List izhais faakrat na mesec.
Posamezna št. 75p
Naročnina mesečno 1'50 D.
Rokopisi se ne vračajo. @ Refrankirana pisma o» ne sprejemajo.
A
I


3 OlasUo izvršnega odbora udruženja vojnih invalid
PoStnina plačana v gotovini.


masnici.
^5 ^	^ A .aijevine SHS.
%
Zapisnik
tednega občnega zbora izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Ljubljani
Ob M 11 otvori predsednik tov. Štefe občni zbor in konstatira sklepčnost. Pozdravi navzoče delegate in članstvo posebno pa častne vdele-Žence g. vel. župana dr. Vjlko Baltiča, nadko-ttiisarja invalidskega odseka in odposlanca g. vel. župana g. dr. Antona Mraka, zastopnika Zveze bivših vojakov g. majorja v pok. Martina Colariča, zastopnika in delegata Središnega odbora iz Beograda g. Aleksandra Iliča, podpolkovnika invalida in delegata izvršnega odbora Zagreba tov. Fačinija.
Spominja se vseh med letom umrlih članov, katerim na čast se navzoči dvignejo iz sedežev. Nato se soglasno sklene z veliko manifestacijo poslati udanostne brzojavke najvišje-riU' pokrovitelju Nj. Vel. kralju Aleksandru I. bi Velikemu dobrotvorcu Nj. Vis. kraljeviču Gjorgju.
Tov. Štefe predlaga nato, da se izvoli predsednika občnega zbora. Predlagan je bil tov. feus, Žabkar, in Bajželj. Tov. Štefe da na glaso-yanje predlog za tov. Rusa, ki je bil soglasno •zvoljen.
Za overovatelje zapisnika sta bila predla-Rana in izvoljena tov. Štraus in Žabkar.
Nato so bili predlagani v verifikacijski odbor tov. Anderle, Mir, Metlika, Bajželj in Osana.
Končno se izvoli še odbor za pretres predlogov in sicer tovariši Peček, Benedik in Vodišek.
Tov Rus prevzame predsedstvo obe. zbora M se zahvali navzočim za poverjenje. Nato čita fejnik tov. Krušič pozdrave bratskih organizacij y^i sicer dopis izvršnega odbora iz Splita ter obarilo pozdravno vlogo podružnice iz Slavonske ^ožege. Tov. Rus konstatira, da se vršita danes °b istem času tudi skupščini izvršnih odborov v Novem Sadu in Podgorici. Po njgovem predlogu se sklene soglasno poslati pozdravni brzn-•tovki tema skupščinama.
Nato je dal besedo priglasečemiu se g. vel. ‘ripanu dr. Baltiču. Isti se zahvali za povabilo ’ri današnji občni zbor in govori sledeče: Cenjeni zbor! Kolikor je bilo na mojem mestu mo-R°če, sem se vedno zavzemal in se bom tudi v bodoče, da se vprašanje vojnih žrtev rešuje po bjihovi volji. Prosim, da v vsakem posameznem jjfeičaju pride izvršni odbor ali kateri drugi od-I pr k meni ali do mojega podrejenega faktorja, M bo gledal na to, da se pošteno reši. Vrata do brine so Vam odprta in potrudil se bom vedno, 'fe bom vsaki želji kolikor mi je mogoče ustre-
li.	Vaše vprašanje se rešuje. Na dnevnem ^đu je zopet načrt zakona, in upati je, da se bo Posrečilo sprejeti čim povoljnejši invalidski za-^on. Želim današnjemu občnemu zboru pozitivih uspehov in Vas še enkrat najprisrčnejše Pozdravljam.
j Tov. Rus se mu zahvali za izražene besede, P1 povdarja, da je tudi želja invalidov delati z roko v roki z oblastjo.
Obe. zbor je vzel besede g. vel. župana na ^anje z velikim aplavzom.
Nato je dobil besedo burno pozdravljen ^topnik Zveze bivših vojakov g. major Martin pbferič. Govoril je: Dragi vojni tovariši! Videl Vaše muke na bojiščih, videl sem jih v
n?rpatih, pri Jaški, Bartfi in na kršnem Krasu, j,, feel sem one blede obraze, ki so prihajali iz
h-'
ki so prihajali
v ljubljansko obrtno šolo. Največja ne-_valežnost bi bila, ako bi na Vas pozabili in !'°ram povdarjati, da se niste borili samb za
a *a*n i
s. --Mu, temveč, za našo zemljo, državo, katero tri0 stvorili z bratsko krvjo. Zato Vam ista ne j, 0l,e biti mačeha, temveč dobra mati. Kakor ujemam iz besed g. vel. župana bo vašega Jriienja kmalu konec. Želim obč. zboru veliko ^lrihov in vas pozdravljam v imenu; vseh bor-’ ki so vas spremljevali v trpljenju vojne.
Navzoči so mu burno ploskali.
Tov. Rus se zahvali za njegove besede, iz katerih smemo upati, da nam bo zveza nudila roko, pri naših ciljih.
Predlaga, da preide skupščina k dnevnem redu in prosi navzoče stvarnosti in da se vsak drži dnevnega reda.
Predlaga, da se poročilo izvršnega odbora ne bi čitalo, ker je že objavljeno v »Vojnem invalidu«, zato naj preide obč. zbor kar na poročilo nadzornega odbora.
Tov. Straus predlaga poprej debato. Pozvan je bil najprej tov. Benedik, da kot predsednik nadzornega odbora izjavi svojo sodbo o delovanju upravnega odbora. Isti je povdarjal, da je nadzorni odbor kontroliral vedno delo upravnega odbora, kakor tudi ivseh podružnic. Po-vdarjati mora, da nekatere podružnice napredujejo, nekatere pa posebno v materijelnem oziru nazadujejo. Vršile so se malverzacije z denarjem in celo poneverbe. Izvršni odbor je k tem« vse primerno ukrenil. Napravil je tudi revizijo kinopodjetij, in poskrbel, da so se tirjali zaostanki. Pri sejah je bil vedno navzoč po večini tudi cel nadzorni odbor. Poslovanje izvršnega odbora je bilo točno. Vsi sklepi go bili sporazumni, tako, da ni bilo povoda nastopati v smislu pravil. Delo je bilo vzorno, knjige so se vodile v redu, zato predlaga, da se kireče izvršnemu odboru absolutorij.
K poročilu nadzornega odbora je razložil še referent za organizacijo tov. Mlekuž stanje posameznih podružnic ter njihove dohodke in izdatke. Konštatiral je, da ima deset podružnic deficit.
