Številka 126. Trst v torek 8. maja 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vs&M dan "VB t,„i (D nfcdeijan m pi&zniKm ob 5. ari, oD ponedeijKili ob 9. ari zjatraj. Posamične Številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trmu m okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. One oglasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke t mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »»O stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-:aljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Karoinlna znala za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 uesece tf K. — Na naročbe brez do poslane naročnine f»e uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOOINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost4. — Natisnila tiskarna bonsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št 18. ssss^ Poštno-ta ranil nični račun St. Ml.(>:>2. V edinosti je moč! T£L£FOX štev. 1157. jfaša šolska mizerija. (Dopis.) Tudi iz zadnjega dopisa v ..Edinosti" o naši šolski mizeriji je bilo razvidno, koliko prednost uživajo tu nemško-nacijonalni uči-: lji : kako s«- jih favorizuje t elo tistim nem-kim učiteljem na škodo, ki niso tako nemško rononsirani. Vsaka prilika se porablja, da se i"ii» mogočnim velikonemškim gospodom — v i'rstu in ])0 družili provincijalnih mestih Primorja — ustreza v vsakem pogledu in da se jim ne daja povoda, da bi mogli tožiti radi kakega, seveda le namišljenega, zapostavljanja. Tu potrebuje n. pr. — če ni nobeno uriteljsko mesto izpraznjeno — navaden . itelj desetletnega službovanja kakor podu-< itelj. predno more po navadni uradni poti postati učiteljem. Će je takov-le kandidat v svojo nesrečo — še Slovan, pa mu treba • .tkati še malce dalje. Kajti podtika se mu rado kaj možnega, ali tudi nemožnega, toda nikdar neresničnega, da iinajo potem viši činitelji pretvezo, da ga potiskajo. In nič mu ne I omaga,, tudi če je strokovno še tako zmožen in nerazmerno sposobneji, nego marsika-tto metamorfozo, isto prelevljanje kakor ona v Opatiji. Med tem. ko moramo že toliko let sami v/državati našo zasebno šolo pri sv. .Takobu, m- z našimi davki vzdržujejo nemške šole, oziroma plačujejo nemški učitelji ! Takove so naše pravice na šolskem polju ! Sicer pa se ni čuditi temu, ker tako hočejo na našem namestništvu. Dokler bodo vladale na naši •l« želni vladi take razmere in take — tradi-i.j<-. ni nam pričakovati preobrata na bolje in se bo še dalje zatiralo celo tudi to. kar >nio si priborili v dobi več let na naših tr-a>kih državnih šolah. Će sploh hočemo, da se naše šolstvo n -i iz tega stanja, je neizogibno potrebno, <1 a t u d i n a š a tržaška p r o v i n c i j a <1 o b i s v o j deželni šolski zakon, k. kor ga imajo vse druge dežele. O gospodu n (mestniku Hohenlohe je pisala tudi „Edinost " precej simpatično in dobrohotno. Princ Hohenlohe je sedaj ministerski predsednik in ima vso priliko, da pokaže čim prej, koliko je v resnici vreden tacega zaupanja. V njegovih rokah je, da vlada že v prvem zasedanju deželnega zbora tržaškega predloži načrt deželnega šolskega zakona, ki bo tudi našim učiteljem jamčil enake pravice, kakor drugim. Vso svojo srečo imajo velenemški učitelji zahvaliti sedaj g. referentu na namestništvu. Resnica je, da se ta nemški strokovnjak neprestano trudi za povzdigo nemških šol, da z vso energijo in ob vsaki priliki podpira nemške učitelje in jih navdušuje za njihov apostolski poklic. In naj se je zgodilo, kar hoče, on jih brani in jemlje v svojo zaščito, da se nikdar nobenemu ne skrivi niti en sam nemški las na glavi. Ce je tudi kaj zakrivil, vse se pokriva in potajuje, da le ne prihaja nič v javnost. Uživajo-li naši slovenski učitelji na državnih ljudskih šolah tako zaščito ?! Zalibog, da ne. Mesta na naših pripravnicah bi morala biti že po dveh letih provizoričnega poslovanja definitivna. Kako naglo se je porabila prilika n. pr. v Opatiji, ko je šlo za Nemca ! Ali za nas je zakon le na papirju, ker nimamo odločnih mož, ki bi zahtevali, naj se zakon vrši. Da se pa našim učiteljem na pripravnicah godr take krivice, na tem so nekoliko krivi tudi oni sami, ker so prepotrpežljivi, premalo srčni, da se boje tirjati svoje pravice. Le onemu, ki trka, še odpira; kdor pa molči, ta — trpi ! Vaša jasnost, princ Hohenlohe ! V imenu pravice in v interesu našega šolstva apelu-jemo na Vas: poprimite inicijativo, da se enkrat neha ta naša šolska mizerija. Vi, pravijo, da ste bister mož, da ste energičen in obenem pravičen in objektiven državni tunk-cijonar ; prosimo Vas torej, pripomorite nam do take šolske uprave, da bo tudi slovensko šolstvo v Trstu primemo povspešeno iu da bo tudi slovenski učitelj v Trstu užival isto zaščito in isto pravo kakor njegov nemški kolega. Manje birokratizma in več praktičnega smisla in več stikov z realnimi potrebami življenja naj bo na naši šolski upravi. Zmaga opozicije na Hrvatskem. Glasovi iz hrvatskih novin. „O b z o r" od 6. t. m. piše : Stojimo na pragu nove ere... Narod si jo je izvojeval sam. Pod geslom zakona gazil se je doslej ciničko ne samo zakon, marveč tudi vsaka naravna pravica : pravica naroda do življenja. Potoki krvi so bili preliti, na tisoče ljudskega življenja je palo v obrambo zakona proti samovolji od zgoraj. Vse tožbe, vsi protesti, vse žrtve so bile zastonj. Radi