Natisov 15.000. izhaja vsaki [jdA,daliran /.dnevom »odnje nedelje. ina velja za Av- za celo leto tan, za Ofjrsko 'kron 50 vin. za celo "; za Nemčijo slane ce:o leto 7 kron; go inozemstvo se /nfiini naročnino z ozi- ||0Di na visokost pošt- jKaročnino je pla- i naprej. Posamezne ■prodajajo po 12 v. :"tvo in uprav-se nahajata v Jledališko po-1 štev. 3. Dopisi dobrodošli m >■■ sprejemajo zastonj, alt rokopise se na vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorne. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80— za >/i strani K 40 — za V« strani K-20-— za V, strani K 10 — za Vie strani K 5-— za '/si strani K 2'50 za Viu strani K 1.— Pri večkratnem oznanita se cena primemo zniža. Stev. 32. V Ptuj«, v nedeljo dne 12. avgusta 1917 XVIII. letnik Naš shod. Predpreteklo nedeljo je imelo naše spodnje-^ereko ljudstvo brez razlike naroduosti, in vere za sedanje vojne razmere javnost izredno dobro obiskano zborovanje, tje povzročilo mnogo zanimanja, mnogo ' nanja in v nasprotniških vrstah prav ve-: razburjenja. Kdor zamore brez sebičnosti [brez tiste nizkotne strankarske strasti, ki i pri nas žalibog v navadi, celo zadevo pre-jeliti, ta bode na vsak način izpoznal, da |bilo naše zborovanje najlepši izraz |m p r a v a manifestacija a v s t r i j-|ike misli. Ničesar druzega, kajti ničesar tudi nismo nameravali. Besno pro-onih krogov, ki~ so bili in ki so [menda še danes prijateljsko naklonjeni srbo-Hvu ter rusofilstvu, na tem dejstvu ne more v ničesar spremeniti. Mi smo na svojem .orovanju zasledovali zgolj avstrijske Ije, zavzemali smo se s poštenim navdu-.jeni sredi v tej nevarnosti ljubljene naše (domovine za Avstrijo in za ničesar dru-a, — in zato nas tudi ne more prodru-[gačiti ali prestrašiti kletev onih, ki jim je (•jugoslovanski vzor" višji nego avstrijsko doji . . . Vsa velika javnost je tudi izpo-sala važnost in pomen našega iborovanja za avstrijsko stvar. !ajvečji svetovni listi na Avstrijskem, Ogr-ii. Nemškem in drugod so prinesli naše kot dokument resničnega mišljenja "venskega ljudstva. Da, slovenskega stva, ki je v naši stranki že od nekdaj dedovalo avstrijske težnje in ki se od prijateljev srbskih kraljemorilcev ni zapeljati v protiavstrijsko gonjo. Tako 3tvar! Ta dokument je podalo naše zbo-[ravaiije! In preko temu dejstvu divja zaman rija tistih, ki se delajo na Dunaju za [najboljšo pntrijote, doma pa agitirajo za blazne nanje o jugoslovanski" državi, do katere vodijo pota preko veleizdaje in zločinstva . . . ispodje .jugoslovanske" struje! Kdo vam : dal pravico, govoriti v imenu slovenskega udstva, ki se ni nikdar strinjalo z vašimi $? Ali mislite, da se bode res kdo vstrašil >ih groženj, ki se celo pred besedo „revo-cije" ne vstavijo? Ali mislite, da se kdo :ji od kaplana dra. Korošca izraženih be-■;Hi smo pod vlado cesarja Karla I. habs-ega. ne pa pod vlado dra. Ko-losca ali dra. Kreka... Tako stoji stvar in prav nič drugače! :aj se sploh gre? Na našem manifestacijam zborovanju predpretekle nedelje, ki je | pravi izraz ljudske duše na Spodnjem kein, sklenili smo ednoglasno in ob Bikem navdušenju ogromne zbrane množico, [odposlali našemu prevzvišenemu cesarju br-avko, v kateri se je reklo: Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu iličanstvu Karlu I. Dunaj. ,.Štajerc" in okoli njega zbrana stranka (loven skih in nemških Avstrij-ev, katerih program je bila v več kot 15 letnem delovanju ljubezen do prevzvišene dinastije Habsburžanpv, okrepčanje in vzdr-žanje edine, v historičnih oblikah kronovin utrjene, nerazrušljive in nerazdeljive domovine, ki so si ohranili tudi v grozovitostih svetovne vojne resnični, na nobene pogoje vezani zvesti patrijojizem, — prosi na današnjem, od več kot 1000 oseb iz vseh občin okraja obiskanem zborovanju, da sme svoja patrijotično-vdtna štajerska čustva na stopnice prestola, položiti. Vaše Veličanstvo! Naši očetje in sinovi prelivajo v najhrabrejših vrstah slavne avstrijske armade — zlasti v z. in kr. inf. regimentih št. 87, 47. 27, deželnobrambenih regimentih št. 26, pijonirskemu bataljonu št. 3 in saperskemu oddelku — svojo kri, ne kot Slovenci, 041 kot Nemci, ne kot strankarji, marveč 'kot Avstrijci. Mi doma izvršujemo svojo dolžnost. Naj bi Vaše Veličanstvo nacpodlagi našega ogromnega zmagovitega i-i.j2ja nam prineslo mir, stalni, resnični mir, ki nam zasiguri neraz-rušljivo Avstrijo in njene fundamente, nerazdeljive kronovine, ki nam pa tudi prinese gospodarsko moč, ozdraviti v čisti Avstriji rane te vojne. Vaše Veličanstvo! Tisoče članov na Spodnjem Štajerskem in Spodnjem Koroškem broječa patrijotična ..Štajerčeva" stranka ne želi nobenih novih jugoslovanskih državnih stvorov; hoče le Avstrijo, ki bode pod krasnim režimom Vašega Veličanstva edina in močna svoji veliki preteklosti čast prinesla. Naša globoka vda-nostna izjava je izrodek ljubezni do Vašega Veličanstva, katerega Čut do pravičnosti tudi mi ne bodemo zaman prosili — ljubezni do te lepe Avstrije, za katero pričajo grobovi naših najhrabrejših junakov v tuji zemlji, — ljubezni do naše zelene štajerske domovine, ki se ne sme nikdar kakšnemu jugoslovanskemu državnemu s t v o r u pridejati, brez da bi izgubila svoje zvesto srce. • Vaše Veličanstvo ! Tisoči slovenskih in nemških Spodnjih Štajercev prosijo za mir, ki nam prinese Štajersko in Avstrijo pod žezlom Habsburga, nerazrušljivo, močno in mogočno". Kaj je v tem telegramu rečeno ? Mi prosimo cesarja za pošteni, častni mir! Obenem pa izražamo svoje patrijotično prepričanje, da se Avstrija ne sme in ne more razbiti, da morata vsled tega tudi Štajerska in Koroška ostati nerazbiti in neraztrgani! Mi ne mara-m o biti pridruženi kakšni .jugoslovanski" državi, kor smo ravno zvesti Avstrijci . . . To je bil sklep našega zborovanja, zaradi katerega nas hočejo srbofilski prijatelji križati. In cesar? Naš krasni mladi cesar odgovoril je na ta telegram tako-le: „Njegovo cesarsko in kraljevo Apostolsko Veličanstvo se zahvaljuje naj-prisrčneje za lojalno in patrijotično izjavo od pripadnikov vseh občin okraja Ptuja obiskanega zborovanja. Njegovo Veličanstvo cesar je blagovolil vzeti vroče pri- znanje do pravega avstrijskega duha, kakor se kaže v slavnih činih deželnih sinov na fronti in v vztrajnosti doma ostalih, kakor tudi v prepričanem nastopu za harmonično sodelovanje vseh avstrijskih narodov za blagor skupne domovine z zadovoljstvom na znanje. Po najvišjem naročilu vitez Polzer." Naš cesar je torej v svojem odgovoru potrdil, da je naše mišljenje pravilno, da je v naših vrstah pravi avstrijski duh, ki zahteva harmonično sodelovanje vseh avstrijskih narodov za blagor skupne domovine. To nam je odgovoril cesar Kari I., premi-lostni naš vladar! In zato se ne strašimo kletev jugoslovanskih agentov, ki jim je vsakdanja politika otemnela oči, ki se niti v teh preresnih časih ne morejo dvigniti iz nivoja hujskajoče strasti. Smehljamo se ..imperatorju" jugoslovanstva Korošcu in njegovim služabnikom, ker vemo, da je njih poče-njanje le otročja- jeza nehvaležnih sinov naše prekrasne domovine. Prava avstrijska misel je pri nas — in priča nam je sam cesar Kari I. Štajersko in koroško ljudstvo, ki preliva svojo kri za avstrijsko domovino, ki strada in trpi lakoto za avstrijsko domovino, ki pa nikdar ne izgublja poštene svoje zvestobe do avstrijske domovine, — to ljudstvo je z nami in z našim cesarjem. Bog živi cesarja Karla I. avstrijskega! Svetovna vojska. Uspeh treh vojnih let v številkah. Kar se je v treh vojnih letih izvršilo in doseglo, je, le zunanje opazovano, veliko. Plošča od osrednjih sil zasedenega ozemlja znaša (do 1. avgusta) okroglo 548.700 kvadratnih kilometrov, torej več kakor vsa Nemčija; v tem pridobljenem ozemlju leži 47 trdnjav. Temu nasproti so sovražniki v Evropi zavzeli samo 16.000 kvadratnih kilometrov našega ozemlja, ki se zdaj pri nemško-avstrijski ofenzivi v Galiciji še vsaki dan zmanjšuje. Izgube na ljudeh znašale so pri sovražnikih po previdnem oce-njenju v prvih treh vojnih letih: Rusija 9,5 milijonov, Francoska 4,4 milijonov, Anglija 1,6 milijonov, Italija 1,6 milijonov, Belgija 0,24 milijonov, Srbija 0,5 milijona, Ruinunija 0,3 milijonov.vojakov, torej več, kakor imajo Belgija, Holandska in Švica prebivalcev. V j e t i h se nahaja v roki osrednjih sil okroglo 3 milijone mož, med njimi skoraj 30.000 oficirjev. Na vojnem materijam zaplenjeno je bilo okroglo 12.000 topov, 5000 strojnih pušk, sestreljenih pa nad 2000 letal. Od vojnih ladij se je okroglo 930.000 ton uničilo in sovražnih trgovskih ladij za 10 milijonov brntto-register-ton potopilo. Vojni troški znašali so pri sovražnikih doslej 258 milijard, pri osrednjih silah pa le 107 milijard. Pred temi številkami potihnejo pač vse prazne besede sovražnikov! — 2 — STRASCKILL'ova grenčica iz zelenjave zdravilnih ZOl@Ilia.lF iz naJbolJ uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz žele je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših *■*** WIMUIH ttOVOUJOiW vs(ed tega pr;znano najboljši Želodec »krcpČUJOČi prebavni liker. (ekstrakt) najfinej Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 2. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišč o. Armadna fronta nadvojvode Jožefa. Sovražnik je napadel opetovano ljuto na obeh straneh doline K a-s i n u. Naše pridne čete ostale so v proti- j sunku in v ure dolgih bližinskih bojih zmagovalke. Rusko-rumunske divizije so se morale pod težkimi izgubami v svoje postojanko umakniti. — Armada v. K 6 v e G a pridobiva pod boji na prostoru. Visočine vzhodno od Dragojene y ,.Kotu treh dežel" in pokrajina severno odKimpolunga so v naši roki. — Fronta princa Leopolda. Bojne sile v B 6 h m - E r m o 1 i i prodirajo neposredno južno od Dnjestra proti ruski meji. Izlivni kot Zbrucza bil je večinoma od sovražnika očiščen. Šef generalštaba. Naši pomorski letalci meseca julija. K.-B. Dunaj, 2. julija. Iz vojno-tiskov-nega stana se poroča: Dne 5. in 7. julija izvršilo se je napade na V a 1 o n o in njene pristaniške naprave. Metanje bomb povzročilo je močne požare. V Otrantu seje dne 11. julija pozemeljsko in pomorsko letalno postajo ter skladišča z bombami obmetalo, ki so močne razstrelbe povzročile. Naša pomorska letala so obiskala tudi B o g 1 i a n o. Tudi tam se je parke in taborišča čet z dobrim učinkom z bombami napadlo. Istotako materijalna in barakna taborišča v Villa Vicentina. Dne 16., potem 18. in 20. julija bilo je municijsko taborišče od P a-1 a z /. a cilj naših napadov. Povzročili smo močne razstrelbe v tamošnjih objektih. Tudi G r a d o so si vzela naša pomorska letala opetovano kot cilj, tako tudi dne 28. julija, pri čemur se je tamošnjo sovražno letalno postajo od enega letalnega brodovja z nad 2000 kilogramov bombami dobro obmetalo. V dolini Valone je dne 30. julija osem naših pomorskih letal 50 bomb na vojaške barane iz nizke visočine metalo, pri čemur se je prav dobro zadelo. Vkljub ljutemu sovražnemu obstreljevanju so se naši letalci vedno nepoškodovani v izhode postaje vrnili. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 2. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Na f 1 a n d r i j-s k e m bojišču prišlo je šele popoldne zopet do ljutih artiljerijskih bojev. Od Langen-markapa do Lysa ležal .je večurni bo-benski ogenj na naših črtah, predno je za-pričel sovražnik proti večeru z novimi močnimi napadi. Razvili so se zopet težki boji, v katerih so bile od nasprotnika v ogenj poslane divizije povsod nazaj vržene in ae je večkrat tudi naše bojne črte naprej potisnilo. Na nobenem kraju ni dosegel sovražnik dobička; pač pa je v našem neoslabljenem odpornem ognju mnogo krvi, vsled naših protinapadov pa tudi več sto vjetih izgubil. Po Za boleče ude je vtiranje s Fellerjevim bol laj-šajočim rastlinskim iluidom z zn. „Elsa-fluid" prava dobrota. Fluid poživi kroženje krvi in živahneje krožeča kri zopet hitro dovede gorkolo, gibčnost in dobropo-čutje v boleče ude. — Ta odlična lastnost „Elsa-iluida" se pohvalno omenja in je težko najti kako drugo vli-ralno sredstvo, ki bi bilo bolj pripravno za bol lajšajoče masaže. Vrhu vsega tega je pa tudi to domače zdravilo jako ceno, ker stane mala steklenica samo 42 vin Seveda po pošti ni mogoče poslati manj kot 12 steklenic in stanejo iste na vse kraje prosto poštnine samo 6 K, 48 steklenic 20 K (predvojne cene). — Edino pristno se naroča le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatska). Kdor trpi vsled revmatizma, pro-tina ali skrnine, navadno trpi tudi vsled zaprtja. Taki naj bodo tedaj opozorjeni na Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z zn. „Elsa-krogljice", ki se lahko naroče istočasno z „Elsa-fluidom". 6 škatljic stane prosto poštnine 4 K 40 v in naj bi bili obe navedeni domači zdravili vedno pri roki. — Fellerjev pristni mentolov črtnik z zn. „Elsa", ki je dober za migreno in \ stane 1 krono, se lahko priloži pošiljatvi. (— le—) nemirni noči rano zjutraj vzhodno od W v t-schaete nanovo zapričeti angleški napadi so se istotako z velikimi izgubami izjalovili. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na Chemindes Damesu ponovili so Francozi svoje brezuspešne navale proti od nas južno od F i 1 a i n a in južno-vzhodno od C ernyj a pridobljenim visočinskim postojankam. Med dnevom in ponoči sunili so do 5 krat v naše črte. Vedno so bili od naših izkušenih bojnih čet odbiti. Tudi na zapad-nem bregu Maase napravil jo sovražnik zvečer brezuspešni protisunek za zopetno pridobitev mu iztrganih postojank, število vjetih iz včerajšnjih bojev se je povišalo na 750 mož. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Armada Bohm-Ermolli. V kotu med Zbruczom in Dnjestrom bile so ruske čete pri "W i g o d i vržene. Severno od'Cernovice bližajo se naše divizije tudi južno od Dnjestra ruski meji. — Fronta nadvojvode Jožefa. Ruska karpatska fronta se zdaj med Prutom in gorovjem K e 1 e m e n umika. Nemške in avstro-ogrske divizije silijo za sovražnikom, ki se mnogokrat trdovratno vstavlja. Stojimo pred Kim-polungom. Med dolinama O i t o z in K a-s i n u vporabil je sovražnik tudi včeraj močne sile, da bi pridobil Kasinului. Več po ljutemu ognju izvršenih napadov izjalovilo se je na vztrajnosti braniteja. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Zavzetje Cernovice. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 3.'avgusta. Uradno seda nes razglaša: Vzhodno bojiišče. Od danes zjutraj so Cernovice že tretjič iz ruskega jarma osvo-bodene. Sovražnik je zapustil mesto šele po ljutih bojih. Pri Komernestie vrgle so včeraj čete v. K 0 v e 8 a v krasnem napadu ruske črte, pri čemur se je inf. reg. št. 101 (Bekescsaba) posebno odlikoval. Obenem so se morali mod Prutom in Dnjestrom Rusi pritisku nemških in avstro-ogrskih bajonetov umakniti in za mejo oditi. Danes zjutraj dospel je, medtem ko so čez Prutove mostove hrvatski oddelki v Cernovice vdrli, od juga sem poveljnik armadne fronte nadvojvoda Jožef na čelu naših regimentov pod navdušenjem prebivalstva V osvobojeno mesto. Severno od Dnjestra poskusil je sovražnik na raznih krajih s protisunkom razbremenjenje povzočiti; bil je povsod zavrnjen. Očiščenje kota Zbrucza je dokončano. V južni Bukovini se je zasedlo K i m p o 1 u n g, v „Kotu treh dežel" pa se je doseglo zapadni breg rumunske B i-strice. Med prelazom O i t o z in dolino Kasinu izjalovilo se je zopet več z znatnimi silami izvršenih napadov sovražnika. Šef generalštaba. Cernovice zopet naše. K.-B. Dunaj, 3. avgusta. Iz vojno-tia-kovnega stana se poroča: Danes zjutraj so avstro-ogrske čete v Cernovice vdrle. V viharni ofenzivi so avstro-ogrske in nemške čete zavzele prestolnico naše krono-vine Bukovine, mesto Cernovice. Prvič so naše čete to mesto izpraznile koncem avgusta 1914. Dne 2. septembra so prišli Rusi pod vodstvom nekega kozaškoga generala tja. Naložili so mestu 600.000 K kontribucije, ki so jo pa pozneje opustili. Župana dra. Weis-s e 1 b e r g e r so odgnali. Postavili so Cernovice pod poveljstvo gubernerja Efreimowa, kateremu je bil dodan pred vojno iz preiskovalne sodnije pobegneli rusofilski poslanec dr. Gerowski. Dne 22. oktobra 1914 so naše čete Cernovice osvobodile, ali dne 27. so morale mesto zopet izprazniti. Začetkom 1915. .1. se je Ruse zopet iz Cernovice pregn ! do poletja 1916 ostalo je mesto v naši ro^ Junija lanskega leta pa so Rusi zopet z . likimi silami napadli in dne 17. junija 19 i mesto zopet pridobili. V nadaljnih bojih g j skoraj vao„ Bukovino izpraznili. Zdaj je nJ ■ in nemška srečna ofenziva Cernovice in . | raj vso Bukovino zopet v naše roke spra j Upajmo, da za vedno! Kimpolung zaseden. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 3. avgusta (W.-Bi) ■ likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pr lonaslednika Rupprechta. V fla drijski bojni fronti je bil ognjeni boj ob obrežju in severno-vzhodno od Y p e r posebno ljut. Sunki Angležev ob cesti N port-Westende in vzhodno od Bixschoote ! jalovili so se istotako kakor močni pri L a n g e m a r k u. R o u 1 e r s, kamor veliki del belgijskega prebivalstva iz bojne okoliša pred ognjem svojih osvoboditelj zbežal, bil je od sovražnika z najtežjimi povi obstreljevan. Manjši boji potekli so nas ugodno. — ArmaUa nemškega p stolonaslednika. Vzhodno od A lie men ob cesti Laon-Soissons vdrle so franco kompanije mimogrede v en jarek; bile • takoj zopet prepodene. Pri Cervju p : polnile so naše čete bojni uspeh od 31. j. ' lija; polastile so se z napadom francoske p ! stojanke na južnem izhodu tunela, se drž proti večim protinapadom in pripeljale veli i število vjetih s seboj. Na levem bregu Maa bili so močni francoski napadi ob cesti M-laucort-Esnes odbiti. Vzhodno bojišče. Fionta pn-Leopolda. Armada B o h m - E r m o 11 V/-hodno od H u s i a t.y n a krajevni Vkljub hudemu odporu Rusov smo več v na spodnjem toku Zbrucza v nasi I zavzeli. Bavarski črnovojniki so se pri i zetju Kudrynce posebno odlikovali. M Dnjestrom in Prutom se je sovraž i dopoldne še držal. V prvih urah pričel se : pod pritiskom čet Litzmanna umikati > odhajati. Severno od Cernovice ! vasi kažejo njegovo pot. — Danes zjut i od severa avstro-ogrske čete g. Krite I južno od Pruta, od zapada sem, c. in k. čete osebnim vodstvom armadnega poveljnika vojvode Jožefa v Cernovice vdrle. Pres niča Bukovine je od sovražnika oprošče Bolj južno predrle so druge sile fronte n vojvode Jožefa že včeraj ruske postoj-pai Slobodzin in Dawideny. Czu n i v dolini malega Sere ta, Saden in P ken ob Suczawi bili so zavzeti. V K i p o 1 u n g u šle so avstro-ogrske čete vhišn boju naprej. Tudi na gorah na obeh br vih Bistrice smo v bojih napredke dos Na Mgr. Kasinului bili so novi n~ nasprotnika brezuspešni in izgubenosni, Prvi generalkvartirmoj Ludendorff. Zmagoviti pohod na državnih mejah. A vs tr ij s k o ur adno poročilo sobote. K.