Poštnin« plačana v gotovini Stev. 159 V Ljubljani, ponedeljek 15. julija 1940 Leto V Letalski napadi - uvod v bitko med Nemčijo in Anglijo V Berlinu pravijo, da manjka le nekaj minut do dvanajste vesta le Hitler in Mussolini Rim, 14. jul. m. Italijansko časopisje se peča z bližnjim napadom nemških čet na Anglijo. Časopisi poudarjajo, da ve za trenutek, kdaj se bo napad pričel, samo voditelj nemškega rajha Hitler. Mnogo pozornosti je v italijan. političnih krogih vzbudila trditev g. Gajde, da je Turčija odstopila Angliji pristanišče v Smirni, kakor tudi to, da je še neka sredozemska država do-vojila Angliji uporabo nekaterih otokov. London, 14. ju}, m. Uvod v veliko bitko med Nemčijo in Anglijo se je že pričel. Nemci so pričeli napadati angleško obalo, Italijani pa so napadli v Sredozemskem morju angleške ladje. Angleško letalstvo sipa tone bomb na sovražnika. Na vprašanja, kdaj se bo pričela glavna velika bitka med Nemčijo in Anglijo, odgovarja italijansko časopisje: Odloki za posamezne napade so prišli še vedno pravočasno. Velika pavza, ki so jo zdaj Nemci napravili, ima gotovo svoje strateške in moralne razloge. Sicer pa Nemci ne bodo več dolgo čakali. V berlinskih odgovornih krogih pravijo, da manjka samo nekaj minut do dvanajste ure. Koliko minut še manjka, pa vesta samo voditelja Hitler in Mussolini. Rim, 14. jul. j. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da bodo imeli posveti med Hitlerjem in von Ribbentropom na eni ter med grofom Cia-nom na drugi strani, odločilen vpliv na razvoj liadaljnjih dogogkov, in da pomenijo uvod za splošen napad na Veliko Britanijo. Obenem pa tako v Rimu, kakor v Berlinu, odločno zanikujejo, da bi se državi osi imeli namen pogajati z Veliko Britanijo za kompromisni mir. Italijanski listi pravijo, da je te vesti spustila v javnost Velika Britanija, za katero je popolnoma razumljivo, da si želi miru, ker ve, da ji bije dvanajsta ura. Po mnenju italijanskih političnih krogov, kompromisni mir že zaradi tega ni mogoč, ker je Velika Britanija glavni krivec sedanje vojne in mora že zaradi tega dobiti zasluženo kazen. Če bi pustili Veliko Britanijo pri miru, bi s tem omogočili znova njene stalne spletke na celini in s tem Nemčja in Italija ne bi dosegli glavnega cilja, da popolnoma izrineta Veliko Britanijo iz celine. Velika Britanija mora pasti, to je nepreklicen zakon, ki ga bosta uveljavili Italija in Nemčija. London, 14. julija, Reuter. Prvi lord admi-rahtete Aleksander je imel na radiu govor, ki je bil v prvi vrsti namenjen Kanadi in Združenim državam. V svojem govoru je Aleksander navajal, da je bilo poskrbljeno vse, da se prepreči morebitni poskus nemških čet. da bi se izkrcale na angleška tla, da pa se o vsem teni zaenkrat še ne more govoriti Nato je Aleksan- der še pristavil, da se posebno pospešujejo letalske priprave. Britansko volno poročilo London, 14. jul. o. Angleško letalsko ministrstvo sporoča, da so snoči angleški bombniki napadli 14 nemških letališč in sicer v Nizozemski in Nemčiji. Snoči so tudi angleški bombniki napadli severnovzhodno Nemčijo. Dva naša bombnika se nista vrnila. Naši bombniki so bombardirali tudi doke v Hamburgu, Bremenu, Wilhelms-hafenu in Emdenu. Nadalje so bombardirali letalske tovarne v Bremenu, Deichshausenu, rafinerije olja v Monheimu in Hamburgu ter druge važne objekte. Snoči so tudi naša obalna letala napadla municijska skladišča v ^Harlingenu in povzročila veliko eksplozijo in požar. Eno letalo se ni vrnilo. Poznejša poročila pa pravijo, da so Angleži izgubili tri bojna letala. London, 14. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja, da so angleški lovci danes sestrelili nad Douvaloip 6 sovražnih letal. Skupno je sovražnik danes izgubil 12 letal, namreč 6 bombnikov in 6 lovcev. Eno angleško letalo se ni vrnilo domov. Kairo, 14. julija. Reuter. Poročilo poveljstva angleških letalskih sil se glasi: Vso nedeljo so angleški bombniki napadali na El Aden in El Gubi, kakor tudi na ladje v pristanišču Tobruk. Zaradi slabega vremena ni bilo mogoče ugotoviti, kolikšna je bila povzročena škoda. Istotako pa so bili izvedeni napadi na skla- Nekje v Italiji, 14. jul. Stefani: Današnje poročilo št. 34 glavnega stana italijanske vojske se glasi: Včeraj so naši hrabri letalci uspešno bombardirali angleške vojne ladje, ki se umikajo proti Aleksandriji. Več angleških ladij je bilo zadetih z velikimi in srednjimi bombami. Sestreljeni pa so bili štirje sovražni bombniki. Eno naših letal se ni vrnilo. Italijanska letala so tudi uspešno bombardirala Malto. Prišlo je do borbe s sovražnimi letali in sta bili dve sovražni letali zbiti, dočitn so se vsa italijanska letala vrnila domov. Italijanska torpedovka je potopila sovražno podmornico. V Vzhodni Afriki se Angležem ni posrečil poskus z letali bombardirati Mojalo. Sestreljeno je bilo eno angleško letalo. Rim, 14. julija. Stefani: Angleška poluradna agencija objavlja poročila londonskih uradnih kro- Colgarskim zadružnikom z željo, dl bi bilo delo kongresa uspešno. Minister dr. Krek je izrazil vero, da bo zadružniški duh, osnovan na slogi in sodelovanju in ki se uspešno razvija pri Bolgarih kakor pri JugosW>vanih, tnogei služiti kot pripomoček za rešitev vseh tistih vprašanj, ki nam jih nalaga sedanjost in da bo pripomogel k rešitvi odnosov obeh narodov v največji slogi in sodelovanju. Govor ministra dr. Kreka so poslušali z najvecjo pazljivostjo in ga navdušeno odobravali. Za ministrom dr. Krekom je govoril bivši minister GjorgjeviS. Na kongresu so prebrali tudi pozdravno brzojavko min. dr. Korošca, ki jo je poslal v svojem imenu in v imenu jugoslovanskih zadruznikov. Brzojavko so delegati navdušeno pozdravljali. Jutri ob 10 bo minister dr. Krek obiskal zunanjega ministra Popova, ob 11 pa kmetijskega ministra Bagrjanova. V torek ob 11 bo min. dr. Krek sprejet v avdijenci pri kralju Borisu. perijem, vendar pa bo morala opustiti vsako misel, da bi zavzemala med evropskimi velesilami tisto mesto, kakor ga je prej. če pa drži druffa možnost, pa bo morala Francija spozaa-ti, da se je v računih preverila in da bo zato postala žrtev svojih notranjih sovražnikov, ki so jo bili že enkrat zapeljali v tako hudo nesrečo. Ker pa Francija po vsem videzu nima tiste moči, da bi ponovila revolucijo in da bi s trdo roko odstranila vse notranje zajedalce, pa se zdi listu druga možnost verjetnejša. Tri dni časopisnega premirja med Romunijo in Madžarsko Bukarešta, 14. jul. o. United Press poroča: Iz poučenih virov se je zvedelo, da sta Romunija in Madžarska sklenili za tri dni premirje v časopisnih napadih, da bi se tako mogla pogajanja med obema državama vršiti nemoteno in privesti do boljšega uspeha. Ta čas bosta obe državi prenehali s časopisnimi polemikami zaradi madžarskih zahtev za vrnitev Transilvanije. Po drugi strani pa se pričakuje zboljšanje odnošajev med obema državama, ker so pogajanja med grofom Miklošom Banskvjem, ki je predstavnik madžarske manjšine v Transilvaniji, in sedanjo novo romunsko vlado privedla do sporazuma, da bo Ban-sky stopil v vlado. ure. Koliko minut še manjka. dišča streliva in bencina pri Asabi v Eritreji. Eno naših letal se ni vrnilo. Sovražna letala so včeraj napadla Aden. Povzročena je bila tudi majhna škoda. Ubita sta bila dva domačina, štirje pa so bili ranjeni. Angleška letala so izvedla napad na letališče Massaue v Eritreji. Sovražni lovci so nudili močen odpor. Eno naše letalo se ni vrnilo. Včeraj so letele tri sovražne eskadrile na Malto. Nemško poročilo Berlin, 14. julija. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Ena naših vojnih ladij poroča, da je na Oceanu potopila za 18.500 ton so- vražnega trgovskega brodovja. Pri ogledniških poletih nad Kanalom so izvedla nemška letala napade na več konvojev in hudo poškodovala štiri trgovske ladje. V zvezi s tem je prišlo do ogorčenih borb v zraku in so v teh borbah naši lovci, ki so se morali boriti proti zelo nad- močnemu sovražniku, zbili 10 angleških lov- cev, dočim je bilo izgubljeno samo eno nemško letalo. V Nemčiji sta bila v borbah v zraku zbita dva angleška aparata. V noči med 13. in 14. julijem so sovražni letalci zopet metali bombe na ozemlje Severne in Zapadne Nemčije, te bombe pa so naredile samo neznatno gmotno škodo in niso zadele nobenih vojaških ciljev. Pri tej priliki je nemško protiletalsko topništvo sestrililo tri sovražne aparate. Skupne sovražne^ izgube so znašale včeraj 15 aparatov, tri naša letala pa se niso vrnila. gov trdeč, da ni res, da bi bili angleška oklopna križarka »Hood« in angleška matična ladja za letala »Are Royal« poškodovani v borbi 9. julija z italijanskimi letali. Stefani pristavlja, da sta bili ladji »Hood« in »Are Roval« hudo poškodovani 1. julija in ne 9. julija. Nam je na tem, da potrdimo, da se je na zanesljiv način ugotovilo, kako sta bili pri akciji dne 10. julija Jslizu Balearskih otokov hudo poškodovani dve angleški linijski ladji in sicer »Hood* in »Are Royal«, kar trdimo s sledečimi argumenti: 1. Ker se je to trdilo v oročilu glavnega štaba italijanske oborožene sile, i za razliko od angleških poluradnih komunikejev ki so polni neresnic, sporoča samo resnico. 