enega protizakonitega napisa, ki bi se bil mogel takoj odstraniti, je tekla kri po vsej Hrvatski, ker je grof Kliuen hotel, da se vse PODLISTEK. Prokletstvo. lovinsbi roman Avgnsta Ženo«. — Nad .Ijeval in dovršil I. E. Torole. = Prevel 2S£. C-6. = S prvega je hrupel in besnel, ker je mislil, da me s krikom in vikom spravi v "trah. Xu. jaz se nisem menil za ta krik in •ik\ ampak rekel sem mu povsem prijateljski in mirno, da psovke in kletve niso nikak de-ir. s katerim se plačuje naš pošteni zaslužek ob škofovi smrti: on da zavlačuje od dne i<> dne, da nama samo obeta, a nič ne daje: iilje da nočeva čakati in da naj enkrat do-i rok. da pošteno razdelimo krvavi zaslu-k. Na te besede se je nekoliko omehčal, 1'osebno, ko sem mu rekel, da se ga nič ne '"»jim, niti njegove sile. kajti, če se me do-ikue, da se boš ti za-me maščevala in da stvar razglasiš po svetu. Rekel je, da so mu •ile roke polne opravila, da ni utegnil priti "a delitev, ampak da to opravimo v krateni. sploh da sva neumneža, kako da bi nam n mogel vzkratiti, kar sva pošteno zaslutila ! Pa. ko sem še huje pritisnil nanj, je za danes določil dan delitve. — <^Iej ! Glej ! — se je zasmejala stara pokašljevaje — kako se kača zvija, da bi se oprala. Ali nikdo mu ne veruje, najmanje pa jaz, ki ga poznam v dušo. Nu, pojva hitro, Paviša. Dež lije vedno bolj, a jaz sem premočena notri do korena srca svojega. — Nimava več mnogo pota prehoditi, je odgovoril Paviša. pa lahko tebi, mati j Gončinka, ti imaš plašč, jaz pa le preluk-j njan jopič. Da, omehčal se je gospod Grga | Prišlin. smehljal se mi je prijateljski, ponu-j dil mi vrč starega vina in me obdaril z eno „banovico". — Ti imaš ostre oči, sinko ! Pravim ti. pazi, ko se bo štelo, da ne kapneta v iir-gino denarnico dva mesto enega cekina, ali pa. da ne bo gospod dvorski župan nama štel srebro, sebi pa zlato. Ne skrbi, mati ! Saj veš, da bo pri tem tudi moj mošnjiček. a ta je bolj lačen in žejen nego tvoj in Prišlinov, ker v mojega malo kedaj pada kaka mrvica. Tako razgovarjajoča sta stopala dalje in dalje, ali nista krenila na mestno stran onkraj potoka, in istotako nista niti mislila na to. da bi obiskavala kakega bolnika, kakor se je vedeževalka po dogovoru s Pavišo lagala zvonarici, da ne bi ta poslednja sumila kaj druzega. Na kratko : za ta nočni sestanek ni vedel nikdo na svetu, nego dvorski župan. Istara Gončinka in Paviša r. F. Potočnja k. Cerna: Stevo Kutuzovič. Brod: Vatroslav Brlič. Izven stran k. Zagreb II.: Grof Miroslav Kulmer. Ogulin: Vlad. Nikolić. Križevci: Fran Novak. Ruma : F. Riester. prišla iz pekla v raj. Vrhu tega je stal ob svetiljki na mizi velik vrč vina in se belil obsežen hleb pšeničnega kruha, a od peči sem je udarjal mili duh pečenega mesa. Paviša se je v prvi hip nekoliko stresel, potem dvignil svoj nos in izvalil oči — kakor mu je bilo dobro in prijetno. — Nu, hvaljen Jezus, Gončinka! je je pozdravil Grga, ozrši se začujeno na Gon-činko, ki je stala sredi sobe. — Na veke, na veke ! je odzdravila starka in ošinila (^rgo izpod očesa. — Daj, odloži, je rekel zopet župan, treba, da se posušiš in okrepiš. In potrebno je mati, je potrdil Paviša Gonč, mraz vas je pretresel, voda z neba vam je zašla za vrat. Grga je hotel priskočiti starki na pomoč, ali ona ga je odrinila z roko. Plajšča je izročila svojemu spremljevalcu, odmotala pečo, da jej je samo kapa ostala na sivi glavi. Potem je, opirajoča se na svojo palico, odkrevsala brezobzirno proti peči, pak se spustila tamkaj na leseno stolico, dočim je Paviša prišel k mizi. Nekaj časa so molčali vsi. Grga Je stopil dva- trikrat po sobi sem in tja. Čakal je menda, da bi stara spregovorila. Gončinka pa je le napenjala svoji motni očesi na župana, spu-stivši brado od držala svoje drenovke. Tako je sledila vsakemu migljaju, vsaki kretnji Grge Prišlina. (Pride še.) Strun II. »EDINOSTc štev. 126. V torek, dne 8. maja 1 !*r. Vladimir Frank. Klanjac : Dr. D. Elegovič. Biškupec: Tomac. Ivanec: Jambrušič. Novi Marof : Tomac. Zlatar : Drag. pl. Pisačič. Pregrada : I >r. Vuk Kis. Ludbreg: Gašparo-vič. Senj : Vlaliovic. Sv. Ivan Zelina : Star-čevič. Križ: Dr. Josip Frank. Samobor: Dr. Pavelič. Viličselo : Zatlnka. Sv. Ivan Zabno : Juraj Tomac. Princ Hoheniohe na delu. Razgovori princa Hoheniohe z voditelji strank so v polnem razvoju. Tudi s Poljaki je že v stikih preko gališkega namestnika grofa Potockega. rNeue Freie Presse" hoče vedeti, da so se Poljaki v toliko omehčali, da bodo stavili le zahteve, o katerih bo možno razpravljati. V prvi vrsti da ne bodo zalite-vali tolikega števila mandatov, v drugi vrsti da ne bodo stavljali zahtev avtonomistične naravi. O konferencah princa Hoheniohe z Nemci pravi gori rečeni dunajski lisi., da n a-p r a v 1 j a j o zelo ugoden u t i s. Na j teh razgovorih je zatrdil opetovano, da se' v o 1 i 1 n a refor m a m o r a izvesti ter je izrazil nado. da glede volilne reforme! pride mej Cehi in Nemci do sporazumljenfa. j Cehi pridejo na vrsto še le v ponedeljke, i Krvavi spopadi v Lvovu. V nedeljo popoludne se je vršil v Lvovu | ljudski shod za splošno in enako volilno pra-j vico. Na shodu je govoril voditelj poljske so-j cijalne demokracije in državni poslanec Da- i szvnski. Govornik je ojstro napadal, postopanje poljskega Kola ter je pozival svoje somišljenike. naj organizujejo delavce in kmete v ta