MARIBORSKI Cena 1 VEČERNI Urednlitvo In uprav«) Maribor, Ooepoeka ul. 11 / Talalon uredništva 3440, uprav« 3466 lahaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. uri / Valja meaeEno prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani r Poitnl 6ekovnl račun it. 11.409 JUTRA Francoske f^je po sporazumu z Italijo IZ HISTORIATA oPORA IN ZBLIŽEVALNIH PRIZADEVANJ. s Prašanje možnosti ali nemožnosti Iy-r.azu.ma 'n zbližanja med Francijo in Je ve^no Predmet velikega za-mednarodne politike. Razni zna-ron °’ ^ utegnile nastati v Ev- « velike anednarodno-politične sprede. Prave konture teh eventuelnih Vere!tl£mb so sicer še docela nejasne, Mar je potrebno — saj gre tudi za jes — da pazno zasledujemo vse, kar v zvezi. Za popolno razumeva-j ie torej pred vsem potrebno, da po-j. 8lP° ozadje povojnega francosko-itali-nasProtstva z Pomičnega »■isca. Vsi vemo, da so po sklenitvi 3 Postajali stiki med Parizom in Ri-. vedno bolj hladna. K temu je pač Aeč pripomoglo sovražno javno mne-■*, dbeh latinskih velesil, ki ga niso v9rjale toliko zunanje-politične kakor f-^niepolitične zadeve, posebno glede d učnega gledanja na notranjo ureditev r*ave' Mi 5ob 'rn° nioremo reči, da niso morda v Uj.6nem prejšnjem primeru ideje notra- . Politike tako usodno uplivale na zu- iib i? Politiko, kakor v povojnih odnoša- g Francije do Italije in obratno. Vpra- Jie zunanjepolitičnih odnošajev z Ita- JgSe je reševalo v Franciji na področju rtanjega spora radi premoči dveh idej, janičarske in levičarske. Dejansko sta j* hi spopadli dve tendenci, ena, ki je % k fašizmu, in druga, ki se je ve- #iia načela jakobinizma. Pristaši av- dtativnih vlad, oboževalci Clemenoe- 3 člani raznih nacionalističnih orga- 3CU ter katoličani in monarhisti, vsi, 1 * najbolj glasni na francoski desnici, j; zahtevali sporazum z Italijo in čim- v ^ejšo zvezo s to »latinsko sestro«. Po-% /Wega Brianda so dan za dnem napa-h).1’.da dela koncesije sovražni Nem-i.'" 'Izziva pa spore z brati po krvi in vv1'ku. Na drugi strani so pa bili vsi le-3rski elementi, ki so ostali zvesti ide-s® francoske revolucije, odločni na-]L°tniki fašistične Italije, ki predstavil svojih mejah tiranijo »v zunanji po $, ' Pa gazi načela: svobode in narodne P^oodločbe. Italijanska emigracija v j3ciji, ki so jo levičarji navdušeno j^Pirali, je spor še bolj poostrila. Des- rii, katerih pristaši so često po uli- , manifestirali za spoprijaznenje z Ita-3 niso mogli niti za časa svojih vlad ^meniti državne zunanje politike, ker s°r zunanjega ministrstva je imel ves čas v rokah levičar Aristid Brland. Prve Tesne korake za zbližanje z Italijo je napravil po Briandovi smrti ministrski predsednik Tardleu. Saimo vzroki, ki so takrat vodili Tardieuja, niso izvirali iz notranjepolitične borbe okoli demokracije in fašizma, ampak so bili mnogo težje narave; imeli so svoj najgloblji izvor v resnem zunanjepolitičnem položaju, v katerem je Francija. Italija se je smatrala kot država, ki je bila z mirovnimi pogodbami izigrana in je obtoževala Francijo, da je ona kriva, da se niso izpolnile one obljube, ki so JI bile dane med vojno, in se je zato naslonila na poražence in revizioniste (Nemce, Madžare, Bolgare). Tarči e u je hotel doseči sporazum z Italijo y vprašanju reparacij (pred lozansko konferenco), in proti nemški zahtevi po reviziji stanja v Evropi postaviti francosko-italijansko revizijo. V ta namen je ponudil Italiji najprej koncesije v pogledu kolonij, hoteč ustreči ji v zadevah, ki jo danes najbolj zanimajo v zunanji politiki. Iz dobro poučenih virov se je dozirajo, da je Tardleu ponudil takrat Italiji mandat v Kamerunu ter definitivno ureditev v sporu radi Libije, Borkuja in Tibestija. V notranji politiki je pa obljubljal onemogočenje dela in agitacije protifašistične emigracije. »Journal d’AIsace« je pa' objavil te dni zanimiva odkritja, zakaj so se Tardieuje- vi načrti ponesrečili. Italija namreč ni niti hotela slišati o kompenzacijah, poudarjajoč, da je smatrala in še smatra, da se ji niso izpolnile obljube londonskega pakta iz I, 1915. hi ima zato še vedno pravico zahtevati izpolnitev brez vsakih, kakršnihkoli dolžnosti do protiuslug s svoje strani! Sedaj pa je, kakor se vidi, tudi francoska levica iz istih raclogov obnovila Tardieujeve težnje. Iz razlogov zunanje politike; ogroženosti s strani Nemčije! In kakor se zatrjuje, nudi Her-riot Italiji Džlbuti v vzhodni Afriki in spremembe mej v severni Afriki. Toda težkoče so tudi sedaj iste. kakor so bile za časa Tardieuja, in. med tem ko govori Francija o sporazumu, govore v Ita-liji še vedno o pravičnosti nemških teženj glede oborožitve, revizije mirovnih pogodb itd. Na drugi strani pa Herriot ne bi mogel nikoli izpolniti Italijanske zahteve po nastopu proti antifašistični emigraciji. Na to njegovi radikali lie bi pristali, še manj pa socialisti, brez katerih je Herriotov režim nemogoč! Schleicherjeva vlada v Nemčiji GENERAL KURT VON SCHLEICHER SESTAVIL NOVO VLADO. — OZADJE IMENOVANJA. — KOMEN TARJI FRANCOSKEGA IN ANGLEŠKEGA TISKA. BERLIN, 3. decembra. Državni predsednik vo.n Hindenburg je poveril mandat za sestavo nove vlade generalu Kurtu von Schleicherju, ki ga je tudi sprejel in se takoj lotil sestavljanja nove liste ministrskega sveta, ki uradno doslej še ni bila objavljena. Schleicher bo obdržal še nadalje vojno ministrstvo. O dogodkih, ki so dovedli do Schleiclierjeve vlade, se Se doznalo iz poučenega vira med drugim tudi to, da je prejšnji kancelar v. Papen sam predlagal tako solucijo. Papen je ta svoj predlog motiviral z upanjem, da bo pod Schleicherievo vlado ponehala sedanja notranja poli* tična napetost. On upa. da se bo novemu kancelarju posrečilo premagati težkoče tudi brez konflikta s parlamentom. BERLIN, 3. decembra. Kakor se doznava, je šlo Hindenburgu pri reševanju sedanje vladne krize v glavnem za to, da dobi naslednika za primer svojega odstopa ali smrti, Po ustavi vodi namreč posle državnega predsednika, če ta zboli ali umre, državni kancelar. To je bil glavni vzrok pove-ritve mandata za sestavo nove vlade generalu Kurtu von Schleicherju. Schleicher bo tako združeval nemško politiko z nemško vojsko in zlahka ohranil kontinuiteto na podlagi Hin-denburgovih želi. (likvidacijska vsota ene milijarde ^Crt JJariz. STROKOVNJAKOV AMERIŠKE VLADE ZA LIKVIDACIJO VPRAŠANJA VOJNIH DOLGOV. r3. decembra. Kakor poroča H Ncago Tribune«, so izdelali strokov-i®« ameriške vlade načrt, po katerem . bi Evropa plačala Ameriki za med-3znlške dolgove enkratno likvidacjt-vsoto ene milijarde dolarjev. Evrtjp-k, države M se zavezale, omejiti svoje i atke Za oborožitev, razen tega pa bi c^rikanci še želeli trgovinskih olajšav. IJASHINGTON, 3. decembra. Nova {*leŠka nota v vprašanju vojnih dolgov |3t>ravila na mnoge člane senata, tako 3°kratske kakor tudi republikanske Hrt ®, neugoden utls. Splošno se opo-3 na to, da nota ne vsebuje nobenega i stališča. Nota ni vzela v obzir sta- &P 1 ,v <* 1,1 v uvmi a kongresa, ki ga je zavzel s spreje-Jj* Hooverjevega moratorija. V noti 3vedano zvišanje carin se splošno r)B tra kot neresna pretnja. Hoover, Sthn-• kakor tudi državni tajnik za finance » JSi' JVt ds so že proučili angleško noto, vendar v krogih Bele hiše nočejo dati o tem nobene Izjave. LONDON, 3. decembra. V tukajšnjih krogih Cityja Je M! tekst angleške note Ameriki pozdravljen zelo simpatično. Posebno zadovoljni so gospodarski krogi, ker vsebuje nota napoved, da bo decem-berskl obrok plačan v zlatu. PRED OBSODBO V ŠPANIJI. MADRID. 