Our Writ* Ua Today Advertising RATES are REASONABLE...: GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, XELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21st, 1!W3 at the Post Office at New York, N. ¥., under Art of Congress of March 3rd, 1879. Jjini" NA D A H D 0 BY? A T E i\ 8 9 C "GLAS NARODA" \\ ff y^L J PO POŠTI NARAVNOST NA ## 4Š f^f STOJ DOM (intal mMJ hi Si M§ praznikov). i i No. 44. — Stev. 44. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 23, 1940— PETEK, 23. FEBRUARJA, 1940 Volume XLV1II. — Letnik XLVIII. ROMUNSKA MOBILIZIRA Že zdaj je 1,400,000 mož pod orožjem ZA VOJNO POTREBNO BLAGO PREPOVEDANO IZVAŽATI BUKAREŠTA, Romunska, 23. feb. — Romunska, boječ se, da pride spomladi do vojne, je vpoklicala rezerviste ter prepovedala izvoz za vojno potrebnega blaga. 200,000 rezervistov, ldl so bili vpoklicani do 1* marca, Jro prejeli povelje, da se takoj priglasijo pri svojih polkih. Romunska ima že sedaj pod oro-jem 1,400,000 vojakov in do 1. marca bo mobilizirana cela romunska vojska. Med prepovedanim blagom pa ni vključen petrolej in pšenica, ki sta pogiavitnejša izvozna predmeta, toda že prej je Romunska prepovedala izvoz bencina za aeroplane. Posebno je prepovedano izvažati kovine prvi vrsti je po vladnem odloku prepovedano izvažati železo, jeklo, svinec, aluminij, baker, ko~ žuhovino, usnje, oglje, volno, bombaž, industrijske kemikalije in vsi izdelki, ki se izdelujejo iz te tvarine. Nemčija od Romunske zahteva petrolej V Bukarešto je prišel nemški gospodarski izvedenec dr. Kari Clodius, ki bo od romunske vlade zahteval, da izpolni svojo obljubo, da bo leta 1940 prodala Nemčiji 1,680,000 ton petroleje. Romunska pa svoje obveznosti ne bo mogla izpolniti, ker so mnogi petrolejski vrelci v rokah zavezniškega kapitala. Deportacijska predloga nred spnatnm Proti predlo^» sPre*- JJICU oClldLUIU ti v poslanski zbornici, so se pojavili tehtni pomisleki. — Nekateri jo označujejo kot neameriško. GOVERNERJEVO TRUPLO NA POTU V OTTAWO WASHINGTON, D. C., 22. februarja. — Posebni senatni odbor za priselniške zadeve je zaslišal včeraj več prič glede v zbornici sprejete predlogo, ki priporoča deportacijo sle-i hernega inozemca, ki zagovar-j ja izprememibo ameriške vla-I neameriško in nespametno. Kratke dnevne vesti Francijo čaka usoda Poljske TAKO SAJ TRDI JEAN GIRAUDOUX, FRANCOSKI KOMISAR — Komisar za informacije Jean Giraudox je po radio opozoril francoski narod, da Nemčija ne zahteva kolonij, ker namerava, ako zmaga v tej vojni, v Franciji naseliti svoje ljudi. Rekel je, da Francijo čaka usoda Poljske, ako Nemčija zmaga. "Francija je dežela vinogradov, pašnikov in rodovitne zemlje," je rekel. "Nespametno bi bilo misliti, da se bodo Nemci kazali plemenitejše do francoskega kmeta kot pa do poljskega. Nemčija ne zahteva Kamenina in Tanganyike, ker zahteva Evropo — Lotarinško. Champagne in obrežje ob Atlantiku in Sredozemskem morju. Francija nima druge izbire« Jcot bojevati se, da se obvaruje su-ženstva in doseže mir." Delavski voditelj v ječi Organizatorja kinematografskih uslužbencev so prepeljali v Chicago, kjer ima odsedeti staro ka-- Pravi, da je žrtev zarote. zen. CHICAGO, 111., 22. feb. — Iz Californije so privedli sem z letalom Williama Bioffa, ki je zadnja leta precej uspešno organiziral kinematografske delavce na zaipadni obali. Unija je priključena Ameriški delavski organizaciji. Predno so ga oddali v Bridewell ječo, je izjavil: — Kaj hočemo! Družba hoče imeti svoj kos mesa in se zdi, da ga bo dobila. Če njegov zagovornik Abe Marovitz ne bo uspel s avojo prošnjo oziroma prilivom, bo moral odsedeti Bioff šestmesečno kazen. Leta 1922 je bil namreč ob-o jen zaradi zvodništva. ; ' n » •■> Pred vstopom v ječo je resi- gniral kot pred-ednik unije, katero je pomagal ustanoviti. Po prestani kazni mu bixlo naprtili še en proces, ker v Californiji baje ni plačal dohodninskega davka. — Postal sem žrtev zarote, r— je dejal Bioff. Vse se jo zarotilo proti meni, predvsem pa komunisti, CIO, veliki fi na učni interesi in vlada. | Leta 1922 je bil Bioff dva-' najst dni zaprt, nato pa izpuščeni, ker je njegov zagovornik vložil tpriziv. Ko je prlziv-no sodišče zavrnilo obtožbo, so; izjavili njegovi odvetniki, da1 • se bodo pritožili pri državnem j najvišjem sodišču, česar pa niso storili in tako je zadeva za' celih osemnajst let zaspala. 1 FRANCOSKI SENAT IZKLJUČIL KOMUNISTA Sedemdesetletni Marcel Cachin velja za očeta franc, komunizma. j PARIZ, Francija, 22. feb. — Včeraj je preiskovalni odbor francoskega senata celo u-ro zasliševal senatorja Marcela Cachina in slednjič sklonil naj bo zaradi piotrd^žavne • delavnosti izključen iz senata. Marcel Cachin tvelja za "očeta francoskega komunizma.'* j V procesu proti sedemdesetletnemu veteranu so se poslu-žili postave, ki je bila nedavno sprejeta v poslanski zbornici in v senatu. i Iz poslanske zbornice je bi-; 1o izključenih šestdeset poslancev, ki niso hoteli preklicati prisege, dane komunistični stranki. Deset jih je pobegnilo, med njimi Maurice Tliorez in Andre Marty, dva najbolj znana voditelja razpuščene stranke. Vseli deset je obtoženih vele-izdaje. Če jih izslede, bodo procesirani in obsojeni n a smrt. Vsled teli izključitev se je znižalo število članov poslansko zbornice na 551. Trinajst bivših komunistov, ki so se odpovedali svoji stranki, je še vedno v zbornici ter .