2. Ker je to razvidno iz fotografskih dokumentov, katere so že objavili italijanski listi in drugi listi po vsem svetu. 3. Ker to izhaja tudi iz pripovedovanja prebivalcev Gibraltarja, katero je, dasi je bilo s silo pregnano z obrežja, videlo, kako sta bili ladji »Hood« in »Are Royal* hudo poškodovani prepeljani v ladjedelnico in kako so s .eh ladij izkrcavali mrtvece in ranjence. Milan, 14. julija. Stefani. »Popolo dTtalia« objavlja članek, v katerem pravi, da sta italijansko mornarica in letalstvo uspešno odbila strahovit napad, ki ga je Anglija nameravala izvesti proti Italiji. Ta angliški napad, naj bi po Churchillovem načrtu predstavljal odločen napad na Italijo, da se v korist Anglije ustvari nov strateški sistem na Sredozemskem morju. Da bi se ia načrt posrečil, je angleška admira-liteta poslala eno oklopnico z 42.000 tonami, 3 oklopnice po 32.000 ton, 2 veliki matični ladji za letala ter zelo veliko število lahkih in težkih križark in protitorpedovk. To ladjevje predstavlja skoro polovico skupnega angleškega vojnega brodovja v evropskih vodah. Sestavljene so bile iz eskader iz Gibraltarja, Malte in Aleksandrije, vendar se jim ni niti posrečilo približati se Italiji. List dostavlja, da je to največji napor, ki ga je mogla Anglija izvršiti pred nemškim napadom. Sovjetske priprave na Daljnem Vzhodu Tokio, 14. jul. b. »United Press« poroča, da smatra Sovjetska Eusija borbo Kitajske proti Japonski za pravično vojsko in da se je odločila povečati svoje vojaške in pomorske sile na Daljnem Vzhodu. Sovjetska Rusija zbira močne sile v pokrajinah na mandžruski meji in dela noč in dan z naglim tempom, kako bi zgradila vojno industrijo v teh krajih. V Nemčiji ie vrte filme o bojih na zahodu Berlin, 14. julija. (DNB.) Po vsej Nemčiji vrtijo z velikim uspehom kratke nemške filme, ki kažejo posamezne dogodke na fronti. Ti filmi so pravi dokumenti vojne in pokazujejo vse ono, kar je Nemčija dosegla na bojnem polju. Ti filmi so izdelani v 15 jezikih. Drobne Moskva, 14. julija. AA. Tass. Vpisovanje tretjega notranjega sovjetskega posojila, je doseglo v 11 dneh 9060 milijonov rubljev. Sofija, 14, julija. AA. DNB. Po vesteh iz Carigrada so naštele v okolici Smirne velike poplave. Utonilo je 20 oseb, več hiš pa je bilo v okoliških vaseh porušenih. Moskva, 14. julija. AA. DNB. O priliki 20-letnice miru med Litvo in Sovjetsko Rusijo sita predsednik Kalinin in predsednik litvanske republike Palecki medsebojno izmenjala nrisrč-ai brzojavki Vesti 15. julija Španska policija je pri Irunu prijela več nekdanjih voditeljev španskih republikancev, ki so po zlomu revolucije pobegnili v Francijo. Spričo novih razmer v Franciji pa vsem beguncem ni kazalo drugega kakor da so odšli domov, čeprav jih tam čuka zaslužena kazen. Obletnico zmage nad Francozi, katero so izvoje-vali Flamci leta 1302, so tl. julija v vseh flamskih krajih v Belgiji slovesno praznovali. Povsod šo govorili voditelji flamskega avtonomističnega gibanja, ki niso bili nikdar navdušeni nad političnim prijateljstvom med Belgijo in Francijo. V Rimu se še naprej skrbno pripravljajo na mo- rebitne letalske napade. Vlada je sedaj odredila tudi to, da morajo vsi hišni lastniki vreči iz stanovanj vse stvari, ki so gorljive in niso neobhodno potrebne ljudem za živl-ljenje. Romunija je začela z demobilizacijo svoje vojske, katero misij izvesti postopno. Ta ukrep je bil neizogiben, ker je napetost med Madžarsko in Romunijo ponehala po razgovorih v Miinchenu. Zaenkrat so spustili domov 200.000 vojakov. Velik prijatelj romunske Železne garde general Antonescu je moral pred nekaj dnevi v zapor, ker je skušal pomagati Železni gardi, da bi prevzela v Romuniji vso oblast. Takoj so se pa razširile vesti, da se je general odrekel svojim prevratnim namenom in da je bil zato izpuščen. Sedaj pa romunska vlada uradno sporoča, da to ni nič res in da je general Antonescu še vedno zaprt. V Bukarešti odločno zavračajo vest, da bi Hitler povabil romunskega zunanjega ministra Manoilesca na razgovor v Berlin. Uradni krogi namreč pravijo, da trenutno ni razloga, ki bi opravičeval tak sestanek. Romunska trgovinska delegacija je te dni odpotovala v Carigrad, da se bo tam pogajala o podrobnostih za izvedbo nedavno sklenjene romunsko-turške trgovinske pogodbe. Romunija bo v glavnem prodajala Turčiji petrolej, celulozo, papir, železne izdelke, Turčija pa bo vračala bombaž in volno. Tndi z Besarabije in severne Buhovine se bodo vrnili v domovino vsi naseljenci nemške narodnosti. Prva skupina teh izseljencev se je že odpeljala z ladjo po Donavi v Nemčijo. Sovjetski poslanik na našem dvoru Plotnikov je v soboto obiskal tudi ostala dva kraljevska namestnika. Najprej se je oglasil pri dr. Stankoviču, nato pa še pri dr. Peroviču. Poveljnik bolgarske vojske v svetovni vojni general Zekov je odpotoval v Nemčijo, kamor ga je povabil poveljnik nemške vojske general von Brauchitsch. Ogledal si bo bojišča na zahodu. General Zekov nosi najvišje odlikovanje nekdanje Viljemove Nemčije, ki mu daje pravico na stalno pokojnino. Bolgarski vojni minister je imel ob otvoritvi novih vojnih tovarn v Sopotih govor, v katerem je rekel, da mora bolgarski narod potrpežljivo čakati na razvoj evropskega položaja, vendar pa naj bo prepričan, da se bodo njegove pravične zahteve izpolnile. Znameniti belgijski pisatelj Ma urice Maeterlinck je prispel v Ameriko, kier se bo naj-brže za stalno naselil. Radovednim časnikarjem je povedal tudi to, da je med svojim bivanjem na Portugalskem napisal novo delo, v katerem se bavi s problemi katoliške Cerkve. Preteklo nedeljo so volili v Mehiki novega predsednika, vendar pa so prvi rezultati govorili samo o smrtnih žrtvah strankarskih spopadov, medtem ko o rezultatih še ni dosti znanega. Oba kandidata generala trdita vsak zase, da sta dobila ogromno večino. Uradni rezultati pa bodo znani šele 1. septembra, kakor to predpisuje ustava. Toda opozicijski kandidat general Almazan grozi, da bo sam sklical skupščino novo izvoljenih poslancev in da se bo dal oklicati za predsednika. Mednarodna filmska razstava, ki bi se morala odpreti v začetku avgusta, je preložena na drugo polovico avgusta. Poleg novih italijanskih in nemških filmov bodo razstavljeni še nekateri novi filmi iz drugih držav. Predsednik vrhovnega sveta SSSR Kalinin je včeraj sprejel grškega poslanika Diamanto-pulosa, kateri mu je izročil svoja akreditiv-na pisma. Ameriški oceanski parnik »Manhatan« je s tisoč ameriškimi begunci iz Francije, Belgije in Nizozemske danes odplnl v Ameriko. Ladjo spremljata ameriški vojni ladji »Trenton« in »Dikersonc. Odbor za narodno obrambo v ameriškem kongresu je včeraj sporočil, da je avtomobilska tovarna Paccard prevzela v izdelavo 9000 letalskih motorjev znamke Rolls-Royce. Od tega bo šlo 6000 motorjev v Anglijo, 3000 pa ijh bo obdržala Amerika. Prvotno je bilo sklenjeno, da bo Ford izdelal te motorje, pa je Ford ponudbo odklonil. Predsednik Roosevelt je dal nekaterim parlamentarcem na vpogled svoj načrt, po katerem naj bi se Amerika obvarovala pred gospodarsko ofenzivo od strani Nemčije. Amerika bi pc tem načrtu že sedaj nakupila ogromno suro: vin v vseh državah obeh Amerik. Te surovin« bi Amerika pozneje prodajala Evropi in bi s tem skušale izriniti Nemčijo z mnogih evropskih trgov. Poučeni krogi pravijo, da bi bilo za izvedbo tega načrta potrebnih najmanj 1000 milijonov dolarjev. Epidemija kolere se je naglo začela širiti v kitajskih pokrajinah Tiencin in Tangsum. Japonske oblasti so izdale številne ukrepe, s katerimi bodo skušale širitev te bolezni zajeziti Povrh te velike nesreče pa so zadnje dni tudi velike kitajske reke prestopile bregove in povzročile hude poplave. Francoska vlada je sklenila ločiti frank od angleškega funta in ga navezati na ameriški dolar. Zaenkrat pa še ni znano razmerje med frankom in ameriškim dolarjem, ker ga francoski vlada še ni dovršila. Minister dr. Krek med bolgarskimi zadružniki Sofija, 14. jul. r. Gradbeni minister dr. Miha » Krek, ki je včeraj prispel v Sofijo, se je danes, ob 10 udeležil slovesne otvoritve kongresa bolgarskih kmetijskih zadrug. Te svečanosti se je udeležil tudi jugoslovanski poslanik Milanovic in delegati jugoslovanskega zadružništva na čelu z bivšim ministrom Gjorgjevičem. Kongres je ril odprt ob prisotnosti odposlanca kralja Borisa, trg. ministra Zagorova in prom. ministra Goranova. Pozdravni govor je imel predsednik zveze profesor Dikov, ki je v svojem govoru poudaril pomen navzočnosti jugoslovanskega ministra dr. Kreka, poslanika Milanoviča in jugojio^. delegatov, katerim je izrazil zahvalo in pozdrave bolgarskih zadružnikov. Nato