3. decembra. Prihodnji teden bo razglašena sodba v procesu proti španskim generalom in plemičem, ki so tajijo rovarili proti republiki v korist bivšega kralja Alfonza XIII. Po informacijah iz sodnih krogov bo obsojen v tujini živeči general Marti-nez Anido na 24 let deportacije, dočim bodo drugi soobtoženci obsojeni največ z do 12 leti deportacije PARIZ, 3. decembra. Imenovanje generala von Schleicherja za držav-t nega kancelarja je povzročilo v francoskih političnih krogih, kakor tudi v vsej najširši javnosti najgloblji utis. Vsi listi ugotavljajo soglasno, da se skriva v osebi generala von Schiei* cherja mož nenavadno velikega formata. Nekateri listi ga imenujejo »Streslemanua v uniformi«, kri čemer naglašajo, da po padcu cesarske Nemčije nihče še ni združil v svojih rokah toliko moči. kakor sedaj general Kurt von Schleicher. Naglašajo pa, da je ves njegov uspeh odvisen od tega, kako bo znal premagati kot državni kancelar velike obstoječe notranje-poli-tične težkoče. LONDON, 3. decembra. Angleška javnost In politični krogi so sprejeli imenovanje generala von Schleicherja za državnega kancelarja kot naj-večjo senzacijo. Listi označujejo tako rešitev krize kot edino možen izhod iz sedanjih nemških notranjih razmer. Ves tisk naglasa, da ima novi kance* lar nenavadno velike diplomatske sposobnosti in pozna tudi do vseh podrobnosti vse socialne probleme države, kar ie pri častnikih zelo redko. Vznemirjajo se le zaradi svoječasne Schleicherjeve izjave glede razorožit-venega vprašanja in menijo, da bo čisto na novo organiziral vojsko. Proglas Jugoslovanskega narodnega kluba VZROKI OSNOVANJA JUGOSLOV ANSKEGA NARODNEGA KLUBA IN NAČELA PROGRAMA. BEOGRAD, 3. decembra. Jugoslovanski narodni klub je izdal izjavo, v kateri naglaša v glavnem sledeče: Politično stanje, nastalo z manifestom 6. januarja 1929 je pomirilo strankarske, plemenske in verske strasti in storilo prve korake do bratstva in sloge Srbov. Hrvatov in Slovencev. Kot nasledniki tega političnega stanja smo bili dolžni delati v tem smislu dalje tudi v narodnem predstavništvu. Rezultati enoletnega dela pa ne zadovoljujejo. Narodna skupščina In senat nista storila vsega, kar sta želela, kar bi bila mogla in tudi morala ter kar je ljudstvo od njiju upravičeno pričakovalo. V enem letu delovanja so bili izvršeni le tekoči posli. Edini zakon, ki je bil soreiet, je zakon o gospodarskem svetu, ki pa še do danes ni realiziran. Zaradi tega je del poslancev izstopil iz kluba JRKD in osa naval Jugoslovanski klub. ki hoče izvesti v zasebnem in javnem življenju načelo, da sta jugoslovanstvo in državna celota narodni svetinji. Na čelo javnega življenja morajo zato priti le pošteni in energični liudje jugoslovanske ideje. Poudarjati se mora princip, da je samo dober in pošten Srb. Hrvat in Slovenec lahko dober Jugoslovan. Izdelati se morajo čimprej zakoni. ki bodo zagotavljali državno ZOBOBOL odpravi takoj 6LG9 i Stfiklarica 14JDin,Xk'l«SJ*g.nod-S.Jfr.,25ftQ3/aa edinstvo in ustrezali narodnim potre* bam. Narodno predstavništvo mora zasedati trajno in mora posvetiti veliko pažnjo zlasti sedanji gospodarski in finančni krizi. Varčevanje se mora izvesti temeljito v vseh državnih in samoupravnih institucijah. Odpustiti se morajo vsi koruptivni, slabi in nesposobni uradniki. Korupcija se mora izkoreniniti na brezkompromisen na-, čin. V zakonih o občinskih, banovinskih in državnozborskih volitvah se mora določiti tajno glasovanje in kandidati smejo biti le oni. ki so člani zakonito priznanih političnih strank. Naposled zahtevajo čim širšo občinsko in banovinsko samoupravo. Odgoditev razorožitvane konference PARIZ, 3. decembra. V zvezi z glasovi, ki sta jih objavila »Matln« in pariška izdaja »Chicago Tribune« o odgoditvi raz-orožltvene konference, piše »Journal«, da to v Parizu ni nikogar iznenadilo, temveč je celo prevladovalo prepričanje, da je edina rešitev samo odgoditev te konference. Seveda na ta način, da bi se v obliki dogovora skicirali vsi oni momenti, o katerih je bil doslej sporazum že dosežen. MEJE MED AVSTRIJO IN NEMČIJO NI SOLNOGRAD, 3. decembra. Tc dni so imeli avstrijski heimwehrovci in nemški hftlerjevci na bavarski meji kombinirane vojaške vaje. Voditelj Heimwehra je ob tej priliki izjavil, da so hoteli heimwehrov ci in hitlerjevci na ta način pokazati, da avstrijsko-nemška meja ni nobena meja. Dnevne vesti Odvetniška vest. Zaradi bolezni se je odvetnik g. dr. Urban Lemež m Slovenski Bistrici odpovedal advokaturi. Za njegovega začasnega namestnika je določen g. dr. Leopold Boštjančič, odvetnik v Mariboru. Razid društev. Izobraževalno društvo napredne trgovske in obrtne mladine v Mariboru in turistični klub »Triglav« v Mariboru sta se prostovoljno razšla. Drva za mestne ubožce. V prvi polovici tega meseca se bodo razdeljevale vsem mestnim ubožcem podpore za drva. Do podpore so upravičeni vsi oni, ki dobivajo po sklepu seje mestnega ubož-nega sveta redne mesečne ubožne podpore. Zadevne nakaznice bo izdajal so-cialno-politični urad mestnega županstva, Rotovški trg štev. 9. Vsak naj prinese s seboj knjižico, s katero dobiva podporo. Mariborski Ljudski oder uprizori jutri v nedeljo 4. t. m. na odru Zadružne gospodarske banke štiridejansko Wildgans-ovo socialno dramo »Uboštvo«. Začetek predstave ob 20. uri. Poslednja uprizoritev Nušiceva vele-zabavna šaloigra »Gospa ministrovka« bo v nedeljo, 4. t. m. ob 15. uri. Znižane cene. Posledice pedagoškega tedna v Mariboru. Prejeli smo: K članku o roditeljskih sestankih javljamo, da se prirejajo na 2. dekliški meščanski šoli roditeljski sestanki že dve leti sem (odkar so proučavale članice učiteljskega zbora šolstvo na Dunaju). Tako je bilo na zavodu v zadnjem času 8 razrednih roditeljskih sestankov, pri katerih so se razpravljala razna vzgojnoučna vprašanja. Starši so pokazali veliko zanimanje za šolstvo. Prosili so zlasti, da bi se poučevali vsi učni predmeti v polni učni izmeri, posebno zanimanje so kazali za praktične predmete, tako za ženska ročna dela ter so prosili, da bi bilo pri prihodnjem roditeljskem sestanku predavanje iz ljudske higiene. Cerkveni koncert Glasbene Matice. Opozarjamo na jubilejni koncert Glasbene Matice. V sredo nastopi namreč njen pevski zbor s svojim XXV. izdelanim koncertnim programom, ki ga je od svojega obstoja odpel pred mariborskim občinstvom. Kakor smo že poročali, je koncert v sredo zvečer v frančiškanski cerkvi. Članom Slovenskega planinskega društva! Mariborska podružnica Slovenskega društva prosi tem potom vse one člane, ki za tekoče leto še niso poravnali članarine, da jo plačajo potom svoječasno jim doposlane poštne položnice, ali pa v društveni pisarni pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35. Istočasno opozarjamo vse člane, da že lahko poravnajo članarino za leto 1933, da jim zamoremo še pred nastopom zimske sezone priskrbeti potrdilo železniške direkcije, da bodo lahko uživali ugodnosti polovične vožnje na železnici takoj z nastopom novega leta. Proslava narodnega praznika v Studencih. Nad vse častno je proslavila studenška Narodna obramba združeno s Sokolskim društvom letošnji praznik zedinjenja. V dvorani ge. Slugove so se zbrali narodno zavedni Studenčani v prav častnem številu, kjer jih je pozdravil predsednik N. O. g. Bende. Nato pa je dr. Irgolič kot delegat okrajnega