namen, da bodo pripravljeni, ko bo dano znamenje, da stopijo v generalni Štrajk. Po shodu je šlo kakih SOou oseb k si>omeniku pesnika Mickieviča. kjer so razvili rdečo zastavo. Neki policijski komisar je hotel zastavo sekvestrirati. Vsled tega je prišlo do hudega spopada, ki je trajal skoraj eno uro. Redarji so potegnili sablje proti množici, ki se ni hotela umakniti. Iiilo je več ranjenih, med njimi tudi neka starka, ki so jo pohodili konji redarjev. Tudi mnogo redarjev je bilo ranjenih. Pred spomenikom je Daszvnski zopet govoril najostreje, vskliknivši : Ce misli policija, da se bo s sabljami upirala volilni reformi, bodo delavci prisiljeni odgovarjati s samokresi in bombami. Dogodki v Rusiji. Kongres konstitucijonelnih demokratov. Na shodu konstitucijoiielno-deniokratične stranke, ki se je vršil dne 0. t. m. v Teni-ševi dvorani, sta se pojavili dve struji : radikalna in zmerna. Centralni odbor pripada zmemeji smeri. Ko je profesor Karejev otvo-ril shod in je bil knez Pavel Dolgorukov izvoljen predsednikom, je profesor Miljukov v imenu centralnega odbora razpravljal v daljšem govoru, o vprašanju taktike stranke v državni dumi. Miljukov je povdarjal, da so pogoji za izvrševanje nalog, ki si jih stavlja stranka, izredno ugodni. Ako ne pride v stranki do razpora, tedaj bo razpolagala z velikim številom zastopnikov, dočim nima vlada, razun ultrakonservativcev, ki jih sama označuje kakor revolueijonarce z desnice, nobene stranke. Sicer hoče pridobiti za-se kmete, toda razpoloženje kmetov kaže. da bodo ti poskusi brezvspešni. Istotako pojdejo v državni dumi tudi narodne skupine s kon-stitucijonelnimi demokrati. Vnanji pogoji za delovanje stranke so seveda v toliko neugodni, v kolikor zakoni od ">. marca omejujejo zakonodajne pravice dume. toda m o ž 11 o s t velevažnega dela jej ni odvzeta. Tako jej ni odvzeta pravica, da zamore storiti prve korake za u v e d e n j e splošne volilne pravice in za sestavo državljanskih temeljnih pravic. Tukaj je možno da pride do konflikta z vlado in z državnim svetom in temu sporu se stranka ne sme izogniti za nobeno eeno, akoravno je želeti, da ne pride od nje, ampak od onih, £ki so se protivili njenim zakonskim načrtom. V takem boju je orožje stranke nezadostno, ker ministri niso odgovorni pred dumo, vendar zamore stranka izražati svojo grajo in svoje nezaupanje. Ze sedaj je pokazala najviša oblast, da računa z razpoloženjem dežele, ker se je odrekla načrtu državnih temeljnih zakonov in je od- ! pustila miiusterstvo. Z odstopom ministerstva \Vitte-Durnovo se je položaj znatno spreme-1 menil. Kajti, kakor bi bilo tudi želeti, se I obračuna z onimi, ki so zlobno preprečili obljube od 30. oktobra, kakor zaslužuje novo ministerstvo malo zaupanja, je vendar treba pripoznati ta korak najviše oblasti, namreč odpust kabineta. Taktika stranke nasproti novi vladi bo v veliki meri odvisna od prestolnega govora. Adresa v odgovor na prestolni govor izrazi razpoloženje večine dume. Potem, ko je Miljukov nadalje izjavil, da mora stranka zahtevati, da se uvede par-lamentarična preiskava proti provzročiteljem nasilstev starega režima, se je izjavil proti formelni spremembi dume v konstitujočo zbornico. Na vprašanje, ali naj postopa duma parlamentarično ali revolucionarno, odgovarja indirektno parlamentaričnemu postopanju] v prilog, izjavivši, da duma mora storiti za državo kaj resničnega, važnega in koristnega, Vlada se ne odloči lahkim srcem za spor. Govor Miljukova se je gibal v nasto|>-Hih točkah: 1. Stranka si postavlja kakor nalogo državljansko svobodo 111 enakopravnost, uvedbo splošne, enake direktne in t a j ne volilne pravice za d r ž a v 11 o d u 111 o in lokalno samoupravne organe, zakonodajno rešitev agrarne reforme in zadostitev opravičenim željam narodnosti : 2. stranka se ob svojem stremljenju po teh namenih ne ustraši tudi spora z vlado, ki ga pa ne bo izzivala, da pade odgovornost 11a vlado. 3. za najbolji operacijski načrt smatra stranka, da se takoj prične izvajati omenjene zakone potom predlaganja tozadevnih zakonskih načrtov. Razun tega zahteva stranka amnestijo, odpravo smrtne kazni, imenovanje parlamenta-rične preiskovalne komisije v stvareh nezakonitih dejanj, ki so jih vladni zastopniki izvršili po 30. oktobru proti svobodoljubnemu gibanju. Izvajanja Miljukova so zadela na silen odpor. Durnovo iz Kostrome je izjavil, da dežela zahteva konstitujočo zbornico. Rožde-stvenski iz Mosk je zahteval, naj se v strankin program prevzame tudi delavsko vprašanje. Struve je menil, da je v svrho uravnave delavskega vprašanja takoj izvoliti parlamentarno komisijo. Drugi govorniki so zatrjevali, da ni nikakega dvoma, da je dežela revolucijonarna. Rodičev je izjavil, da je debata pokazala, da bodoči delavnosti stranke ni možno stavljati nikakih formelnih mej. Duma mora vsprejeti v svoj delokrog tudi delavsko vprašanje. rDunia mora vedeti, da je nje moč v nje drznosti. Ljudstvo je z nami in mi smo odgovorni za to, da izrazimo naj-nujneje ljudske želje. Vi se bojite konflikta ! Da se ga izognemo, za to je le eno sredstvo: mi moramo vedeti, da ne sme biti nobenega konflikta ! Onega, ki je prišel v navskrižje z ljudstvom treba strmoglaviti v prepad. Mi pojdemo v dumo, v svesti si svoje moči in v zavesti, da stoje za nami milijoni. Mi hočemo izvršiti velikansko delo in ne vprašujemo, kdo