-o člani nove stranke "francoske ljudske zvezo." PERKINSOVA ZA OLAJŠANJE NATURALIZACIJE S AN »FRANCTSCO, Cat, 20. feb. — Delavska tajnica Miss Perkins je danes predlagala cenejšo in olajšano naturalizacijo "gotovih zaupanja vrednih inozemcev". Po njenem mnenju je v Združenih državah le še 3,300,000 ino-cemcev, kar je v primeri s prebivalstvom Združenih držav zelo malenkostno število. Mi ss Perkins je priznala, da je sedanja priselniška postava zelo stroga in priporočila sprejem Diesove predloge, naj imajo priselniške oblasti v gotovih slučajih "svobodnejšo roko." Starih prosilcev za državljanstvo bi ne bilo treba preveč strogo izpraševati in tudi sedanja pristojbina za natural' zacijo je po njenem mnenju previsoka. Koga smatra za lizaupanja vrednega mozen^a," ni povedala. ___ Nadaljni komunistični voditelj obsojen Robert W. Weiner, čigar pravo ime je Welwel Warszo-wer, finančni tajnik komunistične stranke v Združenih državah, je bil obsojen na dve leti ječe, ker si je pod napačnimi pretvezami prisvojil a-meriški potni list. Zvezni sodnik C. Knox, ki je izrekel obsodbo, je priporočil, naj ga po prestani kazni deportirajo. Weiner je bil rojen «v Rusiji in ni ameriški državljan. Sličnega pregreska sta bila spoznana krivim tndi Earl B. Browder, generalni tajnik komunistične stranke, in Nicholas Dozenberg, komunistični organizator. Browder je bil obsojen na štiri leta ječe in na dva tisoč dolarjev globe, obsodba nad Dozenbergom bo pa proglašena 29. februarja. Zaman so čakali Na airportu v Newarku, N. J., se je zbralo nad tisoč nezaposlenih, ker je nekdo raztrosil govorico, da bo najela Brewster Aeronutical Cor jpcyaion večje šte\1ilo delavcev. Ves dan so čakali v mrazu in snegu, proti večeru so se pa razočarani razšli. Kongresnik Ditter je napadel Roosevelta PENNSAUKEN, N. J., 22. februarja. — Danes je govoril tukaj kongresnik Ditter, re- j publikanec iz Pennsy Ivani je. Med drugim je rekel: — Pred-' sednik Roosevelt skuša silno' iz ja lovljenje New Deala prikriti z dimom evropskih bo- , • . v W J1SC. — Meseca novembra, — je dejal, — bo imel ameriški na rod priliko izbirati med svobodnim in med politično u-( smerjenim gospodar s t v om. Slehernemu je že rvnaprej jasno, kako bodo te volitve izpadle. TOPEKA, Kans., 22. feb.-Vojni tajnik Ilarry H. Wood-ring, je rekel, naj demokratje pri .prihodnjih volitvah oddajo glasove "izbrancu*1 države Kansas. Do tavil je, da po njegovem mnenju predsed 11 i k Roosevelt ne bo vtretje kandidiral. Sen. Tobey in ljudsko štetje WASHINGTON, D. C., 22. feb. — Republikanski senator Tobey iz New Hampshire zahteva, naj bodo pri letošnjem ljudskem štetju opuščena vpra šanja glede osebnih dohodkov. Števce bodo najeli politiki in ^e prav lahko zgodi, da bodo števci, dasi so obljubili molčečnost, dali informacije političnim voditeljem. Ta j n i k Hopkins je svoječasno odgovoril Tobeyu, da je že devetde-" set let pri ljudskem štetju navada vprašati vsakega, če ima kaj morgiča, koliko stanarine plača in koliko zasluži. Propaganda za delavsko postavo WASHINGTON, D. C., 22. februarja. — Tekom preiskave, ki jo vodi posebni zbornični odbor proti National Labor Relations Boardu, se je poja- Predsednikova žena na počitnicah MIAMI BEACH, Fla., 22. feb. — Sem je dospela na štirinajstdnevne počitnice Mrs. Franklin D. Roosevelt. Časnikarjem je rekla, da bo »vsak dan najmanj tri ure pisala. O-stanek dneva bo porabila za jahanje, kopanje in solneenje. Zvečer bo dve uri eitala, nakar si bo privoščila osem uc spanja. vila trditev, da je neki bivši uradnik delavskega urada u-vedel narodno kampanjo, čije namen je bil preprečiti modifikacijo Wagner,ieve postave, Lil iIBOBP.9«fT< Friday, February 23, 134 v Narečju, Iliifcka Ri-trica. Ril jo tako rekoč svetov.ni popotnik ali vandrovec, >aj je prebredel skoro colo Kvropo z:i zaslužkom, leta 1H9T> ga je zane-lo v Južno Ameriko, potem spet domov, nakar je prišel v Združene države I. 190H. T11 je delal skoro po vseh krajih Unije, snažil je razvaline strašnega Vse je minljivo. — Oitatelji tega lista radovedno ugibajo, kaj je, da me ni tako dotgo na svet'o s mojo kolono. Well, v^m'-or ic vo"' m.TV"&te.i$i pn j l.nlj zvesto jim služiš in čim ; ravno v *om niestu. in bil je t". l:e več upo len b^Iiš" za nje. tem m?nj te ee*° z*no--len nekaj če^a pri •• upoštevaio, ipa-č pa ima^o pred- Panamskega kana'a. »j noMt k o ki na novo priteneni • Večkrat je opisoval v živih Peter Zgaga P I S M O Rojakinja, ki se ni podpisa- sem, da ne govorim le v svoja, mi piše pismo, katero sko-; jem imenu, pač pa »v imenu ro dobesedno objavljam: | vsega ženskega -pola. Cenjeni Peter Zgaga: j Moški pravijo, da delajo in Torej si se slednjič vendarle d® ZH družino skrlx- ter da niril in nas ženske pri miru' podpirajo, sama nc vem, ko istiš ? Dolga leta sein brala1 Irko vogalov pri hiši. umiril pusti tvoje čenče, tvoja natolcevanja in zafrkavanja, misleč si pri tem: Enkrat se bo že na- ogalov pri Delajo* Seveda delajo. Saj so za delo ustvarjeni. Pa si malo natančneje oglej- iveličal. Mu bo žc zmanjkalo mo to njihovo delo. gradiva. Takrat mu bom pa jaz povedala svoje. Na prste bi lahko tiste seštela, ki se zjutraj sami pro- Slednjič seni pričakala ta hude. Tistega, ki gre ob sed-čas. Zdaj molčiš. Zdaj si pojmih zjutraj delat, mora žena vedal vse, kar -i vedel o nas. j začeti najkasneje ob šestih bu- Zelo malo resnice, zato pa'diti. toliko več laži in zavijanja. j To ni, kar tako. Ko ga vpr-Prav odkritosrčno tc vpra-' vič rnkne in mu reče: — V>ta šam, kaj smo ti storile! Kak-j„j! _ malo zaunrmra in se k šno krivico smo storile tebi,' steni obrne, kakšno krivieo smo napravile! Rnkniti ga je treba trikrat, ali jo delamo drugim moškim.! petkrat, desetkrat, p r e d no moje lastnoročno izdelano u- J**™H« v San Francisrn 1911. metniško delo. pomagal graditi novo mesto, | •Te že tako, odkar svet stoji,1 bil pri pripravah da mnogi ljudje čimdalje in za t11ov.no razstavo leta 1015 Kaj bi