so govorili min. Za-gorov, odposlanec vojnega ministra polkovnik Veljkov in zastopnik kmetijske banke Bajev. Za njimi pa je govoril min. dr. Krek. V svojem krajšem govoru je med drugim izročil v imenu predsednika glavne zveze jugo-ilov. zadrug ministra dr. Korošca in v svojem imenu pozdrave Italija ne zaupa novemu vodstvu francoske države Run, 14. julija. J, Italijanski tisk je zavzel do novih notranjih reform v Franciji precej previdno stališče. Listi so trdno prepričani, da Kite Francozi svojo državo urejevati na avtoritarni podlagi, ker goje v svojem srcu tiho nado, da jih lx> to najbrze rešilo pred težkimi posledicami vojaškega poraza in da bi obenem s tem zmanjšali po končani vojni italijanski vojni plen, katerega večino bi pač morala plačati Francija in sicer s Tunisom, oavojo, Kor-siko in Džibutijem. Poleg tega mish italijansko javno mnenje, da je vsa naglica pri preureje-vanju francoske države le silno spretna taktika izvežbanih parlamntarcev — osebo maršala t e-taina. Italijani izvzemajo, kajti sicer težko razlagati si tako ogromno večino, s katero so francoski senatorji in poslanci brez daljše debate sprejeli vse predloge, ki jih je v imenu maršala Petaina predložil podpredsednik vlade Laval. Italijanski listi pravijo, da bi Francoski parlamentarci s tem radi zakrili svoje velike grehe in da bi rešili 3voje politične vloge, pa četudi v popolnoma drugačni obliki države. List uekdanjega glavnega tajnika fašistične stranke Farinacija »Regime Fascista« pravi, da je mogoče dvoje. Ali se Francija resno zaveda svojega težkega poraza in se z resno voljo preobraža, ali pa je vse skupaj le spretna igra. Če drži prvo. bo Francija bržkone še ostala država z zmanjšanim kolonialnim im- Italija je odločno odbila napad britanske mornarice na svojo obalo Občni zbor Pokojninskega zavoda Nameščenci predvsem zahtevajo, da se starostna meja za zavarovanje zniža na 60, službena doba pa na 35 let; za zavarovanec pa starostna meja na 55 let in službena doba na 30 let Danes dopoldne je bil v dvorani Delavske zbornice občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence. Za ta občni zbor delegatov je zavod sestavil obširno poročilo za leto 1938 in 1939. Računski zaključek se je zakasnil zato, ker je imel Pokojninski zavod mnogo dela z reorganizacijo pokojninskega zavarovanja za vsd državo. Iz obširnega poročila posnemamo: S 1. januarjem 1938 je bilo razširjeno pokojninsko zavarovanje na vso državo in Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je dobil nalogo, da organizira nove pokojninske zavode v Belgra-du, Zagrebu in Sarajevu. Pokojninsko zavarovanje se je razširilo še na časnikarje, strojnike in zobne tehnike ter trgovske sotrudnike. Zavarovanci Krog zavarovancev se stalno širi. Pred tridesetimi leti, ko se je začelo izvajati pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, je bil krog zavarovancev še majhen. V zadnjih desetih letih se je število zavarovancev povečalo za 33.9% in je bilo 1939. leta 9419 zavarovancev. To so staro-obvezni zavarovanci v Sloveniji in Dalmaciji. Njih absolutni prirastek stalno raste od leta 1933. dalje ter doseže višek leta 1937. Leta 1938. se je število zavarovancev povečalo za 549, lani pa za 626. Na koncu leta 1939. je bilo zavarovancev 12.968. Zavarovanje po gospodarskih strokah nam pokaže sledečo zanimivo sliko: V Sloveniji je bila konec leta 1939. najbolj zastopana četrta gospodarska stroka (industrija in obrt), ki je s tretjo stroko (rudarstvo in kovinarstvo) zaposljevala skoraj polovico vseh zavarovanih nameščencev v Sloveniji, to je 50444 nameščencev. V primerjavi z letom 1937. se je relativni delež obeh gospodarskih strok zvišal leta 1939. od 48% na 49.6% oziroma število zaposlenih zavarovancev od 4487 na 5044. Ta ugotovitev je najvažnejša in kaže na naraščajoči pomen industrializacije v Sloveniji. Na drugi strani pa je značilen padec od 24.9% na 23.2% v peti stroki (ostali svobodni poklici), do-čim je relativno stanje v ostalih treh gospodarskih strokah ostalo nespremenjeno. Koncem lanskega leta je bilo zavarovanih 9632 moških (72.9%) in 3561 žensk (72.1%). Razmerje med moškimi in ženskami je konec lanskega leta ostalo v glavnem enako kakor v prejšnjih letih. Opaža =e le neznatno zniževanje odstotka žensk v zadnjih letih. Koliko so prispeval) Absolutna in relativna razdelitev predpisa na zavarovalnih prispevkih za leto 1938. in 1939. je razvidna iz naslednjih številk, številke v oklepajih veljajo za leto 1938. Ljubljansko okrožje je prispevalo 16.9 (16.2), mariborsko okrožje 8.2 (7.95). Skupno je Slovenija prispevala 25.1 (24.15). Savska banovina je prispevala 0.044 ali 0.1% (0.0037 ali 0.1%), primorska banovina 6.27 ali 189% (5.85 ali 18.4%), zet-ska banovina 1.84 ali 5.5% (1.75 ali 5.5%. Skupno so prispevali 33.24 (31.8). Naslednji podatki kažejo stanje absolutnega in relativnega zaostanka na zavarovalnih prispevkih v posameznih banovinah po stanju konec L 1939: leta 1937 % leta 1939 ljubljansko okrožje mariborsko okrožje dravska banovina savska banovina primorska banovina zetska banovina din 1.08 0.81 1.88 0.017 1.2 0.52 bilo % + 51.8 0.5 33.6 14.1 1.89 din 0.45 — 0.40 — 0.85 45.3 0.011 0.8 0.72 38.1 0.30 15.8 Skupnega zaostanka leta 1937. je milijonov, leta 1939. pa 364 milij. din. Od skupnega zaostanka v znesku 3Č64 milij. din je odpadlo 1.89 milij. ali 51.8% na Slovenijo, 1.75 ali 48.2% na Dalmacijo. Konec leta 1937. je odpadlo od skupnega zaostanka 45.3% na Slovenijo, 54.7% pa na Dalmacijo. V primeri z letom 1937. se je delež Slovenije na skupnem zaostanku povečal, delež Dalmacije pa znižal. Kljub temu pa je zaostanek v Dalmaciji še vedno znatno večji od razmerja, v katerem je predpis prispevkov v Dalmaciji proti skupnemu predpisu na zavarovalnih prispevkih. Zavodove dajatve Število oseb, ki prejemajo invalidnine in starostne rente, se je povečalo od 1253 na 1288. Vdovske rente prejema 805 (753), vzgojne prispevke pa 417 (413) oseb .skupno 2510 (2419) oseb. Od leta 1930. do 1939. so narasle rente za 96%. Povračila premij so skupno znašala 1.97 (1.995). Od 1. januarja 1938., ko je bilo razširjeno obvezno pokojninsko zavarovanje na ostale pokrajine naše države, so ti nameščenci postali zavezani pokojninskemu zavarovanju pri novih pokojninskih zavodih. Zato je število neobveznih zavarovancev padlo od leta 1937., ko jih je bilo še 1397, na 517, kolikor jih je bilo konec leta 1939. Bilančna vsota zavoda je presegla pol milijarde dinarjev z vsoto 521.96 (484.16) milij. din. Predsednikovo poročilo Ker je P. Z. izdal izčrpno in pregledno poučilo na občnem zboru, prav za prav ni bilo več kaj dosti povedati. Točno ob devetih se je občni zbor začel ;n ga je bilo v dobri pol uri konec, kar je tudi oldanskih urah. Zato delavstvo želi, da bi g. zdravnik ordiniral tudi popoldne, kakor sta to prakticirala tudi g. dr. Ivan Hubad in g. dr. Viktor Kocijančič. Prosimo! Ponovni občni zbor Združenih rezervnih častnikov in bojevnikov v Murski Soboti Danes dopoldne ob 9 so se zbrali v Soboti rezervni častniki iz področja soboškega okraja, da ustanove pododbor rezervnih častnikov in bojevnikov. Vse predpriprave za občni zbor je prevzel pripravljalni odbor, v katerem so bili šef katastrske uprave g. Kavšek, notar g. Podnebšek in državni iožilec g. dr. Jug. Občni zbor se je začel z državno himno. G. Kavšek je pozdravil vse navzoče, posebno pa komadanta mesta poročnika Reliča. Z občnega zbora je bila poslana vdanostna brzojavka N j. Vel. kralju Petru in pozdravni brzojavki vojnemu ministru generalu Nediču in osrednji upravi Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Nato je g. Kavšek v kratkih in jedrnatih besedah med drugim povedal tole: Živimo v burnih časih. Evropa dobiva nov obraz. Narodi žrtvujejo ogromne napore, bajna bogastva in številna mlada življenja za svoje cilje. Na srečo smo mi v tem me-težu pod modrim vodstvom odločubjočih činiteljev in po zdravem .utu ljudi ohranili mir, toda to dejstvo nas ne sme uspavati, temveč moramo biti pripravljeni tako, da se bomo mogli takoj odzvati klicu naših duhovnih voditeljev. Ne smemo se vdajati lagodnosti in brezbrižnosti. Danes mora biti vsak vojak tudi v civilu. Vsakdno se mora zavedati tega in vsakdo mora občutiti potrebo po orga- nizaciji, ki jo prav danes ustanavljamo. Rezervni častniki so poklicani biti za vzgled čuječnosti in • inicijativnosti in požrtvovalnosti. Dobra morala je prva lastnost dobrega vojaka. Prav posebno pa imajo rezervni častniki 6voje dolžnosti na robu vojne meje. Za nas mora veljati, da bomo možato in požrtvovalno opravljali svojo dolžnost, da bomo odločno in pametno pobijali malodušnost, pa naj izhaja od koder koli, da bomo imeli vedno trdno voljo o hranitvi s krvjo pridobljene narodne neodvisnosti, da bomo vzgajali duha odločnosti in končno, da ne bomo čakali prekrižanih rok, temveč vedno stali budno na straži, pripravljeni, da