-B. D u n a j, 4. avgusta. Uradno se nes razglaša: Vzhodno bojišče. Sovražni raz" menilni sunki severno doline K a s i n C na prelazu T o 1 g y e s izjalovili so I hrabrem odporu naših čet. Osvoboditev B" ; vine koraka uspešno naprej. Avstro-ogrske i ' so si severno od Kimpolunga ! čez M o 1 d a w i c o izsilile. Zapadno in verno-zapadno od Radanca prihajajo Ione zaveznikov iz gorovja. Vzhodno od C novice stojimo ob državni meji. Južno Dnjestra smo mejo prekoračili. Ob izli — 3 - [irucza zavrnile so naše varstvene čete ke kompanijske napade. Italijansko bojišče. Ob Rom-Gnu uspešna podjetja patrulj. Proti M o n-^Santu jako močni italijanski topovski Šef generalštaba. Laški letalci nad Polo. fSL-B. Dunaj, 4. avgusta. Uradno se pte.: V noči na iJ. avgusta je 16 do 20 "raznih letal mesto in pristanišče P o 1 a z oglo 80 bombami, med njimi mnogimi po- nimi bombami, obmetalo. V mestu se je pravi lo več škode na zasebnih hišah; pri sta bili od civilnega prebivalstva 2 osebi in 12 ranjenih, med njimi večinoma ske in otroci. Na vojaških objektih ni očafci nobene znatne škode. Bombe so pa- ilo tudi na mornariško bolnico in morna- ko pokopališče. Od vojaških oseb ste bili i dve lahko ranjeni. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. B e r 1 i n, 4. avgusta (W.-B.). Iz ve-flikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Na f 1 a n d r i j-[skeiii bojišču mali ogenj. — Armada voj-ode Albrechta. Naši regimenti so vdrli sovražno postojanko pri L o i n t r e y u in vrnili z večjim številom črnih vjetih Fran-[cozov. Vzhodno bojišče. Fronta princa [Leopolda. Armada B o h m - Er m o 11 i. Hieverno-vzhodno odCernovice je ruska [državna meja prekoračena. V 14-dnevni vojni, j ki kaže nepretrgani zmagoviti pohod nemških, I avstro-ogrskih in turških čet, se je doslej zaledeni del Galicije, razven ozkega traka med |r o d y j e m in Zburazom sovražniku iz-gal. — -Fronta nadvojvode Jožefa. Osvo-ditev Bukovine napreduje hitro. V proti vzhodu razSirjajočih dolinah rek silijo kolone za-[ vezniokih zborov preko črte Ce r novic e->etro v e-Bilk a-Kimp o lung za umi-ajočim se nasprotnikom. Ob fronti M o 1 d a-poskušajo Rumuni zopet brez vsacega ha polastiti se z močnimi napadi M g r. [asinului. — Armada Mackensen. N"a spodnjem S e r e t u se je bojevno delo-Iranje napram prejšnjim dnem povišalo. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 5. avgusta. Uradno se danes razglaša: ' ; Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. Severno doline K a s i n u zopet brezuspešni rusko-rumunski napadi proti našim pogorskim četam. V „Kotu treh dežel" smo odvzeli sovražniku kraje B r o-8t e n i in H o 1 i t a. V južni Bukovini prodrli smo preko Wame inMoldawica-Watre. Ob Suczawi umikajo se Rusi preko R a d a v c a. JužnO-vzhodno od C e r-novice pridobili smo mejo. — Fronta princa Leopolda. Severno od P r u t a se borimo za bojišča novoletne bitke leta 1916. Do včeraj zvečer bil je sovražnik iz delov Bolj a-na, iz vasi Barancza in na zapadni strani od B o 1 z o k a vržen. Severno Dnjestra mnogokrat povišani topovski boj. Italijansko bojišče. Na M o n-tu San Gabriele in na kraški visoki planoti ležal je včeraj skozi več ur težki italijanski topovski ogenj. Balkanko bojišče. Severno-zapad-no od K o r z e poskusili so sovražni oddelki prekoračiti D e v o 1 i; bili so zavrnjeni. Šef generalštaba. Zopetni letalni napad na Polo. K.-B. Dunaj, 5. avgusta. Uradno se danes razglaša: V noči od 3. na 4. avgusta metala so sovražna letala na mesto in okolico Pole zopet okoli 100 bomb. V mestu je bilo nekaj hiš poškodovanih. Vojaške škode se ni povzročilo. Ena civilna oseba je bila ranjena. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 5. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Le na posameznih oddelkih flandrijske fronte bil je ognjeni boj močan. ■— Armada h e rusk e g a prestolonaslednika. Pri J u v i n-c o u r t u na severnem bregu Aisne vdrli so naši regimenti v francosko črto in pripeljali 100 vjetih seboj. Vzhodno bojišče. V severnem delu fronte princa Leopolda oživel je ogenj na raznih točkah. — Armada B o h m-E r m o 11 i. Pri B r o d y j u in ob Z b r u-czu prišlo je mestoma do ljutih artiljerijskih bojev. V smeri proti C h o t i n u prodirajo naše čete skozi gozdno pokrajino južno od Dnjestra. Vzhodno od Cernovice vzele ao nornško in avstro-ogrske divizije I?, a r a n-c z e in zapadni del Boljana na Prutu. — Fronta nadvojvode Jožefa. Pričeli so se boji ob rumunski meji južno-vzhodno od O e r-novice. V dolini S u č a w e potisnili smo Ruse v bojih v- dolino od Radavca nazaj. Zavzeli smo W a m o ob Moldawi. Bistrica je med Lungo in Brosteni vzhodno prekoračena. Ob M g r. Kasinului ostali so včeraj rumunski napadi brezuspešni. . Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 6. avgusta. Uradno se danes razglaša. Vzhodno bojišče. Pri armadni skupini Mackensen mestoma živahni artilerijski boj. — Uspeh od sovražnega časopisja veselo pozdravljene rusko-ruinunske ofenzivo proti fronti nadvojvode Jožefa zaostaja znatno za pričakovanjem. Napadi nasprotnikov v pokrajini K a s i n u potekli so tudi včeraj, razven velikih sovražnih izgub, popolnoma brezuspešno. — V„Kotu treh dežel" v smeri proti G-urahumora dosegli smo nadaljne napredke. Honved in ogrski črnovojniki vrgli so sovražnika iz njegovih postojank soverno-zapadno od Radavca in SO dospeli po hrabrem odporu močnih ruskih pz-otisunkov v mesto. Na obeh straneh reke S ere ta bližamo se meji. Južno-vzhodno in severno-vzhoflno od Cernovice upira se sovražnik močno prodiranju zaveznikov. Ob Z b r u c z u ruski delni napadi. Italijansko bojišče. Sovražna artiljerija razširila je včeraj svoj ogenj v menjajoči se sili na vso Sočino fronto od Tolmina pa do morja. Šef generalštaba. Mesto Radavc zavzeto. K.-B. D u n a j, 6. avgusta. Iz vojno-tiskovnega urada se poroča: Včeraj so došli honvedski huzarji v Radavc. * • * * Radavc je za Cernovicam najpomembnejše mesto v Bukovini, ima 12.800 nemških in rumunskih prebivalcev in leži ob železniški progi Hadikfalva-Brodias. V mestu se nahaja znano cesarsko konjerejstvo. Mesto ima tudi pokopališče starih moldavskih knezov. Hvala pridnosti nemških naselnikov pričelo se je lepo gospodarsko razvijati. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 6. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča": Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V F1 a n-driji zavzel je artiljerijski boj zvečer v posameznih oddelkih veliko ljutost. Angleški močni delni napadi, ki so se izvršili ponoči in danes zjutraj proti naSim postojankam med cesto Ypern-Menin ter Lys, bili so povsod zavrnjeni. Na polju odprtin so izvršile naše čete uspešna podjetja. Pripeljalo s"e je veliko število vjetih. Pred našo fronto je ležalo 25 pancerskih VOZOV razstreljenih, iz katerih smo več strojnih pušk spravili. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Armada B o h m - E r m o 11 i. Ob Zbruczu krajevni boji. Med D n j e s t-r o m in Zbr u cz o m so se Rusi nanovo k boju postavili. — Fronta nadvojvode J o ž e-f a. Južno-vzhodno od C e r n o v i c e se upira sovražnik ob rumunski meji. Naš napad je v toku. Stojimo pred Seretom (kraj) in smo po ljutih bojih Radavc zavzeli. Na obeh straneh M o 1 d a w e in na vzhodnem bregu Bistri-c e se je Rusom več visočinskih postojank iztrgalo. Opetovani napadi Rumunov ob K a-sinului in na Lepsu severno doline Put-ne so se izgubonosno izjalovili. — Armada Mackensen. Med gorovjem in Donavo se jo na nekaterih krajih bojevno delovanje oživelo. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Nemški feldmaršal Mackensen vjel 1300 sovražnikov. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 7. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno b.ojišče. Pri armadni skupini generalfeldmaršala Mackensen vzele so nemške čete severno od F o c s a n i močne ruske obrambene naprave. Pripeljali smo 1300 vjetih in 13 kanonov. Na zgornji P u t n i izjalovili so se slabejši nasprotniški sunki. Na gori Kasinu.lui opešal se je sovražnik zopet v ljutih, na žrtvah bogatih napadih. Nagi hrabri branitelji vrgli so ga s protisunkom in v ljutem ročnem boju vedno zopet nazaj. Severno od Gyergyo-Tei-g y e s a polastili smo se več ruskih utrdb na oni strani meje. Naše prodiranje pri G-urahumora zavzelo je pri premaganju ljutega sovražnega odpora še nadalje na prostoru. Italijansko bojišče. Na hrbtišču F a s s a n a južno-vzhodno od Cavalese se je razbil en italijanski sunek v našem ognju. Sovražni bataljon zbežal je v polnem razpustu. Ob Soči je včeraj topovski boj zopet ponehal. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 7. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u pprechta. V Flandriji je bilo bojevno delovanje artiljerij le miino-gredoč v nekaterih oddelkih živahno. V polju odprtin prišlo je večkrat do sunkov poizvedovalnih oddelkov. V Artoisu ležal je močni ogenj na postojankah med H u 11 u-chom in Scarp e. — Armada nemške-g a prestolonaslednika. Sunki naših čet pri VVessyin Berry- au- B a e prinesli so nam dobiček na vjetih in plenu. Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. V dolinah S e r e t a in S u-Č a w e smo v bojih na ozemlju pridobili. Tudi Današnji skupni nakladi priložili smo prospekt c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in siro-tinskega sklada (zavarovalni oddelek za Štajersko) Gradec, Franzensplatz 2, glede katerega prijazno vpoštevanje najtopleje priporočamo. 358 8840 - 4 v gorovju je šlo vkljnb ljuteinu odporu sovražnika naprej. Zopetni mmunski napadi na M g r. K a s i n n 1 u i in pri kloštru Lepša (v dolini Patne) so se z velikimi izgubami izjalovili. — Armada Mack en sen. V zo-petnem napadu naskočili so pruski in bavarski regimenti ruske postojanke severno od Focsani. Pripeljali smo 1300 vjetih, 13 topov in veliko Število jarkinega orožja. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Kdor ivojih kurjih očes ne odstrani, mu je vsaka pol muka ter slabi z bolečino tudi celo telo. 502 Bolečin prosta odstranitev kurjih očes je za vsakogar, ki jih ima, prava blagodat. Nikoli ne moremo do volj svariti pred izrezavanjem kurjih očes. Lahko vrczemo pregloboko, ne da bi to opazili, noga je vedno izpostavljena prahu in nesnagi, to pride v rano in nešteto slučajev krvnega zaslrupljenja s smrtnim izidom se je na ta način ie zgodilo. Kurja očesa se dado brez noža lahko, zanesljivo in hitro odstraniti s Fellerjevim turistovskim obliieni z znamko „Elsa". Obliž za kurja očesa, cena 1 krono, v Jkatljah 2 kroni, ali Fellerjeva turistovska tinktura z znamko MHlsau (tekoča tinktura za kurja očesa, cena 2 kroni). Tisoči turistov, orožnikov, pismonoš, vojakov, kmetov in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor tudi vsi, ki so ga rabili, ga priporočajo kot siedstvo, ki najhitreje in zanesljivo odstrani kurja očesa Dočim odstrani večina drugih sredstev zoper kurja očesa, kakor tudi izrezavanje, piljenje itd. samo gornji del kurjih očes, korenino pa puste, tako da kurja očesa hitro zopet zrastejo, odstranijo prej imenovani izdelki kurja očesa popolnoma s korenino vred. Oba izdel ka kakor tudi prašek proti potenju telesa in nog (cena 1 krono), za zavoj in poštnino 2 K 30 h več, se naroči pri E. V. Fellerju, lekarnarju, Stubica Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko). VOJ! |na na morju. Potopljeni! W.-B. Berlin, 3. avgusta. V Atlantskem oceanu in Severnem morju so nasi podmorski čolni zopet 4 parnike in 6 jadernic potopili. Šef admiralnega Štaba mornarice. Nemški letalci nad Grško. W.-B. Berlin, 4. avgusta. Dne 2. in 3. avgusta napadla so nemška pomorska letala angleško letalno postajo na otoku T h a s o s v Egejskem morju uapešno z bombami. Opazilo se je močni požarni učinek in veliko število eksplozij. Šef admiralnega Štaba mornarice. 20.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 4. avgusta. Novi uspehi podmorskih čolnov na severnem bojišču: 20.500 prostornih ton. Šef admiralnega štaba mornarice. 24.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 5. avgusta. V Atlantskem oceanu in v Severnem morju so naši podmorski čolni zopet 6 parnikov jn 2 jader-nici potopili. Med njimi se je nahajal oboroženi angleški parnik „Paddington" z 8000 tonami železne kovine iz Cartagene v Glasgow, ki je bil po dveurnem artiljerijskem boju potopljen. En" angleški mašinist je bil vjet. Nadalje se je potopilo en angleški oboroženi tank-parnik. Ostati štiri parniki so se iz močnega varstva sestrelili. Od jadernic je imela ena premog naložen. Nemški uspehi na morju. W.-B. Berlin, 7. avgusta. V severnem zatvornem okolišu se je z delovanjem naših podmorskih čolnov zopet 22.000 prostornih ton potopilo. Naša letalna brodovja na kur-landskem obrežju obmetala so v zadnjih tednih vojaške fabrične naprave od D ii n a-mundc ter utrjene pristaniške naprave na južnem obrežju otoka O e s e 1 z razstrelnimi in požarnimi bombami. Opazilo se je dobre uspehe. Vkljub močnemu protiodporu so se vsa letala brez izgube ali poškodovanja vrnila. Šef admiralnega štaba mornarice. Izgube sovražnikov. W.-B. Berlin, 6. avgusta. Sovražna zveza izgubila je v tretjem vojnem letu od 2. avgusta 1916 pa do 1. avgusta 1917 na prostoru vojnih ladij vsled delovanja podmorskih čolnov in min nemškil? bojnih sil ali pa vsled drugih vojnih odredb okroglo 286.000 ton. Izpred sodišča. 1823% dobička. Chemnitz, 1. avgusta. Konjerejec in trgovec Julij S c h w a r z e n b e r g e r je umetno žido, ki jo je bil kupil po 91 pfeni-gov za eno kilo, prodajal po 17 mark 50 pfenigov, torej z dobičkom 1823° 0. Obsojen je bil na 6000 mark globe. Prijetna ječa. Prag a, avgusta. Češki listi poročajo: Na predvečeru 500-letnice smrti Jana Hus vprizorili so v taboru internirancev v Gollers-dorfu češki: in italijanski vjetniki spominsko slavnost, pri katerih se je držalo tudi celo vrsto čeških in italijanskih govorov. Eden govornikov, urednik S p a t n v iz Prage, bil je potem zaradi veleizdaje na 12 let težke ječe obsojen. — Stvar je res zanimiva. Češki in italijansai sovražniki Avstrije imajo torej še v ječah prokleto lepo „svobodo". Kupčija z marmelado. Dunaj, 4. avgusta. Pred sodnijo se je imel zaradi navijanja cen že s 4 meseci strogega zapora in 4000 kron globe predkazno-vani Laib Isler zopet zaradi navijanja cen zagovarjati. Nakupil je 10.000 kil marmelade po 110 K za 100 kg in jo prodal takoj zopet po 123 K za 100 kg; zaslužil je torej brez vsacega truda pri vsakih 100 kil 13 kron. Sodnija je obsodila nesramnega juda na 3 mesece strogega zapora in 6000 K globe. Radovedni smo, če se bode krivonosi poštenjak zdaj poboljšal; po našem mnenju ne, ako se mu bode i zanaprej dovolilo kupče-vanje. Take lopove bi morala oblast sploh neškodljive napraviti . . . Rosenzweig in njegovi „kšefti". Dunaj, 5. avgusta. Na Ogrsko pristojni trgovec Samu Rosenzweig nakupil je v namene navijanja cen na Dunaju in v Ja-gerndorfu usnje za čevlje. Vkljub temu, da je bil glasom obrtnega lista le za komisijsko kupčijo z usnjem opravičen, izvrševal je obsežne kupčije na lastni račun in lastno ime. Ker Rosenzweig za te kupčije ni imel potrebnega denarja, moral je kupljeno usnje še pred dobavo oddati. Zaradi navijanja cen bil je na 6 m e s e c e v strogega zapora in 10.000 kron globe obsojen. Bazno. r Dr. Jos. Hohn f. I IzRadinskih Toplic prihajatužna vest, da je g. dr. Jos. H 5 h n dne 25. p. m. pri nekem izletu na goro Donati pri Rogatcu ponesrečil in pri temu svojo smrt našel. Pokojnik, ki je na tako tragični način izgubil svoje življenje, spadal je med najznamenitejše osebe na Spodnjem Štajerskem. Bil je duša Radinskih Toplic. Ali tudi kot zdravnik] in človek je tisočerim pomagal in si bil ljubezen ter spoštovanje tisočerih. čist značaj in mož, ki si svojega poj prepričanja ni pustil od nikogar vzeti. N| je bil vedno zvesti pristaš. Izražamo tem pa tom sorodnikom najpvisrčnejšo soZiiljc. i' j ,ii ; niku pa, ki so ga začasno na rogaškem pu- Kitaš kopališču pokopali, bodi žemljica lahka Hans Spruschina f. Mil- ih; Presenetljiva, grozovita nesreča izt: je iz srede meščanov v Ptuju splošno priljubljenega in spoštovanega obrti nika, g. Hansa Spruschina, mehanika in j posestnika. Nesrečnež je bil v svrho žetvenih J del od vojaščine oproščen. Nadzoroval je c pri mlatilnem stroju na posestvu minoritov. VI izvrševanju težke službe prišel je v stroj, kij mu je nogo do kolena zdrobil. V bolnišnici! so ga vojaški zdravniki operirali, ali nesreč- j než je izgubil že preveč krvi, tako da je poj noči izdihnil. Komaj 27 let star nas je ub Spruschina, ki je bil tudi med našini kmet-] skim ljudstvom kot eden sinov stare obrtniške družine v Ptuju znan, zapustil. Bil jo pridei obrtnik, ljubeči soprog in oče, zvest zn in vesele narave. Za Avstrijo in za štajer domovino je bilo njegovo odkrito srce vneto.] Krasna bodočnost je stala pred njim, ko bi] ga nemila smrt tako kmalu ne porazila. Po-j greb, ki se je vršil po vojaškem obredu, bil] je znamenje splošnega spoštovanja, ki ga; pokojnik vžival. Dolgo vrsto let že ni bil tako velikega in lepega pogreba. In ko pevci zapeli ob odprtem grobu slovesno sen, ko so vojaki oddali častno salvo, zarosilol je vsako oko. Ta splošna ljubezen naj bode! nesrečnim sorodnikom v tolažbo. Ti ubogi j naS prijatelj pa spavaj pod zeleno grudo tvoje domovine, spavaj mirno in počivaj, kajti! naša srca te ne bodo pozabila . . Ne prenaglo, jugoslovanski gospodje! Zar; našega impozantnega zborovanja v Ptuju se pričeli gospodi v uredništvih ,.Straže" »Gospodarja" že zadnji ostanki poboži možganic mešati. Na eni strani psujejo z znanim barabskim tonom podivjanih dervišovj našega urednika, ki se njih psovkam seveda; smeji s prepričanjem, da oslovski glas ne gre v nebesa, — na drugi strani pa delajo žej tako, kakor da bi stali neposredno pred uresnij čenjem jugoslovanske države. Tako delajo t} smešni kričači, kakor da bi se že jutri v Sre-| dišču ali Šiški kronalo blagoslovljenega dra.