bili vi, ubogo moški* reve, brez nas? To, kar boni zapisala, mi je privrelo iz srca. Prepričana !:e \* Me rev bolnišnici «»d srtnl !'ceml»r». Ta zavod in moj iu se ne zameriti Tedenski kotiček pa sta bila rabini nriliznjenci z nama-;barvalt trenutek, ko so prvi- Nesmiselno bi bilo doganjati, koga zadene krivda v tem slučaju. V času vojne je nespametno sklicevati se na mednarodno pravo. Nemčija se zamore istotako opravičiti kakoi Anglija. Na dosti težavnejšem stališču je pa Nrvečka. Nemci bodo seveila očitali Angležem, da se ne vojskujejo "po pravilih", kar je vsekakor značilno, kajti Nemci dosledno kršijo vse določbe vojne igre. Zdi se, da bo Nemčija zvrnila vso krivdo na Norveško, ki ji je že dalj časa t ni v peti. Pred nekaj dnevi je norveško časopisje zahtevalo, naj Nemčija preneha brez svarila potapljati norveške ladje, ki prevažajo iz nevtralnih pristanišč živila in premog na Norveško. Organizacije norveških mornarjev so zahtevale zaščito ter pozivale svoje člane, naj ne vrše službe na pamikili, namenjenih v Nemčijo, dokler ne bo Nemčija prenehala barbarsko napadati norveških parnikov. Nemčija je nakratko odgovorila, da je bil vsak napad povsem upravičen, Goefobelsovo glasilo je pa dostavilo: — Časopisje te male deželiee pozablja, da ima tudi nemška potrpežljivost svoje meje. Usoda skandinavs'kHi držav — Norveške, Švedske in Danske, — je odvisna od usode Finske. Če bq Finska zavojevana, — zadnja poročila kažejo, da bo, — >bo šla njihova neodvisnost rakom živižgat, in njihova usoda -bo pač usoda baltiških držav in Čehoslovaške. Skandinavske države bodo postale vazalke Rusije in Nemčije. Švedska, največja med ivsemi, je sicer pomagala Fincem s privatnimi prispevki, uradno je pa izjavila, da ne bo dovolila prostovoljcem prehoda na Finsko. Norveška 111 bila tako natančna kot njena večja -soseda, d očim je Danska, ki meji na Nemčijo molčala. Izza ruskega napada na Finsko so bile vse tri skandinavske države dosledne. Njihovo stališče je bilo določeno na skandinavski kraljevski konferenci v Stockhoimu, ko so trije kralji na sestanku s finskim predsednikom obljubili Finski vse simpatije, zanikali so ji pa vojaško pomoč. Ko je začela teči Fincem voda v grlo, so obvestili švedsko vlado:— Če ne dobimo direktne »vojaške pomoči, bomo prisiljeni skleniti odo tovarne obmtova- mestu pisal, da mi ta ali • • • ™ .,me' svonh sorodnikov. Slu- ,e z „\avnim lnotivom čimveč- v tesni zvezi, saj od tu sem do- zanim jezikom, dasiravno gle-:krait no nJom spustili morsJko bil skoro polovico gradiva za d«jo le za lastno korist. ,vndo. moje pisanje. W/B. ' ^ pod i«?! ^ f» bolehal za na-| 1Ufh zoIo fKllUrt ln io v /a Marsikdo se bo začudil. sem. ko pred tem oni pravi, češ, lahko tebi. ker imaš sta'no delo in se ti -i treba bati, da bi se znašel na cesti broz posla. Od2mvori! sem. da temu ni tako in sem navedel slučaje, ko so možic za prvi eni "tam po celili 15 ali 20 let in bili odslovi jeni brez posebnoara, ali le malenkostnega vzroka, odkar je na krmi'u novo, delavcem nenaklonjeno vodstvo. Več so jih odpustili radi starosti, čeprav so tam zapravili naiboljša leta. iNaj navedem en primer. Imeli so pleskarja (painter), bil je fonnan med štirimi in delal v zavodu IG let ter bil zelo dober grainer. znal je z barvo imitirati naraven les kot nobeden drugi. Ali ker siro-ma'k ni prej umrl, mu je čas utisnil na čelo ncizbri>san pečat — starost 60 let mi — moral je iti. Nč» niosrovo mesto pa je rri^el nieerov pomočnik, ki ni bil zdaleka tako zmožen, ampak imel je — mladost. eamo sem tisti večer se tam INovo ime. — V sVrho pre- osrlasil. in mi ie še odzdravil, p večen ia cinične ojjazke, češ, ko je v družbi drucih se«le» nn knk Tedenski kotiček je to,>tolu pri mizi. On je namreč ko jra ni cela dva meseca na več tmel pri ležanju netro sprear!«!, sem dal moji koloni dee. ir spomin ol»ema rojakoma in lalika jim bodi tuja zemlja! • • • Slabo znamenje. — Izgleda. Sicer pa zakaj se ne oglasi iz naše naselbine eden ali dm-gi od časa do časa, .-aj imamo tu dosti rojakov-naročnikov, ki so zmožni prijeti za pero, samo malo dobre volje je treba. To velja tudi za sosedne ! naselbine. Zlasti Air. N. Sku-bc iz .lužne Strani je med bralci priljubljen dopisnik v svojem šaljivem tonu, in le Škoda — tako se je izrazila na-! da prosperiteta pri nas ni Soprani meni neka članica lepeira sti odvisna od vojne vihre v spola — da fc ne prikaže v li- Evropi, kajti naročila v tu- Dobrota je sirota. — Kar se mene tiče, moji nazori o delu in živlieniu se niso ujemali z novimi "bossi" (ki so seveda sestre) dasiravno sem bil še preveč konservativen in v danili raomierah sem bil primo-ran resiamirati. vzlic temu. da «em d^ti dofh^eg-g storil za stu vsaj mesečno, namesto vsake kvatre enkrat. Tn pa znana vdova iz Severne Strani, kaj pa je ž njo? Davno ni že pisala in pero ji je gotovo zarjavelo. Ako je bila razočarana in še vleče ploh ter ji je hudo pri srcu, naj se le potolaži, sai ga mi druiri tudi — v božicm imenu. Pa saj smo že navajeni, ali ne? T^prej kajšnjih livarnah in jek'ar joga osebnega dobička, mesto za splošno korist in dobrobit naroda — kot pravi latinski pregovor: Salus populi r-uprema esto — tako dolgo se bo glasila vedno stara pesem — nadprodukcija.. •Ne niassna produkcija in moilernl stroji so vzrok današnje nezaposlenosti, l>ede in pomanjkanja v najbogatejši deželi na svetu, ampak ]mhtcp po kopičenju milijonov v privatnih žepih in če to ni mogoče, vrag na j vzame tovarne, produkcijo in delavce. Za bivšega predsednika II TTooverja. ki zbira fonde za podporo Fincev, hi bilo dosti bolj ča»tno I ti plemenito, da bi posvetil svoj čas in -voje moči perečemu