z lastno krvjo branimo svojo domovino Govor gospoda Kavška so vsi navzočni sprejeli z odobravanjem. Za začasnega predsednika občnega zbora je bil izvoljen dr Juhert, ki je prevzel vodstvo občnega zbora in omenil, da je bila tudi želja vojaške oblasti, da se ustanovi pododbor rezervnih častnikov v Murski Soboti. V Soboti je nad 50 rezervnih častnikov, v celem soboškem okraju pa preko 100. Predsednik dr Juhert je nato prebral ! poročila Združenja, ki jih je občni zbor sprejel. Na-, to so bile volitve upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Važna pojasnila in obvestila OUZD v Ljubljani Vojaška služba in članske pravice pri OUZD - Prijavljanja delavskih zaslužkov pri OUZD v primeru skrčenja obrata - Pokojninsko zavarovanje trgovskih nameščencev Od tu in tam I Ob priliki izročitve poverilnih pisem knezu g namestniku Pavlu v dvorcu Brdo od strani so- I vjetskega poslanika Plotnikova je bil navzočen 8 tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Pred- I sednik Cvetkovič se je pripeljal na Brdo z Ble- | da. Takoj po končanih ceremonijah je predsed- n nik Cvetkovič odpotoval v Ljubljano, odkoder se je popoldne z letalom vrnil v Belgrad. Veliko reprezentativno palačo bo v Novem Sadu zgradil belgrajski Pokojninski zavod. Zavod ima v Novem Sadu svojo poslovalnico, kajti veliko število zavarovancev je z ozemlja Vojvodine in zato so zavarovanci zahtevali, da se tudi v Novem Sadu naloži del premoženja. Palača bo stala na najlepšem mestnem trgu in bo veljala okrog 6 milijonov dinarjev. Drugo, mnogo večjo palačo pa bo belgrajski Pokojninski zavod zgradil v Belgradu. Aprila letos je bilo v vsej državi zavarovanih 745.680 delavcev in delavk. V primeri z letošnjim marcem se je število zavarovancev dvignilo za 38.856, v primeri z lanskim aprilom pa se je število dvignilo za nekaj več kakor 30.000. Od celotnega števila je odpadlo na Slovenijo 11699? zavrovancev, na področju hrvaške banovine jih je bilo zavarovanih 237.926, na ostalem delu države pa jih je bilo 388.799. Izmed gospodarskih panog se je zaposlenost dvignila najbolj pri gradnjah železnic in cest, nato pa pride kovinska industrija in za njo gozdna. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala aprila 479.95 milijona dinarjev, medtem ko je znašala lani ob istem času 447.78 milijona dinarjev. Posebna komisija, ki bo določila proizvajalne stroške pri pšenici, bo začela poslovati ta teden v Vojvodini. Uredba, s katero so bile določene najvišje odkupne cene za pšenico, je povzročila med vojvodinskimi pridelovalci hudo kri. Vsi tožijo, da se jim je zgodila krivica, ker jih je vlada na ta način prikrajšala na dobičku, ki po njihovem mnenju ni pretiran. Zaradi tega so spravili na noge vse svoje organizacije, ki so zahtevale, da se imenovana vladna odredba razveljavi in uveljavi nova, ki bo določila namesto dosedanje odkupne cene 230 dinarjev za stot novo ceno 300 dinarjev. Proti temu pa so nastopili spet zastopniki pasivnih krajev v drž.avi, ki pravijo, da bo povišanje cen pšenici prizadelo najbolj revne sloje, medtem ko so po uredbi doslej prizadeti le bogati Vojvodinčani, ki imajo pšenice toliko, da jo prodajajo. Vlada je zato sklenila, da bo vprašanje na novo uredila, in sicer tako, da je določila posebno komisijo, ki se bo sama prepričala o stroških pridelovanja pšenice in bo potem svoje izsledke predložila vladi. Verjetno pa je, da bodo izsledki pac taki, da se bo cena pšenice nekoliko dvignila. Za 270 milijonov dinarjev javnih del bo izvedla hrvaška banovina. Ta vsota je bila določena takoj, ko je bila izdana uredba o finančni samoostojnosti hrvaške banovine.. Kakor poročajo, je že sedaj v teku javno delo za 170 milijonov dinarjev, za ostalih 100 milijonov pa se bodo začela še v teku tega leta. Graditi so že začeli celo vrsto novih šol, cest, mostov in drugih objektov. Posebno pozornost je banskna oblast posvetila turističnim in avtomobilskim cestam v “Primorju in Dalmaciji. Banska oblast bi rada izpeljala avtomobilsko cesto od Sušaka pa prav „,dP Kotora. Cesta bi. bila dolga nekaj več kot 500 kilometrov. Do sedaj so bili dograjeni že posamezni deli, in sicer blizu Sušaka, Crikveni-ce, Šibenika, pri Splitu, pri Makarski ter pri Dubrovniku. Vsega skupaj pa znese to komaj dobrih 60 kilometrov. Če bo ta načrt izpeljan, bo Dalmacija mnogo pridobila na tujskem prometu. Dalje misli banska oblast začeti tudi z osuševanjem in urejanjem številnih polj, ki jih vsako leto uničujejo povodnji. Lonec, poln srebrnega denarja, je odkopal siromašen kmet Marijan Petrovič iz okolice Bosanske Dubice. Mož je bi! reven kot cerkvena miš, pa je zmerom upal, da ga bo sreča nekoč le obdarovala. In glej! Ko je nedavno okopaval svojo koruzo, je zadel na trd predmet. Prismehljali so se mu svetli srebrniki. Mož jih je začel urno zbirati in naštel jih je okrog 700 v velikem loncu. Vsi skupaj so tehtali 7 kg. Srebrniki izvirajo iz dobe cesarice Marije Terezije. Petrovič bo za svoj zaklad dobil lepe tisočake in pravi, da bo odslej vedno bogat človek ... Dvignjeni rušilec »Ljubljana« so v Šibp* niku temeljito pregledali. Ugotovili so, da je v notranjščini vse še dobro ohranjeno in da voda ni dosti poškodovala opreme. K.o so rušilec potegnili h kraju, je svoja mesta na njem zasedla stara posadka in začela čistiti notranjščino ladje, čiščenje bo trajalo še nekaj dni, nakar bodo ladjo potegnili do Tivata, kjer jo bodo popravili. To delo pa bo trajalo več mesecev. Izredno predrznega in nevarnega vlomilca Miodraga Novakoviča išče belgrajska policija. Novakovič je izvršil v Belgradu že več vlomov, toda vsakega izredno spretno. Novakovič je zelo bister, saj je doštudiral gimnazijo in začel obiskovati tudi vseučilišče, toda kmalu je krenil na slaba Pota, čeprav je bil iz ugledne družine. Lotil se je večjih vlomov in vselej se je znal temeljito pripraviti za posel. Pred kratkim je bilo vlomljeno na neverjetno drzen način v neko veliko zagrebško tvrdko. Vlomilec je iz blagajne odnesel 185.000 dinarjev. Policija ni našla nobene sledi za n jim. Pač pa se je zagrebška policija spomnila, da je nekoč našla pri Novakoviču, katerega je pri neki raciji prijela, listek z naslovom tvrdke, ki je bila skoraj oropana. Zato je naročila belgrajski policiji, naj Novakoviča poišče. I oda ves trud je bil zaman. Novakovič se je umaknil iz mesta in se spretno skriva. Presenetljivo zvit trik sta si izmislila dva sarajevska goljufa, katerih eden je upokojeni vodja zemljiške knjige Sulejman heiinič. Kmet Meho Masnopita je bil v mestu. Kar iznenada se mu pridruži človek in ga začne sprasevati, kdo je in odkod. Ko mu je kmet povedal svoje ime, mu je neznanec rekel, da prav njega išče. iNato ga je še vprašal, za koga je oddal svoj glas pri zadnjih volitvah. Kmet je povedal, da za dr. Spaha, in tedaj mu je tujec razodel veliko novico, da bo za to kmet dobil veliko nagrado. 50 tisoč dinarjev, kajti pokojni dr. Spaha je zapustil veliko premoženje, ki se mora razdeliti med njegove zveste pristaše. Da bi se pa stvar lepše uredila, naj mu da kmet nekaj predujma na račun stroškov. Kmet je v svoji nevednosti nasedel in je dal neznancu ne samo 500 dinarjev, kolikor je bil tujec zahteval, temveč celih 8000. Čakal je in čakal, pa nagrade le ni dobil. Nazadnje je šel na policijo, kjer so kinalu ugotovili, da je na ta trik nasedlo že več ljudi. Po dolgem iskanju so dobili tudi dva goljufa, ki sta prebrisano opetnajstila nepoučene ljudi. Ljubljana, 14. julija. Na prošnjo OUZD-a v Ljubljani objavljamo: »Zakon o zavarovanju delavcev določa, da za časa orožnih vaj delavčevo članstvo pri OUZD-u ne preneha in da se zavarovalni prispevki za ta čas ne plačajo. Razen tega določa, da se čas vojaške službe zavarovancu vračunava v jx>kojninska leta, čim je bilo zanj vplačanih vsaj 5 tednov pokojninskih prispevkov. Da more OUZD zaradi gornjih določb po eni strani pravilno predpisati zavarovalne prispevke, oziroma jih za čas delavčeve orožne vaje odpisati, po drugi strani pa delavčevo vojaško službovanje upoštevati v pokojninsko dobo, je potrebno, da delodajalci in delavci z vojaškimi listinami ali od občine overovljenim prepisom ali izpiskom prijavijo OUZD-u od katerega dne in do katerega dne je član služil orožne vaje ali vojaško službo vobče. Podrobna navodila za to je OUZD objavil v svojem listu »Delavsko zavarovanje« št. 7, ki ga morejo interesenti dobiti brezplačno pri poslovalnicah Okrožnega urada.