Predsednik Štefe. Delovanje iz prošlega leta mi ni treba posebej razlagati, ker je tiskano v listu. Povdarjam le, da je bilo treba prevzeti delo_ v kritičnem momenta, ko so delali razni razdirači izvršnemu odboru različne ovire. Kakor sem; že naglašal lani, izvršni odbor ne bo klonil, dokler so na mestu; možje, zato tudi ni klonil. Zavedal se je svoje dolžnosti in Vaše kritike. Zato ga ocenite nepristransko, imam le zadoščenje, da si je sedanji izvršni odbor pridobil dober moralni ugled. Kar se tiče vprašanja vojnih žrtev samega, se je zavzemal in boril, vendar je pa to državno vprašanje, udruženje pa samo borbena in humanitarna ustanova. — Izvršni odbor je gledal vedno na ugled in čistil vse, kar bi imelo škoditi in je škodilo udruženju. Dobival je moralno oporo v članstvu, bilo je pa par izjem, katere je znal parirati, zato so dobili zasluženo plačilo. Ne more pa trditi, da ga je tudi javnost podpirala zlasti oblasti, na-pram katerim se mora v splošnem izraziti nepovoljno.^ V moralnem oziru izvršni odbor ni dosegel še svojih ciljev. Pač pa mu je materi-jelno zasigurana bodočnost. Nekateri niso imeli smisla gospodarsko podpirati udruženje. Kar se tiče borbe za zakon, prepuščam, da pojasni delegat Središnega odbora. Imam se le zahvaliti svojim tovarišem odbornikom, ki so me z vso vnemo podpirali. Ako bi ne imel tako požrtvovalnih ljudi, ne bi bili danes na tem mestu, kot smo. Temu odboru, ki je z menoj vred zasedal mesta, gre prva zahvala, ki jo na tem mestu podajam, nadalje pa tudi vsemu članstvu. V kolikor želi kdo pojasnila na posamezne stvari sem pripravljen dati pozneje vsakemu odgovor.
Ker verifikacijski odbor še ni izvršil svojega dela se vzame poprej VI. točka dnevnega reda »Poročilo delegata središnega odbora«.
Tov. Leskovšek zahteva, da se ne sme iti iz dnevnega reda. Ker je to pred verifikacijo nemogoče, dobi besedo burno pozdavljen delegat središnega^ odbora tov. Aleksander Ilič, ki izvaja sledeče: Zakon je zopet v delu. V komisijo so odrejeni ljudje, ki imajo vpogled v naše vprašanje in v katerih imamo poverenje. Mi smo zahtevali Behmenov zakon, ki je bil do danes,
.anko rečem, ker sem bil pri vseh komisijah, najboljši. Povdarjati moram, da je do sedaj vlada okrnila vsak načrt tako, da je izšel pred skupščino ali v zakonodajni odbor čisto drugačen. Ljudje, ki danes delujejo pri načrtu, nam jamčijo, da bode projekt dober. Vprašanje pa je, kaj bo naredila vlada. Bodimo le složni, cla pokažemo 'moč in prisilimo vlado, da ne bo menjala svojih zahtev. Najvažnejše vprašanje je izvršena redukcija. V zakon moramo spraviti obnovo postopanja, ker ne sme ostati današnja redukcija, ki je škandalozna. Ljudje ne vedo, kaj jim je storiti. Središni odbor je že stavil zahtevo, da se delo specijalnih komisij ukine in vpelje ponovna revizija potom prvokištančnih sodišč. Pripravljene imamo v to svrho že tiskovine za pozive invalidov. Pri vas niso izdajala uverenj sodišča, temveč administrativne oblasti. Zato se vrhovno sodišče ne smatra kompetentnim revidirati postopanja upravnih oblasti. — V imenu središnega odbora prinaša najlepše pozdrave z željo, da bi bilo delo občnega zbora srečno, in rodilo mnogo uspehov. (Velik aplavz.)
Vrne se verifikacijski odbor. Tov. Bajželj čita zapisnik tega odbora, po katerem se je konstatiralo, da je bilo izročenih 42 pooblastil delegatov. Dospeli so delegati sledečih podružnic: Valnar Anton iz Ljutomera, Petelinek Jožef iz Konjic, Koželj Franc iz Moravč, Drofenik Ludovik iz Šmarja piri Jelšah, Jelen Ivan iz Polzele, Mlinar Andrej iz Cerknice, Jurjevčič Matija iz Metlike, Lakner Franc iz Črnomlja, Miško Matija iz Ormoža, Sever Ivo iz Šmarja pri Sevnici, Hajdinjak Anton iz Beltincev, Zdravko Rus iz Bleda, Petruša Anton iz Trebnjega, Rejc Hinko iz Boh. Bistrice, Kolenc Stanko iz Trbovelj, Prijatelj Josip iz Vel. Lašč, Pungatrnik Gregor iz Zagorja ob Savi, Fajgelj Rajko iz Slov. Bistrice, Rožič Vinko iz Gorja pri Bledu, Cresovnik Ivan iz Guštanja, Mir Matija iz Zg. Radgone, Anderle Franc iz Radovljice, Bokalič Franc iz Murs. Sobote, Metlika Ivo iz'Kočevja, Rangus Janez iz Št. Jerneja, Homan Pavel iz Vrhnike, Vodišek Jožef iz Jesenic, Štraus Karl iz Dol. Logatca, Gorenc Anton iz Mokronoga, Žabkar Ivan iz Krškega, Leskovšek Rudolf iz Celja, Lukane Peter iz Kranja, Srebrnjak Franc iz Selc nad Škofjoloko, Žerjav Anton iz Brežic, Zalar Josip iz Kostanjevice, Glinšek Ivan iz Kamnika, Novak Pavel iz Tržiča, Bajželj Jernej iz Ljubljane, Tinta Ivan iz Novega mesta, Škrabec Ivan iz Ribnice, Komelj Franc iz Ptuja, Grča Josip iz Dol. Lendave.
Štiri pooblastila in sicer: podružnice Gor. Radgona, Zagorje, ob Savi, Moravče in Ormož, brez številke. Ker v ostalem odgovar-jajo, jih je verifikacijski odbor odobril. Sporno je samo pooblastilo Janeza Rangusa iz Št. Jerneja, ki ni prijavljen kot namestnik izvoljenega delegata tov. Škrjanca. Po njegovem osebnem pojasnilu, da je bil na občnem zboru izvoljen za namestnika, so delegati izglasovali, da se njegov mandat sprejme.
Nato se razvije debata o poročilu izvršnega odbora. Prjavijo se k besedi tov. Leskovšek Celje, Mir Gor. Radgona, Bokalič M. Sobota, Štraus Logatec, Žabkar Krško, Žerjav Brežice, Tinta Novomesto.
Leskovšek vpraša, ako se debatira samo o letnem poročilu ali tudi o predlogih, ki so jih stavile podružnice. Na to povdarja, da se'je predsednik nadzornega odbora izrazil o poneverbah pri podružnicah. Naj se pojasni, kje se je to zgodilo? Na to graja, da je izvršni odbor izključil nekatere člane,’ katere izključitve nikakor ne morejo biti idealne. Izvršni odbor naj pokaže napredek ako ga more. Med tem pojasni tov. Benedik, da so se vršile malverzacije pri podružnicah Slovenjgradec, kjer so se potvorili računi za usnje in izvršila poneverba za
48.000	kron. V Sevnici in v Kranju je tajnik, ki je deloval pri obeh teh podružnicah, kasira 1 svote posebno od markic in jih pridržal. V Tržiču se je izvršil slučaj podoben, kakor v Slo-venjgradcu. V Črnomlju je tajnik pobiral za
se denar od članskih knjižic. V Cvetkovcih pa so si odborniki ustanovili iz posojila 3000.— Din sami za se trtnico, ki je nudila le njim korist, ne pa podružnici in članom. Leskovšek povdarja nato še enkrat, da je žalostno, da so se izključevali člani. Nato pa izjavlja, da ima s seboj pismena fakta, kako je deloval izvršni odbor posebno v denarnem smislu. Tov. Rus ga iz predsedniškega mesta poživlja, da poda vse nepravilnosti. Tov. Leskovšek se izgovarja samo, da ima dopis nekega in dj, >je bilo preveč trošeno in premalo napravljeno. — Izvršni odbor je imel pravila, koliko sme porabiti, da pa je prekoračil meje. Tov. Rus: ni še faktov.
Tov. Štefe. Leskovšek pravi, da ima konkretne podatke. Zahtevam, da vse poprej iznese, drugače ne odajam svojih poslov v roke drugemu kot sodišču. Med tem je nastal pri poslušalcih v dvorani nemir in tov. Rus jih je pozval k redu ter rekel, da bo v nasprotnem slučaju sicer neljubo napram svojim tovarišem poslušalcem moral rabiti silo. Tov. Leskovšek izjavi ogorčen, da ni pričakoval, da bi se izražalo tako, da bi se njega žalilo, kakor je storil sedaj tov. Rus. Z grožnjami in bajoneti se ne preganja, zato se raje odstrani.
Tov. Žabkar: To ni na mestu za zastopnika podružnice. Saj mu je dovoljeno navesti proti vsakemu vse. Ker je bil tovariš Leskovšek le preveč užaljen, je predlagal tov. Štraus, naj predsednik občnega zbora tov. Rus ponovi svoje besede, da zbor razsodi, ako ima tov. Leskovšek povod biti užaljen. Tov. Rus ponovi: Rekel sem, da naj tovariši poslušalci ostanejo' mirni, sicer bom neljubo rabil silo. Delegati izjavijo soglasno, da to ni žalitev in je bil izraz napram zadržanju poslušalcev potreben. Kljub temu se je tov. Leskovšek odstranil med poslušalce.
K poročilu izvršnega odbora se oglasi tov. Mir in zahteva imena izdanih podpor. Tov. Sterle čita imena in zneske. Na nadaljno zahtevo tov. Mira glede posojil sklenejo delegati, da se čitajo samo zneski izdanih posojil.
Tov. Bokalič izjavi, da se trafike niso podeljevale točno po predlogih podružnice in so ostali brez pomena nekateri sklenjeni reverzi.
Tov. Krušič pojasni postopanje s podelitvami trafik, pri katerem odločuje financa.
Med govorom prispe v dvorano burno pozdravljen častni član udruženja g. dr. Fran Jež, odvetnik iz Beograda in bivši načelnik invalidskega oddelka v ministrstvu za socijalno politiko.
Nadalje razjasni tov. Krušič postopanje pri predlogih udruženja za trafike, da se v malenkostnih slučajih, kjer svota dohodkov ni velika, izvrše kar potom izvršnega odbora ter postopanje, ki ga je imel izvršni odbor za pridobitev procentov od nezaščitenih trafikantov.
Tov. Bokalič zahteva, da se v proračunu p viša postavka za posojila na 100.000.— Din in naj se upoštevajo v prvi vrsti prosilci iz Prekmurja, katerim se bo dodelila od agrarne reforme zemlja.
Tov. Štefe stavi pomisleke radi tega, ker je treba dobiti nato vire dohodkov.
Tov. Rus pripominja, da sicer finančni pravilnik predpisuje, da gre polovico čistih dohodkov za podpore. Posojila pa niso podpore, ker pridejo nazaj v blagajno. Bolje je, da zniža podpore in zviša posojila, ker bo to večjega gospodarskega pomena.
Tov. Sterle pojasni, da je sedaj za 70.000 Din prošenj poleg tega pa prosi samo ena podružnica za 20.000 Din, zato bi zvišanje za bodoči čas ne imelo dosti koristi.
Tov. Benedik povdarja, da imenuje finančni pravilnik samo posojila in nobenih podpor, zato bi se lahko mesto postavke za podpore otvorila samo za posojila. Predlaga tudi, da se da izvršnemu odboru možnost odločanja o posojilih.
Tov. Bokalič predlaga naj se vsota, ki je v sedanjem proračunu, votira samo za poljedelce, kar pa potem manjka še do 100.000.— Din pa za druga posojila. Ta sklep se preloži k debati o proračunu.
Tov. Bajželj izjavi, da je imel on, ki je v Ljubljani v stalnem stiku z izvršnim odborom dosti vpogleda v njegovo delovanje in mora trditi, da se je močno trudil. Članstvo se tega ne zaveda v polni meri, pač pa samo očita. Priporoča izpremembo pravil ter da naj se voli v odbor može, ki razumejo delovati. Predlaga, da se izreče izvršnemu odboru absolutorij s pohvalo.
Tov. Rus da na glasovanje, predlog za absolutorij s pohvalo, za katerega glasujejo vsi delegati razun tov. Leskovška iz Celja in Laknarja iz Črnomlja.
Ker se čuti tov. Štefe z odborom vred po absolutoriju prostega, predlaga, da se prečita dokument, ki lahko zbriše vse, kar je naperjeno in kar se domneva o izvršnem o£boru.
Tov. Rus prečita revizijski poročili g. vel. župana in središnega odbora o izvršenih revizijah poslovanja izvršnega odbora. S tem je debata o očitkih napram izvršnemu odboru končana.
K besedi se je oglasil delegat izvršnega odbora iz Zagreba tov. Fačini. Izrazil je pozdrave iz Hrvatske, Slavonije, Medjimurja in Istre. Nadalje je govoril: Vidim, da bi ne mogli dobiti boljših ljudi na čelo odbora, kakor so bili. Najgrše je, da je hotel neki delegat iznesti napram izvršnemu odboru očitanja, ko je bil pa pozvan, se ni upal reagirati. Bodite uvijeni, da so vaši tovariši z nami vred napravili najboljše delo. Oni niso krivi, da ni zakona, najmanj je pri tem kriv izvršni odbor iz Ljubljane, ki je najbolje delal, kar se tiče uprave vaše organizacije. Bil sem v odboru v Beogradu in v Zagrebu, a tako urejenega poslovanja skoro nisem videl. Pri nas smo jačji v članstvu in po teritoriju, a organizatorično smo na nižji stopnji. Nobenih očitanj v vprašanju vojnih žrtev ni kriv ta izvršni odbor in ne celokupno udruženje, ki bo edini rešitelj iz tega mizernega stanja. Poživljam vas na edinstvo, da završimo svojo legalno borbo. (Burno ploskanje).
Tov. Rus predlaga izvolitev kandidativnega odbora. Predlagani in izvolejni so bili: tov. Metlika, Žabkar, Vodišek, Štraus, Bajželj in Leskovšek. Ker pa zadnji ni sprejel, je bil postavljen mesto njega tov. Anderle.
Občni zbor je bil začasno prekinjen, da so se mogle kandidativnem odboru predložiti kandidatne liste. Najpreje so se razdelili listi delegatom za izvolitev predsednika. Kandidativni odbor je pobral listke in izvršil skrutinij. Volili so vsi delegati in bivši odborniki izvršnega odbora.
Izid glasovanja je bil sledeči: Dve glasovnici sta bili prazni, 49 glasov je dobil tov. Matko Štefe in 1 glas tov. Stanko Tomc. Izvoljen je bil torej za predsednika
izvršnega odbora tov. Matko Štefe. Kandidativni odbor je predložil še listo ostalih odbornikov in sicer tovarišev: Benedik Slavko, Krušič Franjo, Sernec Mihael, Sterle Ivo, Tomc Stanko, Peček Janez. Končnik Rudolf, Dornik Vinko, Lebar Albin, dr. Ernest Turk in Bevc Albin. Nadzorni odbor: Osana Mirko, Mlekuž Vekoslav in Plehan Mirko; namestnika: Mirtič Josip in Marinko Ivo. Predlagani odbor je bil soglasno izvoljen. Na to se je občni zbor prekinil do 3 ure popoldne.
Popoldne ob 3 uri otvori novoizvoljeni predsednik tov. Štefe .zopet občni zbor. Povedal je, da se bo vršil prihodnji Središni kongres v Skoplju in da je treba izbrati ter izvoliti delegate, katerih imamo iz teritorija 10 in Izvršnega odbora 4.
Tov. Žabkar: predlaga, da se izbere iz Štajerske 4, iz Gorenjske 3 in Dolenjske 3 delegate.
Tov. Leskovšek: pa predlaga, da se jih Izbere po številu članstva. Pojasni se mu, da to po sedanjih pravilih ne gre, pač pa je Ivršni odbor stavil tak predlog k spremembi pravil.
Predlog za delegate podružnic je stavil tov. Metlika. Imenoval je za Ljubljano delegata tov. Bajželja in namestnika Tomšiča. Za Maribor delegata tov. Krepka in namestnika tov. Geča. Za Krško delegata tov. Žabkarja in namestnika tov. Kolešnika, za Bled delegata tov. Rusa in namestnika tov. Gogala. Za Kočevje delegata tov. Metlika, namestnika pa iz Novega mesta tov. Tinta. Za Jesenice delegata tov. Vodiška, namestnika tov. Žena. Za Celje delegata tov. Janca namestnika tov. Ravnika. Za Ptuj delegata tov. Komela, namestnika tov. Berliča. Za Guštanj delegata tov. Čresovnika, namestnika tov. Gačnika. Za Mursko Soboto delegata tov. Bokaliča, namestnika pa iz Dol. Lendave tov. Grčo.
Delegate izvršnega odbora za kongres prepusti skupščina, da jih imenuje takoj sam Izv. odbor. Predlagani so bili: Delegat tov. Štefe, namestnik Benedik, delegat tov. Krušič, namestnik Mlekuž, delegat tov. Sterle, namestnik dr. Turk, delegat tov. Osana, namestnik tov. Tomc. Vsi prednavedeni delegati podružnic in izvršnega odbora so bili soglasno izvoljeni.
Tov. Leskovšek predloži pismeno izjavo tov. Janca in Ravnika, da ne sprejmeta izvolje-
nih mest za delegate. Po predlogu tov. Rusa se izvolita za Celje naknadno mesto prednavedenib za delegata tov. Jenko, za namestnika pa tov. Frelih.
K govoru se priglasi burno pozdravljen g-dr. Jež. Izvajal je sledeče: Žalosten sem zasedel v Beogradu vlak, ko sem odhajal na vašo skupščino in sicer zato, ker vidim koliko truda ste imeli za dosego poboljšanja vašega vprašanja, a do sedaj zaman. Ne morem Vam govoriti o onih za vas veselih poročilih, kakoršnih si vsi želite. Imate organizacijo, ki je ena prvih v državi. Slovenija pa ima še posebej tako urejeno organizacijo, kakoršnih pri nas drugod nimajo vojne žrtve. Ne mislim opominjati ali grajati tovarišev iz drugih pokrajin. Saj živim sam v Beogradu in vidim, koliko se deluje, ali mogoče je Slovenec vendar nekoliko bolj sposoben za organizacijo. Zadovoljen sem, ko vidim organizacijo Slovenije v povoljnem stanju z jasno začrtano potjo. Pridružujem se popolnoma delegatu iz Zagreba, ki je pohvalil vse to delovanje. Poznam ves napor celokupnega udruženja za zakon. Šest let se samo korigira in vprašanje izravnava z izdela; vo samih projektov. Niti vaš odbor, niti centralu* in drugi niso krivi tega stanja. Da stanovsko vprašanje zavist v prvi vrsti od vas, je v bistvu res. Čimveč boste pokazali organizacije, tem boljša moč boste. Zakona sicer sami ne boste nikdar izglasovali, ker za to so drugi faktorji, ki do danes še niso pokazali svoje volje, tako, da pravijo prijatelji iz zunanjih držav, da pri nas skoro izumira čut. Pod prejšnjo vlado ste izdelali načrt, o katerem sami pravite, da je bil načrt vašega središnega odbora. Čudno je, da je prišel v to komisijo predsednik vašega središnega odbora šele po intervenciji iz Najvišjega mesta. Od njega boste zvedeli, kako si zamišlja komisija rešitev vašega vprašanja-Danes še ne more nihče nič reči, ker komisiju še dela. Drugi teden pa bo imelo ministrstvo za socijalno politiko sigurno že gotov načrt. Zato danes ne moremo še nič vedeti, kako misl* vlada popraviti krivične redukcije. Tudi Slovenija je močno prizadeta z redukcijo in storjena je velika nepravilnost. Dozdeva se mi, da komisija za predelavo načrta invalidskega zakona zastopa zopet stališče o delitvi invalidov na štiri kateg. in bi tako odpadli procenti. Postavke za pokojnino hočejo znižati bolj, kakor jih je predvideval poprejšnji načrt. Veselo pa je dejstvo, da se je vašemu predsedniku posrečilo prepričati odločilne faktorje, da se brez priznavanja invalidske organizacije vprašanja ne da reševati’ Narodnemu fondu, kateremu bi se po prejšnjeU* načrtu poverilo vse oskrbovanje vojnih žrtev sU misli sedaj prepustiti samo gotove vrste materi' ieinega podpiranja, vse druge določbe, ki jd* omenja posebno v prvih odstavkih sedanji začasni zakon n. pr. zdravljenje, šolanje itd. p*1 bodo ostale še nadalje v upravi administrativnih oblasti. Motivi prejšnje vlade so bili, da bi ik bilo vse v uradniških rokah, ki so vezane vsle" pomanjkanja kreditov. Za to se je mislilo invalidsko vprašanje izročiti lastni upravi Narodnega fonda, v katerem naj bi imele tudi vojne žrtve same soodločevanje. Sedanji zakonodaja!^ pa misli dati pod Narodni fond samo takozvaik socijalne pomoči. Vaši zastopniki naj gledajo, d*1 se vnese čimveč vašnih zahtev v novi projekt) ter naj se brigajo za boljše dohodke Narodnem^ fondu.' Čuje se,' da izgleda pri ministru finam boljše razpoloženje za povišanje dohodkov Narodnemu fondu. Glavno pa je, kar ne smete iz’ pustiti izpred oči, da z bodočim zakonom P°' pravite delo sedanjih specijalnih komisij. Boji*11 se, da ne bi naleteli na zapreke ako pomislio^.' da lahko naletite pod sedanjo vlado na ljudi, k’ so sprejeli nesrečni čl. 35 zakona o dvanajstih?11 in bi imeli sedaj še enake utise. Govorilo se j?’ da je mogoče kakih par sto neupravičenih vol nih žrtev, potem so pa napravili polagoma tiso^ in tisoče in zazdelo se je, da je država os kock vana za ogromne milijone. Zato so napravili, jk nesrečnih navodilih, ki so jih imele komisije. Tj je danes od prbližno 300.000 vživalcev pokoj?*’ ustavljenih 40—50.000 in to popolnoma krivio*?' To pomeni kolosalno sumo, ki je na ta način ??. padla. Del Hrvatske je manj trpel, na redukc** ’ ker je bila tam boljša komisija. Strahovito ud® jene pa so Dalmacija, Črna gora, Bosna in H cegovina. V Bosni n. pr. je bilo po statistiki li 31.000 vojnih invalidov, a dvomim, da ji*1 * ostalo še zaščitenih 4—5000. Ako hočete f® stanje radikalno popraviti, bi ne bilo čati obnovitvenega postopanja, ker bi to traJ . še leta in leta. Edina pot bi bila, da z kod0?^ zakonom vrnete celo stanje v prejšnji poloZ
to je, da ee ukine vse delo specijalnih komisij. Vsi predmeti bi se morali izročiti rednim sodiščem. Dokler sodišče ne izreče odločbe, bi se morale vse pokojnine naprej izplačevati po starem zakonu. Ko dobite v roko projekt, boste videli, ako ga morete vzeti za tem°lj ali ne. Gotovo se bo našel takrat tudi kdo od vas v Beogradu. Ako bo rabil mojih nasvetov in pomoči, sem mu rade volje na razpolago. Vesel bom, ako bom videl, da ste dobili zares pošten in pravičen zakon. Vidim, da ste v vašem proračunu rezervirali tudi gotovo vsoto za zadrugarstvo. Sicer ne vem, koliko je napredovalo to vprašanje od lanske ankete, pri kateri sem bil z vami navzoč. Stvar je težka, toda rečem vam, da vas pelje vsak dinar bližje ideji, katera bo najboljša. Danes imamo že našo Zemunsko zadrugo, ki je pričela delati in zadrugarji pristopajo. Prepričan sem, da bomo imeli sijajen rezultat. V Sloveniji imate dobro izučene invalide, ki se morajo potikati brezposelni okrog. Kdor ni navezan ravno na košček slovenske zemlje, naj gre v Zemunsko delavnico, da si zasigura stanje in spravi pod streho družino. Ne agitiram, toda prosim le, naj vsak malo razmisli kako se more ukoristiti od svojega lastnega dela. Končno vas prosim, da imejte sleherno vojno žrtev v svoji organizaciji, kogar pa slučajno ne morete pridobiti, pa glejte vseeno nanj, da tudi njemu pomagate. — Burno ploskanje.
Tov. Štefe se zahvali za krasne besede.
Na debato pride bodoči proračun.
Tov. Rus predlaga, da se debatira samo o spremebi točke za posojila, ki naj se poviša na
150.000	Din. drugače pa je proračun popolnoma dober.
Tov. Benedik stavi k temu pomisleke vsled tega, ker govori finančni pravilnik, da se sme ta postavka določiti po stanju polovice vsakoletnega salda. To potrdi tudi tov. Ilič iz Beograda.
Tov. Benedik je za to, da bi se votiralo za posojilo 100.000 Din. ako pa bo središni odbor dovolil, se bo pa potem naknadno še določilo
50.000	Din. Na to formulira tov. Metlika pismen predlog glede posojil, ki se glasi: Za posojila se določi 100.000 Din. Izvršni odbor se pooblašča, da zaprosi središni odbor, za naknadni kredit za posojila na račun celokupnega salda in sicer za znesek 50.000 Din. Če se naknadno dovoli še teh
50.000	Din., tedaj izvršni odbor določi za posojila invalidov, ki dobe zemljo od agrarne reforme 80.000 Din., v nasprotnem slučaju pa 45.000 Dinarjev od prvotnih 100.000 Din. Ta predlog se sprejme soglasno.
Tov. Krušič prosi, naj obč. zbor določi maksimum za posojila.
Predlagali so maksimum tov. Straus 5.000 Din tov. Tinta 3.000 Din tov. Krušič pa 2000 D. Tov. Krušič utemeljuje svoj predlog s tem, da je preveč prosilcev in bi se moglo na ta način vsakemu nekoliko pomagati. Predlog tov. Štrausa za 5.000 Din kot prvi je bil sprejet.
Na to je bil soglasno sprejet ves ostali proračun.
Odbor za pretres predlogov je sestavil zapisnik, katerega je čital tov. Benedik. Glasi se sledeče:
Zapisnik odbora za pretres prošenj, predlogov in pritožb, sestavljen ob priliki obč. zbora
I.	O. U. R. I. v Ljubljani.
Za predsednika odbora je bil izvoljen tov. Vodišek, za tajnika pa tov. Benedik.
Odbor je prebral in vzel v pretres sledeče spise in stavlja obč. zboru predloge:
1.	Predlog ljubljanske podružnice št. 6955 za intervencijo pri ministrstvu za socij. politiko, da vzame pri letošnji sestavi proračuna v poštev postavke za izplačilo vseh zaostalih pokojnin. To naj se zahteva z resolucijo.
2.	Predlog iste podružnice, da plačujejo nezaščiteni trafikanti eno do dve petine kosmatega donosa podružnicam. Odbor predlaga, naj se izvršni odbor zato zavzame pri finančni upravi.
3.	Podružnica Trebnje opr. št. 6827 predlaga, da naj deli brezobrestna posojila I. O. Iste predloge ima podružnica Bled opr. št. 7096 in Krško opr. št. 6883.
Predlog odbora je, da bi bilo umestno te predloge upoštevati iz sledečih razlogov: Sklep zadnje ankete ovira delo izvršnega odbora ter mu veže roke, da ne more reševati prošenj.
4.	Predlog podružnice Krško, da^se iz proženja I. O. nakaže revnejšimi podružnicam izdatnejše podpore. Odbor stavi predlog občnemu zboru, da I. O. obdrži denar še nadalje in. v lastnem delokrogu deli podpore. Iz poročila nadzornega odbora je razvidno, da denarja, ki
je last vseh invalidov, posameznim podružnicam ne moremo zaupati. Ko se je prvi monopolski fond razdelil med podružnice, se je konštati-ralo, da denar ni bil uporabljen tako, da bi bilo članstvu pomagano. Članstvu je za daljšo dobo bolj pomagano do eksistence z brezobrestnimi posojili, kot pa v slučaju, ako denar razdelimo. S praznimi blagajnami je vsako delo nemogoče.
5.	Predlog iste podružnice, da naj se izdajajo članske knjižice brez fotografij.
Občni zbor naj ta predlog ne upošteva in ga tudi ne more, ker obstojajo zato predpisi za celo udruženje.
6.	Podružnica Bled opr. št. 7076 protestira proti krivični redukciji in zahteva, da se da prečanskim invalidom možnost obnove postopanja za zopetno pridobitev obiležja in da se jim da iste pravice kot v Srbiji in Črni gori. Vztraja na tem, da naj služi za podlago novega načrta invalidskega zakona takozvani Davido-vičev načrt. Zahteva tudi, da se izroči uprava (Narodnega fonda udruženju. Protestira proti zlorabi udruženja v politične namene in obsoja postopanje nekaterih članov. Protestira proti krivični razdelitvi sto milijonskega kredita.
Prdlog. Vsi ti protesti in predlogi naj se vpoštevajo pri resoluciji.
7.	Predlog iste podružnice, da naj se prepusti razdelitev podpor samo podružnicam, ki naj dobe zato sredstva od I. O.
Gede tega je odbor istega mnenja, kakor pri predlogu podružnice Krško. Podružnica Bled predlaga dalje, da se poviša v proračunu postavka za brezobrestna posojila na 1150.000 Din. Rešeno pri debati za proračun. Glede predlogov formalnosti pri podeljevanju posojil se pripomni, da so vse točke zapopadene v finančnem pravilniku. Podružnica Bled prdlaga tudi, da ostanejo vsi prispevki dobrotvorcev podružnicam. Predlog se ne more upoštevati, ker je tozadevno že sklenila plenarna seja v Beogradu, da prispevajo podružnice od vseh v ta namen izplačanih zneskov v blagajno S. O.
8.	Predlog podružnice Gor. Radgona opr. št. 6878, da ji občni zbor podeli posojilo 25.000 Din, da bi podružnica v svojem delokrogu priznavala posojila članom.
Odbor je predlog odklonil, ker je že itak padel sklep, da deli brezobrestna posojila samo L O. Podružici se pa nasvetuje, da napoti kompetente na I. O. Ista podružnica prosi, da se ji povrnejo potni stroški za delgata, ki se je udeležil ankete dne 28. avgusta m. 1. — i. 0. ji svoječasno potnih stroškov ni mogel poravnati, ker je podružnica prepozno predložila račun. Odbor je mnenja, da se prošnji ugodi.
Glede predlogov podružnice Sevnica opr. št. 6877, je odbor mnenja, da pridejo v resolucijo.
Podružnica Ribnica predlaga v vlogi 6788, da naj se I. O. zavzame, da bodo tudi vdove deležne trikratne polovične vožnje in da se izposluje invalidom krošnjarjem! dovoljenje, da bodo mogli svojo robo razprodajati tudi v Avstriji.
Odbor predlaga, da se I. O. zavzame za to, da bo Središni odbor pri sestavi osnutka novega invalidskega zakona izposloval vojnim vdovam iste ugodnosti kot invalidom. Glede izpo-slovanja dovoljenja za krošnjarenje je odbor naziranja, da naj podružnica v lastnem delokrogu podvzame to akcijo in zainteresira tudi lokalne faktorje ter zahteva tudi od lastnih poslancev intervencije, ker niso pri tem tangirani samo invalidi. I. 0. bo od svoje strani to akcijo tudi podpiral.
9.	Podružnica Celje stavi predloge glede (načrta invalidskega /(zakona slično, kakor podružnica Bled. Dalje preprečitev beračenja invalidov, potem, da se društvena pravila spremenijo v toliko, da bodo delegati izbrani po proporcu članstva in da se izda nadpreglednim komisijam, ki trdijo, da nimajo sedaj po izvršeni reviziji od strani specijalne komisije nobenih navodil za postopanje pri nadpregledih, nova navodila in izposluje dovoljne kredite sa vpoklic invalidov k nadpregledu in k superre-vizijskim komisijam. Končno zahteva, da se mora delegatom po izvršenem občnem zboru takoj povrniti potne stroške.
Odbor predlaga sledečo rešitev: 0 situaciji glede zakona je podal informacije delegat S. O. Vzlic temu, da je I. 0. že opetovano opozoril oblasti, da odpravijo beračenje, se I. O. ponovno nalaga, da vztraja nadalje pri svoji zahtevi. Predlogi glede preglednih komisij pridejo v resolucijo. Za določenje delegatov po proporcu je bilo že pojasnjeno, da I. O. stavlja enak pred-
log k spremmbi pravil. Potnih stroškov se no more takoj povrniti, ker tehnično to ni izvedljivo. Delegati zahtevajo na eni strani točnost računov, dočim zahtevajo, kadar so sami tangirani od I. O, da popušča.
Zapisnikar: Benedik L r., Peček 1. r., Vodišek 1. r.
Celokupni zapisnik se soglasno sprejme.
Tov. Homen omenja, da je minstrstvo trgovine podelilo neko koncesijo samo na spričevalo uradnega zdravnika osebi, ki sicer ni zaščitena po invalidskem zakonu, dobila pa je koncesijo kot invalid. Revnimi trafikantom naj se ne predpisuje toliko davkov, zviša pa naj se jim dohodek od prodaje tovornih listov.
Na prošnjo tov. Krušiča pojasni g. dr. Mrak stališče invalidskega odseka glede obdržanja nepotrjenih reducirancev v zavodih. Pojasnil je, da se onih, ki so bili vsled specijalnih komisij iz zavodov od reedukacije odpuščeni ter onih, ki žele, čeprav so predlagani za redukcijo, na novo vstopiti v zavod in učenje, ne sme sprejeti oziroma obdržati. Le dotične, ki so v zavodu, pa še niso bili odpuščeni, se sme obdržati kljub temu, ako so predlagani za redukcijo.
K temu pripomni tov. Straus, da je žalostno, ker reducirajo invalide ljudje, ki so naše krvi. Madžarom bi tega ne zamerili. To ni nobena pravna pot, ker ljudje niso bili pred komisijami. I. O. naj redukcij ne prizna.
Tov. Krušič . Pri invalidskem! odseku leži stotine nerešenih prošenj. Mesto dva milijona je dobil invalidski odsek kredita v celem letu samo 250.000 Din in še to na posredovanje zastopnikov L 0. Nadaljnih 250.000 Din je mini-srstvo samo obljubilo, a ne izplačalo. Zahtevamo, da se pošlje milijon dinarjev, za katerega je tudi osebno zaprosil g. vel. župan. Treba je, da I. O. podvzame energične korake za izposlo-vanje te svote.
Na to je bila prečitana sledeča Resolucija.
Delegati, zbrani iz cele Slovenije polnoštevilno na rednem občnem zboru I. Q. v Ljubljani dne 25. marca 1925 zahtevajo:
1.	Da sprejme Narodna skupščina v sedanjem zasedanju invalidski zakon po načrtu, ki je izdelan z našimi udruženjem.
2.	Da se ukine vse delo specijalnih komisij z novim invalidskim zakonom in se izroči revizija uverenj vseh vojnih žrtev tukajšnjim rednim sodiščem, ter prepusti možnost pritožb na vse sodne instance. Dokler pa sodišče ne izreče končne razsodbe o upravičenosti do pokojnin, se mora izplačevati vsem reducirancem nemoteno naprej stara pokojnina.
3.	Da se z zakonom o dvanajstinah zasigura vse potrebne kredite za izplačilo zaostalih pokojnin in doklad, kakor tudi za bodoče redno izplačevanje vsem, tudi predlaganim za redukcijo. Treba je zasigurati kredite tudi za vse druge ugodnosti po invalidskemu zakonu.
4.	Da se povišajo procenti trafikantom vojnim žrtvam.
5.	Polovična vožnja se mora dovoliti tudi vojnim vdovam in sirotam v taki obliki, kakor invalidom.
6.	Treba je takoj omogočiti redno poslovanje nadpreglednih in superrevizijskih komisij in jim izdati za postopanje potrebna navodila, da poslujejo ne glede na odločbe specijalnih komisij.
7.	Da se izvede čimpreje agrarna reforma in prepusti invalidom iste ugodnosti, kakor jih imajo dobrovoljci.
8.	Uprava Narodnega fonda naj se prepusti udruženju v soodločevanje, da more kontrolirati premoženje vojnih žrtev. Narodnemu fondu naj se prizna isti delokrog, kakor ga je predvideval Davidovićev načrt.
9.	Zabraniti se mora vsaka redukcija vojnih žrtev iz državnih služb in se jim mora priznavati pri sprejemanju v službe prvenstvena pravica.
10.	Vojne žrtve je treba oprostiti vplačevanja invalidskega davka.
11.	Trafikantom vojnim žrtvam je treba nuditi v novem stanovanjskem zakonu zaščito glede lokalov in sicer proti izrabljanju pri najemnini ter glede odpovedb.
12.	Zgradba na Mirju v Ljubljani, last bivše Komisije za vračajoče se vojnike, naj se prepusti takoj v last izvršnemu odboru za zadružne namene.
13.	Finančna prokuratura mora uposliti pritožbe proti takim sklepom sodišč o pokojninah, pri katerih so utemeljitve jasne.
14,	Dograditi je treba zdravilišče na Golniku, ki je že do malega gotovo in nakazati za to primerna sredstva.
16. Konštatirajo, da so rešenja o ustanovitvah pokojnin in po predlogih specijalnih komisij za redukcije protizakonita, kakor tudi vsa rešenja o ustanovitvi drugih ugodnosti po invalidskem zakonu, in zahtevajo, da se krivice popravijo.
Predlagana resolucija je bila soglasno sprejeta z naročilom, da jo I. 0. pošlje vsem merodajnim oblastem in faktorjem.
Končno so bile določene še dnevnice delegatom, nakar je predsednik tov. Štefe s pozdravom in pozivom na energično delo zaključil občni zbor ob 17. in V2 med vzklikanjem >Ži-vela invalidska zavest«.
Overovatelja zapisnika:
Straus 1. r. — Žabkar 1. r.
Pozdrav Iz Slavonske Požege.
Draga Braćo! — Ratni Invalidi, udovice i siročad naše divne Slovenije!
Glasom Vojnog Invalida od 9. omj. broj 4 doznasmo, da Vi dne 25. omj. obdržavate svoju godišnju redovitu glavnu skupštinu, na koju bi i mi rado odaslali svoga izaslanika, da istu posjeti, prouči Vaš rad in napredak, te osobno^ u ime sviju nas srdačno Vas pozdravi, ali na žalost, u pomanjkanju financijalnih sredstava, te zaprečenošću našeg predsjednika, nemoguće nam je to učiniti.
Za to ovim putem, u kratku rečeno pozdravljamo Vas, kao naše najbliže ratne drugove, te ratne žrtve krvavog svjetskog rata, kao našu po Bogu braću, naše prijatelje i znance drage Slovence.
Pozdravljamo ratne udovice in siročad majke i djecu naših drugova mučenika i patnika, a njihovih hranitelja i zaštitnika koji ostaviše svoje tužne kosti, te izmučeno tjelo na bojnome polju. Slava im!
Unapred znademo i kao da Vas vidimo, da će Vaša glavna skupština velebna i dostajan-
stvena biti.	.	_ .
Vi jedini znadete misliti, znadete cjeniti 1
podupirati svoju organizaciju.
U Vas je svjest, marljivost i volja za rad, jer Vi gledate spas od gospodina Boga i samoga
S©t)0.
Vi se neobazivate na vodstvo naše, ne čekate mrvica od oni ju, koji o nama i Vama tako rekuć nikakova računa nevode, a niti pomoći potrebite davaju, osim Vi stupate napred, ulazite u kolotečinu Veliki kulturni i prosvjetljeni naroda i njihovi ratni žrtava.
Ne vidimo ali čujemo, da ste mnogo posh napred, stekli zasluga i priznanja medju ratnom sirotinjom, jer Vaše organizacije idu napred, cvatu a Ijepi plod davaju, a nase tužne u crno zavijene na rubu propasti.
Zato mi takove organizacije pozdravljamo i kažemo kao Hrvati budite nam na pomoć, budite nam primjer, slika i pobuda na buduči naš rad volji i strpljenju, oko stvaranja novih naših Invalidskih organizacija, jer jedino nama u njima stoji pomoć zaštita i obrana.
Velikim mukama, naporima i nevoljama, koje smo do danas podnjeli, doživismo, da naše ratne žrtve, gladnju, goli i bosi hodaju, samo-ubijstvo počinavaju, umiru od gladi, a neki od velike bjede siromaštva počinjavaju prostu
kradju.	,	, .
Braćo Slovenci! Žarko sunce pravde, koje nad nama dnevno sja, kada gleda dnevno, naše kosture, izmučena nakazna i bolestna tjela i gladna, mora da proplaće i sažaljeva nas kao nevine žrtve svietskog krvavog rata.
Boli nas silno, a mislimo i Vas, kada gledamo znademo i čujeme, da naš muko trpni ratni narod, rado i bez prigovora već više godina Invalidski porez plaća, a time nama potrebitu podporu doprinaša, ali kuda taj novac prolazi, to znadu oni koji s njima razpolažu.
Znademo i to, da Vi i mi, kao sva Braća ratni mučenici naše cjele države, gorku muku muče, i ovo već nenodnosivo stanje stavlja nas u očaj, i vidimo, da nas valjda već nitko ne voli, neće da gleda a ni podupire, osim evo u kratko vrme izbačeni smo iz čovječjeg društva.
Nećemo dalje da Vaše duše uzbudjujemo, osim ćemo zaključiti i pri zaključku reči. Strogo osudite nemar oniju, koji su nam skrivili, da mi ovakove muke patnje i nepravde evo već sedma godina trpimo i podnašamo.
Strogo osudite one, koji nam do danas potrebitog, čestitog i pravednog Invalidskog zakona donjeli nisu.
Vi pokazujete volju za rad i napredak, jer Vaše organizacije mar i teško sastavljene, ali ipako cvatu i doprinašaju plod, ali naše trnje siju a kupinu beru, za to nadalje i mi Hrvatski Invalidi, želimo da Vas sljedimo, u Vama vjerna druga madjemo, a za sada kažemo, da ste nam Zdravo ratni drugovi Braćo Slovenci.
Odbor.
ZAHVALA NJEGOVEGA VELIČANSTVA!
Izvršni odbor je prejel sledeče pismo iz dvora: Gospod Matko Štefe, predsednik skupščine invalidov Ljubljana.
Njegovo Veličanstvo kralj se srčno zahvaljuje za pozdrave, poslane v imenu invalidov Slovenije, zbranih na letni redni skupščini.
Šef kabineta, Polnomočni Ministar«
Podpis.
Prejeti brzojavki.
Po sklenjenem občnem zboru je izvršni odbor sprejel sledeči brzojavki:
»Soglašamo s sklepi občnega zbora, želimo istemu obilo uspehov ter pošiljamo vsem navzočim tovariške pozdrave«.
Podružnica Maribor.
»Vsled nujnih razogov zadržan prisostvovati občnemu zboru, pošiljam pozdrave vsem zbranim zastopnikom udruženja ter jim kličem na delo za ubogo invalidsko rajo. Brez dela in truda ni uspehov in zmage«.
Anton Krepek, Maribor.
Naše gibanje.
Občni zbor ljubljanske podružnice.
Ljubljanska podružnica je imela dne 22. marca t. 1. svoj redni občni zbor v veliki dvorani Mestnega doma. Da se je članstvo zavedalo pomena in važnosti občnega zbora, je pokazalo s svojo nepričakovano veliko udeležbo, ki je v veliki meri nadkriljevala vse prejšnje. Navzočih je bilo do 350 članov in članic, število, katerega mora biti človek vesel. Vesel zlasti zato, ker so skušali nekateri člani iz raznih namenov zanesti med člane nezaupanje in mržnjo, ki naj bi rodila spore in razdor v organizaciji. A zmagala je zdrava razsodnost, članstvo se je hotelo samo prepričati o resničnosti zlobnih podtikanj in je ubralo edino pravo pot na občnem zboru.
Zborovanje je otvoril podpredsednik tov. Bajželj, ki je v kratkem govoru pozdravil udeležence zbora. Policijsko ravnateljstvo je zastopal g. dr. Devescovi, izvršni odbor pa sam predsednik tov. Štefe. Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen tov. Tomšič. V stvarnem govoru je obrazložil razvoj našega vprašanja, pokazal nam v pravi luči krivce naše bede in nas ob enem opozoril, da smo mnogo pripomogli 4° tega žalostnega stanja mi sami, ker smo pozabljali na naše dolžnosti in organizacijo ter mesto da bi jo jačili in podpirali, slabili in ji jemali potreben ugled in zaupanje javnosti in nas samih. Predočil nam je nujno potrebo, da si na vršečem se občnem zboru položimo čiste račune, da izločimo vse, kar je nezdravega in začnemo z novimi silami voditi borbo za zboljšanje našega položaja. Končno je pozval navzoče, da se brezpogojno podvržejo društveni disciplini in s svojo stvarnostjo ohranijo red in mir. Njegovemu odločnemu nastopu in zavednosti članstva je pripisovati zaslugo, da*je poteklo zborovanje v vzornem redu.
Po govoru tov. Tomšiča so bila prečitana odborova poročila. Iz teh poročil smo spoznali, da je podružnični odbor kljub dejstvu, da so se mu skoro ves čas njegovega poslovanja metala polena pod noge, vrši svojo dolžnost v polni meri in našo organizacijo privedel do take popolnosti, da lahko služi tovariškim organizacijam za vzgled. Uspehi njegovega požrtvovalnega dela so se dejansko pokazali^ v. podeljevanju podpor revnim članom in članicam v znesku nad Din 18.320. — Pokazali so se tudi v ugotovitvi premoženja podružnice v znesku Din 15.670.86, katera vsota se je povečala od lanskega leta za Din 4740.83.— Pokazali so se dalje pri zastopanju pravic vsega članstva kjerkoli in kadarkoli je bilo. Odbor pa je znal tudi razčistiti razmere, ki so organizacijo ogrožale in sicer ne samo njeno delovanje, temveč celo obstoj. Vsa poročila so bila odobrena brez debate.
Predsednik nadzornega odbora tov. Čotar je izjavil, da je pregledal poslovanje odbora vsak mesec in ga našel vedno v najlepšem reau. Pripomnil je še, da je bila na željo in sklep odbora izvršena od strani izvršnega odbora revizija celoletnega poslovanja in končne bilance.
Zastopnik izvršnega odbora tov. Štefe je nato v lepem govoru pojasnil poslušalcem koristno in požrtvovalno delo odbora podružnic*, kar je najlepše dokazala izvršena revizija. Zato je izrekel na tem mesku celemu odboru v imenu izvršnega odbora polno priznanje in zaupanje. Člane podružnice pa je pozval, naj bodo složni, kajti le v slogi najdemo pomoč in zaščito.
Končno je bil soglasno sprejet stavljeni predlog, da se podeli celemu odboru absolutorij s pohvalo tov. podpredsedniku Bajžlju. To je najlepše zadoščenje odboru za vse klevete^ .ki mu jih je natolcevala zloba in zavist nekaterih neznačajnežev. Podružnica pa je na svoj odbor lahko ponosna.
Sledile so volitve novega odbora. Soglasno izvoljeni so bili sledeči tovariši in tovarišice: predsednik tov. Bajželj Jernej, podpredsednik tov. Tomšič Ciril, tajnica tov. Accetto Terezija, blagajnik Breznikar Karol, odbornika tov. Pavšič in namestniki tov. Dermaša Alojzij, tov. Zickero Luisa in tov. Zrimšek. V nadzorni odbor: prdsednik tov. Čotar Anton, odbornika tov. Zore, Kisovec, namestnika tov. Novak in Baumgartner Zdravko.
Dosegi smo, kar smo hoteli. Naša organizacija stoji pred nami ozdravljena in trdna. — Očisbili smo jo gnilobe in plevela. Odbor pa naj bo budno na straži, da se zopet ne vrnejo časi hujskarijo in rovarjenja. Kakor se je izkazal do sedaj, tako odločno in požrtvovalno naj deluje tudi v bodoče in gotov naj bode, da mu bo pomagalo vse članstvo. Članom in članicam pa velja poziv:	podpirajmo naš delavni odbor z
resnim in stvarnim delom in naši uspehi se bodo podvojili.
Uradni del.
Udruženje vojnih invalidov podružnica v Ljubljani javlja svojim članom-, da je razpisana trafika Žabjak št. 1. Reflektanti, ki razpolagajo s primernim lokalom in kapitalom naj vlože tozadevno ponudbo do dne 6. IV. 1925. Natančna pojasnila v pisarni podružnice v Ljubljani.
Mesto sluge je razpisano pri okrajnem sodišču v Radečah. Prošnje z vsemi spričevali po členu 12 uradniškega zakona je vlagati do 20. aprila t. 1. na predsedstvo okrožnega sodišča v Novem mestu.
Razpisi restavracij. Direkcija državnih železnic v Ljubjani razpisuje v »Uradnem- listu« št. 32 natečaje za zakup sledečih kolodvorskih restavracij:
a) v Grob einem. Rok ponudb do 30. aprila t. 1. b) na Rakeku. Rok ponudb do 21. aprila t. L, c) v Velenju. Rok za vlaganje do 21. aprila t. 1. d) v Novem Mestu, Rok za vlaganje do 21. aprila t. 1. — Pogoji so razvidni v »Uradnem listu«.
Preklic razžaljenja časti.
Podpisani Hinko Uhl, trgovec v Mariboru, obžalujem, da sem na občnem zboru vojnih invalidov v Mariboru1, razžalil gospoda Josipa Frasa, prekličem žalitev kot popolnoma neutemeljeno, ga prosim za odpuščanje ter se mu zahvalim, da je že vloženo zasebno obtožbo umaknil.
V Mariboru, dne 25. sušca 1925,
Hinko Uhl.
Izjava.
Podpisani Hinko Uhl, sem na občnem zboru mariborske podružnice dine 1. III. t. 1. trdil o tov. Mart. Pravdiču bivšemu blagajniku podružnice neresnico in mu očital razne nepravilnosti, navzlic temu, da vsi očitki niso odgovarjali resnici. Ta svoj nepremišljen korak obžalujem, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Obenem zagotavljam, da bom za naprej opuščal neprimerno in krivično kritiko in zabavljanje napram podružniškemu odboru, s kojo sem že znatno škodoval Udruženju in članstvu.
Maribor, dne 21. III. 1925.
Hinko Ulil.
Odgovorni urednik: Peček Janez.
Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.