vprašanju nezaposlenosti. ali pa, če že hoče ko-lektirati. naj bi-to storil za domače ameriške reveže, katerih sploh vpraša: No, kaj pa je? Takrat se jc le še napol zbudil. Poslužiti >e mora vse svoy iznajdljivosti, da ga doožji, kaj je delala ves dan? Ali ne euje že od šestih zjutraj? Ali ga ni z trudom in te« , žavo zbezala s postelje? Ali ie povsod dovolj. Semper , ni skuhala zajtrka in pripra- idem! Pozdrav! zavod, bodisi potem moje te-!dopisniki na noge in pero v' d*vi*Ve kolone ali op ko sem rnlke! jim ne le enkrat podari1 kako • • • * AMMMIfltt NAZNANILO Tužnega -rca naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 14. februarja umrl moj ljubljeni soprog Joint Stfjttvec Bolehal je dve leti. Rojen je bil 16. maja, 1884 v rva-si Vrbljan, občina Ig pri Ljubljani. Tukaj zapušča ženo Marijo, sina. in omoženo hčer; očeta in sestrično Mary Jakič v Barberton, O., sestro J. Govekar v Waukegan, HI., in Uršulo Erjavec v starem kraju. MARY SAJOVIC 1143 N. Lawndale Ave., Chicago, HI. DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 1 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 r m |JJ 1000 Dinar.---$20.50 | 1" |l 2000 Dinar.---$41.00 | j y ;i ZARADI MZMTO V EVBOPI m bfle mSe nete !j [ , fj sa deoarM pdUljatve v Jnroalavij« ntam preld P \\ I ■ mjern* M^ m mtm 1I1MH nm tven, po kateri Je . H ftiliati. Vendar Je bil* MA pmiimm cena^ker'ti | |L j p| *rMd a jtoSlUmnJ« po Um pote mnoCo vUJe. ||| 1! ZA NUJNO POSltJATBV POSLUŽITK SB MCABI.K f f| 1; n ORDER**. — DOPLAČATI JE TREBA $1-— ZA hMil ( M VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO l!|lj J \m SLOVENIC PUBLISHING CO. || RIJ tt t to TNI d KI O D DRLE K : [|| n|U| 216 West 18th Street. New York HI] vila lunča, še preduo jo on do-dobro oči odprl? Kdo je črepinje pom i I, kdo perilo namočil, opral in obesil in kdo bo i>eg1nl do enajstih večerT Kdo je skrbel, da so otroci vstali, poza j trk aval i ter odšli dostojno oblečeni v šolo! Kilo je pred hišo poinetel, kdo je šel kupovat v grocerijo in mesnico, kdo se je moral pogajati in prepirati z grocer-jeni in mesarjem? K«lo je desetkrat obrnil vsak cent ter premislil, preudaril ln uredil, da bo dovolj do so-fcote, kajti od ponedeljka do sobote sc vlečejo dnevi, tisti dolarčki se pa tajajo kakor sneg na pomladnem eolneu? Kdo je moral ves dan odpirati vrata in odganjati »vsiljive agente? Kdo je kuhinjo pori hal, kdo postelje postlal, kdo stanovanje pospravil? Kdo je kuhal večerjo* kdo kuril v peči, kdo je nanosil drv in premoga v kuhinjo? Pa se sitna nesnaga po večerji zlekne na naslonjač, prižge fajfo, cigaro in eingareto. zazija in nesramno vpraša: — Kaj si pa počelarres dan? (Pismo je precej dolgo. Treba ga bo-pač jutri nadaljevati.) »M ••O Li ri OTTX* - Nr. Y«R " V II _____Friday, February 23, 1940 Mmrnmmmmzm^er-rmmE^TKT^s*^ ■ --- —- __ — - ■ ■ ■■■ _ ......■ — Vest!1 iz slovenskih naselbin SLOVENE (YTJGOSLXVJ HULl Dopisi so nam vrdno dobrodošli, krr tutanjt iism1 fitatrljt* in » ž njimi noAi rojoki toko-i irkof iiM-d whoj puguvmrjitjo. SLOVENSKI FILM V NEW YORKU IProteecno nedeljo dne 1«. februarja jo bila svojo vrete prireditev v na m slovenji cei k ven i dvorani na 62 St. Maries Place, Now York, prav dobro mbisk^na. To pri rod i tov je priredila podrainioa Slov. Žen-ko Zvezo At. 84 iz Brook-Ivna. N« tej prireditvi so nam bili nakazani krasni filmi našo e navzoče tnaloma v duhu popoljal v liane rodne kraje v atari domovini, kjer mno preživeli večinoma -voja mlrnln let«. Poleg na*e krn-mio Slovenije smo imeli priliko vUl of i tudi našo krasno Dalmacijo t njono morsko ohrw.no krasoto, nadalje tudi nokaj irlavnih mest na^e aobratske lfrvnt*ke in Srbije. Videli smo tudi raane povorke ali panuio različnih organizacij ob razi ioni h svečanostih. Podpisanemu so sp posebno dopad-!e rtl» lakih slarnostih v domovini naše krasno narodne slovenske noše. kra-ne po bile tudi narodno nose naših. žal. a Naroda." S M B T DOLGOLETNEG A NAROČNIKA V KAN-SAtfU PITTTSBURG, Kans. — Tu vain pošljem tri dolarje za |K>1 leta za G4as Naroda in obenem naznanjam, da je moj mo2 Nick Simončič, umrl za srčno napako. Bil je dolgo letni naročnik. Umrl je 29. januarja in pokopan je bil 31. januarja. Tu zapušča mene, Johanno Simončič in tri sinove, dva *brata in eno sestro, v starem kraju pa eno sestro in vee vnukov in vnukinj. Doma je bil iz Spodnjega Loga pri Litiji. Joliana Simonči«-. MALO SNEGA V MINNE-SOTT Iz Ely, Minn., poroča naš zastopnik, Mr, Jo*. J. Peshel: Danes šolo jo tu začel sne? padadnti (lfi. feb.). Imamo ga komaj šest palcev vsega'skupaj, kar ge je to zimo padlo. John Lamntli v Cbisliolm, Minn., je dne 11-tega februarja praznoval v krogu svojih sinov in hčera ter sestro Mr^. Veranth iz TSlv, svoj 63-ti rojstni dan. Mr. Lainulh jo precej dobro znan tu v Ely, ko j? NOVICE IZ OKOLICE PITTSBURGHA, PA. dostno mahal -vojim bivšim' bil nas "Chief". — Mnogo let! ^0-LETNO PREISKUŠNJO IMA T UGOSLO V ANSK A j KATOLIŠKA jednota . ELY. MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona iH | " * in "pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, Id vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je druStvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika ca pojasnila, Se ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota. Ker pošiljam naročnino na list lila s Naroda, bi rad tem potom profil urednika za malo prostora v listu, da bi poročal novice iz domače torbice v katero se je med letom natbralo vsepolno novic. Ker vsak le raje čita kakor piše, sem jaz sklenil omeniti, da tukaj na Midway še nismo po-poluoma zaspali. Tudi letošnja sibirska zima nas »vseli še ni pomrznila, dasiravno jo