so naši zavezniki in naši nasprotniki. Ako so se tam odpovedali laži, kjer je doslej gospodovala, ako se tam pojavi želja po delu, tedaj ne pride do konflikta. Ako pridejo pa, zaslepljeni od laži, v navskrižje z dumo, tedaj pridejo v navskrižje z delom, za kar nas je ljudstvo poslalo. Svoj govor zaključujem s prisego, da duma ne bo razgnana, marveč da izvrši svoje delo. Govor Rodičeva je izzval viharno pohvalo. j svoj žep, v drugi pa množimo naš slovenski j šest tednov po razpuščenju mestnega za»t< i . Domače vesti. Sami sebi nočejo dobro! Prejeli smo iz rok narodnega delavca : Jaz se čudim našemu ljudstvu, kako da si to ljudstvo ne želi dobrega niti samemu sebi! Človeku se zdi, da je to nemožno, da ob vseh pozivih v raznih listih in ob vsi ustni agitaciji — naše ljudstvo, še sedaj vlaga svoje prihranke pri tujih denarnih zavodih, mesto da bi se služilo pri naših ! Pri tujih denarnih zavodih obrestujejo največkrat le tri od sto. Naša rTržaška posojilnica" plačuje po 4 od sto, a naša „Trgovsko-obrtna zadruga" pa celo 4 in pol od sto ! Zraven tega, da dajejo naši denarni zavodi več odstotkov, je za naše ljudstvo tudi zato boljše, ker naši zavodi izdajajo le slovenske tiskovine, ki jih lahko umeje sleherni naš človek. Uradništvo pri naših zavodih je slovensko, a, kar je najglav-nejše, pa je to, da, znašajoči denar v naše denarne zavode — podpiramo — v prvi vrsti i narodni kapital ter dajemo našim zavodom možnost, da ta kapital širijo med slovenske ! sloje. Pomislite vendar malce, predno nalagate svoje žulje v tuje zavode, kjer dajete dobička onim. ki vas trpijo le zato, ker vas potrebujejo ! Sleherni srečnež, ki ima kako svoto na razpolago, naj jo vloži pri naših denarnih zavodih in naj pokaže tako, da hoče koristiti samemu sebi in pa naši narodni stvari. Ministerski predsednik princ Hoheniohe je v soboto povabil načelnika jugoslovanskega naprednega kluba dr. Ferjančiča na razgovor. Vsled tega gredo danes na Dunaj dr. Ferjančič. dr. Tavčar in Plantan. Ustanovni zbor ..Učiteljskega društva za Trst in okolico se je vršil v nedeljo 6. t. 111. v prostorih Trgovsko izobraževalnega društva". S tem je že dolgo gojena ideja našega slovenskega učiteljstva prešla v meso in kri. Tudi v našem listu smo po v darjali često važnost takega društva, do katerega žalibog ni prišlo radi raznih okolnosti. Potrebo istega pa so učitelji sami dokazali 11a najjasneji način : pristopilo je društvu okroglo 70 pravih udov. Ker si je pa društvo stavilo precej obširen delokrog, kakor n. pr. ustanavljanje ljudskih knjižnic p<> naši okolici in podpiranje nadarjenih učencev v gmotnem oziru, določilo je v svojih pravilih, da morejo pristopiti društvu tudi podporni členi. Apelirali smo večkrat na naše učiteljstvo v stvari njihove stanovske tega mine morda H mesecev 111 merila Mesto tudi več. Brutalno nasilje. Iz Malega Lošinja javljajo o neverjetnem činu brutalnega nasilja. Te dni je namreč lošinjska občina dala po policiji s silo vreči iz šol v e r o u č i t e 1 j a M i 1 o v č i ć a na Unijah, in to za to, ker je v hrvatskem jeziku j »o-učeval veronauk. In nota bene: v tej it ali-janski šoli so sami hrvatski otroci. Nekoliko rodbin v Unijah se je bilo dalo namreč j 1 slepiti po italijanskih agitatorjih, da so se izjavile za italijansko šolo. Slavne šolske ol.lasti so seveda — tako vsklika „Omnibus" odobrile to, kakor odobrujejo vedno, ka l ir italijanske občine in njihovi gospodarji v Istri počenjajo nezakonitosti proti hrvatskemu narodu. V Opatiji je bilo od 1. septembra 1 !»<»:» do vštetega .'i. maja 18.575 oseb. < M iV aprila 1906 do vštetega 3. maja je prirastlo 517 oseb. Dne .'J. maja je bilo navzočih 1 • >4-"» oseb. Štrajk v Izoli. V nedeljo je pri delavcev različnih rokodelstev. Baffalo Bill-ovi konji. Eden najobšir- organizacije, sedaj pa, ko se je ono odločilo nejil, konjskih ,.Ranchos" ameriških Združe F. Codv-i; takozvanim do tega koraka in bo ono apeliralo na nas, pričakujemo za trdno, da se mu odzovejo vsi pravi „šolski prijatelji" ter vstopijo v krog te delavne kaste, dokazuje s tem. koliko jim je nih držav, je oni polkovnika \V. sredi države \Vyomi11g, v onem basinu Velicega Roga. In ravno od tam je večina konj, istinito ležeče na pravi kulturi, na pravem na- stavljajo \Vild We.it : ti konji so, vobče. f>n - predku. Kakor kronisti beležimo, da so bili izvoljeni na ustanovnem zboru : Stipe F e r -1 u g a predsednikom: Ivan F u r 1 a 11 i. Ferdo pl. K 1 e i n 111 a y r. Jože P e r t o t, Anton V a 1 e n t i č, Marica G r e g o r i č, Marica Kova č, Anica S c li e i 111 e r, Evelina V a -1 e n t i č odborniki ; Ferdo Star c, Ida Posega. Ivanka S a b a d i 11 preglodovalci računov ; Miroslav P r e t n e r, Milivoj B e r-b e r o v i č, Antonija P a k i ž članom častnega razsodišča. Zborovanje je vodil do volitev sklicatelj ter predsednik pripravljalnega odbora, učit_ Anton G e r m e k, katerega neumornemu delovanju se imajo zahvaliti njegovi tovariši v prvi vrsti, da se je društvo ustanovilo. Ker pa je g. Grinek odklonil od tovarišev ponujeno mu predsedništvo ter nasvetoval v osebi g. Ferluge za šolski napredek in dobro spo-razumljenje med tovariši vnetega moža. prišlo je zbrano učiteljstvo pač ob svoj namen izraziti tem potom svojemu tovarišu dolžno hvaležnost, a v srcih se leta menda ne zbriše tako kmalu. Mlademu društvu