| Korošca za jugoslovanskega vladarja, seveda! po srbskem obredu in v navzočnosti vseh tistih poštenjakov, ki jim je cesarska milost durij ječe odprla. ,. Gospodar" se že naravnost to^ goti in določuje ter zapoveduje, kdo da bode] smel biti v jugoslovanski deželi. „štajerc" in njegov hudobni urednik se bo moral seveda} takoj preseliti, kajti zanj ni prostora v državi Koroščevi . . . No, gospodje, ne prenaglite sell Prvič se gotovo „Štajerc" in njegov urednik; ne bodeta zato potegovala, da bi živela v Jugoslovanski" državi, kajti navajena nista. lizati pete politikujočim popom, kakor delal to danes slovenska nekdaj „liberalna" inteli-i genca. Sicer pa je za to preskrbljeno, da drevje ne bode zrastlo v nebesa in tako ek*j presno se jugoslovanske države menda še n»j bode uresničilo. Počasi vozite, razburjeni politiki v frakih in talarjih! Visoko odlikovanje. Njeg. c. in k. visokostj feldmaršal nadvojvojda E v g e n je delovanje pisatelja in direktorja Otona Hofbauerj iz Dunaja, prostovoljnega sotrudnika koncert-} nega referata družbe „Rdečega križa", ki si je pridobil tudi za ptujske vojaške bolnišnice) prav posebne zasluge, njegova humoristična} predavanja, ki jih je imel v več kot 400 bolnišnicah pred več kot 50.000 ranjenci in bolniki južno-zapadne fronte, vzel na znanje in je g. direktorju Hofbauer najboljSo zahvalo izjavil. I i: ona tori ge: en feč kri Srč fan visi pri' list in ljul (>■/. bra An od Ko Ho 1»» Se dei gri I Linhart. Ime Linhart rnovajako lepo zveni, zlasti za pobožna ušesa klerikalno-jugo-■ranskih politikov v Mariboru. Kajti ..Straža" It zadnjih dveh številkah to irne tolikokrat Lpisala da si ga mora že vsak njenih pri-Lnjenil. čitateljev za vse'čase zapomniti. Kart, Linhart, Linhart .... Druzoga ne pziUj v „Straži". Seveda je to našemu ■iniki; Linhartu v veliko zabavo; in v E resnih časih je zabava tudi nekaj ■dna. Kako ponosen bi bil n. p. naš Ibljeni Miha Brenčič, ko bi ga „8traža" ■ polovico tolikokrat imenovala, kakor piana. Ali za Brenčiča se „ Straža" tri ne zmeni. Menda zato ne, ker se — kali piše „Straža" sama — „vsa Slovenska m pred mogočnim Linhartom" .. . Zdaj pa noročamo cenjeni tovarišici „Straži", da ■ ponavlja v par številkah tudi krstno ime pega urednika: Kari. To bo fino, ako se j&alo v „Straži": Karl, Karl, Karl, Kari. 1 Detemor. Iz Maribora se poroča: Vi-far Franc Halič iz Zieregga našel je Itadencu v cunje zavitega otroškega mrliča, [je moral že dva ali tri mesece v vodi le-E. V neki koči je maja meseca 22-letna i da Marija Stern iz Loke nekaj časa na bivala. Bržkone je dekla tam porodila, loka v studenec vrgla in potem brez sledu (kraja izginila. Oblast dozdevno detemorilko fcduje. Roparski umor. V okolici S1 o v. B i s t r i-i našli so v neki koči mrtvega kočarja An-laKobale z bajonetnim sunkom v vratu. Kleč je oropal 600 kron gotovine, eno jfko, o kil pšenične moke, svinjsko meso t Roparskega umora se dolži Gregorja [ktor iz konjiškega okraja, kije zdaj kot Spvojnik na dopustu. Mariborska policija je v mestnem parku aretirala in sodniji dala. Graški „Arbeiterwille" smatral je potreb-1, da napade „Štajerčevo" stranko zaradi rajskega shoda. Prepričani smo, da je do-no notico spisal kak slovensko-klerikalni Kalil., ki nanešava svoje smeti v socijalno-^okratične liste. Kajti iste fraze, kakor v fci ,Arbeiterwilleja", je bilo citati v „Slo-fcn". To nas seveda prav nič ne vznemirja. ijti stvar ..Arbeiterwilleja" samega je, ako te biti nekaka trobenta jugoslovanskih" j politikujočega farštva . . . [ Vas Vinica pogorela. Iz Ormoža se pola: Predpretekli torek popoldne izbruhnil ? nekem poslopju hrvatske vasi Vinica :enj: vsled hudega vetra in suše je v kratki času stala skoraj vsa vas v plamenih. i kct 40 poslopij z vsemi zalogami žitja prve je pogorelo. Škoda posestnikov je ^omna; nje nasproti pa stoje le male zahvalne svote. | Iz bojišča se nam piše : „Dragi „Štajerc" ! čno se ti zahvaljujemo vsi spodnještajerski me, da tako pridno prihajaš k nam na to |oko gorovje. Ti nam napraviš veselje, ko ivandraš k nam. Hitro vzamemo vsak svoj ^inTe oltarno. Ti nam napraviš veselje pisma naših starišev posebno pa od naših pie, na katere noč in dan mislimo. Zato javljamo Tebe. „štajerc" in naše stariše, ne in sestre, posebno pa naša dekleta. ikro Pulko, doma pri Ptuju, Stefan Zavec I sv. Barbare pri Ptuju, Gregor Šprcgar iz JBDJic, Podovratnik Anton iz Lepe njive pri »zirju. Vsi služijo pri Idšt. inf. batalj. . . . Pod vlakom. Iz Maribora se poroča: |ed nekaj dnevi hotel je pismonoša Ludvik ^hnnko iz Sv. Ilja skočiti v Spielfeldu [.vlak, ki se je ravno odpeljal. Nesrečnež izdrsnil in prišel pod kolesa, ki so mu (no nogo odtrgala. Prepeljali so ga v ašta deželno bolnišnico. „8lovenski narod", glasilo t. zv. slovenske (eligence, ki leži zdaj seveda na kolenih ed političnimi popi, je zaradi našega shoda i v omedlevico padel. Zato je napisal „hi-jfi&o" vest, da je bil naš shod „največja ^raninost v celi svetovni vojni" . ••. No, no, fepodje, o nesramnosti vaši stranki pač ni eba govoriti. Nesramno je bilo, da je „Slov. irod" neposredno do vojne z vso strastjo idpihoval srbsko strast, da je prinašal do- - 6 — piše, skrpucane v kraljevo-srbskem uradu v Belgradu, da je bil glasilo rusofilskega Hribarja. Nesramnost je, ako hoče ta list zdaj govoriti o patrijotizmu, ko se vendar iz vsake njegove vrstice čita duh sovraštva proti Avstriji. Ako treba, povedali bodemo še nekaj nesramnosti „liberalne" gospode, ki pa danes itak nič več ne velja, ker je zlezla Korošcu med škrice . . . Iz vlaka padel, iz P tu j a se poroča: Kon-dukter G. K o b 1 i iz Velike Kaniže, ki je peljal tovorni vlak št. 282. padel je med vožnjo iz Ptuja proti Pragerhofu neposredno pri Ptuju od vlaka in je bil takoj mrtev, ker mu je glavo odtrgalo. Mrliča nesrečneža so prepeljali v Hajdino in ga tam pokopali. Mrlič V vodi. Iz Ptuja se poroča: Na levem bregu Drave ob mestni plinarni so našli nekega ženskega mrliča. Truplo je bilo že tako segnito, da se ni moglo ničesar dognati. Mrlič je ležal Že 3 tedne v vodi. Sleparija pri živinski kupčiji. Posestnik Jo-ban Hajnšek in hlapec .lohan A n d e r-1 i č bila sta aretirana in okrajni sodniji v Bogat on izročena, ker sta že dalje časa pri živinski kupčiji hudo sleparila. Pravila, sta kmetom pri ogledovanju živine, da je ista jako močno bolana in da se jo bode moralo kmalu zaklati. Kmet je potem vedno v velikem strahu Hajnšeku živino za ceni denar prodal. Anderlič pa je dobil kot mešetar dobro plačo. Živino sta prodajala potem po visoki ceni v Celje. Vjeta Italijana. Iz Celj a se poroča: Tukajšnji finančni rešpicijent g. Anton Fabian vjel je na okrajni cesti v Laporje dva italijanska vojaka, ki sta bila pobegnela iz vjet-niškega tabora v Mauthausenu na Zgornje-Avstrijskem. Bila sta že več kot en teden na begu in sta se prehranila le s sadjem. Hotela sta čez Kranjsko in Primorsko v svojo domo-i vino oditi. i Mrlič v Dravi. Dne G. avgusta potegnili i so v Mariboru vojaki nekega ženskega ! mrliča iz Drave. Poskusi oživljenja so bili : brezuspešni. Doslej je nedognano, ali se gre j za samomor, ali pa se je zgodil kak zločin. Vrnitev iz Avstralije. Iz Maribora se j poroča: 25-letni Anton Zidar iz Št. Vida ! pri Grobelnem zapustil je leta 1908 svoj j rojstni kraj. Živel je potem kot rudar, sluga, . portir, mehanik itd. na Nemškem, v Italiji, Ameriki, Indiji in drugih deželah. Leta 1914 i pa ga je v Neuseelandu v Avstraliji vojna ; presenečila. Hoteli so ga v Avstraliji interni-i rati; vsled tega je pobegnil. Ali na nekem j oceanskem paraiku so ga vjeli in v neki angleški regiment uvrstili. Kot angleški vojak ; udeležil se je bojev v Dardanelih. Tam je I bil ranjen in so ga odposlali najprve v Egipt, 1 pozneje pa nazaj v Neuseeland. Tam se mu je posrečilo, pobegniti na nekem nevtralnem i parniku v Ameriko. Po dolgih in težavnih j potovalnih doživljajih prišel je konečno na ! Holandsko in potem preko Nemčije v Avstrijo. i V Celju naznanil se je vojaški oblasti, ki ga je pridelila mariborskemu strelskemu regi-: nientu. Iz IJajdine pri Ptuju se nam piše: Mi Haj-dinčani v splošnem nismo bili nikdar pristaši i „Štajerca". Svoj čas smo res mislili, da je ' ,.