odbora N. O. v jedrnatem in klenem govoru orisa! borbo za naše osvobojenje. Spored, ki ga je pripravila’ N. O., je bil zelo pester. Zlasti so ugajale in segale do duše deklamacije. Po sporedu je bil družabni večer, ki je potekel v lepi harmoniji. Kongres stanovanjskih najemnikov. Jutri v nedeljo bo v Zagrebu kongres stanovanjskih najemnikov iz vse države. Drevi bo v prostorih Poštnega doma predkonferenca, na kateri bodo sprejeti razni predlogi, ki se bodo tretirali na kongTesu. Dnevni red kongresa obsega: I. Poročila zvezinega tajnika-, 2. Najemninsko vprašanje kot svetovni socialni in gospodarski problem, 3. Higiena stanovanj, 5. Samouprava in komunalna politika z obzirom na stanovanjsko vprašanje, 6. Načrt stanovanjskega- zakona (znižanje najemnin, odpovedni rok, stavbena podjetnost in raznoterosti). Kongresa v Zagrebu se udeleže tudi delegati mariborskega društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov. Na današnjem trgu je bilo vsega blaga v izobilju, živahna pa je bila tudi kupčija. Slaninarji so pripeljali 24 voz zaklanih prašičev, okoliški kmetje pa 53 voz zeljnih glav, krompirja in čebule ter 14 voz sadja. Bogato založen je bil tudi kokošji trg. Cene se izza zadnje sobote niso mnogo spremenile. V kavarni Jadran vssko soboto, nedeljo, ob praznikih popoldne in zvečer KONCERT iiniiiiiiiiiuiaiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii Igralna soba, biljardna soba s 3 prvovrstnimi biljardi Pondeljek 5. Pondeljek MIKLAVŽEV VEČER Velika kavarna Jutri, v nedeljo pred Miklavževim, bodo trgovine dopoldne odprte. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Sirakova lekarna pri »Angelu var-hu« na Aleksandrovi cesti. Gasilno in reševalno društvo. Od jutri pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 3. četa. Četnik Henrik Egger. V primeru požara in nesreče kličite telef. štev. 23-36 ali 22-24. Ceneno meso. V ponedeljek 5. t. m. bodo prodali na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 400 kilogramov telečjega mesa po 6 Din, in sicer do 2 kilograma na osebo, Nezgoda. V Gradiški pri Mariboru je doletela 621etnega posestnika Martina Žižka huda nesreča. Ko je vzdigoval neko težko bruno, se mu je spodrsnilo, in bruno mu je padlo na glavo ter ga poškodovalo. Ponesrečenec je moral iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. Seneni trg. Na današnjem senenem trgu je stalo 16 voz sena, cent po 85—90 Din, 4 vozovi otave, cent po 80—90 Din, 1 voz detelje, cent po 110 Din in voz slame, cent po 60—65 Din. Vreme bo ostalo še nadalje megleno in oblačno. Davi ob 7. uri je kazal termometer 8.4 stopinj nad ničlo, barometer pa je kazal pri 15 stopinjah 743.7, reduciran na ničlo 732.9. Vlaga 78; piha južni veter, oblaki pa so altostratusi. Huda kazen za greh. Bilo je pred nekaj dnevi v Gosposki ulici. Lepa izložba nogavic je vabila in mikala. Tudi okrog 13 let star deček v ponošeni obleki si je ogledoval v izložbi tople nogavice, rokavice in pletene jopice. Kako prijetno bi to bilo, če bi imel par toplih nogavic, si je mislil deček. Približal se je vhodu v trgovino in* tudi tu opazoval razstavljeno blago, ki je viselo ob vratih. Skuš njava ga je premagala in stegnil je roko po nogavicah ter jih stisnil pod suknjič, prepričan, da ga ni nihče videl. V trenutku pa, ko jo je nameraval odkuriti, ga je prijela trda roka in ga potegnila v trgovino. Trgovski pomočnik, ki ga je opazoval skozi vrata, je potegnil dečka v stranski oddelek trgovine in mu odmeril kazen za greh. Solze v dečkovih očeh so pričale, da je bila kazen huda in trda. Miklavževo za šolsko deco priredi Rdeči križ v* Studencih v sredo 7. t. m. popoldne v dvorani g. Špureja. Zvečer pa bo tam družabni večer za odrasle, ki ga priredi odbor Rdečega križa. Vabljeni vsi! Miklavžev večer »Jadrana« bo v četrtek 8. decembra ob 15.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Nastopili bodo mladi pevci in pevke ter zapeli par lepih pesmi in deklamacij. Razen Miklavževega nastopa bo še otroška igrica in prizorček. Člani in prijatelji ne pozabite! Vstopnine ni! Z ozirom na naše precej velike stroške za to prireditev se denarni ali drugi prispevki hvaležno sprejmejo. Miklavževa darila se sprejemajo na dan prireditve od 8. ure naprej v Narodnem domu. Obenem javljamo Silvestrov* večer v Narodnem domu. Tamburaški odsek Sokola Maribor I. vabi vse člane in prijatelje na družinski večer, ki bo v nedeljo v gostilni Žohar, Betnavska cesta 39, po domače pri Slavčku. Poskrbeli smo za dobre domače klobase in izvrstno kapljico po času primernih cenah. Vstop prost. Vljudno vabimo! 2944 Budilke Din 55a Nihalne ure Stoječe ure Simo prvovrstna kvaliteta z garancijo po najnižjih cenah M. JLGERJEV SIN URAR IN JUVEL1R Maribor, Gosposka 15 Prodaja na obroke! Narodne gledaliRs Repertoar. Sobota, 3. decembra ob 20. uri »Boccac* cio«. Red C. . Nedelja, 4. decembra ob 15. uri »Gosp ministrovka«. Znižane cene. Zacto c. Ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Brvie Ponedeljek, 5. decembra. Zaprto. Gledališče v nedeljo. Popoldanska predstava ob 15. uri bo Nušiceva Jzvrs šaloigra »Gospa ministrovka«. Ta ve zabavna šaloigra se godi ob začetku danjega stoletja v naši prestolnici ter v buje vse polno komičnih situacij, zato dosegla povsod popoln uspeli. To bo P slednja predstava »Gospe ministrov Veljajo znižane cene. — Ob 20. uri z čer bo letošnja premiera Leharjeve popularne in v Mariboru zelo privlačne r niantične operete »Zemlja smehljaja«, t” zika te operete se odlikuje po divtu: ffl lodiki in po pestri, mestoma eksoti barvitosti. »Zemlja smehljaja« je lani ^ segla največje število predstav ter JeiL, sti ugajal Sancin kot kitajski princ c011 Hong. Plesni večer Katje Delakov® Med panogami umetnosti je^ples v sr^ dini med glasbo in igro, in če ve'ja’ je glasba najgloblje izrazno sredstvo, lja to tudi za ples, v kolikor je zvezan njo: reproducira jo plastično, s sred . igralca. S tega stališča moramo preS. ^ ti plesalce, odnosno z vseh treh, ki Miklavžev večer, 3. decembra 1932. Narodni dom, Triglav. Nemški tečaji. Na osnovi dogovora z interesenti so bile določene te-le učne ure: za začetni tečaj ob ponedeljkih in četrtkih, za nadaljevalni tečaj ob torkih in petkih, vsakikrat od 18. do 19. ure. Novi interesentje se še lahko priglasijo ob gori določeni uri v V. b razredu klasične gimnazije (pritličje levo). Miklavžev večer »Grafike« bo drevi ob 20. uri v prostorih gostilne ge. Slugove v Studencih. Darila se sprejemajo pri blagajni. »Tetka Rezi«, Laznica. Jutri v nedeljo miklavževauje. Ugodne zveze z avtobusi in vlakom! Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini priredi v nedeljo 4. decembra ob 16. uri v restavraciji »Promenada« S-e-čolov (loterijo) z mnogimi dobitki v korist ubogih šolskih otrok. Srečke se bodo prodajale po 1 Din. Domača godba! Dobra postrežba! K obilni udeležbi vabi odbor! \ Sokol Maribor I. Danes ob 20. uri v kadetnici Miklavžev večer. Franc-Jožeiova grenčica služi izvrstno pri želodčnih boleznih in boleznih na ledvicah, pri žolčnih kamnih In zlatenici. Dva ponesrečena kolesarja. Po nesrečnem naključju je padel včeraj s kolesa na Aleksandrovi cesti železniški u-rddnik France Breznik s Pobrežja. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico. Na državnem mostu pa se je zaletel s kolesom v neki voz pekovski vajenec Vinko Kacjan, ko je nameraval prehiteti voz v a. Vajenec se je lažje poškodoval, zlomit', a si je tudi kolo. Od doma sta pobegnila. Včeraj popoldne se je zglasila pri policiji žena sprevodnika Marija* Kokoljeva in prijavila, da je njen 171etni sin Karl odšel neznano-kam od doma že pred dobrim tednom. Zvedela je tudi, da je Karl odšel z nekim Vaupotičem iz Loške ulice in'da da vzela s seboj kitaro in brač. Na *>oUciji so materi povedali, da sta bila videna včeraj v Celju in da nadaljujeta pot proti Ljubljani. .( Tatinska Ivanka. Davi je polico; aretirala Ivanko G., ker je že pred mesecem ukradla nekemu svojemu zna cu, ko je pri njem prenočevala, električni aparat za ogrevanje. Pri zaslišanju ie izpovedala, da je vzela aparat pomotoma s seboj in da ga je vrgla v Dravo. Policija bo Ivanko izročila sodišču. rijo novo, samostojno enoto umetn In s tega stališča je Katja Delakova umet- nica. Srečno obvladuje glasbo, _ čuvstva in svoje telo, ta glavni bis , ment plesa. Velika je harmonična s* nost njenih izrazil, globina notranl® projicirana na zunaj, v vidno. Ne V artistično, dasi je tehnično skoraj P tako na višku kakor čuvstveno, P'e bijj res — umetniško. Silno bogato up^3 ^ mimiko in prav tako roke, da, še c naratma »FfflllC J zajtrkom kozarec naravne »Franc fove« grenčice. Zdravniška pon ^ bolnišnic svedočljo, da radi pijejo Jožefovo« vodo zlasti bolni na črevj. ledvicah, jetrih in žolču, ker brez n ^ jetnih občutkov in posledic promptn°.0t,| vaja. »Franc Jožefova« grenčica se L v vseh lekarnah, drogerijah in sPeC kilograma na osebo. vsi! bo ivango izročila sodišču. skih trgovinah._ TEKMOVANJE ZA NOGOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJA V nedeljo 4. decembra na Isrlttu I. S. S. K. Maribora ob 14*15 S.K. llirila (Liubiiana) : S. K. RaDld Ob vsakem vremenu Veliki Maribor in zakon o občinah GLAS IZ OKOLICE --. zakona ■ o občinah je stopil v o-spredje ne samo v naši prestolnici, mar-Vep širom naše domovine. Odbori sklicujejo seje in razmoitrivajo položaj, ki je nastal z.novi osnutkom: Kako bomo u-^varjali nove meje, kaj se da združiti, toj je potrebno storiti, kaj je nepotreb-ne8a, nesmiselnega v osnutku? Taka in evoje velike oblikovavce. Človek se je v numanizmu pričel posmatrati kot središče življenja ter kot kovač svoje usode. Iz podviga prirodnih ved ustanove misleci potrebo zgolj prirodne etike, ki ?opet svojevrstno oblikuje pomen družbe. Novo gibalo si ustvarja človek: mehanično-kavzalni nazor, da je duh le svojevrstna oblika snovnosti, le njena funkcija. Dogmatično veroslovje se preorientlra v de-izem in teizem. Človeška zavest privre v, Carteziju na višek spoznave: Sem, ker spoznavpm! Na takih osnovah zgradi potem Spinoza v svgji znameniti »Eti- ki« nov, svojevrsten svet svojih misli. Bog in tvar sta mu (monistično) spojena: Bog je osnova in izvor vsega, zato je tudi v vsem. Tako postane Spinoza klasični kodifikator pamteistične zamisli. Duh in tvar izvirata iz Boga ter vzporedno uravnavata tok sveta. On sam poraja iz svojevrstne nuje, ne iz umskih razlogov. Dovršeno zmehaniziran je svet Spinoze; mehanično je ustrojeno naše duševno in moralno dogajanje. Zanimiva je kritika g. rektorja: arhitektonsko Im-ponujoča zgradba Spinoze je ledena palača brez življenja, njegov, mišljenjski tok je kakor potovanje žarka v temino. Zgolj fizično-mehansko umovanje prikazuje naše bistvo le iz ene strani, mehanično-fizikalne abstrakcije zadevajo le števill-čne ugotovitve. Iz fizike ne more privreti čustvo in občutje polnosti življenja, tu ni prostora za čuvstvovanje in hotenje: iz fizike ne vodi pot k Bogu. Vendar ni zamogel Spinoza te poti pogrešati: ustva ril sl je pojem umske ljubezni, ki naj nas vodi na tiha obrežja večnosti. V pokojnem zatišju svojih velikih misli je umrl Spinoza' 21. februarja 1677. 1. Prelestni svet misli' je razgrnil gosp, rektor pred nami. številno občinstvo mu je sledilo do kraja z budnim zanimanjem ter se mu je ob koncu toplo zahvaljevalo. Predavanje je posetito mnogo odlični-kov.posebno je zopet pozdravila Lj. u, v, svoji sredi g. generala Hadžiča. Kopriv! c. /•<*. • . 1 " *“’« v* •*- 'P'— > Brivski vajenec ee ud etrKH ha®- deluje blago-dejnoproti kašlju, hripavosti, kataru pljučnih vršičkov, kakor tudi astmi, (preprečuje napade) razkraja zluzo (hripavosti), čisti zračne cevi in okre-puje dihalne organe, vzbuja tek in je prijetnega okusa. VpraSajte svojega zdravnika! Dobi se v vseh lekarnah, a kjer ne, naročite ga pri tugosl. general, zastopstvu PH. MR. TICHY BELA, HORGOŠ (Donavska banovina) Pošiljka bo sledila poštnine prosto po povzetju. Odobreno od minUtrotva Sodjrino prfJUk« Ib Narodnega zdravja, sanitetni oddelek • It. «74 U. UL 1952. .-M a? j y->»i > n VŠ1 MA MOB - MAJ h n 1'lJH LM A N N C A I PUHLMANU TtE • as**.«*- - w i i! Si vni-I-, •'... ■ Zlata Praga v luči statistike V zadnjih desetih letih se je glavno mesto češkoslovaške republike znatno spremenilo in dobilo na zunaj povsem drugo lice. Mes»to, ki je bilo nekdaj 1« deželna prestolnica, je danes milijonsko mesto in tekmuje z največjimi mesti Evrope. Po vojni je bilo zgrajenih v, Pragi na deset tisoče novih hiš in viL Iz zemlje so zrastle nove četrti, okoliške občine so se združile z mestom, mreža cestne železnice se je razširila in število avtomobilom je poskočilo od 2000 na 30.000. Češkoslovaški državni statistični urad je predelal podatke zadnjega ljudskega štetja. Po teh podatkih je štela Praga 1930. leta 848.823 prebivalcev. (Sedaj jih šteje skoro 870.000.)’ Od leta 1921 je število prebivalstva na-rastlo za 172.166 duš. Če bo Pnaga naraščala v takem tempu, bo štela leta 1940 preko milijon prebivalcev. Prejšnja stoletja Je Praga malo zidala in je počasi naraščala. Po preobratu, ko se je osvobodila, pa se je začelo s* Pragi novo življenje, Leta 1920. so se pridružile mestu vse okoliške občine in tako je postala Praga čez noč velika. Pri ljudskem štetju je bilo od 848.823 prebivalcev 777.615 češkoslovaške narodnosti, 41.701 nemške in 6.747 židovske, kar pomeni, da je v, Pragi 94 odstotkov Čehoslovakov in samo 5 odstotkov Nemcev. V poslednjih desetih letiH je bilo v Pragi zgrajenih 12.437 hiš. Iz mrtvih številk je razvidno, kako raste Praga, metropola češkoslovaško republike, ki jo po vsej pravici naziva-mo tudi »srce Evrope«. Maksim Gorki: Vodnik 2e drugi dan sva hodUa jaz in doktor Polnakov po vročem pesku ob brc« Su lenobno tekoče Oke. Pot j« bila dolgočasna, majsko solnee je vroče in vztrajno pripekalo nad revnimi poljanami in grozilo s sušo. ..Proti poldnevu sva trčila na pastirja, •d je bil majhen, suhljat človek s ščetina-Mo rdečo brado na osušenem, koščenem obrazu. Pasel je svojo čredo ob reki in toma zaklical: »Iti bi morala po gozdu, to vama bi bilo manj vroče. Ta sozd jo to star in se imenuje Muromski gozd. ga prehodita, prideta v Murom«, Gozd se jc razprostiral ob bregu reke, kakor neprodirna modrikasta stena. Gb-togal je približno tri vrste. Zahvalila sva Se pastirju in odšla po poljski stezi sko-žito. Pastir ie udaril z bičem in zavpil za torna: »Halo! Izgubila se bosta v go-jklu! Stopita v vas, tam je neki starec, M se spozna na pot. Peter mu je ime. Za toajset kopejk vaju bo spremil!« .Vas je imela kakih petnajst hiš, ki so .to stisnjene na ozkem pobočju, dvigajočem se nad majhno reko. Ta se je zde-* kot igračka in se je iztekala hitro, 5koro prestrašeno iz gozda. . lilivobradatt Peter, ki je , imel dobroten obraz, je z žalostnim obrazom na Leih baš popravljal neki sod. Brez besed je poslušal najin predlog. Debeli kmet, ki je opazoval Petrovo delo in mirno kadil, je pristavil: »Op vaJu bo že spravil skozi gozd. Najboljši vodnik v(,ysem okraju je. Gozd pozna kakor sv 'io brado.