pa želimo dober vspeh ter kličemo : Krepko naprej za blagor naše šole ! Iz Dekani nam pišejo : Dovolite nam, da nam tem mestu vprašamo glavarje naše velike občine, kako da se še vedno ne pripravljajo volilne liste za nove občinske volitve, da-si je bila od sedanjih občinskih zastopnikov poslana prošnja na c. k. okrajno glavarstvo, da bi ta oblast naložila občinskemu glavarstvu, naj sestavi rečene liste. Ali morda nima občinsko glavarstvo časa za to? Ali niso še izgotovljeni tisti občinski računi, ki bi bili morali biti izgotovljeni že lansko leto ? ! Volilne liste bi morale biti sestavljene tri mesece pred koncem triletne perijode občinskega zastopa. Da je temu tako, za to je dokaz navedena prošnja na c. kr. okrajno glavarstvo. Dandanes, ko se po vsej naši Avstriji vse ljudstvo intenzivno bavi z vprašanjem volitev, se ne more zameriti tudi nam občinarjem širne občine dekanske, da se zanimamo za volitve v naš občinski zastop. Saj je ravno občina podlaga razvoju narodove vse-skupnosti. Volitve naj pridejo čim prej — volitve svobodne — in potem pride do miru in žnjim do napredka v naši občini ! O b č i n a r. Napisi na novi železnici od Celovca do Kranjske meje bodo po odredbi ministerstva za železnice dvojezični, to je nemško-slovenski. Prihodnje občinske volitve v Puli. „Omnibus" je doznal, da se že sestavljajo volilne liste, ali z vso možno — počasnostjo. Nove volitve bi bili morali razpisati v teku dukt skrižanja mej najboljimi -bronehos". divjimi konji zapadnih planjav, in čistok niuii konji vslioda. Tudi ti konji imajo najl ■ lja svojstva obeh pasem. Sicer so pa potrebni taki konji, polni življenja, ko to zahteva dejanje, in vajeni t -kim naporom cirkusa, da se morejo prirediti ogromne in silne predstave Wild \\ esta. ii katerih se po dvakrat na dan po več ne_ 4< '0 koni udeležuje bitek, indijanskih dit .. manevriranja Rougli Riders-ov itd. Sicc se bo pa vse to videlo tu pri 11, >. Požar v sv. Križu. Včeraj popolud: ob -J. uri in pol so hili gasilci v Trstu t' • foničnim potoni obveščeni, da gori neko 1 -slopje v sv. Križu. Odšli so takoj z enim -zoni v sv. Križ, kjer je gorel skedenj posestnika Josipa Tence, ki se nahaja pod št. li'l. Delo gasilcev se je omejilo le na lokaliziranje ognja, to je v obrambo, da se požar n razširi. Skedenj je seveda zgorel in ž njim kvintalov sena in 5 kvintalov lista. Skoda 1. še ocenjena. Sicer je bil pa g. losip Ton zavarovan proti požaru. Nepoštena služkinja. 28-letna slu/ -nja Ana Z., stanujoča v ulici sv. Lucije, bila sinoči aretovana v neki krčmi v ui Piccolomini, ker je neki gospej, pri kateri bila v službi, ukradla več komadov obleke v skupni vrednosti 60 kron. Fiasko. Predsinočnjini okolu 11. ure neznani tatovi skušali odpreti vrata dvor gospoda Lautererja, ki je pod št. 2!» v Ko-janu. A gospod Lauterer, ki je bil še koncu, je čutil, da se nekdo trudi pri vratih, je šel pogledat, kdo da je. in tako zapodil tatove v beg. Pozneje so pa — in morda ravno i>ti — tatovi šli v hlev Josipa Šenice. ki se nihaja v Kojanu št. 320. V hlevu so vse pn-brnili, a zaman: našli niso ničesar, ki bi bilo vredno, da se ukrade, ter so morali oditi praznih rok. Tatje prevrtali železno blagajno. \ noči med nedeljo in ponedeljkom so tatje udrli v prodajalnico jestvin Mohorja Perešit v Puli, ulica S. Martino, kjer so prevrtali železno blagajno in odnesli 750 kron in nekoliko dragocenosti. Doslej še niso prišli tatovom na sled. Samomor. Sinoči, kmalu po 7. uri. nekdo prišel 11a redarstveno stražnico pri Jakobu javit, da se je neki mladenič obesilv nekem hlevu pri sv. Mariji Magdaleni zgornji. Se stražnice so najprej telefonirali zdravniško postajo, a potem je šel eden policijskih organov v oni hlev. Tam je našel ležečega na tleh, ker so ga bili že drugi sneli z vrvi, 25-letnega hlevarja Spiridijona Dandrino, ki je bil v onem hlevu v službi. stanoval je v hiši št. 272 pri sv. Mariji Magdaleni zgornji. Ko je prišel k njemu zdrav- V torek, 8. maja 1906. »EDINOST« štev. 126. Stran III. nik, mu ni preostajalo drugo, nego konstato-vati, da je nesrečnež že mrtev. O vzroku samomora ni nič znano. Truplo samomorilca je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv. -Tustu. Koledar in vreme. Danes: Prikazen arliange- Ija Mihaela; Budidav; Pribisava. — Jutri: Gregor Na ianski, škof; Skorovoj; Prv;nica. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -j- 20° Celsiua. — Vreme včeraj : deloma oblačno. Društvene uesfi in zabave. Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila nastopnih društev: ..Narodna čitalnica" v Rojanu ; ..Narodna čitalnica" v Sv. Luciji (pol. okraj Tolmin); Bralno društvo ,.JežA v Višnjeviku (pol. okr. (ioriea) : Bralno in pevsko društvo ..Jezero" v I>obordolu (pol. okraj Gradiška). Čitalnica pri sv. Jakobu. Novi odbor se je sestavil tako-le : Predsednik : Zadnik Josip, podpredsednik : Kompara Rudolf, tajnik : ( otič Rudolf, blagajnik: Bizjak Angelj. Odborniki: Mihalič J.. Peršič Edvard, Maršič Anton. Namestnika : Ivančič J os.. Matlika Martin. Pregledovalci računov: Dobčnik Ru-lolf, Šmuc Benjamin. Pevske vaje so dolo-ene na ponedeljek in potek ob H. in pol uri zvečer. Pevovodja g. Perhavec. Vsprejemajo -e nove pevke in pevci ob navedenih dneh. Razne vesti. * Vezuv. V Torre del Greco in v »Utajami je v soboto začel zopet padati pe-pelnast dež. Najdene cesarske