kar v eni noči padlo do 18 in-čev snega. Pihala je silna burja in naredila tako žamete, da je več trnkov in avtomobilov obtičalo v snegu. Cesta med Midwayem in Burgettstown-om jo bila en dan radi prove-, likih žametov zaprta. Danes, ko to pišem, 15. feb., so prišli lopata rji in so sneg očistili tako, da je sedaj odprt promet po nji. Kakor sem ta bila v katoliški cerkvi v Pitsburghu, Pa. Ona jo že prestopila kot članica k našemu društvu. - Dno :iO. de- 20. februarja je čas za vpisovanje v šolo. Pouk se bo rodno vršil ne vem kolikokrat na teden. Tem potoni naj iskro no jše čestitam bratom Hrvatom ker so si izbrali najboljšo idejo na kulturnem polju, ker bo koristilo mladini in starišem, da si l>odo v bodoče ohranili svoj mili domači hrvatski jezik v govoru in pisavi. Le tako naprej, ker z združenimi močmi ill slogo se da vso doseči. Kaj pa je z nami Slovenci' Ali bi mi nikakor ne zlnogli v tem oziru posnemati bratov Hrvatov! Jaz bi mislil, da je tudi nam Slovencem mogoče storiti to. Svetovati bi pač bilo treba, da v večjih naselbinah,, kjer je večje število šolskih otrok (kakor v Pitt>-burghu). Slovenci združijo moči in na ta ali drugi način ustanovijo za svoje sinove in hčere slovensko šolo. Rojaki to je najkoristnejša ideja, katero so si bratje Hrvatje v svoj dobrobit začrtali. Z združenimi močmi bodo to tudi v redu izvedli. Toraj Slovenci stopimo skupaj ter skušajmo posnemati brate Hrvate koderkoli je to mogoče. Kadar se mi zopet torbica napolne, jo bom zopet stresel v javnost. Pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda in drugim rojakom po Ameriki! .Tolm /nst, ?>t. Midway, Pa. I ' t ' " - F ' " " 4 I 4 C- t < « f\ » II v ? - !4t. ; ti ||l__ jžr~- i 5 V-"r'~™" . ..v-.rLL-.^... ..." pf^i^. ••: - ; -------1* -- ; .Jj t -- . j • i SLOVANSKO ' ' ' * i AMEPJKANS5CI I p ■1 - ■ - ■—-—- _____ i ZANIMIVA VESELICA V GREENSBURGU Z veseljem čitam "Gia- Xa- na.i ! .-i .,; ... roda" ali žal i bog. k o >.- vsak lilo tukaj. '/. m prp,, dopisnik tako pritožuje, koli- ženam in 1< i ? ko sulica imajo. Kaj pa mi-!i-tt», da rino mi Inez * Ni- NOVOSTI IZ CLEVE-LANDA, O. D 1februarja jo zntis-nila trudne oči Mrs. Rozalia Znpan<'ir v Ktaro.5ti <»l? let. Za-[mščj' židujočega -oproga Josi-p:. -i»i-a K-miolta in Kdvaida ter hčer. por. Kramer. . — Mrs-. Frances Mihelčič se -]KKlr-nila na ledu in pad a je tako nesrečno, da >i i«- zlomila roko. Nahaja se |do!i Mod zdravniško o-krbo. — Dno l:{. februarja je pre-mi'»i!a v Mt. Si na i Imlnišnici dobro lroznana rojakinja Mrs. Mary Kok J. roj. Rozman v starosti Co let. P »ko»na j«' bi-"H doma iz va-i I-t*«- pri Doni7.a:ah na (Son nj-k<»m, of»r. Bukovec in -ina Ma.va i;i Ka-rola. H. febr. T»rt**ninnl v fil«mvt:lo l»olni-niei mladenič I.oui- Kolmrrv Kakor znano, ^a !«• t m • ii'»s»i««'i ustrelil tekom igranja njeurov ............... Star bil 10 l« t rojen \ r*leve-l-:ndu. ZapnŠ«'*a žalujoče starše brata in si^lro. XAJSTA 1»HIŠA SI.i »VKNKA TMKI.A. Pa si« ona cembra se jo poročila ravno-tako v Pitt-burghu, Hedwig Debelak, članica našega društva. Poročila se jo s Johnom vStorekoni, ki jo slovaške narodnosti in stanuje v Oanons--bnrg, Pa. Naj bo pa še tretja za nameček : Na ZabValni dan se jo poročil dobro poznani Math Dol-lnovič. Za zakonsko družico si jo izbral nevesto italijansko realnosti. Vsem tem iz -srca golim v novem stanu največje v*reče zdravje in modsebojno-ga razumevanja v novem stanu. Te novice .so iz moje domače torbice. Kadar se bo zopet napolnila; 'bom že poročal, i ako me kdo drugi ne prehiti. ^Zadnjo nedeljo sem pri radio poslušal slovenski in hrvaški program in petje. Hrvatski napovedovalec je sporočil veselo novico, da so bratje Hrvatje osnovali šolo za učenje •hrvatskega jezika. Šola bo na 1st Avenne »v Pittsburghn. Do MIL\VAUŠKR NOVICE. wTennie Oblak iz \V. Alisa so nahaja v bolnišnici West Side, kjer so jo morala podvreči o-pe raci ji. Z«lravje .=;o ji vrača. IZakon-ka dvojica John Ke-g«'l je zadnjo dni slavila »rebrno poroko. (Dve poroki: Louis Grie-ba-cher in Mi-s Louise Horvat ter Edvard Zaletel in Miss 11. Ma chia.. (Nadaljnjih enajst Slovencev in Hrvatov jo ulobilo državljanski list. da boste. "SI. Loui- Post DispatchM k prizanoljive -vojiin IragimJdne 4. februarja je na prvi ««* el -liko na-e ro-kakor ne, v 24 urah irsi j.- pad- .wler. Ni tt. I»a lakoi \/.roiiti ;.k' . Mi<. J.^e .hine Stepali i_ -»o :__»___ v» _ i • , . ■ ' ... . ma «» zamiž-.jte. p.-! I>i> v-** do- ni |Mn«M*iIo. «la je «lotičnica bro. Saj t•» ni v>ak dan: za-1 umrla **•. februarja na svojem enkrat pa že >nato jM»ti f»*. ;donm v Webster (»rove, \|o. v Torej ti*• jHtzabite priti ^».visoki -tarosti 107 let. marca v (4; t bon. Pa., v Pn-ni-i 'Ta. gotovo najstarejša slo-kovo dvorano; vas p?*i>"akiije ven^-ka ženica jo bila p«» zatr-mo! idiiu njenega >e živečega mo- jS«* !!«-kaj 1»! iii«l omenil. Tu ža F orijana Stopana. rojena n.* !!>. marca v (Som ji K' - iii«»ni na Štajerskem, kjer -e je p*»ročila z go:lj je ziniiski ea<. pa bo j m - i zopet izginil. 1/ delom okoli (»re-m.-luirga je ravno tak<». kakor s snegom. En teden so zaletijo. kakor vihar". drugi teden s<> pa dni. tako da zaslužiti ne morejo nič. Takih, ki postava jo, tudi ne manjka, ker nanovo nikdo no «1«dela. Zato tudi nikcunur no svetujem semkaj hoditi za delom. kaj v (irooiishiiriru in •»ki -o se rojaki zabeli zani:n iii /: -lovenski liaroilni d«»m. S daj t .1, Ambrožem Sjw-ehlom. Leta »ba izselila v St. Vi leta za tem jo -i pa njen nož umr . zadet od ,! -olnenieo. i i» ' Vd ova -i izbr:'a drugega SMRT V START DOMOVINI Prejeli smo žalostno vest: lfi. januarja je v Ribnici na Dolenjskem umrla daleč na okrog znana go-pa Marija Pust podomače Zoržkova mama, rojena Križman, ki zapušča doina sin«. Franceta, na Dunaju hčer Lojzo, v Toronto, Canada, sina Vinkota, v Ameriki sina Jožeta in brata Jakoba Križmana. >e že zbirajo in |>o.