscen obiat vsen trgov nishin poujeuj od fc>. ao il. ure dopoione.
V	Siiiaa za podporo v bedi se nahajajočih oi gamziramn aetavcev m njiu rod-Gin:	i\onsurnno arustvo za Ljubljano in
oivoiico v Ljuuijam unesto venca na krsto pok. ivana i\iemcncica i\, Anton Kristan m iK.uzeua ivristan unesto venca na gioiD pok. ivana Klemenčiča; jU iv; ivuci uroanc iO k unesto venca na grob pok. ivana Klemenčiča;, Kristina RaKovec v imi namen iO K; ualje v isti namen mesto venca na grob pok. Ivana Klemenčiča: borna Ivan 4 K, Dolmar Anica 1 K, Milka škrapelj i K, Debevec Anica 1 K, Celesni-kova 1 K, Uahčeva 1 K, Mavčeva 1 K, isenbrekova 60 vin., Kranjc 1 K, Tesarjeva l K, beiiceva 1 K, Keruzakova 1 krono, Zaler 2 K, btebijeva 1 K, Usanova 1 K, okoticeva 1 K, »Arbeitei\wilie« od vzigaiic 53 K 94 vin.
(Dalje prihodnjič.)
Ogrski državni zbor je skoro soglasno sprejel zakon, s katerim se aoioca, da je na Ogrskem mohamedanska vera : raviiopravna z drugimi, od države priznanimi veroizpovedanji.
Aprovizacijska komisija v Trstu nastopa s 17. t. m. 2i. teden svojega poslovanja. V tem tednu od 17. ao 25. januarja 1916 bo prodajala sledeče živeze po teh-le cenah: 1 kg koruzne moke po 60 vin., pol kile testenin po 1 K 32 vin., četrt kile zdroba (gris) po 90 vin. Zarob v manjši količini stanc: četrt kile 23 vin., pol pile 45 v., tričetrt kiie 68 vin., 1 kg 90 vin. Belo moko se bo dobivalo po 1 K kg proti krušnim izkaznicam.
Zahvala. Podpisano društvo se tem potom cenjenim sodrugom naših organizacij za uspešno posredovanje o priliki za društvo neljube afere, ki jo je imel po krivdi in škodoželjnosti drugih naš ravnatelj sodrug Ivan Štraus, najiskrenejše zahvaljuje. — V Idriji, dne 16. januarja 1916.
— Občno konsumno društvo- v Idriji, vpisana zadruga z omejeno zavezo.
Zahvala. Podpisani se vsem cenjenim sodružicam in prijateljem, ki so izkazali našemu nepozabnemu očetu Francetu Ve-likajne sožalje in zadnjo čast pri udeležbi k pogrebu, posebej pa se sodrugom podružnice »Linije« rudarjev in slav. »Delavskemu godbenemu društvu« v Idriji, ki so za veličasten pogreb pokojnika vse potrebno preskrbeli, najtopleje zahvaljujemo.
— Podroteja pri. Idriji, dne 14. januarja 1916. — Žalujoči ostali.
Zdravstvene razmere v Trstu 1. 1915. Pred vojno je štel Trst približno 244.000 oseb; v prvem četrtletju 1915 se je znižalo število prebivalstva na okrog 190.000, v drugem četrtletju na 170.000 in v tretjem na 163.000 oseb; za zadnje četrtletje število še ni ugotovljeno, vendar je gotovo,
da je zmanjšanje še narastlo. Prvo veliko zmanjšanje je nastalo v prvi vrsti vsled izgona tujih državljanov in premestitve zavodov in uradov iz mesta; naaaljno zmanjšanje so povzročili obširni vpoklici pou orožje in neprestano izseljevanje boječih in pokojno življenje ljubečih oseb. V j normalnem letu 1913. je bilo v Trstu 5125 slučajev smrti, 1914. leta 4813 in 1915. leta 4962; dočim je v normalnih časih znašala umrljivost približno 20°/o0, je znašala v drugem četrtletju 1915. leta 29%0. Zanimivo pa je pri tem, da umrljivost otrok ni bila večja nego navadno, pač pa je zelo pobiralo stare — 60ietne ljudi. Nalezljivih bolezni je bilo — izvzemši posamezne slučaje, izhajajoče iz izrednih razmer in pa nekoliko kolere — celo razmeroma manj nego v normalnih časih. Rojstev je bilo v Trstu v mirnem času 6—6500 na leto, lani pa le 4210, dočim bi jih bilo po številu prebivalstva pričakovati približno 4800. Splošno se more reči, da so zdravstvene razmere v Trstu dokaj povoljne.