« * Zaradi pomanjkanja surovin so nekateri obrati skrčili svoje obratovanje za enega ali več dni v tednu tako, da so se povprečni zaslužki delavcev na ta način znižali. Ker delovno razmerje zaradi kratkodobnih prekinitev ne preneha, delodajalci ne morejo tako zaposlenih delavcev za vsak delovni dan posebej prijavljati in odjavljati, marveč je treba njih zmanjšani zaslužek prijavljati OUZD-u s >prijavnicami o spremembi« zaradi uvrstitve v nižji mezdni razred. To velja za vse delavce, ki so plačani na akord ali od ure. »Prijavnice o spremembi« naj predlagajo delodajalci mesečno do vsakega osmega dne v mesecu na temelju povprečnega zaslužka delavčevega iz pretečenega meseca. Na ta način je delodajalcem olajšano prijavljanje, delavcem pa so obvarovane njihove pravice. Navodila za prijavljanje povprečnih mesečnih zaslužkov so objavljene v 4. številki lista »Delavsko zavarovanje«, ki ga izdaja OUZD v Ljubljani. * Od 1. VI. 1940 dalje so trgovski pomočniki in pomočnice zavarovani za onemoglost, starost in smrt pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Tozadevno prijavo so dolžni delodajalci Maribor, 14. julija. V veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru je bil danes redni letni občni zbor Podjx>i-nega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Je to nedvomno najmočnejša in tudi najbolj vzorno organizirano dobrodelno društvo v naši državi, ki ima svoje člane v vseh naših banovinah ter je v teku svojega obstoja opravilo ogionino dobrodelno delo, saj je pomagalo svojcem svojih umrlih članov v najhujših časih z izdatnimi prispevki. Občnega zbora so se udeležili zastopniki vseh poverjeništev iz vseh delov države. Vodil ga je predsednik Simon Lorger, poleg njega pa so i>o-dali poročila še tajnik Henrik Frangeš, blagajnik Ivan Wurzinger, gospodar Ivan Ternovšek ter revizor Karl Reberšek. Iz teh poročil je bilo razvidno, da je društvo večji del svoje imovine dalekovidno in pametno naložilo v nepremičnine ter je sedaj eden največjih posestnikov v Mariboru, saj ima tu celo vrsto hiš in sicer: na Aleksandrovi cesti 65, v Erjavčevi 15, v Studencih, na rrankopanski cesti 57 in 59, v Kejžarjevi 9, na Betnavski 18, na Ruški cesti št. 5, 6 in 7 ter hišo predložiti temu zavodu v roku 14 dni. V izogib naknadnemu odpisu prispevkov za to zavarovanje in nepotrebnih pojasnjevanj, naj oni delodajalci, ki imajo trgovske pomočnike prijavljene v zavarovanje pri OUZD v Ljubljani, sporoče temu uradu z dopisnico, da so svojega pomočnika prijavili v zavarovanje pri Pokojninskem uradu. Okrožni urad bo mogel prenehati z nadaljnjim predpisovanjem prispevkov za onemoglost, starostam smrt le onim delodajalcem, ki bodo tozadevno obvestilo poslali uradu še tekom meseca julija 1940, drugače pa le na podlagi odloka, ki ga bo pozneje izdal Pokojninski zavod. Vsem delodajalcem, ki bodo sami javili prenos zavarovanja, bo urad že od 1. VII. 1940 dalje predpisoval samo še prispevke za slučaj bolezni in nezgode, ostalim pa z mesecem, ko bo uradu dostavljeno obvestilo Pokojninskega zavoda, da je zavarovanje izvršil. Upravičeno ali neupravičeno ogorčenje Celje, 14. julija. Že večkrat smo spregovorili v našem listu o razmerah na celjskem trgu, in sicer na pobudo naročnikov in občinstva. Članek v »Slovencu« in notice v »Slovenskem domu« so sila razburile nekatere celjske stojničarje, dasi pisec ni direktno nikogar imenoma navajal. Grožnje gotovih proti poročevalcu pač pričajo, da se nekateri čutijo prizadete in to nam le potrjuje resničnost navedb in stvarnih dejstev. Čudimo se, da s erazburjajo ljudje, ki trdijo, da se ne dogajajo omenjene reči. Čemu potem grožnje in razburjanje? Ali naj preobremenjeni uradnik in^ do skrajnosti izčrpani delavec mirno gledata početje gotove družbe, da kuje kapital iz nastalih razmer? Ali se strinja z ravnanjem našminkane ženske z ubogim dekletcem? Prosimo lojalnega odgovora od razburjajočih se! Očitek revščine pač izžareva vso srčno podivjanost in surovost. Mislimo in smo uverjeni, da mora takim in sličnim izbruhom dati duška le človek, ki ni nikdar pozna! trpkost bede in pomanjkanja. Pod častjo nam je, da bi se spuščali v polemiko s tistimi, ki se čutijo prizadete, in tildi s tistimi, ki so dejansko prizadeti, kajti le javnost naj sodi ali obsodi naša izvajanja. v Ulici kraljeviča Marka. Vrednost teh hiš se ceni nad 8 milijonov dinarjev. Poleg tega pa ima društvo naloženih v denarnih zavodih 5,856.446 din. Na posmrtninah je izplačalo lani 1,082.850 din, na članarini pa so člani vplačali 2,456.479 din. Nabavljalni zadrugi železničarjev je društvo lani posodilo pol milijona dinarjev za zidanje trgovske hiše v Cafovi ulci. Društvena aktiva in pasiva znašajo 11,899.846 din. Društvo ima 12.592 članov, 112 poverjeništev in 94 zaupnikov po vsej državi. Na občnem zboru so se pretresala še nekatera notranja vprašanja, volitev pa letos ni bilo, ker se vršijo vsaka tri leta. Nova maša v mariborski stolnici Maribor, 14. julija. Po več ko sto letih se je danes v mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi spet obhajala velina slovesnost nove sv. maše. Mladi duhovnik g. Janko Pajk, sin poslovodje knjigoveznice Cirilove tiskarne g. Pajka z Vodnikovega trga je daroval svojo prvo daritev v svoji župnijski cerkvi. Mesina župnija je ta vesel dogodek lepo proslavila. Radio Program radio Ljubljana Ponedeljek, 15. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.t5 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Za boljšo voljo (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, I>oročila — 19.20 Nacionalna ura: Srbski polki v ruski vojski (dr. Aleksander Solovjev) — 19.40 Objave — 20.10 Stari štajerski gradovi (gospod prof. Leo Pettauer) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vsakemu nekaj (plošče). Drugi programi Ponedeljek- 16, julija: Belgrad: 20.10 Ruske pesmi — Zagreb: 20 Koncert zagrebškega komornega zbora — 21.30 Tamburice — Bratislava: 19.40 Zab. konc. — Praga: 16 Pisan konc — 19.25 Pisan konc. — Sofija: 20 Simf konc. — Beromiinster: 20.35 Beethoven: Pet zadnjih klavirskih sonat — Budimpešta: 18.10 Ciganski ork. — 20.10 Operni ork, — Bukarešta: 19.16 Narodne pesmi — 21.30 Violina — Rim-Bari: 21.15 Operetna gl. — 22 Pianinski konc. — Trst-Milan: 19.45 Pisana gl. — Sot-tens: 19 Debussy: Sonata za gosli in klavir. Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 15. julija: Vladimir. Torek, 16. julija: Dev. Mar. Kar. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. Plezalni tečaj priredi alpinski odsek podružnice SPD v Kamniku v koči v Jermanovih vratih v času od 15. do 20. julija. Tečaj bo vodil znani planinec Kemperle Pavel iz Kamnika. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj plezalno vrv, kladivo, primerno število karabinarjev in klinov ter plezalke. Prijave sprejema podružnica SPD v Kamniku in vodja tečaja g. Kemperle tudi še v ponedeljek v koči v Jermanovih vratih. Zaradi snaženja prostorov mestnega kulturnega odseka, knjižnice in arhiva v Turjaški palači ta urad in imenovana zavoda za stranke ne bodo poslovali v ponedeljek in v torek 15. in 16. julija. Maribor, 14. julija. Vlomilci ne dajo miru. Zadnje čase se je v Mariboru močno razpasla vlomilska nadlogi, ki n,e da miru. V, pretekli noči, je bil spet izvršen vlom in sicer v drvarnico A. Štancer v Stross-majerjevi ulici 8. Vlomilec je našel tam dobrodošel plen — pločevinasto posodo s f5 kg svinjske masti. Poskusil je vlomiti še v sosednjo drvarnico zdravnika dr. Lovreca, pa ni mogel ukrotiti ključavnice. Prijet nevaren vlomilec. Pri nekem viničarju v Framu »o izsledili orožniki že precej časa iskanega nevarnega vlomilca 19 letnega Ivana Zaj-ška, ki se klati okrog brez stalnega bivaliSča ter se peča s prodajo saharina in drugimi nepoštenimi posli Zajšek je priznal orožnikom dva vloma. Dne 20. junija je vlomil v stanovanje posestnika Jurija Dobnika v Pobrežju pri Ptuju ter je odnesel 3410 din gotovine. Meseca junija je izvršil tudi drugi vlom in sicer pri Alojzu Megliču v Vinšeku pri Hočah, kjer je odnesel 520 din gotovine, moško in žensko srebrno uro, 2 zlata prstana in druge stvari. Skoraj ves denar je že porabil ter si je kupil obleko, čevlje, perilo, harmoniko in brivski aparat, za kar je izdal okoli 2000 din, ostanek pa je pognal v veseli družbi tei so našli pri njem samo še 35 din gotovine. Sumoji, da je izvršil vlom v noči na 19. junija v hišo trgovca Rudolfa Krakerja v Dravinjskem vrhu pri Sv. Andražu v Halozah, kjer je pokradel posleijnio, zavese, obleko itd. v vrednosti 2500 din. Križanka n tmn Ml 1 2 r m ■ BM‘ (i KI ES!7 hizmzii i i m U1(1 1 1 1 i' m m « ra* i i m* i» £1116 M 1 !£f 1181 M i» £1120 1 1 ISSS3SSM iss M« 1 IS m * 1 m El MEJ ES tUBttffi Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Turško pokrivalo. 4. More, lahko. 7. Riževo žganje. 9. Nordijsko ime. 10. Poljedelec. 12. Potolči, uničiti. 13. At. 14. Sorodnica. 15. Vzklik. 16. Kazalni zaimek. 18. Morska riba. 20. Ribje jajčece. 21. Koralni otok. 22. Lesena posoda. 23. Podzemska žival. Navpično: 1. Pretirano vmesen — stremeč človek. 2. Cankarjeva pesniška zbirka. 3. Brez družbe. 4. Poslanci. 5. Bikoborec. 6. Zgodovinski izdajalec. 8. Sloj, družba. 9. Prikuha. 11. časovna enota (množ. krajša obl.). 12. Sedež čuta. 17. Jeza. 19. Zagrebško športno društvo. Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: 1. Dunkerque. 