-vetnjejo In jini»-lim, da se bodo kmalu -no- -ta razumeli, kako in kaj. F.eTi*»i Louis. iSi.laj pa va- hočem r.no,« 11, T j ;,{;o i,j \nu ; riti. kaj bo v bižnji naselbini nulni ,!onu k:l]i] ,.4> Carbon, ono miljo od Cjoe?!- v • h na e!bin;:h bruga. Tam bo namreč 2::. M)OVe tuv'- j pa ič. l e marca .to jo na veliko *ol>oto.| „.„,... j .. priredilo društvo SXF\T v dvo j Suon..-it? hočem • nil. i rani Johane Pašnikov. r-voio>v rti Mr« V veselico. Pa-nik povila dvor'ke. Pripravljenega bo vsega do- fantka, to.la. / .'. volj i ti pri tem v.:*- moram opo- eden n r . zori t i i!i opomniti, »]a jo lotos »Pozd: sr v-« m «"•! t -pre-topno let<>. da pazijo ne- "> - koliko na sebe. posebno -tar« I- do nota n«'k<> "ko nr.-di'a. 1» "i j-" '.nit:.:,; u'nersilni stu-de Ši moški, za fante že ni taka i tudi ja/ zleze! ven. da i>-»-i rt 1,1 vedt. -ta polnila v sto- ; ko ? moža, t«'d , i 24 let starega Flo-jiiiarui St. j.;i ,-t. .loma iz Bele j" Krn: i ur- in -«• ž njim jwiroeila v ■ik si. Loiusu v febmarjn I. 1*90; ! vaj tedaj je bila stara že 57 let. »ti *' X«*!\iij č;.-a -ta omli vodila J groeerii-ko trgovino. 1. 1^9.1 ,i,i j-ta se pa pv» -eliin v Webster ho-1 Sirove. Na n"l:oveni i»o-estvn nevarnost. I/. Leb:inona pride - - -\ r»j<» srečo za 'i-t. namreč pet najlepših -loven- \ l*»»zdra\! škili deklet. Kak-po orožje' Frank Slini' e. bodo ]»rinesle s >eboj, ne vem. !>a mislim, da bo tako. da bo ** vsak poitplato kaaal. Čas;, j,, j A n lj i i^t. še dovolj, da «=e pripravite in! ' lJ 1 ^ L ne pozabite priliko. Sem že star in pohabljen, pa če bo le mogoče, bom malo pogledat » ' '.ni proda j:.'a kot zdravilo n -i narod* pri tem lepo pro-•no/ -n jo: za« no Bohinjsko jesero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK . . ----m . ■ J ~ - ~~——-—-- ■»■■■" - 111 - - .... ... i --— OblŽČfee Slovenske VASA NAVZOČNOST pripomore nesamo k finančnemu, pac pa tudi k dru 2ASNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREO^fea^EEOVANIA-NE SAMO SVCMH CL TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JA VNOSTL r. Hi > * •". ' ti * r^f . . i. i I i; Iti HIB **CSI * IIBHP.ITiiM Friday, February 23, 1940 -*»r ■ 4 . i. ^ i 11 j j j IIHHItilH-lliH AC^I lllllillU III liti I-^A^žgžli ii IIIIH1HI iliS^A^SwIHI lil IHiliim t ^ Vaški Apostol Spisal L. GANGHOFER; za "Glas Naroda"priredil X X. ---- ~ ©5 STRAHOTE VOJNE Času primerna knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Stala -ta si nasproti kakor človeka, ki imata oba enako, *lal>o vest ter se drug drugega bojita. Beta se je sklonila in začela pobirati raztresen mah. , Takrat se je Roman hripavo zasmejal: "Tako, tako? Zeli si iskala?" *'l)a, malo mahu." , "Mali? Tako, tako?" : jSuii mah se mu res ni 7>lelj nol>ena nevarna zel, o kateri j«- govoril mizarski pomočnik. Toda, kdo ve? Vsa taka ned.-tva so na videz povsem nedolžna. Če bi bila sumljiva, ti jih bilo težko koimi primonati. Kdo ve, v kakšno svrho je baš mali potreben? 4iJa, ja! Mah! Ali mi hočeš povedati, čemu je dober?" Jionianov glas je bil, kot da ga je kovač zgrabil s kleščami 203. vrat. . "Ali je nemara dober za nesrečo drugih ljudi?" Beta je smrtno prebledela in preplašeno gledala mladega Yaldhoferja. t MTi ne «naš več govoriti? Petru si govorila eele dneve in noči. Ali nimaš zame nobene besede? 1 Niti ene same i\ ljhne lesede? No, povoj, ali jo imaš, ali ne?" Molčala je in ga je le gledala, dočim je jmdal na tiha drevesa hladan mrak. Ta molk je raadražil njegovo jezo. Bil kakor žareče železo, ki ga vržeš v vodo. '"No, torej? Centu ti 1k> mali? Ali vreme spreminja ? A! prežore iz >rca črva, ki odjeda človeku smeli? Sim-li in Z; dovoljno veselje! In srečo in vse!" (Pošastna groza .le izginila iz Betinid oči. ki so začele tako »/j!o.4no zreti, da je Roman trenutno pozabil kričeči srd-. l'o| ravil jo klobuk ter se prijel za čelo, kot da l»i mu ne'bilo v milili nekj.j v redu.. S trpkim smehljajem je Beta sklonila glavo. "Tak j«*, kakor drugi," je rekla tiho. "Vsi so enaki!" In klonila se je, hoteč pobrati zadnje ostanke mahu v predli. snik. 'Ko je planil par korakov proti klečečemu dekletu, se je sk onil, sunil s pestmi nazaj, lovil sapo in bruhal iz sebe 1h>-firde; ni bil več sličen Valdhoferjovemu Romanu, jj>ač pa človeku. dospelemu r>a mejo blaznosti. •"Tako? Torej niti besedice mi ni rečeš? Ti? Jn to i i ko hi mi lahko povedala? Ali poznaš vse trave in zeli? Vhc za bridkost in nesrečo? Kaj re^ samo slabe pozna*?. r . m >. Ai* i i -i • • v, „ ^^ .1 i iotograi11 !i si o dobrih njsi ničesar m ila? No, ti, povej lin no, ali Jiozneš zel za stanovitno srečo?" \ Beta :ra ni pogledala, pač pa vztrepetala po vsem toloiii, jutri, ali kdaj, še ne v< ii. l ega ne izprevrže noben katekizem. Kajti beseda je bese tla. In moja Julka," zopet tisti .-meh, "povej mi, če poznaš mojo Julko, mojo ljubico?" {Beta je počasi dvignila obraz. Bil je mrtvaško bled-. Celo njene ustnice «o bile bele. Roman je sklanjal svoje žareče čelo tako nizko k nji. da te mu je morala umikati. . i < "Kaj ne, da jo poznaš? Seveda jo, kajti nobene druge take ni na svetu! In to je moja >reča, moja, da veš Le j«! Vitka ln stalita je kakor jelka. Vsaka čudežna Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVEN IC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York SMRTNA KOSA IPivd dnevi je v Joliet, 111. umrl Math Ramuta v visoki starosti S4 let in doma iz Metliko v Be i Krajini. V Ameriki je živel čez 40 Jet in zapušča štiri sinove. Te dni je preminil v Eve-1 letli, Minn. Anton Omerza, v J starosti 72 let. Bil je star naseljenec in v Ameriki zapwšča , tri sinove, tri hčere in dve feist ri. I t (V Milwaukee. je 10. febr. podlegla pljučnici Mrs-. ______mmrnwrn rnmoBcrry BUL? 11 mum miiw ihhwi mu imr-n-T"-..................................._ | Kratka Dnevna Zgodba 1 Fdmski Adonis Frances Matic, stara 64 let in '. . , w , , same nekoe hkratu doma z Gornjega grada na l Štajerskem. V Ameriki je bila 33 let in tu zapušča moža, 1 sina, hčer in dva vnuka. (Mlad i LuLgi iz nekega me-1 steea pri Milanu jo bil sveto j * prepričan, da je lepši nego vsi, V Kein. M on t. je nedavno filmski junaki. Tega svojega podieireI pljučnici rojak An-prepričanja ni nikomur skri- ton Maline, v starosti 59 let val. jatelj, KaKrsni so pat prijatelji, se je na ta račun zemlju in je bival v Ameriki smejal. • 29 lot. Tukaj zapuša ženo. Toda nekega dne je bilo vi-' - det i, da so prednosti dotlej ne-j znanega filmskega Ado niša' V Johm-town, Pa., se je med prodrle tudi v strokovne kro-1 pogovorom s nenadno ge. Kaj si •roreči' ze'el IVAN ALBREHT: Hotedrsi'ca je na naši strani zadnja vas ob cesti iz Logatca v Idrijo. Nekdaj je prijazna vasica, ki je hkratu sedež občine, živela primeroma v blagostanju. V prvem desetletju tega stoletja nas je bilo iz vasi same nekoč hkratu v šolah 11 študentov in študentk (6 moških in pet žensk.) Vse so nas vzdrževali starši. Že ta okolnost sama zgovorno pove, kakšne so bile tedaj gospodarske razmere v tej vasi. Danes je drugače. Gospodarska nil:l. zlasti pa kvarno . kakršni so pač takšni ski Bistrici, v zasedenem o-jvPliva bližina meje, ki poteka ^K! — a . _ v _____i ■ • . . . i . ... tu ♦ nI- t k i 1*1 lik rvc r *• I m I r\ I 1 \* »\ tu tako. da je ostal del občine v Italiji. Tam je tudi velik tlel hotentskih gozdov, seno-žeti in njiv. TCakor pa se je v marsika-. . . —.tereni oziru Josti spremenilo, jo Luigi najbolj zgrudila na tla, zadeta otl kapi tako jo vendar oin. Do-|^h notranjski], kmečkih koma je bila iz Drage na I)o! en j-' skem in je bila stara 62 let. Zaipušča trj sinov« mož umrl žo j v iv i ! m • -i 1 Franc. \ Wankei^an, 11!.. je pred koga dno je p rejo 1 pismo iz Milana. s katerim ga jt' Družba »a fimski narašč; j prosila, naj ji |xršlj«' kakšne svojo fotografije. Luigi je takoj stekel k fotografu, dal so je posneti v vseh mogočih držali in oblačilih. manjkali niso tudi posnetki v kopalnih hlačkah, da bi se mogla družba prepričati, s kakšnimi klasičnimi telesnimi oblikami je obtlarjen mladi mož. e stari Gregorevec. pred t rom i leti. * , » I I Kakor se reee po domače, moj (oče Franc. Katlarkoli sem v n i -i i. i i zadnjih dvajset letih prišel kratkim poti ogel večletni bo- i . . , , , • ^ - . . ' " ' domov m sva se ob vhodu po-'ezni sroni d i bi, rojak Frank 1 roža bi ji zavidala njen obrrz! In njena lička in jamice v! njih! In njeno očke! Človeka popade groza, ko zre v tisto neizmerno nedolžnost! • Moja Julka! Ah — vse lepote in v.-e dobrote so njeno! In koliko ljirittzui je v nji! Drugač-)ie ljulM^zni. seveda, kot si jo Peter ustvarja! Denarja ima na kupe in njene bfle ne speljeta dva para konj. Zadovoljen rtiwpm biti, kaj ne?" : iSrečnika, ki mu je bila usoda tako naklonjena, je hotel raztrgati blažen smeh. "Toda zakon je zakon, je nekaka igra, da veš. Nihče ne »Mire vedeti, kaj bo >kočilo iz skrinje. Iz nje utegne planiti ti ka. da bi se nočni Čuvaj pokrižal pred njo. Zato bi rad in t i čarobno zel za stanovitno srečo! Ljudje pravijo, da rastejo take zeli. in tudi o stanovitni sreči govore. 6 taki, ki se ne omaje, ki s«, ne razleti na kose! Tako zel mi moraš d ti. Ti!" Stegnil je roke proti nji, pa jih je takoj umaknil. Tresoča se ipo vsem telesu in zmedenega pogleda se je Beta vzravnala. < K sebi je krčevito stiskala predpasnik z mahom, kot da- bi se bala, da ji bo iztrgal to dragocenost. Dol-£t> -a je molče gledala, predno je mogla spregovoriti. "Roman," je rekla slednjič, toda njene oči so govorile tlrugačno govorico, ki je oplazila mladega Vaklhofcrja kakor živ plamen. "Roman, kakršen si sedaj, nisi v'resnici in ne Miieš biti tak. Naš Peter bi ne imel nobene mirne ure. Sam le v«S, kaj semenju sebi pcčneS in kaj meni . . • 'V plohi sok je utonilo, kar je hotela povedati. Ne da bi -Icušala prikriti -olze„ so je obrnila in otlšla skozi gozd. Kakor da bi ga kdo s težko pestjo udaril po čelu, je Roman bolščal za njo, dokler ni izginila v sivi večerni senci. •"Jezus Marija!" je zastokal in razkrilil roke. "Elizabeta! (Mirno in tenuio ga je olxlajal gozd. z tTedaj so je Roman nenadoma zasmejal. To je bil smeh, ^'jši in »prešemejši kot je bil sn^eh v njegovid najbolj h reč ilh časih, i Toa takoj je njegovo svetlo upanje zamra-Jil dvom. "Sveta Devica, zdaj pa res ne vem, kaj je-z menoj*" Oh i »ma rokama je graHii po zraku. ■ 4ritekla in ga vprašala jasno in kratko, ali jo znorel. Malone vs»ako dekle v mestecu je bilo prejelo otl njega najbolj -mesne fotografije s še bolj smešnimi ljubezenskimi pismi, ki so krožila po mostecu in povzročala povsod grozanski krohot. 'Nepriznani filmski zvezdnik ie ostal za osem dni "zavoljo bolezni" doma, potem zdrave!. . o- V BOSNI RAZSAJAJO VOLKOVI. 'Hud mraz, ki je vladal v Boni, jo prignal volkove s planin v doline kjer čedalje bolj pogosto napadajo hleve in stale ter koljejo živino in ovce. Zveri so zelo drzno in napadajo pelo konie sredi ce.sle. V več vafioli v okoliei Sarajeva so volkovi oanrnvjli kmetom že mnogo škode pri živili. SnitarŠič, v starosti 64 let. Pokojni je bil t loma iz Št. Jerneja iita Dolenjskem. Zami-žeti". >est sinov in tlve hčeri. š'an Franciscu. Cal.. jo ored kratkim preminul po tltil-gi iti mučni bolezni v vratu rojak Josip Les ink, v starosti 6^ let. Pokojni je bil doma iz Sv. Jurija ob južni že- lezniei na Stajer-kem. meriki je bival 35 let. šča žalujočo soprogo. . V A-Zapu- V Indiana Harbor, Ind., je dne 7. februarja avto povozil Mileta Jeleniča, ko je šel na na tlelo. Dva tlni kasneje je umrl v bolnišnici. * knjiga, ki Vasjj bo zanimala! ii V ROBSTVU Spisal Ivan Matičič. 255 strani Ivan Matičič jc eden tisti redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojnti in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresi j vo opisat Cena......................$1.25. 91 OPOMBA: Knjige označene z JJ v platnu vezane. GORNJO KNJIGO LAHKO naroČite pki: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 WEST 18lh STREET new YORK, N. Y. POBIRANJE MORSKIH MIN {Nadaljevanje &rihodnii(L) Posadka angleške bojue ladje pre i skuša nonr stroj za iskanje morskih min. slavljala, mi je vselej ponovil: 144Srečno hodi! Mislim, da sva se zdaj videla zadnjikrat." Pa sva se vendar videvala še in Še ter je primeroma čvrst — še lani je obhajal svoj 91. rojstni dan. Koti i 1 se je na adventni Šmaren, 8. decembra 1846), kot sin kmečkega dninarja Štefana Albrehta, mati pa je bila Ana, daljna, sorodni ca črnovrških j Lampetov in Cigaletov. Otrok 'je bilo dosti, vendar sta skrbna roditelja vse odgojila in ni bilo nikomur posebno hudo v življenju. Kot pobič je moj oče moral že zgodaj sam pomagati pri delu za v^~k'danji kruh, kot "Tioganiač" pri vaškem čredniku. Pozneje se je izučil za gar-iev m*in z žago in gruntom. Tako sem iz stroiarja postal mlinar in kmet. Da bom kdaj gospodaril na Gregorjevem, se mi ni niti sanjalo, ker je tvoja mati imela še živega starejšega brata Jožeta, ki je bil določen. da prevzame grunt. Nenadno je ta tvoj stric zbolel, oljučni-co je dobil in umrl. Tedaj mi je tast, tvoj stari oče, ponudil grunt, ki sem ga 24. aorila 1880 tudi rec prevzel. Tako sem postal Greirorevec in je tvoia pokojna mati pokola gospodinja v jrvoji lastni hiši. Logarjevo sva prodala in prišla sem. To so bili trdi časi. Grunt je bil precej zanemarjen — tvoj stari oče je bil bolj vaien gpptilne, ki sem jo jaz rajši opustil — poleg tega pa sem prevzel dvojne stare: očeta in mater tvoie matero in očeta in mater njene matere. Prenžitka so -i izgovorili veliko, dolipa je bilo precej in povsod je klecalo vse po popravilu. Vendar smo vse premagali in si pomagali pokonci. Ko sem grunt prevzel, je bila v hlevu ena sama krava, poleg nje pa konj, ki je bil m eno oko slep: ko sem pa srnint v februarju 1900 izročil tvojemu bratu Jožetn, ie frtalo v hlevu 24 lepih goved, smo imeli pri hiši že preeei pol jedel i-srkih strojev in so bili tudi gozdovi lepo zaraščeni. ■"Kako je bilo drugače? Saj sam veš. Kaj bi ti pravil? Vse življenje je bilo delaven dim. Otrok vas je bilo devet. Zdaj krst. zdaj pogTefo, to se je kar vrstilo pri nas. Z materjo sva delala kakor mravlje in vsi ste morali delat;." fKer je bil dober gospodar, so očeta kmalu poklicali tudi v vaško javno življenje. Bil je doliga leta občinski odbornik, cerkveni ključar, čkn k rajnega šolskega odbora in okrajnega cestnega odbora, si-rotirt=*ki vanih, in kar je drugih takih poslov na kmetih, tako da skoraj ni bilo neiWje brez "gospode" v naši a poslušam. Več. ko dvajset let je trajala pri naši vozni živini neka kožna bolezen, ki je nikakor ni bilo mogoče zatreti. Po posredovanju okrajnega živinozdrav-nika, že pokojnega Majdiča, smo nekoč bolnega vola poslali celo na veterinarsko visoko šolo na Dunaj. Oče je podrl vse hleve., sežgal vse stelje in we. kar je bilo lesenosra, prodal vso živino in po ži vin ozd ravni -kovih navodilih razkužil vso, kjer bi se morda mog!i držati bacili. Sezidal je nov hlev. nakupil novo živino, a bolezen se je sprt pojavilo. Izginila je šele pred dobrima dvema desetletjema. Okroir te srn pojava se je bilo v hiši spletlo cel kup bajk, grunt pa je seveda gospodarsko silno trpel in je bilo treba železnih naporov za premagovanje bremen. Poleg tega je zbolela moja mati in je bila zadnjih trinajst let tako bolna, da smo imeli stalno zanjo »zdravila doma. Pet o-trok je pomrlo, razne ujme so nas trle, vendar je oče ostal vedno neupogljiv in veder. Prvi udarec, ki ga je res omajal jo bila materina smrt 27. doc. 1904. Odtlej sem ga večkrat zalotil kje zamišljenega in potrtega. Tudi iiz javnega življenja se je začel umikati. Zhtsti hudo je bilo med vojno. Trije sinovi pmo bili na frontah, edini hčeri je malo pred pri-četkom vojne umrl mož in ji pustil štiri otročiče. •"Takrat sem mislil, da mora biti vsega kraj. Francelj je umrl v Rusiji, zato so mi pi-sa'i, da si ranjen. Jože se je vieal po Tlrol-ah, doma pa vojaščine ko toče. le za delo nobene žive duše." Tudi to dobo je odporni mož prestal. Star gospodar se je iz vojne vrnil bolan in je še pred koncem vojne podlegel, tudi njegov sin že spi v grobu, oče pa še vedno vstraja. Kadar pridem domov, se mi zdi, kakor spomenik, kakor živa relikviia malone celem stoletja. Tudi vsi domači menda podobno občutijo in ravnajo z možem, ki sta mu zadsnje čase močno opešakt vid in shih, z ljubeznijo in spoštovanjem. [Denarne posiljatve | Denarna, nakazila iz-B Triu jemo točno in I zanesljivo po dnev- j I nem kurcu. I V ITALIJO j iS 5.90..........Lir 100 1 11.50 -------.... »• 200 J | 17.00 .......... •» 300 I I 28.00 .......... » 500 j 55.00 .......... »' 1000 j i KKB 8*3 CBNI SRDAJ HITBi* j MENJAJO SO NAVEDEN* cft j j .VB PODVRŽENE «PREMSMB1 t | GOBI AU DOLI [ MKAAILA 1SYR&1) ! IZJEMO ro CABLE LETTEB I XATBI8TOJBLNO | ---1 SLOVENIC PUBLISHING j COMPANY S (mm wmad) [ m ir. m p, mm TMR 1 ........... ■ «• —