Ustavljen češki časopis. Nekdanji urednik ustavljenega praškega »Casa«, dr. nerben, je izdajal nekaj mesecev literaren list »iNovina«. Zdaj je tuai ta ustavljen.
Slaščičarji pri trgovinskem ministru.
Državna zveza siasčicarjev je posiaia posebno aeputacijo k trgovinskemu ministrstvu prosit, naj vlada premeni izdane od-reUbe glede peke siašcic. Minister je izjavil, aa v sedanjih razmerah tej prošnji ne more ugoditi.
Shranjeni milijoni. Pravosodno ministrstvo je izdalo izkaz o depozitih, ki leže pri avstrijskih sodiščih, izvzemši Gališko, Bukovino in Primorsko. Koncem 1. 1914. je bilo v sodni shrambi 2,127.444 kron v gotovini 4o0,761.531 kron v vrednostnih papirjih, 303,595.854 kron v vložnih knjižicah denarnih zavodov in 1,282.654 kron v dragocenostih. Na Kranjskem je bilo pri sodiščih shranjenih 12,844.274 kron, eno souišče pa je imelo pri avstro-ogrski banki shranjenih 457.919 kron.
Vstop poljskih socialnih demokratov v poljski klub. Omenjali smo že, da je baje poljska socialna demokracija vstopila v poljski klub. Osrednje glasilo poljskih socialistov »Naprzod« poroča o tem koraku: Po dvadnevnein izredno temeljitem posvetovanju je najvišja strankina instanca sklenila, pozvati poljske socialno-demo-kratiške poslance, da vstopijo v poljski klub. Po četrtstoletnem boju zoper politiko poljskega kluba je napravil ta sklep na vsem Poljskem globok utisk in tudi zunaj in bo prisilil k temeljitejšemu razmiš-ljevanju nacionalnih življenskih pogojev, ki so povzročili potrebo združitve ne-glede nasprotstev in potrebo po odkritosrčnem poštenem patriotizmu. Delavska stranka, katere zastopstvo je sklenilo po^ zvati socialistiške poslance, da se pridružijo1 poslancem posestnih slojev, ni posledica kakršnekoli fine spletke, niti ni to sklenila stranka v trenutku slabosti in nezaupanja samo v sebe ali v narod. Delavska stranka je nasprotno pokazala, da je zmožna kar največ žrtvovati, ko so prekinili začasno vsi momenti, ki'so v mirnem času ločili socialiste, in sicer store to, da se ustvari največja moč za narodno celoto. Od tistega trenutka, ko je stranka1 odrasla povojem, je spoznavala, da mora biti svoboda naroda bistveni cilj stremljenj poljskega proletariata. S tem korakom poljski socialni demokrati niso prekršili inter-nacionalizma, marveč hočejo le doseči po-litiški efekt, ki ga je poljska kultura vredna, da ne bi bila zastonj prelita kri. V tem zmislu utemeljujejo poljski sodrugi svoj vstop v poljski klub.
Pojemanje porodov v vojni. Dolga odsotnost mnogo moškega prebivalstva z
doma se pojavlja tudi v statistiki o poročim. Dosiej se niso izšli nikakršni točni pouatki o porouiti med vojno, i-rasm mestni iizmat pa je izdal tako poročno za veliko Drago, v kateri poroča o letu 1915. un normalnem casu so imen v Veniti Dragi najmanj n.uuu porooov. Leta i9i0. pa je ono rojenin zivm otrok le buou. j.9o je ono mrtvin rojencev, leta 1914. pa i»4. btevno porouov se je torej leta 1913. zmanjšajo skoro za polovico kakor op normamern casu. iNazauovanje je poseono venKo seie od meseca aprna i9io. štirje teuiu v marcu so izkazali //U porouov, uo-cini jin je ono v aprilu se samo 019. števno se je pozneje se zmanjševalo, uu t>. novemura pa uo 4. aecemora je še Pilo samo ooč porouov. — iNajurze bouo tuui uru&ou pokazaie statistike enake uspene.
z,a nausttoia v Uiomucu je izvoljen praski kardinal in knezoskol baron Skr-Pensity, ki je sele 58 let star in je Pil prasni sitoi ou 15. septempra 1599. bkrpen-sky je naslednik skoia Laura, ozir. kolina, ki sta neuavno umrla. Na njegovo mesto pride v Drago seuanji brnski skof grol dr. riyn, ki je nasieuovai v Lrnu dr. Laura, ko je postal nadškoi olomuski.