6. Moj. 9 .Atrox, 12. Kuna. 13. Oko. 14. Nrav. 15. Trident. 17. Tobruk 18. D. s. (Dom in svet) 19. Sa. 20. Ad. 21. Via. 22. Kadet. 24. Va. 25. Nin. 26. Pasot. 27. Uhan. Navpično: 1. Danton. 2. Utro. 3. Ex. 4. Quid. 5. Undset. 6. Monarh. 7. Oktava. 8. Jordan. 10. Rabin. 11. ???. 12. Krka. 15. Tuka. 16. Est. 21. Pi. 23. Da Celje, 14. julija. Slovensko Celje je danes dopoldne proslavilo 10 letnico najznamenitejšega slovenskega mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, ki je priredil ob pol 11 na dvorišču vojašnice Kralja Petra I. koncert z bogatim in prav pestrim sporedom. Na dvorišču se je zbralo vse vojaštvo celjske garnizije, okrog 1000 občinstva, na koncert pa so prišli in s tem povzdignili njegov pomen predsednik občine g. dr. Voršič Alojzij, vojaški predstavniki s častniškim zborom z g. poveljnikom polkovnikom Li bratom na čelu, okrajni načelnik g. dr. Zobec, policijski predstojnik g. Uriič in številni zastopniki šol, uradov, korporacij, društev in organizacij. Koncert je bil prava narodna manifestacija, manifestacija slovenske in slovanske narodne pesmi. Začel se je z državno himno, nato pa se je Manifestacija slovanske pesmi v Celju Trboveljski slavčki so se poklonili spominu padlih vojakov in priredili zelo lep koncert Celjske novice V eni noči kar štirje vlomi. V Razlagovi ulici je skušal neznani vlomilec vlomiti v Stosslovo hišo. Pri tem ga je zasačil odvetnik dr. Sket. Trafika poleg mosta čez Voglajno v Klavniški ulici je bila tako v vlomilčevih načrtih. Tat ie močno poškodoval vrata, vendar so ga prepodili, ker je tu cesta precej prometna. Isti moški, katerega so presenetili v Stosslovi hiši, je skušal vlomiti skozi stranska vrata v Kropičevo trgovino. Storilec je nato odpd s ponarejenim ključem vrata salona Taček v Gosposki ulici, vdrl v blagajno in odnesel 50 din. Vlomil je še nato v čevljarsko delavnico Zontič v Gosposki ulici, a odtod ni ničesar odnesel. Mrtvega so našli. V soboto ob pol devetih zvečer je opazil nek moški, ko se ]e vračal v mesto, na poti pri Vanovškovih pod Hribom sv. Jožefa nekoga, ki je ležal nepremično na tleh. Menil pevski zbor poklonil pred spomenikom padlim junakom, pred katerim je spregovorila slavnostne spominske besede gdč. Gračner Danica, član zbora pa je položil pred spomenik krasen šopek z drž. trobojnico. O sporedu samem lahko rečemo, da je bil res lep in odlično izveden. Prvič je bila izvedena na današnjem koncertu pesem »Gora zelena«, ki jo je poklonil ob 10 letnici zbora skladatelj g. D. Hristov. Pri koncertu je sodelovala tudi vojaška godba 39. pp. pod vodstvom dirigenta g- podpor. Fabjančiča, ki je prav tako bila za svoja odlična izvajanja deležna viharnega odobravanja. Močno so zajela naša srca slovanske narodne pesmi, ki so bile posebna točka na sporedu in skupen nastop pevskega zbora in vojaške godbe pri skladbah O. Šin-Babka — češki ples in Vrtena — slovaški ples. Celjani smo hvaležni mladim pevcem in tudi prirediteljem za umetniški užitek. je, da mu je postalo slabo ali pa je vinjen. Ko pa se ga je dotaknil, je občutil, da je mrtev. Takoj je obvestil policijo, da je pohitela na kraj sam. Policija je ugotovila, da je to znani 50 letni slikar Bezgovšek Alojz iz Čreta pri Celju. Uradni zdravnik g. dr. Potokar je ugotovil, da je Bezgovška zadela srčna kap. Pri pokojniku so našli 6000 din. Denar je imel še od hiše, katero je prodal. Že v soboto zvečer so pokojnikovo truplo odpeljali na mestno pokopališče. Naj v miru počiva! Vlomilci na delu Celje, 14. julija. V pretekli noči so neznani vlomilci vlomili v gostilni Golmayer na Mariborski cesti in v gostilno Lebič na Spodnji Hudinji. Sobe so prebrskali, odnesli pa ničesar. Ker se poizkusi vlomov zadnje čase v Celju precej številni in pogosti, se občinstvo razburja in je postalo še pozornejše na tipei ki se klatijo po Celju- T A B l E TE Občni zbor najmočnejše žel. organizacije v državi Podporno društvo žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru ima 12.592 članov ter ll,899J46 din premoženja Ogl. reg. pod S. B. 1318 od IB. XD. 1938 Mariborski drobiž Nogometni prvak Slovenije - železničar SK Železničar : SK Maribor 2:0 Maribor, 14. julija. Današnqa tretja tekma starih rivalov za naslov prvaka Slovenije je prinesla lepo in zasluženo zmago Železničarju. Prva polovica igre, ki je bila odigrana pod silno vročino, je prinesla slab šport. Oba nasprotnika sta bila očividno nervozna in nista pokazala svojih odlik. Druga polovica igre, ko je sonce nekoliko zašlo, pa je bila tipična prvenstvena borba. Tu je Železničar pokazal, da ima prav dobne in premišljene igralce. Maribor je sicer izvedel več nevarnih napadov, ki ostali neizrabljeni. Železničarjevi igralci so igrali mnogo bolj povezano. Žal se je v 25. minuti drugega polčasa, ko je Kovačič v zmedi pred golom Maribora neubranljivo zabil žogo v mrežo in postavil rezultat 1 :0, pripetil neljub incident, ki je dal povod, da je moral sodnik za 7 minut prekiniti igro. Incident so izzvali nedisciplinirani igralci SSK Maribora, ki so na vsak način hoteli prepričati sodnika, da je gol nepravilno zabit iz ofside pozicije. Sodnik je seveda previdno vztrajal na svojem stališču in zaradi nedostojnega vedenja izključil enega igralca Maribora. V 44. minuti tik pred koncem igre je Železničar zopet izvedel premišljen napad, ki ga je Lešnik z ostrim strelom zaključil in poslal žogo jx>d prečko v mrežo. S tem uspehom si je Železničar s končnim rezultatom 2:0 pridobil častni naslov prvaka Slovenije. Napeto igro je z veščo roko vodil sodnik g. Višnič iz Zagreba. Predtekmo sta odigrali mladinski moštvi obeh klubov. Igra je bila prav živahna in se je končala z rezultatom 2 :2. Sodil ie g. Murko. Okrožne atletske tekme ZFO v Kranju Kranj, 14. julija. Danes dopoldne so bile na Planini v Kranju atletske tekme kranjskega okrožja ZFO. Teh tekem so se poleg odsekov, ki so se tekem morali udeležiti, udeležili tudi nekateri člani drugih fantovskih odsekov. Na lepem in idiličnem telovadišču in športnemu prostoru Fantovskega odseka v Kranju je bilo vse dopoldne prav živo. Mladi tekmovalci so hiteli tekmovat od ene panoge do druge. Povsod so hoteli biti zraven. To nam dokazuje, kakšno veliko zanimanje vlada med člani in zlasti med mladci ZFO za atletiko. Članom in mladcem se pozna, da zaenkrat še nimajo dovolj tehnike za tekmovanje in da pri posameznih panogah kažejo le svoje prirojene sposobnosti in veselje. Eno pa je gotovo. Pri vseh teh tekmah, ki jih opazujemo, vidimo vedno in vedno nove talente za atletiko, ki so pa seveda še povsem neizdelani. S potrebnim treningom in voljo ter s potrebnimi učitelji bodo prav kmalu ti nedo-statki odpravljeni. Glavno je zanimanje s strani članstva in neprestano delo. To mora roditi uspehe in jih bo tudi rodilo. Slovenska atletika nujno potrebuje novega dotoka mladine. Ljubljana, Maribor in ostala mesta dajejo premalo. Treba je najti mladino na deželi. Prav take tekme nam pa dokazujejo, da je med našo kmečko mladino izredno zanimanje za atletiko. Po tej poti je treba iti naprej in nikdar nam ne bo treba skrbeti za slovensko atletiko. Slavna izročila starejših slovenski atletov bodo naši mlajši atleti uspešno nadaljevali. Težko je le naši mladini, ki kaže danes toliko veselja, dati potrebno tehnično znanje, usposobljenost in rutino. Fantovski in mladčevski odseki so raztreseni po vsej slovenski zemlji. Učiteljev je premalo! Prav zato so take okrožne tekme najprikladnejši način za vzgojo atletov. Starejši rutiniranejši atleti, ki imajo tudi potrebno tehnično usposobljenost, pri takih tekmah mnogo koristijo. To se je videlo posebno danes v Kranju. Starejši tekmovalci dajejo mlajšim nasvete, jim pokažejo kako in kaj morajo napravit, da bodo popravili in izboljšali svoj slog in svoje rezultate. Mlajši poslušajo verno in pazljivo, kajti oni prav dobro vedo, da jim te nasvete dajejo atleti, ki jih danes pozna vsa Slovenija. Iz tega vidjka samo pozdravljamo delo ZFO za slovensko ''•J/' • -• '-»'O- »• . i. nv. atletiko. Komentarja k današnjim tekmam v Kranju ne bomo pisali. PrijKiminjamo le, da igrišče, dasi je lepo, zaenkrat še ne odgovarja potrebnim meram. Zlasti je kratko tekališče; dolgo je komaj 250 metrov. Sicer pa so ostale šfiortne naprave prav dobre in zato se nam zdi samo čudno, da kranjski FO tega igrišča dovolj ne uporablja. De- jali bi skoro, da Kranjčane Tržičani prekašajo, seveda če izvzamemo Mavsarja. Tehnični rezultati: Tek na 100 m, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 12.8; 2. Poštajnar Janez (Šk. L.) 13.1; 3. Mežek Mirko (Tržič) in Škele Janez 13.6. Člani: 1. Klinar Janez (Kor. Bela); 2. Lavrenčič Slavko (Primskovo) in Oblak Ludvik (Tržič) ob 12.2. Skok v višino, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) in Poštajnar Marjan (Šk. L.) 153; 3. Rant Pavle (št. Vid. n. Lj.) 148 cm. Člani: 1. Strupi Janez (Kranj) 165; 2. Jeglič France (št. Peter, Lj.) in