« Petrova brada n! bila niti gosta niti dobra. On sam pa ni bij po svojem čed-neo licu prav nič podoben kmetu. Bil je jffrireh in preudaren- Njegov obraz je bi' mehak in vdan. sina, dobro«, ie potisnil z nogo sod v str; 6. »Lahko se prekrižamo in gremo. Alainom dobil petdeset kopejk?« Debeli kmet se je bil očividno nečesa razveselil in začel nenadoma živahno govoriti: »Petdeset kopejk! To je res poceni! Jaz bi za petdeset kopejk ne napravil te poti. In ta mož se spozna. Z njim bosta Že proti večeru v Muromu. Al! ju pelješ po stezi?« »Da, po stezi«, jc odgovoril Peter in zastokal. Šli smo. Peter je bi! velik in vzravnan, v roki je imel ogromno palico. Počasi' in molče ie stopa! pred nama, kot bi ga sploh ne bilo. Na doktorjeva vprašanja .ie odgovarjal kratko in mirno: »N' dobro to slabo. Smo že vajeni tega. Kako naj rečem? Seveda, živimo dobro«. Ko smo prišli v gozd, je snel Peter čepico z glave, se prekrižal in dejal: »Tu s? začne gozd!« Šli smo po poti ob deblih ogromnih smrek. Njihove korenine so križale globoki pesek, v katerem so bile zarisane .kolotečina, in so se fantastično zapletale kot mrtve sive kače. Ko smo prehodili pol vrste, se je naš vodnik ustavil, se ozrl proti nebu, potrkal s svojo palico po deblu in stopil molče na stezo, ki je bila pod mahom in majhnimi jelkami skoro nevidna. Pod nogami so pokali suhi smrekovi Storži in motili veličastni molk, ki je zelo spominjal na tišino starih cerkva, v katerih že dolgo ni bilo službo božje, a se vonj gorkega kadila in voska še ni razblinil v nič, V zelenem mraku, ki so ga prekinjali ostri solnčni žarki, so stale z zlatimi trakovi prevlečene smreke, obrasle z zelenimi lišaji in sivimi šopi mahu, Skozi njihove veje se je svetilo sinje nebo. Ko smo prodrli globlje v gozd, se ml je zdelo, da Je ta nenadoma In čudovito oživel. Mesto slavčka so žvižgale taščice, Tam je bilo vse polno škrlatnih drozgov, ki so neumorno stikali za smrekovimi storil. Kakor siva miška ic tekal de- tel preko drevesnih debel, enakomerno je trkala žolna po lubju, živahne senice so žvrgolele, rdečkaste veverice so skakale po zraku od drevesa do drevesa, pri tem pa iztezale svoje repe. Jn vendar bilo tako tiho, da je celo doktorju Polkanovu postalo jasno, da bi v, tem molčanju ne bile na mostu niti najmodernejše besede. »Zajec«, je spregovoril naš vodnik in zastokal: »Ah . . .«. ’ /- Jaz nisem opazil zalča. čudovita pot me je vsega priklenila nase. Kjer je človek pričakoval, da bo ravna, Je delala najčudovitejše ovinke okrog skupin dreves, tam pa, kjer so se ji postavila drevesa kot gosta stena nasproti In so na njihovih koreninah rasli celi šopi črnih jagod, je šla premočrtno skozi smreke, da se mi je to zdelo kar odveč, in se zarila globoko v les. , »Kmalu pride prepad«, nas ie polagoma, zelo narahlo pripravljal Peter. Dve vrsti dalje sem ga vprašal: »Kje je prepad?« »Najbrže sem šel nekoliko bolj v stran«, ie odgovoril starec, pogledal proti nebu in pristavil: »Da, ta zajec«. Polkanov je poizvedoval: »Ali smo zašli?« (Konec prihodnji ' Mariborski »VE CER NIK« Jutra VMarifior ti, dne 3. XII. 1932 Iz naše umetnostne zgodovine VVEISSENKIRCHERJEVI SLIKI V MARIBORSKEM MUZEJU. Med najztnamenitejše slikarske spomenike, kar jih hrani naš muzej v Mariboru, lahko po pravici štejemo oljni sliki Janeza Adama Weissenkircherja: Marijo s sv. Dominikom in Detetom (signiraoa 1. 1691) in sv. Nikolaja (signir. 1692). O [VVeissenkircherju je pisala in zbrala gradivo, kar je bilo znanega do 1. 1925, graška umetnostna zgodovinarica Anny Ro-sc-nberg-Gutmann najizčrpneje, tako v biografskem kakor tuidi stilno razvojnem pogledu (Hans Weissenkircher 1925, Mo-ser, Graz, Beitrage zur Kunstgeschichte Steiermarks und Kamtens, Herausgegeb. yon Hermann Egger, zv. 2.). J. A. Weissenkircherja smatrajo domači zgodovinarji za najvažnejšega predstavnika baročnega slikarstva 17. stol. na štajerskem ozemlju. Živel je od 1. 1646. do 1695. in ima največ del na avstrijskem Štajerskem. 0 njegovem življenju ne vemo nič podrobnega, niti ne poznamo mojstrov, pri katerih bi se bil učil. Tudi tako vesten in učen raziskovalec, kakor je bil Wastler (avtor leksika Steirisches Kunstlerlexicon), ni našel o mojstru \Veissenhircherju v arhivih nobenih podatkov. Vemo le, da so ga knezi Eggen-bergi poslali v Rim se učit, a h komu, nam ni znano. Iz njegovih del, cerkvenih slik in stenskih dekoracij gradov (Eggenberg), je pa dovolj razvidno, da je prejel glavno podlago pri eklektikih, ki so iz Bologne in Rima obvladali glavne smeri tedanjega evropskega slikarstva, da je Weissenkircher stal pod neposrednim vplivom slavnih Corraccijev, Guercina, Guida Renija, Domenichma. Omenjena eklektična smer rimskih in bolognskih klasicistov je pa le ena komponenta našega mojsta, druga, bolj važna in tako merodajna za ves kasnejši štajerski razvoj, pa je smer benečanskih koloristov, ki jim je študij barve in luči na naturalistični podlagi jedro umetniškega pojmovanja. Glavni zastopnik te druge smeri je v Benetkah Carlatto (Carlo Loth, umrl je 1698), učenec Pietra Liberija, edini večji slikar te dobe, k! bi prišel kot Weis-senkircherjev Učitelj neposredno vpoštev. Drugi znameniti mojstri, ki so oplojevali alpsko slikarstvo in sever iz Benetk, so bili istodobni Joachim v. Sandrart, Antonio Zanchi in Giambattista Langetti. Weissenkircher pa je še v drugem oziru značilen: tako kakor Nicolus Regnier (Niccolo Renieri) iz Manfredijeve rimske šole, združuje tudi on v svojem stilu pridobitve italijanskega in flamskega slikarskega kroga, to je klasicistično plastično formo in severnjaško impresijonistično slikovitost. Očitno nam postane vse to, zlasti menjajoči se vplivi južne m severne u-metniške kulture se nam prikazujejo, če pregledamo Weissenkircherjev razvoj na delih samih: na prvih slikah, ki jih pa žal pri nas ni najti, lahko spoznamo renesančno svetle in hladne barve, take, kakor jih pozna paleta lokalnih in čistih barv, na kasnejših slikah pa se že pretežno u-veljavlja oni tipični terrebasso in svetlo-temno kontrastirajoči tonski kolo rit, kakršen se nam prikazuje skoraj izključno na ostalih brezštevilnih baročnih delih naše ožje domovine. Na koncu Weissen-kircherjevega razvoja pa nastopajo že povsem prehodne tanke barve, obris risbe in konture predmetov se zabrišejo, prvotno čista barva se razkraja v številne odtenke, ki tvorijo v celoti en sam barveni akord. Mariborski sliki Weisenkircherja sta iz 91. in 92. leta 17. stol., torej le par let pred mojstrovo smrtjo napravljeni in oči-tujejo vse značilnosti njegovega zrelega stila. Kakor že omenjeno, je treba Weissenkircherjeva dela gledati kot produkt v bistvu si nasprotujočih slikarskih smeri 17. stol. in ne kot delo ene same slikarske šole. Le tako nam bo razumljivo, če imamo na drugi strani spet tipični baročni chiaroscuro (svetlotem.no) na zgodnejših slikah, takih, kakor so zastopane na slovenskem štajerskem z rdeč-kastorjavim koloritom (po Lothu) na sliki sv. Roka v Cezanjevcih pri Ljutomeru (signir. 1682), na sliki Ecce bomo v Vuzenici (sign. 1685), na sv. Družini v kapeli sv. Ane v Rogaški Slatini (signir. 1686) in še celo na poznih svetnikih iz Sp. Dravograda (sign. 1692.). Mariborski sliki sta pa že opustili oni tipični baročni lučnosenčni kontrast ter se znova obračata v smer svetlejših in toplejših barv. Kar se kompozicije tiče, je sv. Dominik prevzet od Pietra da Cortonove Marije s sv. Frančiškom (v Eremitaži v Leningradu), obe sliki pa sta komponirani po1 principu diagonalnega gibanja in konitra-postne razvrstitve mas, po načelih, ki o-! značujeta sliki kot pristno baročni. Fi-j gure so pojmovane še docela idealisti-j čno, izražajo zato sentiment, gracijo in patos, torej prave registre baročnega1 čuvstvovanja. Sliki sta v vseh formalnih ozirih še globoko izraz prve polovice 18. stol., če ju primerjamo z razvojem drugod, 2a naše ozemlje pa pomenita odlično kvalitetno delo mojstra, ki je zapustil na avstrijskem Štajerskem dovolj slik, v Mariboru pa je omenjeni dve napravil po naročilu za stolnico, kjer sta prvotno tudi bili nameščeni. Dr. F. Š. Sokolstvo Proslava zedinjenja Sokola I. Preteklo soboto je Sokol Maribor I v kadetnici proslavil praznik zedinjenja. K proslavi se je zbralo precej občinstva, večinoma pa je prevladovala mladina. Žal smo pogrešali marsikoga, ki bi bila zanj udeležba dolžnost! Slavnostni govor je imel starosta br. prof. Kenda, ki je v jedrnatih in vznešenih besedah ori-i sal pomen slavja in vse one težkoče, ki smo jih morali premagati, da smo se našli v skupni državi. Za njim je s. Dragica res vzorno deklamirala »Rapsodijo zedinjenja«. — Sledila je krstna predstava Kerenčičeve enodejanke »Prvi december«, ki pa ni popolnoma uspela. Zgradba sama je kazala še mnogo začetniških hib, sicer pa je bila ideja dobra. Režijo je vodil br. Kuntner, in to tudi precej začetniško, posebno glede scenerije. Igralci pa so se vsi potrudili in zaslužijo vso pohvalo. Po proslavi se je izvršila zaobljuba novega članstva. Smučarji Sokola matice. Smučarji in smučarke vseh oddelkov se sestanejo v sredo ob pol 7. v društveni sobi, da se pogovorijo o delu v predstoječi sezoni. Sokolsko društvo Maribor matica. Vložne knjižice, ki jih je podarila sokolski deci Posojilnica v Mariboru ob priliki 251etnega plodonosnega delovanja, bomo razdelili deci matičnega društva v sredo 7. t. m. v mali dvorani v Narodnem domu v I. nadstropju. Ob 15. uri bo za deco brezplačna lutkovna predstava, po predstavi pa bodo razdeljene vložne knjižice ob prisotnosti zastopnika posojilnice. Pozivamo sestre: Mačusovo, Tu-šakovo, Živičevo in brata Čelharja in Senkoviča, da pripeljejo oddelke točno ob 15. uri v Narodni dom. Zdravo! »Pohujšanje v dolini šentflorijanskk Dramski odsek uprizori začetkom janu-arja Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Režijo vodi br. Bajt. Br. Gvardjančič odhaja. Dramski odsek Sokola I. je zopet zadela izguba. Eden najagilnejših igralcev, ibr. Gvar-diančič, se preseli v Ljubljano. Upamo, da . mu bo naš Sokol ostal še dolgo v spominu in želimo mu v Ljubljani enako plodovitega delovanja! Sokol Studenci proslavi praznik zedinjenja s telovadno akademijo drevi oo 20. uri v Sokolskem domu. Nastopijo vsi oddelki z izbranim sporedom. Pred akademijo bo zaobljuba novega članstva j11 razdelitev diplom. Obenem se pozivajo oni člani, ki še niso položili sokolske zaobljube, da se sigurno udeleže slavnosti-Prijatelji Sokolstva pridite in podpiraj!« nas. Sokolsko društvo Križevci pri Ljutomeru bo priredilo 5. t m. zvečer ob ;• uri pri g. Hanžekoviču v Križevcih Miklavžev večer s pestrim sporedom-članstvo in prijatelji Sokolstva so vabljeni. Zdravo! Šport Slovenski nogometni prvak v Mariboru JUTRI IGRA ILIRIJA PROTI RAPIDU PRVENSTVENO TEKMO. Tekmovanje za prvenstvo Slovenije gre proti koncu; še tri tekme, in jesensko prvenstvo bo zaključeno. Za nedeljo 4. t. m. ima Rapid v gosteh ljubljansko Ilirijo. O Iliriji bi bilo škoda izgubljati vsako besedo v svrho reklame, dovolj bo, če omenimo rezultate v dosedanjem prvenstvenem tekmovanju: v Ljubljani je zmagala Ilirija nad ISSK Mariborom 3:2, proti Primorju 1:1. V vseh tekmah pa, ki jih je Ilirija odigrala v Mariboru, smo videli, kaj ilirijansko moštvo zna, in da je le raznim okolno-stim pripisati, da Ljubljančani niso odnesli zmage. Zanimanje našega športnega občinstva ža jutrišnjo tekmo je razumljivo. Po nesrečnih- bitkah »Maribora« in »Rapida« proti »Iliriji« in »Primorju« čutimo vsi, da smo eno in da imamo vsi eno željo: Naj nam tretje dobro moštvo Maribora pokaže, kaj v resnici zna, da bi tako pri- sostvovali napeti in zanimivi igri- *^a' pid« je že čestokrat priredil presenečenje, in ni izključeno, da morda odnes^ Iliriji kako točko. Seveda bo moral z3' igrati zares z vsemi silami, z najvecJ? požrtvovalnostjo in elanom — in ne bo izostal! Točke bodo ostale v Mariboru! Kakor izvemo, bo »Rapid« nastopi! ^ isti postavi kakor proti »Primorju* Ljubljani. ^ Tekma se bo odigrala na igrišču iSbk Maribora s pričetkom ob 14.15, in »k6 ob vsakem vremenu. SK Svoboda :SK Železničar. Jutri 9. uri dopoldne bo na igrišču SK \ ničarja prvenstvena tekma med reze*? SK Svobode in rezervo SK Železničar^ Po prvenstveni tekmi bo prijateljska ma med prvim moštvom SK Svobod« " prvim moštvom SK Železničarja. T. SOKLIČ Kupujte svoje po-trebiiiite pri naših inserentth i Andreas Haukland: Bonsakove povesti Komaj so s tem končali, se je začulo kakor bučanje v zraku. Od vseh strani so -priletela mala, črna bitja — vsa proti oitanu. Toda ko so dosegla krog, v katerem je hodil duhovnik, so popadala mrtva. Končno je ležala na tleh debela plast neke črne tvarine, ki se je izpremenila v dim, kakor se je je kdo dotaknil. Toda zunaj na pokopališču je nekdo videl, kako si je stari Laponec vzel iz prsi boben. Ko je odprl ključavnico, je zažvižgalo, kakor da bi veter zapihal skozi razpoko. Kio je bil boben prazen, se je Laponec zgrudil kakor mrtev. In ležal je na nekem grobu, ko so prihajali ljudje iz cerkve. • II. Nekega dne sva govorila o dolstadski cerkvi, o tej masivni leseni cerkvi s svojimi zaklenjenimi klopmi, v katerih sede moški na desni strani, ženske pa na levi, s svojimi stebrešči, ki tvorijo križ. Vsak steber je napravljen iz enega izmed starih ogromnih dreves iz bližnjega gozda. Ko so zgradili cerkev, je pripovedoval Bonsak, si jo je prilaščal trgovec Jessen iz Nordnaesa. Bil je posredovalec za ob- čino. Po thingu (sodišču) je prisegel, da je cerkev njegova. On da jo je plačal. Podkupil je oblasti ter jih pridobil za se. Župnika pa, ki je zastopal občino, je dal obsoditi v ječo in verige. Za odpiranje cerkve je zahteval dese* tino, v isti meri, kakor sta jo dobivala kralj in župnik. V Bygdu je pa- živel mož, ki je bil znan pod imenom »cigan«. Delal ni ničesar; Obiskoval je dvorce ter tupatam kaj u-kradel. Zelo so se ga bali, ker je vsakogar zasmehoval. Še danes pravijo onemu, ki kar na debelo laže: ti lažeš kakor »cigan«. Ta mož je pridobil župniku in občini nadomestek, Jessenu pa povračilo. Župnik mu je nekoč rešil življenje. In tega mu ni pozabil nikdar. Bilo je pozimi. Reka je bila zmrznjena tja daleč, kjer so navadno zasidrali velike ladje, kadar so priplule, in pol milje v fjord. Tam zgoraj na Oifjeldu so visele snežene mase ter grozile. Ljudje so zrli proti Oifjeldu in -groza jih je obhajala. Ta in oni je šel ven na reko ter izsekal luknjo v led. Merili so ga z dolgimi palicami, zmajevali z gla-vo ter zopet zrli ven proti Fjeldu. Morali so gledati naravnost v vi- šino. In zdelo se jim je, kakor da ne najdejo neba. Nad njimi so visele le ogromne snežene mase. Tisoči voz stisnjenega snega. Smrtna tišina je bila povsod. Odrasli in otroci so se gnetli v hišah, težko dihali ter si pošepetavali. Bojazljivo trepetajoča molitev se je tupatam dvignila proti nizkemu stropu. In potem se je nekega dne zgodilo, kakor da je nekdo prav toplo navdihnil Fjeldovo vznožje. Bela slana je legla na hišne stene in vlaga v male sobice, kjer šo sedele žene in čepele v mrazu, ki je prihajal noter. Polagoma so padale po zraku, kakor raztrgane cunje velike snežene kepe. Nekega dne so se pa pričele tam zgoraj v Fjeldu dvigati pare. Kmalu ni bilo med nebom in zemljo drugega nego bel, gost,snežen metež. In skoji metež se je čul zamolkel, naraščajoč hrup. Celo snežišče, je drčalo, pokrivalo majčkene hiše in gomazeče ljudi, ki so brezumno blodili v sneženi megli ter niso našli ne steze ne poti. Grozen vihar je divjal od snežišča, ki je dvigal strehe raz hiš, trgal vrata ter drobil šipe po majhnem mestu. Toda vodna gladina se je udala. Pričela je pokati ter počila vsled neizmernega pritiska. Reka in polovico Fjelda sta bila izsrebana ter napolnjena z žejnim snegom. Tode voda, ki je hitela proti Fjeldu.1 se je ustavila ter poplavila mesto in raV" nino. Ljudi, ki so se dvignili, je ogrontf zračni pritisk preobračal. Strehe s hisj* se pa zibale kakor ptiči visoko pod lim nebom. Toda ko so slišali, da je nastajala l spomladi pod Blatnim jezerom, ko so vrn-ili z Lofot z ribjega lova. Jessen na Nordnaesu je pripravi! o sti do tega, da so izdale zaporno po ^ proti »ciganu«, češ da hodi naoko i hujska proti oblastim. •, Ko so pa prišli, da ga odvedejo, ga so našli. Skril se je na velikem (Dal* priho*^ Mariborski »VE ČER NIK« Jutra Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi'nad 7>/, milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje iz svojega. Prodam Obrtna dela OKROGEL PLETILNI STROJ zelo poceni na prodaj. Ljubljanska ulica 46. 4012 ENGLISH LESSONS. Miss Edi tli Oxley, Krekova 19, II._________3908 ZA POUK NA CITRE sprejmem še nekaj učencev. Trg svobode 1, I. nadstr.. 38. ________ 4039 POUČUJEM KNJIGOVODSTVO, enostavno, dvostavno, ameri-kansko. Jasna, temeljita razlaga. Nasi. v upravi. 4017 NEMŠČINA BREZ UČENJA posameznih besed! Pravopis, konverzacijo, modema trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh! Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi. 4018 Radi prezidave skladiiia na prodaj v trgovini s pohištvom ODDAM PRAZNO SOBO s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Betnav-ska cesta 39.__________4008 OPREMLJENO SOBO ODDAM eni ali dvema gospodičnama. Frankopanova ul. 10, 1. 3995 GOSPODIČNO sprejmem po nizki ceni na stanovanje. Maribor, Tvotr-niška cesta 22. vrata 7. 3996 JOS. TICHY I Dr. Konces. elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elek-troinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elcktroinstalacij-skega blaga po konkurenčni ceni 1603 Flaneli Volneno blago za plašče in obleke zadnje novosti POJEDINA KLOBAS n s°boto in nedeljo v gostilni ergas, Koroška cesta 49. ._____________________ 4005 ,, BRUSIMO britve čKarje. Striženje 4, britje 2 i^MUnska ul. 8. 4001 , ZABAVA ? Pojedino klobas b° v so-?ot° 3. in nedeljo 4. decem-ora v gostilni »Dravograd«, "iaribor. Smetanova ulica 54. Aa obilen obisk prosi J. M. "eMep. _ 3999 GOSTILNaTpRI »ZLATEM V . LEVU«, Y?anikov trg 4, danes in ju-,0 Pečene jeterne- in krvave wobase, dobra vina. Se pri* JOroČa za obilen obisk Bera-!!!£; 4040 DELAVNICO “Idam takoj. Vetrinjska ulica !!^26. 4038 h POJEDINA KLOBAS g?, jutri, 4. decembra v go-tilljh Mras v Studencih. 1035 v HALO! • soboto in v nedeljo pojedi-'a ieternih in krvavih klobas . gostilni pri »Jožefu«, Omu-r? v Studencih. Točijo se fjf^tna Jeruzalemska vina. Za “fen obisk se priporoča go-gmičarka._______________4028 NAJ LEPŠA PRAKTIČNA DARILA Miklavža, okusno izrezlja-1,3 ali slikana, za otroke in 5frasle, prodaja samo Jean *včar. lesorez, Dravska ul. 10. Kupujte domače izdelke. 4027 barhenti dni vzorci PRODAM Berkljevo tehtnico, decimalka za 10 kg, in drugo za 5 kg, kakor tudi celi inventar za de likatesno tTgovino in iztoč z lokalom vred. Prodam tudi strešno opeko (zarobljeno). Vprašati je pri Rožancu, Po-brežka cesta št. 2. 3998 VSE MESTO že govori, da se najcenejše kupi in najboljše proda v Grajski starinarni, Trg svo-bode 1.___________________3952 IZJAVLJAM, da sem plačnik samo za naročila, ki jih izvršim osebno. — Franjo Serajnik. 4011 Tekstilana Biidefeldt preje F. Michelitsch Gosposka ul. 14 Moško perilo kravate - nogavice nizke cene Svila (nove barve) krojaški pribor velika izbira KLAVIR kratek, modem, skoraj nov, pancerplošča. krasen glas. prodam. Dopise: Kolobar, Ma ribor, Taborska 7. 4019 KLAVIR 1 primeren za začetnike in 1 črn salonski, popolnoma novo opremljen, najboljša znamka, na prodaj. Vprašati v veletrgovini V. Weixl. 3924 HIŠE POSESTVA. GOSTILNE od 40.000 dinarjev naprej prodaja posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica 21. 4014 Ulica 10. oktobra št. 5 Pohištvo po zelo znižanih cenah: 30 spalnic iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 jedilnic iz trdega lesa 20 oprem za kuhinjo 50 otoman, kakor tudi madrace, žične vložke, zavese, stole, mize itd. ter vsakovrstno pohištvo Kot plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice! 3833 Žarnic« Instanc« likalnik« kuhinjska aparat« isollrne Ilce metorj« el«ktromat«rlJal zvone« talafen« radloaparat« kupite poceni v novi elektrotehnični trgovin! Karol Florjančič Maribor, Glavni trg 23 Kupim LEPA VILA IN HIŠA z velikim vrtom Din 180.000 in 360.000. — Dobro idoča gostilna z vrtom, poceni na prodaj. Pisarna »Raipid« Maribor, Gosposka ulica 28. 4033 Službo dobi ^kor stanovski po najnjžjih dnevnih cenah dobite pri ?ospej Pobežin, Maribor, Gregorčičeva ul. 1 Miklavževa prodala dobra kvaliteta, velika izbira, nizke cene 4081 Telovniki puloverji nogavice rokavice perilo ’ volneni kombineži trikotaža kravate F.SKOF, MARIBOR. Aleksandrova 23 Poziv Imetnik pogrešanega čeka štev. 61 177 glasečega se na 4.308 Fr. 56 Rp izstavljenega, dne 6. julija 1932 od Banque Centrale de la Dendre S. A., Alost Belgien nr Sch\veizetische Kredltanstalt v Ztirlchu, glaseč se na ordre tvrdke Ptavnaer, Hantausarbei-tung, PDvna se poziva, da ta ček v teku 4 mesecev računši od danes izroči v spodaj pod pisani sodniiski pisarni. Po brezuspešnem preteku tega roka se Do ček proglasil neveljavnim. Ziirich, dne 29 novembra 1932. V imenu Okrajnega so dlit^ 5 oe delen sodni pisar: K. Huber. 4033 JKF i * - • m Ujecudoctska s jediitui Modfe napcavi vsaka jed slastna ! Pripravna darila - Fine kristalne posode - Tudi na drobno po tovarniških cenah v skladišču -Kersnikova ulica (pri VBlkerjevi garaži) dobro ohranjen z vsemi potrebščinami na prodaj. Vprašati v kavarni .PROMENADA*, Tomšičev drevored. 