Srbski državni arhiv na Dunaju. Srbski državni arhiv, ki so ga našle avstrij-SKO-nemske čete skritega v nekem srbskem samostanu, so prepeljali na Dunaj in ga izročili ministrstvu zunanjih del. Lil del armva so našli Lulgari v INisu m SO' ga odpeljali v SolijO'.
Ce žena v kavarni kvarta. Dunajsko deželno sodišče je izdalo zanimivo sodbo. Neki mož je tožil na ločitev zakona, češ, da poseda njegova žena vsako popoldne v kavarni in tam kvarta s prijateljicami. Sicer vsakodnevne izgube pri kvartanju niso znatne, a sčasoma naraste vendar znaten znesek. Mož je v svoji tožbi zastopal nazor, da ima žena nevzdravijivo strast za kvartanje, da vsled te zanemarja svoje gospodinjske posle in spravlja v nevarnost za gospodinjstvo ji izročeni denar. '1'udi je to kvartanje nevarno dobri nravi v družini. Toženka je ugovarjala, da je na Dunaju splošna navada, da obiskujejo tudi ženske kavarno. Časih so pač samo moški imeli pravico, da so smeli v kavarni kvartati, ampak to naziranje ne velja več. Če se ženska družba v kavarni pogovarja ali če kvarta, je pač vseeno. Izgube so malenkostne in se sploh poravnajo z dobitki. Sodišče je izreklo ločitev zakona zgolj iz krivde žene, češ, dognano je, da ima žena neozdravljivo strast za kvartanje in zna ta strast postati nevarna moževemu premoženju.
Rumunska moka v Zagrebu. V Zagrebu so dobili sedaj precejšnjo množino rumunske moke, ki se bo oddajala interesentom po 90 kron (I. vrste), oziroma 68 K (II. rvste), oziroma 58 K (III. vrste) za 100 kilogramov, prištevši transportne stroške, ki znašajo okrog 400 K za vagon (10.000 kilogramov) ter primerno provizijo. Po ceni torej rumunska moka baš ne bo.
Državni poslanec Breiter, ki so ga Rusi odpeljali iz Lvova, je bil doslej zaprt v Kijevu. Član dume, Savenko, je izposloval, da je bil Breiter izpuščen iz zapora in da sme zdaj svobodno živeti v Kijevu.
Vlažna-stanovanja, mrzla tla in slaba kurjava povzročajo često bolečine v sklepih in po telesu. Svetujemo torej tistirn, ki stanujejo v vlažnih, mrzlih stanovanjih, da imajo vedno Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elza-fluid« pri rokah in ga rabijo kot bolečine hladeče domače zdravilo. »Elzafluid« priporoča mnogo zdravnikov. 12 steklenic velja 6 kron, edino prave pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Naro-
! či naj se obenem tudi Fellerjeve odvajalne rabarbarne kroglice z znamko »Elzakro-glice«. 6 škatlic franko 4 K 40 vin. (cv)
Iwetomi pregled.
Vojni plen centralnih držav v 17 mesecih vojne iznaša 470.000 kvadratnih kilometrov zemlje, 3,500.000 ujetnikov in
10.000	topov ter 40.000 strojnih pušk. Ra-zentega mnogo drugačnega vojnega materijam.
Italija napoveduje akcijo svojega vojnega brodovja. V Rimu so bili sprejeti po viharnih posvetovanjih kabineta važni skiepi. Baje se je sklenilo, da izvede Italija celo vrsto velikih operacij na morju, da tako razbremeni zaveznike. Uradni list priobčuje tozadeven odlok, ki pooblašča vlado, da sme zapleniti za uporabo mornariškega ministrstva vse ladje, barke, gondoie m čolne, ki so privatna last.
Enotnost in sloga v ententi. »Avanti« pravi, da je treba pred. vsem skrbeti zase, in potem šele za prijatelje, ter je mnenja, da ostale ententne države že ravnajo tako. Anglija na primer je rekla, da se bojuje za Belgijo, poslala pa je samo malo mornarjev v Anverso. Anglija je zbirala vojsko, da bi pomagala Francoski, da prebije nemško fronto, velik del pa je poslala proti Dardanelam, da bi prehitela svojega zaveznika Rusijo. Francoska iu Anglija sta se tresli za usodo uboge Srbije, poslali pa sta v Solun vojsko, ko je bilo prepozno. Tako napeljuje vsak vodo na svoj mlin. Enotnost in sloga sta pri ententi samo v brzojavnih čestitkah, ki si jih pošiljajo, in zmage more praznovati ententa samo tako dolgo, dokler pada marka. Sedanji spor kaže zopet, da je sloga entente samo umetna in se vsakokrat razsuje, kadar se do>-taknejo nasprotni interesi.
Vojna s Črno goro. Dne 7. avgusta 1914 je Crna gora napovedala Avstro-Ogrski vojno, drugo jutro so se pričele sovražnosti. lzpočetka so Črnogorci vpadli v Hercegovino, bili pa so vedno pregnani. Dne 11. januarja 1915 so se vršili boji pri žarka »Szigetvar« Bar in razbila brezžično postajo. Dne 26. oktobra 1914 prvo bombardiranje Lovčena; dne 11. decembra prvi avstrijski letalec nad Cetinjem. Dne 11. januarja 1015 so se vršili boji pri Trebinju. Sredi februarja so obstreljevale avstro-ogrske torpedovke francosko skladišče v Baru. Dne 6. in 7. julija je bila neka črnogorska brigada izhodno od Trebinja poražena. Prve dni decembra 1915 so se pričele pravzaprav šele naše operacije proti Črni gori; dne 6. decembra so stale čete generala von Kdvessa na cesti v Peč; dne 17. decembra je padlo Bjelopolje; dne 10. januarja 1916 so padle Berane; dne 10. januarja je bil Lovčen zavzet, pot prosta na Cetinje, ki je padlo dne 13. januarja t. 1.
Radikalci proti Salandrovemu kabinetu. »Lokalanzeiger« poroča iz Lugana: Radikalni krogi v Italiji so jako razburjeni radi dogodkov v Črni gori; razburjenost se orbača v glavnem proti Saiandrovemu kabinetu, katerega hočejo strmoglaviti in spraviti v kabinet radikalne, socialistične in republikanske elemente.
Srbska vlada se naseli na Francoskem v provinciji Aix-en-Provence.
General Sarrail vrhovni poveljnik na Balkanu. Iz Pariza poročajo: General Sarrail je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh četverozveznih čet na Balkanu.
Odgoditev nemškega državnega zbora. Predsednik nemškega državnega zbora, dr. Kampf, opozarja v svojem končnem nagovoru na odločnost nemškega naroda, ki je pripravljen prevzeti nase za bodočnost in velikost domovine največje žrtve. Državni tajnik dr. Dellbriick prečita nato
| odlok, s katerim se državni zbor do 15. marca odgodi.
Nemsua socialno - demokvatiška dr-žavnozoorsua tiaucija je iziiljuciia souruga drja. LiebKnechta, ker je večkrat kršil disciplino, zlasti v tem, da m predložil svojin premogov sekciji prej, preuen jih je stavil v državnem zboru.
Ostrejša olokada Nemčije. »Daily Mail« potrjuje, da se bo v zbornici odločno poskušalo viaao prisiliti, da poostri blokado. Daiziel bo predlagal, naj se določi dan za razpravo o vprašanju, zakaj An-gieska Nemčijo še vedno oskrbuje z živih. »Dany Mail« priporoča dve odredbi: Prvič je treba po želji Amerike blokado po-i staviti na zakonit temeij s tem, da se bio-; kira cela nemška obal. Nevtralci so se pomirili glede nemške politike s podmorskimi čolni in so tako daii prav zaveznikom, da biokado v izhodnem morju izvedejo s podmorskimi čoim. Dregleuati pa je trepa tuui vse liste konterbandinega blaga, v katere je treba vpisati vse vrsie oiaga, ki bi lahko koristile Nemčiji in vse blago nemškega izvora, katero prevažajo nevtralne ladje.
Koiiniurzi v Nemčiji leta 1915. Kapitalizem v vojni ni propadel. Vlade so izdale previdne naredbe, da je nastalo čimmanj polomov. Vse so bile tistega mnenja kakor socialni demokrati, da vojna silno neugodno vpliva na kapitalizem. Odredbe so pomagale, kapitalizem ni mnogo trpel-
V	Nemčiji, kakor poroča strokovni list »Die Bank«, je število konkurzov leta 1915. jako nazadovalo. V celoti je bilo 458U konkurzov, dočim jih je bilo leta 1914. 7738 in leta 1913. 9725. Vsekakor je mnogo konkurzov preprečilo takozvanft nadziranje podjetij. Sicer bi bilo število kljub gospodarski moči in vsi spretnosti prila-godenja vendar večje.
Kako dolgo bo še trajala vojna? Interesantni so izreki velikih državnikov, kako dolgo bo trajala vojna. Belgijski minister sodrug Vandervelde se je tozadevno izrazil naprarn nekemu časnikarju: Prepričan sem, da bodo Nemci zapustili Belgijo1. Pred tremi meseci bi tega še ne bil verjel. Kdaj bo vojna končana, se ne upa Soditi, pač pa je povedal mnenje treh vojskovodij, joffre je mnenja, da bo vojna končana sredi januarja 1917. Francli pravi; V treh mesecih in Kitchener: V treh letih. Dostavil je:	Kolikor vem, hranijo
francoski generali svoje ljudi za veliko ofenzivo.
Srednjeevropska gospodarska konferenca. Nedavno se vršeča konferenca v Draždanih je naglašala, da sc mora izvesti gospodarsko zbližanje že sedaj, da bodo zastopniki osrednjih držav, Bulgarije ih Turčije pri mirovnih pogajanjih bolj enotno zastopale svoje gospodarske interese. Bodoča konferenca se bo vršila v Budimpešti.
Izgube entente ob Dardanelah. Iz Ci-
riha poročajo: Izgube Francozov ob Dardanelah cenijo na 100.000 mož, angleške izgube pa znašajo 205.000 mož in sicer
125.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter
80.000 bolnih. Skupaj znašajo torej izgube nad 300.000 mož, ki so bili žrtvovani za nič. K temu pridejo' še velikanske izgube brodovja, tako da lahko imenujemo darda-nelsko akcijo zadnje poletje največji neuspeli entente.
Ententa ni izkrcala pri Atenah vojaštva. Tako poročajo novejša1 poročila.
Ruinunsko žito. Kakor se poroča, bodo prihodnji mesec posamezne dežele ze dobile nekaj rumunskega žita. BukareŠkj’ agrarno glasilo »Argus« piše, da s 50.001 vagoni za osrednje države in 80.000 za Angleško rumunske zaloge še niso Pr^ kraju. Letina 1915. je prinesla 264.479 vagonov pšenice, 11.341 vagonov koruze,
;-s. .• • D-'
115'.604 vagone ječmena, 360.000 vagonov koruze in 65.297 vagonov ovsa. Berlinski krogi sploh ne verujejo, da je Angleška res kupila 80.000 vagonov pšenice in jo takoj v zlatu plačala. Kod naj jo spravi domov. Najbrže hoče s tem dozdevnim nakupom okrepiti stališče rurnunskega poljedelskega ministra, da bo osrednjim državam pri novih nakupili stavil bolj trde pogoje.
Splošna ofenziva naših sovražnikov. Bukareški listi prinašajo izvajanja vojaškega strokovnjaka pariškega1 »Journal des Debats«, ki pravi, da bo imela ruska ofenziva velikanski vpliv na nadaljnji potek vojne in na splošni vojni položaj. Javnost se vprašuje, ali ni ruska ofenziva znak splošnega napada entente na vseh ostalih frontah, kar bi pomenilo novo fazo v vojni.
Zamorci v francoski armadi. V francoski armadi služi že sedaj precej zamorcev in mora seveda francoska vlada tudi rodbinam črnih vojakov dajati podpore, kakor jo dobivajo rodbine belih vojakov. Toda s podporami rodbinam črnih vojakov je nastal velik križ, ker se spoštovani zamorci ne zadovoljujejo Je z eno ženo, ampak jih imajo po pet in šest in časih še več. Po postavi je v Afriki dovoljeno mnogo-. ženstvo, ali vzlic temu, je francoska vlada odločila, da dobe vse žene, kar jih ima kak zamorski vojak, le toliko podpore, kakor edina žena belega vojaka, češ, le vse žene zamorskega vojaka skupaj imajo isto pravico, kakor edina žena, ki jo ima beli vojak.