insignije. Iz Rio de f.meiro poročajo, plava zagledali na stotine lačnih morskih psov. Mornarji so kričali na ves glas ter hoteli na ta način preplašiti gladne živali. Nte so se pa še bolj približavale splavu. I a hoj z morskimi psi je trajal nad štiri ure. Naenkrat se je na strah vseh vrgel eden psov na kapitana ter ga za nogo potegnil v vodo. Psi so pred očmi mor-1 -.rjev nesrečneža takoj raztrgali in požrli. < »sem mornarjev je umrlo od lakote in . je, le dvojica je vzdržala, dokler je ni k< nčno našla neka ladija ter ju rešila. Brzojavne vesti. Češki poslanci pri ministerskem predsedniku. iU NAJ O današnji knnferenci čeških »lancev dr.a Paeaka, Stranskega. Kramara, !1» rolda in Začeka z ministerskim predsedni-1 mi princem Hohenlohe. je ..Slav. Corresp/4 priobčila komunike, ki pravi : Razgovor je lajal dve uri. Ministcrski predsednik je za 'rdno obljubil, da hoče nasproti češkemu narodu izvrševati največo blagoliotnost. Ob dnem je princ Hohenlohe izjavil, da bo nje--[<»\a prva naloga spopolnitev volilne reforme. Vojna ladija .,Fran Josip I.". I)LNAJ 7. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija ..Cesar Fran Josip I." dne fi. t. in. dos]iela v Kin-Kiang. Na krovu vse zdravo. Vojvoda Karol Edvard Saški - Koburg-Gotha I )["N"AT 7. Vojvoda Karol Edvard Sa-^ki-Koburg-Gotha je dospel semkaj ob H. uri •">'1 min. zjutraj. Na kolodvoru so vojvodo «>prejeli cesar, več nadvojvod, razni drugi dostojanstveniki ter nemški in angležki poslanik. Vojvoda se je potem odpeljal v cesarsko palačo. kjer se je nastanil kakor gost cesarjev. Ogrska. BUDIMPEŠTA 7. V Bekeziskem volil-iiem okraju je bil izvoljen poslancem Fran Kecskemethv (neodvisne stranke.) V Ministerijalni svetovalec Beksics. BUDIMPEŠTA 7. Ministerijalni svetovalec Gustav Beksics, urednik ogrskega uradnega lista, je danes popoludne umrl za srčno kapjo. Y Fran Schvvarz. PLZENJ 7. Včeraj je tukaj umrl bivši mladočeški državno- in deželno-zborski posla- nec Fran Sclivarz, ravnatelj pisarne plzenj-skega okrajnega zastopstva, v starosti 6*5 let. V Romanopisec Zacharijosiewicz. LVOV 7. Včeraj je umrl znani poljski romanopisec Ivan Zacliarijosiewics. Štrajk v Sarajevu končan. SARAJEVO 7. Odbor generalnega štrajka je priobčil včeraj razglas, da je vlada večinoma vsprejela stavljene pogoje, zato da pojdejo delavci danes splošno zopet na delo. — Štrajkovci so za časa splošnega štrajka držali vzoren red ter ni prišlo do nikakili izgredov. Kralj Edvard. * PARIZ 7. Kralj Edvard je danes opo-ludne odpotoval v London. Ljudsko štetje v Parizu. PARIZ 7. Po ljudskem štetju, ki se je vršilo tukaj dne 4. marca t. 1., ima Pariz 2,731.720 prebivalcev. Leta 1901 jih je imel 2,060 550. Parlamentarne volitve na Francoskem. PARIZ 7. Glasom poročil dospelih na ministerstvo za notranje stvari do (i. ure 30 min. zjutraj, je izvoljenih doslej 421 poslancev. med temi 76 konservativcev, 28 nacionalistov, 56 progresistov, 63 republikancev z levice, 83 radikalcev, 73 socijalnih radikalcev in 103 neodvisni socijalisti. Stranke večine so dobile 35, izgubile pa 11 mandatov. Razun tega je potrebnih 153 ožjih volitev. PARIZ 7. V Parizu je vladalo zvečer živahno gibanje. Z bulevardov so se pred uredništvi raznih listov zbrale veče skupine, ki jih je pa policija razgnala. Tudi pred mestno hišo je policija preprečila manifestacije. MONTPELLIER 7. Ko so bili objavljeni volilni izidi, je prišlo do spopadov, pri čemer je bilo ranjenih več oseb. med temi socialistični mestni svetovalec Roques. PARIZ 7. V CarmauMi je povodom volitev nastal pretep, pri čemer sta bila dva orožnika ranjena, in sicer eden smrtno. Iz Lensa. LENS 7. V premogovnikih departementa Pas de Calais so rudarji zopet pričeli delati. Strajk je torej popolnoma prenehal. Nezgoda ameriške vojne ladije. NEW-VORK 7. (Reuterjev biro). Ameriška bojna ladija „Rhode Island" je včeraj v zalivu Cliesapeake sedla na prod. Vsi poskusi, da bi ladijo osvobodili, so bili doslej zaman. RICHMOND 7. (Virginija). Ameriško bojno ladijo „Rhode Island" so vzdignili s proda. Dogodki na Ruskem. Ruska državna banka. PETROGRAD 7. Ruska državna banka je znižala diskont od 71/2°/0 na 7%. Generalni guverner Suhotin pozvan v državni svet. PETROGRAD 7. Generalni guverner stepnega ozemlja Suhotin je pozvan v državni svet. ostane pa na svojem mestu. Generalni guverner Šeltanovski ubit. JEKATERINOSLAV 7. (Petr. brz. ag.) Včeraj je šest oseb z revolverjem streljalo na generalnega guvernerja Seltanovskega, ko se je peljal 11a kolodvor. Generalni guverner je bil ubit. Storilci so zbežali. Ministerski odbor odpravljen. PETROGRAD 7. S carskim ukazom je odpravljen ministerski odbor. Njega posli so izročeni deloma ministerskemu svetu, deloma državnemu svetu. Drugi ukaz naroča državnemu tajniku Frišu. da otvori prvo sejo dume po določbah volilnega zakona. avstrijska zlata renta 93 75, ogrska 4°/0 zlata renta 97.30, Landerbank —.—, turške srečke 142.50, pa-rižka banka 15.96, italijanske meridijonalne akcije 798.—, akcije Rio Tinto 16.31. Trdna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 39.7/ic» srebro 30.ll/.a, Lombardi 5.l/», španska renta 94.7/„ italijanska renta 105.— tržni diskont 37/B, menjice na Dunaju —.