4043 5. decembra naprei oblastveno dovoljena Franc Kormann, Maribor. Gosposka 3 ,RADIO MARIBOR1 oferira iz skladišča po originalnih cenah brez pribitka: RADIONE MIDGET SUPER 4 cevni sprejemni aparat superheterotiyne z vdelanim dinamičnim zvočnikom. RADIONE M1DGET DYNAMIC 3 cevni sprejemni aparat, žarnice z zaščitno mrežico, v visoki frekvenci in vdelanim dinamičnim zvočnikom. HORNYPHON 606 6 cevni Superheterodync z vdelanim dinamičnim zvočnikom in seznamom postaj. HORNYPHON 404 4 cevni sprejemni aparat (Bandfittersuper) s seznamom postaj in elektfoclinamičnim zvočnikom. HORNYPHON 302 najmodernejši tricevni sprejemni aparat, cevi z zaščitno mrežico, sprejema tudi najoddaljnejše postaje, ima seznam postaj in elektrodinamični zvočnik. BERL1NER 5000 5 cevni z variablimi Mu-cevmi in 4 kroge. BERL1NER 2000 , 2 cevni sprejemni aparat z vdelanim elektrodinamičnim zvočnikom, cenena tipa za vse sloje, z močnim glasom vsled močne končne stopnje in *širmgiierce« v visoki frekvenci. ESVVE 335 5 cevni Superhet z 8 krogi, avtomatičnim izenačenjem fadinga in avtomatično skalo za postaje, eksponencial-nimi cevmi. ESVVE 335 L 5 cevni Superhet enak ESVVE 335 ima pa vdelan dinamični zvočnik. ESVVE 333 3 cevni sprejemni aparat, cevi z zaščitno mrežico, (Schirmgitterempfanger) s super cevjo v visoki frekvenci, vdelan zaščiten speciialni krog, največje pojačevanje glasu, 2.5 vatni končni učinek. ESVVE 3 S 3 cevni sprejemni aparat, cev z zaščitno mrežo v visoki frekvenci, ceneni selektivni aparat za širše sloje z izdatno jakostjo glasu. ESVVE 3 SL 3 cevni sprejemni aparat, kakor zgoraj, ima pa vdelan prvovrsten elektromagnetičen zvočnik. ORION 7037 3 cevni aparat, sprejema najoddaljnejše postaje, hna seznam postaj, visoka selektivnost, dinamični zvočnik. ORION 7055 5 cevni sprejemni aparat s tremi variablimi Multi-Mu-ccvmi, močna pentoda kot končna cev, dinamični zvočnik. ORION 7050 5 "cevni sprejemni aparat, visoka selektivnost, z dinamičnim zvočnikom. ORION "026 zelo cenen dvocevni sprejemni aparat z vdelanim elek-tromagnetičnim zvočnikom. INGELEN ».GIGANT« 6 cevni Superhetredyne, 7 krogov, elektrodinamični zvoč nik. MINERVVA 33 W 3 cevni, trikrožni sprejemni aparat z zapornim krogom (Bandfilter) in elektrodinamičnim zvočnikom. MINERVA 66 W 6 cevni, 7 krožni sprejemni aparat Superhet z vdelanim elektrodinamičnim zvočnikom. KAPSCH-SUPER 4 cevni aparat Superhetrodyne, seznam postaj in elektrodinamičnim zvočnikom. KAPSCH-PEREEKT 3 cevni sprejemni aparat, seznam postaj in elektrodina-mičnim zvočnikom. (Bandfilter). KAPSCH-HARMONIE ceneni dvocevni sprejemni aparat, z močnimi končnimi cevmi in elektrodinačnim zvočnikom. KAPSCH-PIONIER 3 cevni sprejemni aparat z vdelano lučno anteno in vdelanim elektromagnetičnim zvočnikom, zelo cenena tipa za vse sloje. BOSS 4 cevni sprejemni aparat z lučno anteno in vdelanim elektrodinamičnim zvočnikom. (Bandfilter). EUMIG 133 3 cevni sprejemni aparat, cevi z žarnično mrežo in dinamičnim zvočnikom. EUMIG 363 6 cevni Superheterodyne, visoka selektivnost z variablimi Mu-cevmi in dinamičnim zvočnikom. OJAČEVALCI »Korting« od 12 do 100 vat učinka. ZVOČNIKI vseh sistemov, bogato sortirana zaloga vsega ma-terijala. Za naše Supersprejemnike garantiramo za absolutno ločitev posameznih postaj na 9 kilohercov. Ogled in po-skušnja aparatov brezobvezna. Radio Maribor r. z. z o. z.. Maribor Glavni trt 1 Tel. 26-48 Tik državnega mostu in avtobusne postaje. Najprimernejše likavževo darilo; Gotovi damski plašči v največji izbiri mornarski plašči v vseh velikosti hubertus plačči po najnižjih cenah manufaktura in konfekcija J. PREAC, Maribor Glavni trg 13 4016 Beletinec Ivanopolje Budinščina lignit Ladanjs-Polnj« JOSip GOVediČ« Maribor, Prešernova 19 Zaloga suhih bukovih in mehkih drv po najnižjih cenah Telefon 26-96 Najlepša miklavževa darila dobite v Trpinovem bazarju Moški in ženski šali lepe volnene kapice a Din 10-— a Din 5*- Oglejfe si razprodajo kravat na Aleksandrovi cesti 9 Vsi tisti, ki hočete imeti velikansko izbiro, vsi tisti, ki hočete imeti že za Din 6’— kravato, vsi tisti, ki hočete imeti fine kravate iz prave čiste svile, vsi tisti, ki hočete za Miklavža podariti najlepše darilo: kravato 1 Pomnite, da razprodajamo brez dobička! Trgovski dobiček dobi tisti, ki kupi pri nas! 4025 Primerna miklavževa darila v veliki izbiri IVAN KRAVOS. MARIBOR Aleksandrova c. 13 ZiroHii zaročenki 3832 kupujejo svoje pohištvo in vso druR hišno opremo (tudi proti hranlnim knji cam) samo v trgovini s pohl»*v® Ernest Zelenka, ut ca 10. oktobra Modno krojaštvo , Elegance* Vekoslav Terzer se |e preselilo v palačo g. Vlahoviča Meljska cesta 2 Gugatnl konji od Din 98'— naprej vozlikl za lutke od Din 75'— naprej sanke, enosedeine Din 70-— sanke, dvosedeine Din 80 — sanke, trisedeine Din 90-- razne igračke in okraske za božična drevesa dobite najceneje v Eksportni hiši „LUNAM USODA LJUDI! Pioslul! astrolog profesor Heičn se Je odločil izgotoviti Vam brezplačno rjati roskop. Slava prof. Helčna je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opoz2.^, nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo 0 j Ijenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi _ gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo uS. .j^, napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis Pre ,0ell sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste ib j1* to boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobi’ gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Čitajte, kar Vam piše sam protesor-astrolog Heičn. Spoštovani prijateljil ,g. Že ko sem samo omenil, da bom izgotavlja! horoskope brezplačno. Je bil d10! up kajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljatne roskopov. T Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupa0ff> Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop Izgotovim vsakomur do vrsti, kakor v halajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tetri, da tudi sam storim za vff'viiti ie v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njin10 vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do člov usode jn zato lahko vidim v bodočnost ljudi. vol To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml a. naslov, poklic, dan, mesec In leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več. nego bis jg trali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno kot nagrado za mojo visoko staroS v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na m01 vod tako-le: Astrološki laboratorii K. Havelka Praga-Vinograde. Sleszkd il6-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška. fnc Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgov delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helen le star 86 let.) jr Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si-bom prizadeva'. Vam napovem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prija’e prof. Heičn. astrolog- ^ Naša opazka: Prof. Heičn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje živ''a k oosvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže p0 v|j» sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam lih morda priPr -o,j usoda. V* Maribor, Aleksandrova c. 19 Ji iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiHiiii .■ii.iiiiiii!iiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiii)iiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiii,iii;niii;;i;.,o,; ..„ ;iili...,ii‘li;^§ i = i | i UHO DRAVSKE »VINE HUM Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: CELJ® nasproti poSte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju :e Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantm- ril||llllllllllMHIlllllllllllllll|||||||HHI|[||||IUMIIIIIIIIIIllllllllliril|l|||tUHIIIIHIIlllllllllllllllll>IIIIIIIIIIIHIIIIIinillllllIIIIIHMIIIMIIl'l>'lllll'’>>,niiiitiiiiiiMi»i;in':iit;iii't:'>>>l’,M,l''i!lli^>' Izdaja konzorcij »Jutra« .v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik SDETELA v Maribora