Davki na Angleškem namesto posojil.
Dne 21. decembra 1. 1. je lord Courtney v zbornici lordov izjavil, da Anglija ne more več izdajati.tako ogromnih vsot, če narod svojih osebnih izdatkov ne bo skrčil na polovico. Opozarjal je nadalje na potrebo, zvišati direktne davke. Predlagal je dohodninski davek 20% na letne dohodke do1 1000 funtov in potem progresivno zvišanje do 80% za dohodke, ki presegajo
100.000 funtov. Lord Courtney se je o vojni izrazil: Vlada je pokazala1, da ni dosti previdna, ko se je spustila v to lahkomiselno podvzetje, ter je s tem primerjati le še pomanjkanje poguma, skrbeti za finan-cialno podporo.
Proti Angleški. Globok vtisk je napravila v Parizu vest, da hoče Italija slediti galipolskemu vzgledu in svoje čete iz Albanije odpoklicati, češ, da je daljši odpor mogoč samo z združenimi četami če-tverozveze, to pa je za sedaj nemogoče. Pariški radikalni listi pravijo, da nevolja v Italiji proti Angleški narašča vsled tega, ker Angleška1 toliko očita Italiji radi Crne gore, po drugi strani pa, ker je premog iz Angleške neznansko drag in se še draži, kar lahko uniči številne industrije v Italiji.
Delavsko brezposelno zavarovanje na Angleškem. Okroglo ena šestina angleških delavcev je zavarovanih pri državni zavarovalnici zoper brezposelnost. Ko so delavski zastopniki predlagali v parlamentu, da naj se zavarovanje razširi tudi na drugo delavstvo, je izjavil trgovinski minister, da vlada namerava razširi državno zavarovanje zoper brezposelnost še na
50.000 do 60.000 delavcev. Dva in pol milijona delavcev ima izkaznice za brezposelno zavarovanje. Od teh in od podjetnikov je bilo vplačanih 48 milijonov šilingov (en šiling = l K 20 vin.) na prispevkih. Podpore je dobilo okolo 800.000 oseb v
1.100.000 slučajih, in sicer skupaj 16 milijonov šilingov. Za 30 odstotkov prosilcev so dobile podpore organizacije, za 70 odstotkov brezposelni sami. Agitacija proti obveznemu zavarovanju, češ, da bo trpelo zaraditega prostovoljno zavarovanje, se ni uresničilo. Nasprotno, 21 strokovnih organizacij s 86.000 člani iz zavarovanju dolžnih industrij je ustanovilo podporo za
brezposelne, na kar prej niti mislile niso. Nekatere organizacije, ki so že prej dajale nekaj brezposelne podpore, so pridobile novih članov. V celoti ima 337 delavskih društev z 1,164.000 člani pravico do> državnega doneska za brezposelne. Polovica jih je v drugih industrijah, ki niso podvržene državnemu obveznemu zavarovanju.
Financialna obremenitev Anglije. Angleški finančni list »Economist« piše: Kaj misli storiti vlada z ozirom na to, da obremenjujejo zaveznikom dana posojila Anglijo vsako leto z vsoto 50 milijonov šter-lingov? Kako se bo to plačalo, zlasti ker je penzijska lista za onemogle in za rodbine padlih tako narasla in ker je odpadla vsled konkurence Amerike in izgube odjemalcev industrija. List graja način bojevanja ter vpraša končno: Kdaj bomo vendar dobili vlado ,ki se bo učila iz izkušenj in delala pametno politiko?
Povzročitelj pegastega legarja. Iz Sofije poročajo, da se je ameriškemu zdravniku drju. Harry Plotzu v Skoplju posrečilo najti bacila, ki povzroča pegasti le-gar. Dr. Plotz je cepil 5000 vojakov z novim serumom ter je prepričan, da je našel uspešno sredstvo proti tej strašni bolezni.
Izpor rudarjev na Norveškem. Norveška podjetniška zveza je izprla na devetih jamah 3000 rudarjev. Leta 1911 so sklenili rudarji in podjetniki pogodbo, ki je koncem leta 1915 potekla in bi se morala obnoviti. Podjetniki so hoteli pogodbo podaljšati in dovoliti le najslabše plačanim delavcem začasno majhno draginjsko doklado. Delavci so pa zahtevali obnovitev pogodbe, kakor je zahtevala dosedanja pogodba. Podjetniki, so odklonili pogajanja, češ, da bo po vojni takoj minila' sedanja dobra konjunktura in bi zaraditega ne bilo ugodno sklepati pogodbo ob takem času. Delavci so naglašali, da so podjetniki sami zahtevali petletno pogodbo in sicer so jo usjlili s pretnjami izpora. Podjetniki so smeli dati draginjske doklade po svoji volji. Delavci niso bili zadovoljni z dovoljenimi draginjskimi dokladami, zlasti ker imajo podjetniki ogromne dobičke prav sedaj. Sporazum ni bil mogoč. Podjetniki so izjavili v svojem oklicu, da so morali rudarje izpreti pozimi, da tem si-gurneje zmagajo. Ta izjava priča, da bo rudarski boj na Norveškem spomladi, ki zadene okolo 67.000 rudarjev, precej težak. Izpor je bil določen na 19. januarja. Na Norveškem je stopil sedaj v vdljavo
tudi posredovalni zakon, ki pa na potek tega boja ne bo mogel vplivati, kakor meni predsednik strokovne zveze, sodrug Ole Lian. Očividno bodo imeli na Norveškem v bodočih mesecih težak mezdni boj.
Velika rudarska nezgoda na Ruskem. Blizu Jekaterinoslava. je nastala v jami grozovita eksplozija. 35 delavcev je bilo mrtvih, 37 hudo poškodovanih. Delo v rudniku je bilo ustavljeno. Tam je bilo zaposlenih baje tudi nekaj avstrijskih vojnih ujetnikov.
Fellerjeve tek zbujajoče, mehko odvajalne rabarne kroglice z znamko
iElia^Jcrosllcd*
mtdšj® ©lajšam.,
6 škatlic franko A K 40 h. Lekarnar E. V. Fel-ler, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Nad 100.000 zahvalnih pisem.	Il-a.
Vestnik organizaciji.
Do 31. decembra 1915 niso naslednje skupine in plačevalnice v juž. pokrajinah za mesec november še obračunale: Ljubno: Veitsch, Bleiberg, Kreuth, Koflach, Wolfsegg, Breitenau in Rabenstein; Trbovlje: Črna in Hrastnik.
Kljub temu, da smo opozorili funkcionarje, da obračunajo za oktober in november že' zadnjič, nekateri še vendar niso storili svoje dolžnosti. Prosimo torej funkcionarje, da store svojo dolžnost, da1 ne bodo člani krajšam' na svojih pridobljenih pravicah.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorili urednik Viktor Zore.
Tiska ^Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Naročajte list
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3.
NaivečSa slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 le imela vlog .... E 48,500.000*—
Rezervnega zaklada.......................  ?	,330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4:
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
e. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zomljišča in poslopja na kranjskem proti 5V/o izven kranjske pa proti 5‘M/o, obrestim in proti najmanj V/o odplačevanju na dolg.
Dolžnost vsakega delavca
je, da je elan organizacije!
Žepni koledar
steli nauki
m zdravje želodca l
s leto 101.0
dobe sodrugi sedaj lahko pri zaupnikih i a vsi, ki so naročili koledarje od sodruga Igu. Sitherja v Trbovljah po pošti. Kdornaroči več kot 10 koledarjev dobi popust
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Oh nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Kdor s FLORIAN-cm sa krepča. Zmarajj dober Jek šmaa S
Že želodec fgradc-nž,
Pij FkOSžSAM-a, pa neha!
registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, župan-siv® im uraeSe. Najmodernejše plakate im vabila za shode im veselice.
Ni otožen, ni bolan.
Ordi nira
Zdravnik blagajne
Stanovi
Or. Košenina Peter
splošno zdravljenje
ftlajimoslepmejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, nrauzikaSajj itd. .*.
Stereotipij^. Litografija,
Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
splošno zdravljenje
Frančišk, ul. št. 4. pritličje
očesne in ušesne bol
Postavno varovano,
Mestni trg,
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Ordinira dopoldne.
Zdravnik blagajne.
V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju,
V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji
Za člane iz predilnice v Gradcu pri
Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični
V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blapajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev L tija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
za častnike in moštvo
van Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
<ž*~	rodbino	In	obit,
Vozna kolesa, tol Siji Uk
zastonj in franko