Štajerc" le hudobni nasprotnik Slovencev in nemškutarski hujskač. V vojni so se nam se-I veda oči odprle. Videli smo takoj, kje je pravo i srce za našo avstrijsko domovino in te do-i movine seveda nikdar nismo hoteli in jo tudi j v bodoče nočemo izdati. Saj so vendar tudi naši sinovi in bratje v strelskih jarkih ter branijo ' a svojimi trupli sovražniku vhod . .. Preteklo j nedeljo smo bili mi Hajdinčani v prav veli-' kem številu na zborovanju „Štajerčeve"stranke. ; Poslušali smo mirno govornike in po pravici \ rečemo — dopadlo se nam je ! Mi nismo sli-i šali niti ene besedice proti Slovencem; nas-! protno, g. Linhart je naše vojake, katerih i hrabrost je tako velika, lepo hvalil, tako da ! so nam stopile solze v oči. Jugoslovanske dr-j zave, ki bi nas spravila skupaj s kraljemoril-i skimi Srbi, pa res tudi mi nočemo. Mi smo | pošteni Slovenci in hočemo ostati na Štajerskem in v Avstriji! Zato smo tudi vsi vzdignili roke, ko se je sklepala brzojavka za na- šega premilostnega cesarja. Zdaj pa čitaruo "Gospodarja" in „Stražo" — v naši fari je še nekaj naročnikov teh listov — in v teh časopisih se nas nakrat psuje za „Šnopsarje" in „nemčurje" in bogve kaj še vse. Vse kar je prav ! Mi smo pošteni ljudje, pošteni' slovenski kmetje in ljubimo cesarja in Avstrijo. Zato pa nas* ne sme nikdo psovati za „5nop-sarje" in „nemčurje". Pri politični gospodi v Mariboru se morda več šnopsa popije, kakor pri nas hajdinskih kmetih. To pač ni noben greh, da hočemo cesarju in Avstriji zvesti ostati.. . Cenjeni „štajere" ! Tvoje zborovanje* nam je šele oči odprlo in .jugoslovanska" gospoda pri nas ne 'bode imela nobene za-slombe več. Kdor je za cesarja in Avstrijo, s tem bodemo šli tudi zanaprej. „Šnopsarji" pa se naj le zbirajo okoli Jugoslovanskih" listov. j Z Bogom !" (Sledijo podpisi.) Kdo pa hoče jugoslovansko državo? Slo- j vensko časopisje se šopiri tako, kakor da bi i res vso slovensko in hrvatsko ljudstvo ne imelo zdaj druge skrbi, kakor hrepeneti in ! strmeti po jugoslovanski državi. Kdo pa jo v resnici hoče ? Par slovenskih in hrvatskih politikov, ki se bratijo s Srbi, ki so jih celo Cehi iz Prage z mokro cunjo spodili, ki imajo v ljudstvu le toliko „zaslombe", kolikor se jo da plačati z gotovim denarjem in kolikor so je da doseči s terorom, /. nasiljem, z izrabo prižnice. Pretežna večina slovenskega in hrvatskega naroda se zgraža nad jugoslovanskim rogo-viljenjem. Za jugoslovansko državo se pa poleg teh širokoustnih politikov zavzemajo edino še — v London pobegneli češki vole-izdajalec Masaryk, v Italijo dezertirani slovenski poslanec Gregorinin ednaki čedni bratci. Za jugoslovansko državo se zavzemajo edino še Angleži in Rusi in Srb,i, torej sovražniki Avstrije, s katerimi stojimo ravno v najkrvavejši vojni. Ti ljudje zahtevajo jugoslovansko državo, ker mislijo ravno Avstrijo premagati in zdrobiti. In iste cilje kakor ti naši sovražniki, zasledujojo i slovenski in hrvatski politiki, ki pridigujejo za jugoslovansko državo ! * * Strupena kača. V gozdu na gori Sv. Ož-balta pij, Celovcu nabirala je žena nekega železničarja jagode. Pri temu jo je neka strupena kača pičila. Njeni otroci so našli nesrečno ženo drugo jutro mrtvo. Nezgoda. 11-letni delavčev sinček Flori j an P e č n i k v Sv. Rupretu pri Celovcu polil se je z vrelo juho. Bil je tako hudo opečen, da so ga morali v deželno bolnišnico odpeljati. Smrt v jezeru. Dne 29. p. m. kopala se je 32-letna posestnikova hčerka Ana Huber z dvema prijateljicama v Ossiaškem jezeru. Nakrat je Huber izdrsnila in potegnila i svoji prijateljici seboj v globočino. Ena se je za-mogla sama s plavanjem rešiti; drugo pa je rešil kovač Johan Wucherer iz Beljaka. Ano Huber pa so zamogli le kot mrliča iz vode spraviti. Bržkone jo je zadela vsled strahu srčna kap. Detomor. Zaradi suma detomora.se je pričela zoper Marijo W u 11 e sodnijska preiskava. Dne 31. julija je namreč vFriesachu porodila nezakonskega dečka, katerega so potem mrtvega iz stranišča potegnili. Ona pravi, da je hotela v porodnišnico v Celovec odpotovati. Preiskava bode dognala, kaj je na tej stvari. Požar. Vsled neprevidnosti učencev nastal je v Celovcu v hiši št. 31 Kaiser Wilhelm Platz požar, ki je posegel takoj na vso podstrešje. Gasilci so v težkem delu zamogli komaj ogenj omejiti. Plamen ni zamogel močne plehnate strehe predreti. Zanimivo je, da je to najstarejša hiša v Celovcu; pi'ed stoletji bila je lovski grad, ko so se še gozdovi in močvirja do Celovca razširjali.. Požari v okolici Celovca. Iz Celovca se poroča z dne. 3. t. m.: Včeraj popoldne pogorela je neka mala hišica ob Glani v bližini Sv. Petra. — Istotako je pričela goreti šotina plošča pri gostilni O 11 o w i t z ob Vrbskem jezeru. Ogenj se je v šoti razširil, dokler ga niso gasilci po mnogournem delu _ 6 — -vstavili. — Za Ebentalom so iskre od železniškega vlaka povzročile v gozdovju grofa G o e C a gozdni požar. Mladi vlomilec. Vkljub svoji mladosti že predkaznovani postopač Valentin S c h r o 11 iz G r a f e n s t e i n a bil je aretiran pod nujnim sumom, da je v hiše dra. Polandra in barona Solla v Klopoinu vlomil, pri čemur je bil prepoden. Mladega lopova so oddali celovški deželni sodniji. Brezžična zveza med Ameriko in Japonsko. Namera, ustvariti brezžično zvezo okrog celega sveta, se deloma že v Kratkem uresniči. Med Kalifornijo in Japonsko se ustvari taka zveza že zdaj. Dolga bo od Marshal-Bolinasa pri San Frančišku do Fubašija na Japonskem 11.000 km. Poneverjenje pri agrarni banki v Budimpešti. Šele 18 let stara uradnica Gisa Gruberje dogovorno s svojo sestro Ilono pri Agrarni banki v Budimpešti pri oddaji neke poštne nakaznice poneverila 50.000 K. Punici sta od tega denarja v par dneh zapravili 8000. kron; 42.000 K je policija še pri njiju našla. Privatne zgradbe v Pragi vstavljene. Vsi- zidarski popjetniki v Pragi so dobili ukaz, da moraja takoj vstaviti vse privatne zgradbe. Zajedno so pozvani zidarji v vojaško službo. Koliko je beguncev. Po statistiki notranjega ministerstva je beguncev, najbrže samo takih, ki uživajo podporo ali žive po barakah, po stanju 1. junija 421.000, med temi 177.745 zidov. Hrepenenje po krompirju. V Stemmersdorfu pri Dunaju so orožniki zaprli 16 oseb, ki so na poljih kradle krompir. Takih je pri nas tudi dosti. Dekleta, ki so hotela na fronto. Iz Sege-dina so se odpeljali vojaki na fronto. Na kolodvoru je bilo vse polno žensk, mladih in starih, ki so se poslavljale od vojakov. Vlak je odšel, na prihodnji postaji pa so se sprevodniki ne malo začudili, ko so dobili zadnji voz vlaka poln deklet. Povsem neopaženo so bila vstopila v vlak. Ukazalo se jim je, naj takoj izstopijo. Dekleta so izstopila. Na prihodnji postaji so dobili sprevodniki zadnji voz zopet poln istih deklet. Zvite punice so bile namreč pač izstopile na-eni strani voza, ali šle so okoli in vstopile na drugi strani. Sedaj pa so železničarji obkolili včte in dekleta niso mogla več za svojimi fanti nadaljevati poti na fronto. Ruski carizem je bil drag. Na Ruskem seveda do revolucije ni smel nihče vprašati, kako je z dohodki carja in njegove družine. Letni dohodki ministerstva cesarskega dvora so znašali, kakor se je zdaj izkazalo, nad 42 milijonov rabljev, izdalo seje 867.000 rubljev za gospodinjstvo carske družine, 2,400.000 rubljev za vzdrževanje carskih palač v Petersburg, 1,170.000 za vzdrževanje Petergofa, 1,!-Jš55.000i za vzdrževanje Carskega Sela, 1.445.000 za vzdrževanje Gačine, za dvorni maršalski urad 1,619.000 rabljev, za konje in garaže 1,338.000, za carjeve love 346.000 itd. Zdaj j% Tbisija. ve&ena teb. stroškov in seveda še mnogih drugih. Poučni kurz za vodje mladine. C. kr. štajersko namestnišlvo nam piše: V času od 21. do 25. avgusta bode se opravljal na Dunaju poučni kurz za vodje mladine. Ta naprava ima namen, osebe, kaWve so ie delovale z uspehom na polju domovinske izgoje (vojna pnprava mladine) kot vodje mladine s primernim praktičnim in teoretičnim poukom za njih nadaljše delovanje kot vodje mladine bolj izobraziti in je sočasno usposobiti k opravljanju sličnih poučnih kurzov v posameznih kronovinah. Opravljanje kurza je tako naklepano, da obstoji navodilo na prvem mestu v praktičnih poskusnih predavanjih o posameznih, zlasti težkih slogih domovinske izgoje. Kaj pa se v kratkem na razpolago danem času ne more . praktično pokazati, bode predmet teoretičnih predavanj, pri katerih se dalje bode kar mogoče tudi razmotrivala celota vprašanj domovinske izgoje. Udeležencem se se vendar ne more ponujati stroškovni donesek iz državnih sredstev. Kurz se bode zahajal dne 21. avgusta t. 1. ob 8. uri predpoldan v veliki sejni dvorani d. av. trgovinske in rokodelske zbornice na Dunaju !., Stubenring 8—10 (nasproti c. in kr. vojnemu ministerstvu), kjer se bode naznanil daljši spored kurza. Vsem