Mavsar Darko (Kranj) 160 cm. Tek na lOOOm, mladci: 1. Sedej (Lj., šiška) 3:01.3; 2. Malec Stane (Kranj) 3:01.9; 3. Mehle Ivan (Tržič) 3:14. Met krogle, mladci: 1. Ramovš Marjan (Lj.) 12.29 m; 2. Oblak Ludvik (Tržič) 11.65 m; 3. Poštajnar Janez (Šk. L.) 11.14 m. Člani: 1. Jeglič Franc (Lj., Sv. Peter) 13.22m; 2. Klinar Janez (Kor. Bela) 12.95 m; 3. Mavsar Darko (Kranj) 12.58 m; 4. Gogala Miro (Kranj) 11.03 m. Tek na 1500 m: 1. Proj Ivan (Šmartno) 4:36; 2. Ercc Franc (Vodice) 4:31. Skok v daljavo, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 568cm; 2. Poštajnar Janez (Šk. L.) 562 cm; 3. Stele (Št. Vid n. Lj.) 545 cm. Člani: 1. Klinar Janez (Kor. Bela) 620 cm; 2. Strupi Janez (Kranj) 600 cm; 3. Oblak Anton (Tržič) 565 cm. Met kopja, člani: 1. Mavsar Darko (Kranj) 58.15; 2. Klinar Janez (Kor. Bela) 43.25; 3. Oblak Anton (Tržič) 37.80. Met diska, mladci: 1. Erman Franc (Šv. Vid n. Lj.) 36.20 ; 2. Poštajnar Marjan (Šk. L. 30.70; 3. Smole (Dravlje) 28.90. Člani: 1. Jeglič France (Lj., št. Peter) 36.43; 2. Mavsar Darko (Kranj) 34.31; 3. Klinar Jančz (Kor. Bela) 33. Tek na 800 m: 1. Klinar Janez (Kor. Bela) 2:18; 2. Žele Franc (Lj., šiška) 2:18.4; 3. Fras Marjan (Kranj) 2:21. Triskok, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 11.30) Triskok, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič!) 11.30; 2. Poštajnar Marjan (Šk. L.) 10.85; 3. Smole (Dravlje) 10.50. Člani: 1. Strupi Janez (Kranj) 11.42; 2. Klinar Janez (Kor. Bela.) 11.23; 3. Mavsar Darko (Kranj) 10.26. Izven sporeda je tekel Član FO v Trbovljah Knez Ludvik za trening 10.000 m, in sicer po cesti, ker na tekališču skoraj ne bi mogel teči. Tekel je 38:35. SK Ilirija : SK Celja Danes dopoldne je bil na telovadišču ljubljanskega Sokola atletski dvoboj agilnega športnega kluba SK Celja, ki letos pod vodstvom Pireja Pleterška prav lepo napreduje, in ljubljanske Ilirije. Gledalcev je bilo komaj kakih 50, med temi seveda samo mladina, ki vedno z velikim veseljem prihaja gledat atletsjte tekme. Sodnikov je bilo na meetingu dovolj. Tekmovanje v metih, zlasti pri metu diska in pri metu kopja, je precej oviral močan protiveter; verjetno bi bili v teh panogah še lepši rezultati. Proga na 100 m se pa zdi, da je bila nekaj predolga, kljub temu pa je prav dobri Celjan, llanza, dosegel lep čas 11.9 sek. Meeting je prav lepo uspel, Celjani pa pravijo, da bodo pri povračilnem dvoboju v Celju Hirijane premagali ali pa vsaj občutno zmanjšali razliko v točkah. Tehnični rezultati so bili: Tek na 100 m: t. llanza (Celje) 11.9; 2. Kolenc (Ilirija) 12.2; 3. Pleničar (I.) 11.8; 4. Petek (C.) 12.8. Met krogle: 1. Nečemar (I.) 12.89; 2) Vehar (I.) 12.44; 3. Deržek (C.) 12.33; 4. Veble (C.) 12.28. Izven dvoboja je bil tek na 600 m: 1. Ober-šek (I.) 1:28.9; 2. Glonar II. (I.) 1:30.4. Skok v višino: 1. Milanovič B. (I.) 170; 2. Mi-lanovič D. (I.) 155; 3. Deržek (C.) 145; 4. Veble (C.) 140. | Tek na 1000 m: 1. Magušar (I.) 2:55; 2. Kos (C.) 2:56: 3. Kokat (C.) 3:13; 4. Žajdela (I.) 2:33.4. Skok v daljavo: t. Petek (C.) 5.69; 2. Hanza (C.) 5.40; 3. Jager (I.) 5.38. Izven konkurence Milanovič D. 5.80. Met diska: 1. Vehar (I.) 36.03; 2. Veble (C.) 35.73; 5. Kopač (C.) 35.06; 4. Nečemar (I.) 33.92. Izven konkurence: Deržek (C.) 33.61, Milanovič B. (I.) 32.70. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Uirja (Tavzes, Kolenc, Jager, Pleničar) 48.7; 2. Celje (Veble, Petek, Dobovičnik, Hanza) 49.4. Met kopja (seniorsko): 1. Trček (1.) 40.64; 2. Kopač (C.) 36.49; 3. Milanovič B. (I.) 36.25; 4. Veble. (C.) 26.85. Tmlika tekma SK Slavila (Varaždin) i ISSK Maribor Danes je sprejel ISSK Maribor v goste simpatično moštvo SK Slavije iz Varaždina in odigral z njim na svojih krasnih igriščih v Čopo- vi ulici prijateljski dvoboj. Ker je prva garnitura Maribora v Belgradu kot reprezentanca Slovenije, je moralo nastaniti nekaj starih »kanonov« in nekaj juniorjev. Vsi pa so se prav zadovoljivo odrezali in dosegli proti močnim gostom lep uspeh. Odigrali m 4 igre posameznikov in dve igri dvojic. Rezultati: Vute (M) je po žilavi igri nadvladal močnega Briksija I. z 7/5, 6/4 in dobil prvo točko za M, Neverjetno žilavi Kirbiš (M) je izvoje-val lepo zmago nad znanim reprezentantom Varaždina in Zlatara Mohrom s 6/3, 7/5, 2:0 za M. Bergant (M), ki ie kratek čas zamenjal vojaško suknjo s tenis dresom je moral radi preutrujenosti položiti orožje pred sigurnim Evgenom Takačem v treh setih težke borbe s 6/3, 2/6, 6/t. 2 : 1 za M. Nesigurni in mladi Podlesnik (M), ki mu še manjka turnirske rutine, pa je izgubil s 6/0, 6/2 proti hitremu Briskiju II- Točke 2 : 2. Tudi igre dvojic so nudile zelo zanimiv šport. Prvi par Varaždincev Mohr-Briksi I je v lepi igri nadvladal nevigrana juniorja (M) Vuteja-Kodriča s 6/0, 6/2. Točke 3 : 2 za V. Borba drugega para Voglar-Kirbiš (M) proti Inkaču-Briksiju II. (V) je bila ostra in polna napetih momentov. Prvi set sta domačina sigurno odločila s 6/2 v svojo korist. V drugi igri sta gosta s celo vrsto dolgih placiranih udarcev osvojila s 6/3. V tretjem setu se je razvila borba za vsako žogo. Varaždinca sta vodila že s 5/1, vendar se je domačinoma posrečilo izravnati ter sta set po izenačeni borbi s precejšnjo smolo izgubila s 7/5 ter so gosti s tem dobili dvoboj s končnim rezultatom točk 4 : 2. Lepi prireditvi, ki je pokazala ponovno lep razvoj in napredek tenisa v Mariboru, je prisostvovalo številno, belemu športu naklonjeno občinstvo. Gosti iz Varaždina so poleg zmage odnesli tudi najboljše utise iz lepega gostoljubnega Maribora Zagrebški šport Zagreb, 14. jul. b. Danes se je končala nogo-metna tekma za prvenstvo Zagrebške nogometne podzveze. Igral ie 2elezničar (Zagreb) proti Gra-ajanskemu (Bjelovar). Igra se je končala s 3:0 za Železničarja in je s tem Železničar postal prvak Zagrebške nogometne podzveze. Zagreb, 14. jul. b. Evropski Drvak Franjo Punčec odpotuje v začetku prihodnjega meseca na Slovaško, in sicer v Banjo Bistrico, hjer bo od 11. do 18. mednarodni teniški turnir. Po končanem turnirju bo Punčec odpotoval na Madžarsko, kjer bo mednarodni teniški turnir, in sicer na posestvu madžarskega regenta Hortyja, Go-ddlo. Kolesarska tekma za prvenstvo Hrvaške Zagreb, 14. jul. b. Danes je bila kolesarska tema za prvenstvo Hrvaške na progi 90 km okoli Zagrebške gore. Zmagal je Drago Davidovič, član koles, kluba Sokol v Zagrebu, ki je prevozil progo v času 2:39.35 s povprečno brzino 33.660 Kilometra na uro. Franc Podmilščak - prvak Ljublj. kolesar, podzveze Z majhno zamudo so ob 8.35 odpeljali z Dolenjske ceste izpred Jelačinove gostilne proti Stični oziroma proti Trebnjem prvorazredni dirkači in pa juniorji, ki so se borili za mesto prvaka ljubljanske kolesarske podzveze. Občinstva na štartu seveda ni bilo, razen najpotrebnejših funkcionarjev in klubskih tovarišev, ki so dajali tekmovalcem pred dirko še zadnja navodila. Seniorji so imeli prevoziti progo Ljubljana—Treb nje in nazaj, kar znaša 100 km. Juniorji so imeli krajšo progo. Šli so samo do Stične, nakar so se obrnili in vozili nazaj v cilj, ki je bil tam, kjer ie bil štart. Proga je bila za juniorje dolga 60 ulometrov. Vsega skupaj je startalo le 16 dirkačev — šest prvorazrednih in deset juniorjev. V glavni skupini sta bila najnevarnejša kon-korenta Hermežan Peternelj in član »Edinstva« Podmiljščak, ki je letos posebno v klancih prav dober. To je bilo opaziti že kmalu po štartu. Na višnjegorskem klancu, to je kakih 25 km od starta sta imela že nekaj naskoka pred ostalimi dirkači. Proga je bila zlasti do Lavrce v skrajno obupnem stanju. Kljub temu pa se dirkači cestnih neprilik, kamenja, kotanj in vsega ostalega niso ustrašili in vozili kar s precejšnjo brzino. Do Stične, kjer so se juniorji obrnili, sta imela oba dirkača glavne skupine, Peternelj in Podmiljščak že nekaj kilometrov prednosti pred ostalimi dirkači. Oba sta vozila naprej proti Trebnjem, kjer je bil obrat za glavno skupino. Toda komaj kaka dva kilometra od Stične, v Št. Vidu, se je Peternelju kar na lepem odločila desna polovica krmila. Moral je seveda takoj odstopiti in se je žalosten vrnil v Ljubljano. Bil je v posebno danes izredno dobro razpoložen. Dirka je zaradi tega odstopa precej izgubila na svoji zanimivosti, ker je Podmiljščak ostal brez konkurenta. Nedvomno bi zmagovalec dosegel mnogo boljši čas, če bi vozila Podmiljščak in Peternelj skupno. Peternelj ima neverjetno smolo, ki se je nikakor ne more otresti. Ob najkoč- ljivejših trenutkih ima defekt, tako da mora odstopiti. Cesta tudi od Lavrce naprej ni mnogo boljša. Na novo nasut pesek in kotanje so povzročile precej padcev, zlasti na ovinkih. K sreči ti padci niso bili nevarni in so dirkači odnesli le nekaj manjnših prask. Na cilju se je v teku te napete borbe med posameznimi dirkači zbralo precej občinstva, med katerim seveda nista manjkala nestorja našega kolesarskega športa gg. podpolk. Jaklič in Gorjanc. V cilj so najprej privozili juniorji Njih vrstni red je bil naslednji: 1. Alojzij Bizilj (»Ljubljanica« 1:54; 2. Alojzij Mulej (»Zarja«, Jesenice) 1:55; 3. Franc Korenin (»Edinstvo«) 1:57.32; 4. L. Matejek (»Edinstvo«); 5. Blatnik; 6. Bu-kvič; 7. Kosi, Pahor in Klemenčnič. Juniorji so dosegli povprečno brzino 31.500 km. Za juniorji so privozili v cilj seniorji. Zmago in naslov letošnjega prvaka ljubljanske kolesarske podzveze je odnesel Franc Podmiljščak, član »Edinstva« s časom 3:19.57; 2. Vik. Gorenc (»Zarja«, Zg. Kašelj) 3:25.16; 3. Franc Anžič (»Ljubljanica« 3.33.8; 4. Franc Grabnanr (»Hermes« 3.33.8 1 pet.. Ta poslednji bi gotovo bolje odrezal, ko bi vozil na lastnem kolesu, ki mu je bilo pred dnevi ukradeno in je tako moral zajahati na štartu popolnoma tujega, kar pri vožnji zelo vpliva. Povprečna brzina v tej skupini je bila okrog 30 km na uro. Po končanihn dirkah je udeležence nagovoril g. podpolk. Jaklič in jim spregovoril nekaj bodrilnih besed ter jim priporočal, naj v interesu razvoja slovenskega kolesarskega š; orta še temeljiteje poprimejo za delo. Prav požrtvovalno in pohvale vredno je za poškodovane dirkače skrbela zelo uslužno sani-tejka Rdečega križa. SK Mars: SK Celje 3:0 (2:0) Na igrišču SK Ljubljane je bilo danes nogometno popoldne, ki so ga prijateljem tega športa priredili agilni Marsovci. V predtekmi je rezervno moštvo Marsa zmagalo nad SK Mostami z 2:1. Ker je bilo današnje popoldne izredno lepo in vroče, je ogromna večina tudi tistih Ljubljančanov, ki jih je sicer vedno videti na športnih prireditvah, pohitela k hladnim vodam, da bi se osvežila in preživela prijetne urice. Tako se na igrišču SK Ljubljane ni zbralo niti toliko občinstva, kolikor se ga sicer zbere. Razen peščice, ki je hotela biti poleg športnega obiska deležna tudi sončenja ter se je zato razkomotila po travi ob robu igrišča, se je vse občinstvo zbralo na tribuni. Ob 4 je nato pričela glavna tekma med SK Marsom in SK Celjem kot povračilna tekma za prejšnjo nedeljo, ko je Mars igral na celjskih tleh s SK Celjem neodločno — 4:4. SK Celje je nastopilo z naslednjim moštvom: Bernard, Debenjak, Zorko, Škerlj, Brunšek, Fili, Toli, Pleterski, Ferlež, Ocvirk, Vedenik. SK Mars pa je postavil tele možake: Pavlico, Gvardjančiča, Prijatelja, Vrhovca, Zupanca, Piš-ka, Piskarja, Tršana, Žigona, Hassla, Doberleta. Tekma sama ni bila na posebni višini. Značilno zanjo bi bilo kvečjemu to, da je bil Mars ves čas v ogromni terenski nadmoči, Celjani pa so izvedli nekaj nevarnih prodorov, ki pa niso prinesli rezultata. Marsovci so nastopili okrepljeni samo s Kasslom in Piškom, Pupota, ki je bil napovedan pa iz neznanih razlogov ni bilo na izpregled. Obramba plavih ni bila posebno na Jadran : Litija 6 :3 Precej radovedni smo bili, kako se bo obneslo novo prerojeno moštvo Jadrana, ki se je poživilo z igralci Reke. Zdi se, da bo to dete imelo lepše in boljše življenje, kakor pa smo imeli na žalost videti pri drugih takih fuzijah. Na igrišču Jadrana v Koleziji sta se danes pomerila v prijateljski tekmi Jadran in Litija. Litijčani takoj v začetku ostro napadejo in si ustvarijo lepo šanso, ki pa je srečno minila. Jadran je kmalu pritisnil in na splošno je bil ves čas v premoči. Takoj v začetku so Litijčani dobro izrabili vsako priliko, in videti je bilo, da se bo Jadran slabo odrezal. Imel je strašno smolo in žoga nikakor ni hotela v gol. Imeli so tako smolo, da jo ima človek le redko kdaj videti. Koliko lepih in zrelih prilik je šlo po vodi! Litijčani, ki so bili v prvem polčasu zelo nevarni, so znali izrabiti vsako priliko in rezultat ni izostal. V drugem polčasu pa se je Jadran precej popravil. Igralci, ki očividno v prvem polčasu niso bili vigrani, so se znašli. Litijčani so začeli popuščati in niso mogli vzdržati do konca tistega požrtvovalnega igranja, kakor v začetku. Jadran je pritiskal vedno bolj in posrečilo se mu je, da je izenačil, potem pa primaknil še tri zgoditke. Čim bolj je šlo proti koncu, tem bol jse je Jadran popravljal. — Na koncu se je Jadranu posrečilo ustvariti res nekaj lepih prilik, ki jih je izrabil. Brez dvoma igrajo Litijčani lep šport in na njihovem igrišču se je treba vsakemu klubu, ki pride tja gostovat, dobro potruditi. Igralci Jadrana se v začetku kar niso mogli znajti. Igrali so nerodno in nekoliko brez glave, v kolikor ni imela besede smola. Potem pa so se sijajno popravili. Poudariti je treba, da so zelo požrtvovalni in so igrali res z voljo, kakor tudi njihov nasprotnik. Žogo podajajo malo premočno in na dolgo. Ob pridnem treningu bo to gotovo dobro moštvo, ki bo igralo lep nogomet. Tekmo je sodil g. Kos objektivno. Spričo discipliniranih igralcev ni imel težkega dela. višini, kljub temu, da je rešila nekaj kočljivih pozicij, zlasti Pavlica. Srednja vrsta je delala odločno, ni pa imela težkega dela, ker je nasprotnikov napad igral konfuzno, podjetno in požrtvovalno. vendar »na vrajmanje«, brez slednjega sistema. Marsov napad je v polju delal lepo, tudi pred golom je nižal stoodstotne šanse, ki pa jih ni utegnil izkoristiti, deloma radi smole ali recimo rajši prav neverjetne sreče, ki se je držala Celjanov, deloma radi tega, ker so se marsovski napadalci prav v odločilnih trenutkih zmedli, deloma pa tudi radi izredno požrtvovalne igre, ki sta jo dala celjska obramba in halflinija, katerim so hodili pomagati tudi napadalci. Goli so padli takole: šele v 33. minuti prvega polčasa je Žigon na lep Hasslov prenos efektno zabil 1:0 za Mars. V 40. minuti je nato padel drugi gol za Mars. Doberlet je idealno centriral Žigonu, ki je v ostrem kotu zabil 2:0. Tretji gol je padel nato šele v 32. minuti drugega polčasa. Z lepim strelom je Žigon postavil končni rezultat 3:0 za Mars. Sodil je s precej močno opotekajočo se srečo in prav takšno voljo g. Dolinar. Lahkoatletsko tekmovanji v Mariboru Maribor, 14. julija. Na svojem stadionu ob Tržaški cesti je SK Železničar priredil lahkoatletsko tekmovanje. Prijavljenih je bilo skupaj 27 tekmovalcev, in sicer 26 iz Maribora, eden pa iz Ljubljane, in sicer od Ilirije. Svoje atlete so poslali iz Maribora SK Železničar, SSK Maraton in SKRapid. Rezultati so precej zadovoljivi, vendar pa ni bil nikjer potolčen dosedanji mariborski rekord. Tehnični rezultati so sledeči: 100 m seniorji: 1. Račič (Ilirija, Li.) 11.2; 2. Badl (Rapid), 3. Crafianski (Železničar). 100m juniorji: 1. Hrovatin (Železničar) 11.9, 2. Bačnik (Železničar), 3. Volfi (Rapid). Skok v višino, juniorji: 1. Benedici (SSKMaraton) 160, 2. Julia (M), 3. Franček (Ž). Skok v višino, seniorji: 1. Zorko (2) 170, 2. Lužnik (M), 3. Smerdel (M). 400m, seniorji: 1. Muraus (Ž) 55.3, 2. Crafianski (2), 3. šmiderer (R). Skok s palico: 1. Stojan (Ž) 3.10, 2. Žula (M). Met kopja, juniorji: 1. Franček (Ž) 49.76. 2. šišernik (M), 3. Lakoše (2). Tek 1000m, juniorji: 1. Benedičič (M) 2.57.8, 2. Kastner (R), 3. Leban (2). Skok v daljavo, seniorji: 1. Zorko (Ž) 6.46, 2. Lužnik (M). Skok v daljavo, juniorji: 1. Franček (2) 5.70, 2. Bačnik (Ž), 3. Horvat. Met krogle, juniorji: 1. Bačnik (2) 12.90, 2. Stojan (Ž), 3. šišernik (M). Met kladiva, seniorji: 1. Gujnik (Ž) 42.80, 2. Smerdel (M). Štafeta 4X100 m: 1. Železničar 47.4, 2. Maribor 50.4, 3. Rapid 47.4, ki pa je bil diskvalificiran. Nemčija : Romunija 9:3 (4:0) Huda avtomobilska nesreča pri Slovenski Bistrici Slov. Bistrica ,14. julija. Lepa nedelja je izvabila marsikoga, da je izrabil lep dan za izlet. Iz Maribora se je podala v Rogaško Slatino z avtomobilom g. Vindiša iz Maribora večja družba, ki je štela sedem oseb. Ko je avtomobil privozil do droga št. 112 pod cerkev sv. Jožefa, ki je oddaljena od Slovenske Bistrice 1 km, je na sprednjem levem kolesu avtomobila nenadoma počila pnevmatika. Cesta je prav na tem mestu v precej kritičnem stanju. Avtomobil se je zaletel z vso silo v telegrafski drog. Na avtomobilu so popokule šipe. odletel je blatnik, poškodoval pa se je tudi motor. Za družbo je nesreča imela hude posledice. S prebito lobanjo je obležala mrtva teta polkovnika Božoviča. komandanta 45. pp. Najbrž je udarila z glavo z vso silo ob sedež ali steno avtomobila. Čudno ie to, da je bil šofer le malo ranjen. Polkovnik Božovič ima zlomljeno nogo, presekan nos in precej poškodovano oko, tako da je'nevarnost, na bo oko izgubil. Pškodovana pa sta bila tudi polkovnikova otroka, njegova žena pa je bila laže ranjena. Polkovnika so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico, drugim pa je bližnji zdravnik nudil prvo pomoč in jih obvezal. Na kraj nesreče je I prišla komisija, ki bo ugotovila vzrok nesreče. Za Jogoslovaimko tiskamo * Ljubljani: Jože Kramarič. - Izdajatelj: ini Joie Sodja. - Uredniki Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo, dom« bh-ja rsak delavnik ob IS. Mesečna naročnina IS din, za inozemstvo 25 din. Uredniitvoj Kopitarjeva ulica 4-IIL Telefon iL 4001 do 4005. Upravni Kopitarjeva alica a