— Nepravilna. Tržna poročila 7. maja. Budimpešta. Pšenica za maj K 16-— do K 1602, rž za maj K —— do--, orni za maj od K 17 30 do 17 40 koruza za maj K 13 70 do K 13 72. Pšenica: ponudbe in povpraševanie srednje, tendenca mirna. Prodaja: 14.000 met. stot. nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: nestanovitno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj 37—, za september 37 3/t, -za december 38.'/«j za marec 39.—. Mirno. — Kava Rio navadna loco išS—40, navadna reelna 41—42, navadna dobra 43—14. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za maj 16.55, za junij 16.60, za julij 16 75, za avgust 16.95, za september 17-; 5, za oktober 17.25. — Mirno. Vreme: lepo. Havre. (Sklep.) Kava Santos good average za tekoči mesec 46.—, za sept. 46.75. New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, za 5 do 10 stot. nižje. Prodaja: 2000 vreč. London. Sladkor ir repe surov 8'l4 Sb. Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, za junij 15.25. za julij-avgust 15 25, za sept.-dec. 15.40 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.70, za junij 23.75, za julij-avgust 23.30. za sept.-dec. 22.10 (mirno). — Mo'fa za tekoči mesec 30.55, za junij 30.50, za julij-avgust 30.60, «entember-dec. 29.30 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 53.25, za junij 53.75, za vjulij-avgust 59.50, za sept.-dec. 60*75 (mlačno). — Špirit za tekoči mesec 41.25, za junij 41 25, za julij-avgust 40.75, za september-dec. 37.75 .mirno). — Sladkor surov 83° uso nov 21.®/*—22*— (mirno) bel za tekoči mesec 25*Va. za junij 25.za julij-avgust 25.3/„, za oktober j an u var 2 6"5/8, (mirno)., rafiniran 56.50—57.—. — Vreme: lepo. Tujci v hoteljj ^BALKAN". Na novo so došli dne 7. maja: Oton Spitzer, uradnik LJUBLJANA; Dr. Lev Lmvenbein, zdravnik. DUNAJ ; Ljudevit Matko, c. k. uradnik, TRST; Karol Auellich, prof, PRAGA; Ivan Velčič posestnik, KERi^AN ; Ignacij Steurbod, inžener, LJUBLJANA; Ignacij Lindner, uradnik. DUNAJ; J L. Roesler, lekarnar, PRAGA; Antou Brunclik, c. k. pošt. uradnik. PRAGA ; Wiluias Hant trg,, BUDIMPEŠTA; Ivan Babnik s soprogo, trg., LJUBLJANA ; Jurij KSstner, zasebnik. GRADEC : Henrik Rossler, zasebnik, JABLONEC; Kad Hiibner zasebnik, GRUNWALD; Dr. Janio Savnik, pravni prakt., KRANJ. sfcstestestestestesfcs^cstesfcsfcjfcstejts^JL Hrvatska Vjeresijska Banka == u Dubrovniku-- traži Dirigenta za svoju podružnicu u Spljetu Ponude izravno-u Dubrovnik. Br. 1530 Oglas. Daje se na sve obće znanje, da će se javna dražba glede zakupa gradnje nove župne cerkve u Lanišću obrdrža-vati u uredu podpisanoga glavarstva dne 21. maja 1900 od 10.— 12. sati prije podne. Ponude mogli samo ustmeno podnesene biti. Isklična ciena jest kruna 44900. Dražbovatelji imadu jednu žaobinu od 5«/0 od iskliene ciene prije dražbe položiti, koju dostalac na 10°/0 od zakupne svote odma u ime jamčevine doplatiti imade. Pražbeni uvjeti kao nacrt i proračun mogu se pregledati kod podpisanoga glavarstva za vrieme uredovnih sati. Glavarstvo obi'inc Buzet dne 3. maja 1900 Načelnik: A. Klarić v. r. Osebni kredit! S porokom in 1 »rez poroka častnikom, svečenikom, dvornim, državnim in privatnim uradnikom. učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem, ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste na */4 — 25 let proti mesečnim Vi Vs letnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-dunajske enkete (kapitalizacija plače). 4% ! 4% ! 40/0! 4°/0! Realni kredit: od 300 kron naprej na I., II. in III. zastavo za posestnike polja, obresti, his na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in družili studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč od G/i dela cenilne vrednosti. Stavbeni kredit! Na gradnje vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in menjava akcep-tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanja po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzemskih in francozko-angležkih zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt ! — Priloži n:«j se znamka za odgovor ! . MELLER L. EGYED Budimpešta V. Kohanv-Utcza 19/B Borzna poročila dne G. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.13—19.1?, angležke lire K —.— I do —.—, London kratek termin K 240 40—240.60, • Francija K 95.55—95.70, Italija K 95.60--95.75, ! italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.20--117 4', nemški bankovci K —.—•— — avstrijska e ti notna renta K 95.75—100.05, ogrska kronska renta K 95.80—96.10, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 893.— — 695.—, državne železnice K 651.25 — 683 50 Lombardi K 130 50 132 50 Lloydove akcije K 745— 755 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.— , Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1. 2 50 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. Državni dolg ▼ papirju „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Avstr. investicijska renta 31/«9/« Ogrska renta v zlata 4•/„ , „ kronah 4° ( n 3 V, Akcije naeijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 99.05. italijanska renta 105.55, Španski exterieur 95.55, akcije otomanske banke 659 - . Menjice na London ' 251.65. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice .— Lombarde 135.— unificirana turška renta 94.10^ včeraj danes 101.— 101.90 101.15 101.- 117 85 117.85 99.90 99 90 90.40 90.05 114.40 1J 4.48 95.85 95.85 86.70 86.65 1647.— 1650 — 6V3.— 68«».75 5(40 40 240.32', 117.20 H7.i2V, 23.46 23.46 19.12 19 13 95.55 95.60 1132 11.32 Sprejemajo vsakovrstna dela posebaih načrtih. mm- Jinstmai cenit Mačio ia (raito r Tovarpa pohištva = RflFflEl>ITflLIfl = Velikansko skladlft6e In razstava pohištva in tapetari] ===== T R 8 T = ulica Malcanton štev. 1 ^ po melo aimkih cenah. m S - - r O I O » O I O ■ O " Oi i O •: O : 1 O l i O 11 O I o-;—------ Tovarna pohištva ^IkksanS'er levi jtiinzi ulica Tesa Stv. 52. R (iastna hiša). ZALOGA: - PlflZZR R05RRI0 (šcls! 28 let 8tar' lePe *unaDJ°- midUtSIHU Bti in lepega značaja, sedaj uradnik neke prve tuk. trgovinske tvrdke, išče v svrho samostojne otvoritve trgovinskega podjetja, odlično gospodično ali mlado udovo z doto. — Ponudbe pod ,Smetana" Trst, glavna pošta. Krčma „Al Trifoglio" krotit istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se si. občiustvu Katarina Vatovec. ____ \it*nia moderno zidana enonadstropna hiša z TCvJdT balkonom in lepim vrtom v krasnem kraju na Gorenjskem se zamenja za stovbeno parcelo v Trstu ali bližnji okolici. Kdor želi pojasnila, naj blagovoli vprašati pod šifro „Letovišče 90«'' v .,In-seratnem uradu Edinosti". 529 DrnHaiolnO v prometnem kraju te želi vzeti rroudjdllla v najem. Ponudbe se prosi pod šifro ,.Trgovina 999" na upravo „Edinosti"' 528 Pncnnfiif*nQ i^-letna, lePe zunanjosti, vešča UUSpUUIlrVla slovenskega, italijanskega in nemškege jezika v pisavi in v govoru, išče njej primerne službe. Več pove „Inseratni urad Eoinosti *. ___700 I. vrste toči „GoBtilna Trošt" nad Rojansko cerkvijo._ Slovenci!! ... kmetje, mali posestniki, trgovci, uradniki, zasebniki, ki imate na razpolago kaj denarja in si hočete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te važne izredne prilike. -—— V Trstu = V t blizu mesta, v Skorklji-Kolonji, v naj z d ra vej eni, solenatem kraju je na prodaj zemljišče §SF* na male in velike parcele Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako, da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tudi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Potem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. — Na Željo Se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustmeno „INSERATNI URAD EDINOSTI" (Trst, ulica Giorgio Gralatti št. iS od 9.-12. dop. in 2.-7. pop./ Narodni dom. „Dobro bi bilo, ako pridejo omenjene parcele v narodne roke"! „Edinost" 29 4 št. 118, III. str., I. kolona. Kraški teran 5 kvintalov časnikarskega papirja se tako proda. Naslov pri „Edinostij ajboljše sredstvo č Stiti veekD fino ru* Teno ali črn o obuvalo iCsjbolj eei riporoča ssl Boxc»!ir, Oscaria, vnevreaux in lakirane čevlje. d u naj, xii/1 n Uradnik Proda se: vešč slovenskega in nemškega jezika popolnoma, hrvatskega nekoliko, spreten pevovodja iu pevec, dober računar. sti.ist in orsrlavec, išče postranskega zaslužka. Naslov , Edinosti". S36 ena hiša na eno nadstropje z 8 prostori, vodo, plinom, trn lepem kraju in lepim razgledom, saldo cena K 60 )0 ; druga nova enonadstropna hiša s 4 stanovanji po ' kuhinjo in 1 sobo, saldo cena K 5000; ena mala nova iiiSica s 4 prostori, vrtom, vodo, saldo cena K 2000; en lep stavbinski svet, 100 klf., obzidan in z železjem i ograjen, z železnimi vratmi, vodnjakom, krasna lega. /a dvorec pripraveD, saldo cena K 20C0. — Razven tega mnogo drurih novih in starih hiš in stavbišč. Naslov : Gostilna Trošt, (nad rojansko cerkvijo). 5 kron in već zaslužka na dan. Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naših stro':h prirost hitro delo vse leto doma — Ni treba znati n:ces vjenost škodi nič in blago prodamo mi. ^^■■bbk^hbbhh — Družba pletilnih strojev za domače delavce — Thomas H. Whittick & Go. PRAGA, Petrsko namesti 7-156 — TRST, ulica Campanile 13-15 Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične kožne bolezni itd. se je povrnil In prevzel Svoj ambu/atorij. i Sprejema od 12. do 1. in od 4. do 5. pop. TRST — ulica Sanita St. 2, I. b. — TRST Najfinejše namizno in jedilno olje olja = je tako misli skrbna gospodinja, ki rajši kupuje izborne testenine ŽNIDERŠIČ & VALENČIČ a, nego da bi tratila zlati čas z izdelovanjem se vdobi pri narodni zalogi Trg Barriera štev. 3. ivan Miiionig, lastnik HOTEL nasproti ene največjih železniških postaj južne železnice na Slovenskem, z izvrstno upeljano restavracijo, renomirana prenočišča, domač vodovod, lastna razsvetljava, vrt in ena njiva, vse pohištvo in posoda se radi bolezni lastnika proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov pove „Upravnižtvo" našega lista. C. VECCHIET 9W zlatar -mm TRST - Corso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. Mf Cene zmerne. m. Iiijiaroflio mflicijsko posreflovani ® Caro & Jellinek (* Trst ul. Romagna it. 2 Trst. —— Tiuroi i*. 1137 —— Potrnžnlce: Dunaj, Budapešt in = Lvov. = Zastopstva na vseh glavnih trgih == ti- in inozeastva. - Se priporoča za preskrbljenje ■eljeaj sd zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v ta- ib inozemstvu. fakivanje za prevoz po morju. Posebno ugoditi pogoji zi vojaške osebe držtvnv uradnike. — Prtiliatre isate Trste 90 stalni nizki prcvozniB Proračuni brezplačno. flvtorizirana mehanična deialnica za instalacije plina, vodovodov in tovarna aparatov za acetilenski plin zapriseženega izvedenca JOSIPA JESGH TRST, ulica dei Gel si št. 7 Koncesijonirana od c. kr namestnišlvi v Trstu ~ Izvršila J9 Ž8 pri ko 200 inštalacij. > __«J y>rymrTvyryr.yvvvyYV¥