udeležencem kurza bode izučbo v poučnem kurzu potrdil 111. oddelek ministerstva za domobranstvo. Spominski list. Svet c. kr. štajerskega namest-ništva za vojaško pripravo šoli odrastle mladine nam pše. Telesno-duševno okrepčenje šoli odrastle mladine. Velike naloge bode nam vsem ponujal čas po vojni. Obnovitev naše prejšne gospodarske moči, obnovitev našega celega narodnega života bode zahteval zdrave in krepke može tako nujno, kakor nikdar prej. Le močni rod bode tem nalogam kos. Taki rod ne more vendar postati mahom. Mora se vestno izgojiti in izobraziti, da bi postal vod, kateri ni le kos službi v vojski, ampak tudi zahtevam državljanskega života. Čas o tem.začet i je pri šel.'Ore se za to, bodoči rod z odgojno ljubostjo razvijati, iz mladine vse zmožnosti izčrpati in iste metodično, v prid celote k razvoju spravili. Trije načela naj so pri odgoju mladine merodajna: Prvo je odgoj k lelesnemu in duševnemu zdravju. Ta bode podlaga, na kateri se more državljanska in vojaška sposobnost močno razvijati. Daljši cilj je pouk v domovinski zgodovini, izpodbujanje domoljubne misli in državljanske zavednosti in edinosii. Konečno naj se izpod-buja misel za naravo in za praktični razgled sveta. Mladina naj ima jasne oči, jasno sodbo o rečeh in dogodkih praktičnega živola, in se naj navadi k samostojnemu opazovanju in k doslednemu dejanju. Za telesno okrepčanje smatra se vojaška prinos kot primerna, vendar le z namenom, učiti mladino red in disciplin;), in katera naj nikdar ne bodi sukanje ali vojaška igra. V mnogih krajih imamo že družbe, kakor lelovadna in športna društva, mladinske brambe, ste-zarske združbe, itd., katere so se že ob času mira za slične namene poganjale. Njih sodelovanje v okviru danih načel je naša resna želja, njih podpiranje in oživ-ijtnje ponuja obširni obsežek delavnosti. V drugih krajih bode ireba nove ustanovitve povzročiti. .Natančnejši spodbodi bodo se izdali potom političnih oblasti. Pričakujemo od celegj občinstva sporazumno delovanje pri tem naporu za lako visoke namene. On bode našemu ljudstvu in domovini v blagordoben. Oproščenje fcrnovojnikov. Vojno ministerstvo je pooblastilo politične oblasti, da smejo č r-novojnikom, ki so vložili prošnje za oprostitev od črnovojniške službo, dovoljevati 6 tednov čakati na rešitev prošnje na svojem mestu, v izjemnih slučajih pa še 4 tedne. To določilo je bilo veljavno že pred kontrolno akcijo ter je veljavno tudi po kontrolni akciji, toda ministerstvo odločno zahteva, da se čakalna pravica na prošnje, vložene n e-pos redno pred potekom oprostitve, ne dovoljuje. Kdor prosi za podaljšanje oprostitve, naj prosi več tednov, toda vsaj 14 dni pred potekom oprostitve. Cemovice. Podobno gnezdu lastavice leži na visokem griču mesto Cemovice. Trikrat so bili Rusi že v tem mestu, a so se morali umakniti. Pod gorof na kateri leže Cemovice, šumi reka Prut, čez katero sta zgrajena dva mogočna mosta. Gredoč z državne ceste navkreber v.mesto, je najprej videti male hiše, katerim so pridružujejo potem večje in večje, ki se strnejo v lepo, živahno mesto. Središče mesta je trg, v kateri se izteka osem ulic in kjer stoji mestna hiša z visokim stolpom. Ker je v Cernovicah vse polno Zidov, je kavarniško življenje jako razvito. Zgodovina Cer-novic ni preveč stara. Leta 1408. je bil tn le carinski urad za trgovce, ki so vozili svoje blago v Moldavo. Potem so se tod naselili Nemci, a mestece je bilo brez pomena do leta 1775., ko se je Avstrija polastila Buko-vine. Mesto je imelo svoj zgodovinski dan leta 1823., ko sta ruski car Aleksander I. in avstrijski cesar Prane I. prišla s sijajnim spremstvom na sestanek. I (Hrvatsko) Pojasnila in prospekt gratis. iflravi giht revma išias ZadoJi telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 8. avgusta. Uradno se danes razglaSa: Vzhodno bojišče. Severno od F o c s a n i boreče se nemške čete razširile so vkljub ljutemu sovražnemu protisunku svoj predvčerajnem doseženi uspeh. Proti S i e-benbiirgenu zapričeta rumunsko-ruska razbremenilna ofenziva izrazila se je zopet v večih brezuspešnih posameznih sunkih ob P u t n i in potoku K a s i n u. Severno od Gyorgyo-Tolgyesa polastile so se avstro-ogrske sile večih od sovražnikov ljuto branjenih visočin. VBukovini in vzhodni Galiciji potekel je včerajšnji dan razmeroma mirno. Šef genaralštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. B e r 1 i n, 8. avgusta (W.-B.) Iz likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pr« lonaslednika Riipprechta. Ob f 1^ drijski bojni fronti se je ognjeni boj raj zopet do velike ljutosti povišal. V oddl obrežja sunili so Angleži ponoči po bob skem ognju z močnimi silami od Nieup« t a proti severu in severnem vzhodu. Bili I v bližinskem boju nazaj vrženi. Med Dj ajbankom in Freezenbergom je sovražnik po nastopu teme opetovi močne delne napade proti našim črtam. tukaj je bil povsod z velikimi izgubami] vrnjen. V A r t o i s u živahno ognjeno vanje med kanalom La B a s s e e in Sol p o. Angleški poizvedovalni sunki proti vefl oddelkom te fronte so se izjalovili. —f mada nemškega prestolonaslednika, večernih urah oživel se je ogenj ob Chel min d e s Damesu. Na vzhodnem bn M a a s e so vdrle naše čete v močno utrj«j gozd Courieres in pripeljale nekaj vje] seboj. Vzhodno bojišče Fronta nai vode Jožeta. V gozdnih Karpatih so avsti-o-ogrski regimenti v naskoku več ] branjenih gorskih viškov. Južno od Ka«l n u 1 u i in severno kloštra Lepša bili -rumunski napadi odbiti. — Armada M a ckti sen. Na mestu vloma v sovražne črte i verno od Focsani se je ljuto borilo. širili smo svoj uspeh. Rusi in Rumuni p so močne, ali brezuspešne protinapade, katerih se je z vjetirni 12 sovražnih regit tov dognalo. Prvi generalkvartirmojsl Ludendorff. Težki angleški poraz — Uspehi na vzhodu.] W.-B. Berlin, 8. avgusta. Dneve pričakovani angleški napad ob obrežju pričel je v noči od 8. avgusta pri Nie| tu. Napad je bil povsod z velikimi izgu odbit in je končal s težkim angleškim Sovražnik pustil je veliko število padlih) bojišču. Na dosedanjem bojnem ozemlju j Y p e r n u poskusili so Angleži z deh napadi svoje črte izboljšati. Vsi pos napadi so se izjalovili vkljub temu, da Angleži močne sile brezohzirno vporabili. postojanke so ostale popolnoma v naši roki.] Ob gališko-ruski meji kakor v vzhodnem kotu Bukovine je pij žaj nespremenjen. Ruska karpatna se razdroblja polagoma pod pritiskom A» Ogrov. Južno B y s t r i c e smo več via naskoku zavzeli. Po krepki artiljerijski I pravi napadel je sovražnik dne 7. avg ob 9. uri zvečer ljuto severno od Kasinu. Napad se je pa pod najt sovražnimi izgubami izjalovil. Istotako izjalovili močni protinapadi severno Focsani, kjer so zavezniki na zapadnal , bregu Sereta, najprej prodirali. Cesar v Cernovicah. K.-B. Cemovice, 6. avgusta. Ca ki je 4. avgusta popoldne odpotoval z Duiuj je došel o. avgusta opoldne v BednarovJ koder se jo peljal v Kolomejo. Cesar jej zval v Kolomeji armadnega poveljnika ■ ralnega polkovnika Kriteka, ki mu je po o izredno ugodnem operativnem položaju j made. Nato je cesar sprejel vojaškega danta Schuborta o razmerah preskrbe, čerjal je cesar v krogu častnikov, ki bivfl Kolomeji. Dne 6. avgusta zjutraj se je odfl Ijal dalje v Cemovice. Na deželni meji je vladarja pričakoj voditelj deželne vlade dvorni svetnik | Ezdorf. Okoli 9. ure se je cesar pripeljal j Cemovice. Tu sta se cesarju javila viti armadni poveljnik generalni polkoi KOvesz in poveljnik skupine podmaršalj bini. Cesar se je z iskrenimi besedami zaf lil armadnemu poveljniku, kije osvojitve i Ivangorod, Belgrad, Cetinje, Drač in pomnožil za novo in najdragocenejšo tel 7 — C i ečij i. rjeg ietili noval za maršala. Poveljniku skupine i je cesar pripel Leopoldov red I. razvojno dekoracijo in meči. Nato se je lirhod v deželno stolno mesto. Cesar se ^spremstvom najprej podal v rimsko-ka-cerkev, kjer se je vršila zahvalna liožja. Ob spodnjem robu glavnega i stala odposlanstva čet. Cesar so je (prisrčno zahvalil in izročil zmagovitemu jpnarju generalnemu majorju Folixu ko-demi križ Leopoldovega reda z vojno acijo in z meči. Nato je cesar obiskal ne dele mesta ter v poslopju deželno sprejel poročila poveljnikov skupin o :em položaju. V Pednarovu jo cesar zo-stcpil v dvorni vlak, ki ga je odpeljal na Dunaj. | Loterijske številke. dec, 1. avgusta 1917: 1, 46, 39, 11, 78 |t,8. avgusta 1917: 07, 25, 35, 63, 88. Vinski kamen (Weinstein) (kupi po najvišji ceni velika trgovina Ed. Suppanz; Pristova, Štaiersko. Franz SchoDlieb Gcwchr fabrikant und Besitzer, Ferlach, Karntcn. 294 Direktni nakupni vir za rao derne lovste puške. Rrsparaluri prenaredbe, strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo slrela in nova kopita najceneje. 294 Ilusttovani cenik brez. strofikr-T. Mizarski učenec 1 o let star, v močan ; pogoje naj so naznani na Leopold Wake, mizarski mojster v Strassu, Štajersko. 365 lake, oljnate barve, firniže. Kemična fabrika barv Perchtoldsdorf pri Dunaju. 37o 500 kron Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria-bal-sam Vaša kurja obesa, bradavice in trdo keto ne odpravi v 8 dneh brez bolečin. Cena ene posodico 8 garauci skim pismom K l'"5, 3 posodice K 450, 6 posodic K 7*60. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kagohau (Kassa);I. poStni predal 12/341 (Ogrsko) Pridni 36i viničarski ljudje 3 osebe, se sprejmejo. Ponudbe na Rudolf Blum, Maribor, Car- neristrasse 22. ,,A$anol"S ma presenetljiv uspeli pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) Ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi i: tolščo. 1 zavoj stane I krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 /.avojčkov. > /ejinete se s 1. novembrom. Dobro plačilo [2 orala njive. Ponudbe na graščinsko j bništvo Stralienhofen, pošta Zgornja Sv. S Kunigunda nad Mariborom. 3o7 )olo Avtomatični lovilec za podgane K 5*50, za miši K 4'—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in ^ se postavi sam. Past za ščurke »Rapid", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5'70. Lovilec muh „Nova" K 2*80 en kos. Povsod toljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po pov-L| poštnina 80 vin. Exporthaus Tlntner, Wien, 111., Neulingaasse Nr. 26,P. 38 z najmanje 4 delavskimi močmi dobijo proti dobri mesečni plači, deputatti mleka in 2 oraloma polja takoj službo. Ponudbe ali osebna predstava na graščinsko oskrbništvo StralSenhofen,: pošta Zgornja Sv. Kunigunda uad iiariborom. 368 363 levljarski pomočniki dobijo pri dobri plači popolno dobro oskrbo pri Andreju Kukenberg, Trbovlje. Weinbaugenossenschaft in Pettau kauft Bemusterte Offerte an die Geuossenscbaft zu Handen des Herrn Obmannes Ignaz Roflmann. Vinogradniška zadruga v Ptuju kupuje vina"*® Ponudbe z vzorci na zadrugo v roko g. načelnika Ignaca Roflmann. 369 za sadje, grozdje, stročjo (fižol), rano in poznejše zelje, čebul'), kostanj, orebe, se sprejme proti dobri plači. Dobi oblastno, za nakup opravičujoče legitimacije. Ponudbo, na J. Aug. Schmidt, trgovina s sadjem in zelenjavo, Judendorf bei Graz. 357 Brezplačno dobi vsakdo na zeljo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Vio- m.i line po K 14, 25 in višje. Dobre j[ harmonike po K 16, 25, 35, 50 in fwt višje, dvevrstne harmonike K 70, j&/i-h SO, 100, 120, trivrstne K ISO, 200, f\Y) 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^*^ denai ua/.iij. Ratpošiljatcv po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši Hans Konrad, c in kr. dvorni liierant Br0x št. 1740 (Češko). 52 Starejši mož trgovsko izobražen, z 2000 K gotovine, se želi radi ženitbe spoznati s starejšo gospodično ali pa vdovo brez otrok, katera bi imela trgovino, gostilno ali pa posestvo. Cenjene ponudbe pod ..Srečna bodočnost 5000" na upravništvo tega lista. 364 Zahvala. laja ud-" liiiičarska družina ejme se do 1. novembra. Poleg dobrega J iafila stojijo tudi njive na razpolago. Vpra- ' sanja na g. Josef Goriupp, Ptuj. 371 \ mtm *m ipe- Sprejmemo takoj :kc, pomožne delavke, oženjene in le-pri visoki plači, prostem stanovanju, i vožnji, dobra hrana poceni ali v kon-iu. Dopise ali osebna predstava na direkcijo inbriicker Portlandcement u. Kalkwerke in Steinbriick. 359 Die ergebenst Gelertigte erlaubt sich der verehrlichen Bezirksleitung des k. k. osterr. Militar- Witwen- und Waisenfond (Abteilung Kriegsversicher-ung) Pettau, fur dieianstandsloso Aus-zahlung der Schadensumme per K 1000 sage tausend Kronen nach ihrem verstorbenen Manne ihren tiefempfundenen Dank anszusprechen und empfiehlt alien Pamilieri den obigen Fond am vvarmsten. Pettau, am o. August 1917. Johanna Lorenčič, Besitzerin in Grajenaberg 22, VVurmberg. Vdano podpisana usoja se cenjenemu okrajnemu vodstvu c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotin-skega sklada (oddelek vojno zavarovanje) V Ptuju za hitro in redno izplačilo odškodninske svote per K 1000 reči tisoč kron po svojemu umrlemu možu svojo naj-globljejšo zahvalo izreči in priporoča vsem družinam najtopleje zgorajšnji sklad. Ptuj, dne 5. avgusta 1917. Johana Lorenčič posestnica, Grajena štev. 22., Vurmberg. 366 A2$2B 63 Mlinarji pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri S!awitsch&Hellertrsor;Ptuji •vv I>i:i mora oženjen /- večjimi otrocmi, vojaščine prost (prednost imajo vojni invalidi), jako dobro izurjen v sadjarstvu in vinogradništvu, slovenščine popolnoma in nekaj nemSčine zmožen. Dobro plačilo. Stalna služba. Dopise je vposlati pod ..Siidsteiermark 312a" na Annonzen-Expedition Kienreich v Gradcu, Sackstrasse 4. 3*3 za akst.ra.knijo od 8 cm naprej, močne veje in debla, tudi kole, sveže ali suhe, kupuje po vagonih po najvišjih cenah za takojšnjo ali dobavo do konca leta Franc Kupnik. Konjice. Kupim vsako množino 330 kostanjevega, hrastovega i. orehovega lesa tudi cele vagone, po najvišji dnevni ceni. Ponudbe je poslati na naslov: Josip Zaiar. Sv. Duh-Loče. Majer s i do o ali večimi delavskimi močmi, med njimi 2 moža, sprejme se pod dobrimi pogoji. Richard Ogrisek, Maribor, Langergasse. 335 PmmvHftl Je »redstvo za pomlajenje las, 1 1 aiujuui ki rdei>e> ,vet(e in sjve |as it. brade za frajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2-70. 1 Pvdvnlicrožnatavoda• I>\JUJUI||| živo pordeči I bleda lica. Učinek je čudovit.' — J 1 steklenica s poštnino vred .... K 2-45 Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, BiUO, 63 Sprejme se deček ^^ delavec ki je že delal pri električnih montažah. Dobri zaslužek, prosta vožnja in stanovanje. Hrana v personalni kuhinji. Naznani se ali piše na direkcijo cementnih tvornic oddelek (elektr. centrala) v Zidanem mostu. 300 Pridni zidarji 1 pomoži delavci in pomožni se pri novi zgradbi letalne vojašnice na letališču v Celovcu takoj sprejmejo. Plača za uro za zidarje do K 1*30, za pomožne delavce K —"85. Dobi se oskrbo in stanovanje. Sprejem se zgodi naravnost pri zgradbi ali pa po Baukanzlei Alkier, Graz, Jakominiplatz Nr. 14. 320 Razglas. Zaradi prcmalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode NT žganje ~B4 le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgainica, fabrika žga.nja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 jVIpHtvcniki slike svetnikov, križi, medalje rožni venci in druge potrebščine za Božji pot vedno v zalogi po najnižjih cenah pri Maribor. Želim kupiti posestvo v okolici Ptuja v Grajeni, Krčovini ali Sv Martinu ali Mariboru. Veličina 15*do 16 joh s hramom in kaj h temu spada. Kdor želi oddati, naj pove upravništvu tega lista. hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", VVien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275,' 169 in naj zahteva v-svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreBburg (Ogrsko), Schanz-straBe 2, Abt. 109. 275 Ljudska kepelj mestnega kopališča t Ptuju. Čm za kopanj«! »b Manikin «4 ure do S ure popola»* fjw*gaj»* j# pravnikih si m» JapaMnt 1 kopeli z vro&nA zrakom, stre .Vnuiukad' t rjt*o t - -70 te au j (Wohnung- and DienstYermittiung) za «■ službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "•■ Vprašanja iu pojasnila V mestni Stražnici (rotOTŽ). Arraadne ure na napestni] natančno regulirane in repasirane. —j ali jeklo K 25 — 30— a i 3 svetilom K 30 —, 35—, 40"—. S« na napeslnik (Zugarmbanduhren) I 3 leta pisemske garancije R'zposit] povzetju. Izmenjava dovoljena ali di zaj. Prva fabrika ur HANNS KO C. in kr. dvorni liferant BruxP" (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine | Olorii vojni usi) jati če vi Derby-čevlji na žnore iz t boxcalf-zgornjega usnja s lesenim podplatom. Najb.l Trajno, elegantno, 1 Za ženske Za vel. 35-40 K 2870 Glasom post. predpisa je cena v vsakem paru vidno vtissijot Na razpolago v vseh velikostih. Pri naročilu je navesti natal velikostno število ali pa dolgost noge. Izmenjava dovofl Razpošiljatev po ..Gloria" Schuh-Niederlage Jak. KM| Wien, III 251, Bltitengasse. K 2290 NI več zobobola, ne noči brez spanja. »Fides< odpravil lečine pri votlih zobeh, kakor pri najft| vratnejših revmatičnih zobnih boleznih,! ni pomagalo nobeno sredstvo. AkoJ uspeha, denar nazaj! Cena K 2—,3| K 5'—, 6 tub K 8'—. Nobenega zobJ kamenja več. Snežno-bele zobe dosežete s „8im"-nta| Takojšnji učinek. — Cena K 2"-*-, 3 steklenice K | poštni predal Z. 26, Ogrsko. Brata Slawitsch v Ptuju in priporoča izvrstne šivalne (Nahm ascHne:)) po slodefi \ Singer A rofina mašina KfM Singer A ..... Dilrkopp-Singer ... Diirkopp-Ringschiff za si- \ vilje ...... K Till Dilrkopp-Zentral bobbin za šivil e . . . K 2.X--J Durkopp-Ringschiff za krojače ....Ki Ddrkopp-Zenlralbobbin mit versonkbarem Oberteil, Luxusausstattun g...............K ; DCirkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje.........K j Minerva A.....................K . Minerva C za krojače in čevljarje..........K \ Howe C za krojače in čevljarje............K j Deli (Bestandteile) zi vsakovrslno stroje. .— Najine cene so kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas