AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 275 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 27, 1939 LETO XLII. — VOL. XLIL Stroške za obrambo dežele naj nosi sedanja generacija, je splošno mnenje med kongresniki in časnikarji Ples zmage V torek 28. novembra priredi odbor za izvolitev Edvard J. Kovačiča councilmanom 23. varde ples v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. Pričakuje se mnogo odličnih demokratov iz mesta, ki bodo praznovali izvolitev Mr. Kovačiča. Poleg plesa bo na programu tudi kvartet, ki obstoja iz John Kovačiča, Rudy Ko-porca, Eddie Steferta in John Strnisha. To sovam glasovi! Navzoča bosta vodji najpopularnejših orkestrov, namreč Eddie Simms in Louis Trebar, in seveda, njiju popolna orkestra. Najfinejša okrepčila bodo na razpolago. Odbor prijazno vabi vse in vsakega, da pride jutri večer v bivšo Grdinovo dvorano. Vstopnina bo samo 25 centov. Angleži vjeli nemško podmornico McNutt bo skoro gotovo Rooseveltov kandidat za predsednika - RAZNE VESTI iz BALKANA HITLER TIPLJE PONOVNO ZA PREMIRJE London, 25. nov.—Vtem času, ko postaja pomorska vojna med Nemčijo in Anglijo skrajno res na, pa se poroča, da je Hitler pooblastil nekega švedskega aristo-krat$, da začne tipati pri angleški vladi za možnost premirja. Nacijska vlada je privatno priznala, da je to res, vendar noče izdati ime osebe, ki naj bi posredovala za premirje. S.amo toliko se doznava, da se ta oseba že nahaja v Londonu. Dasi te govorice uradno niso potrjene, pa se splošno govori, da je nacijska vlada pripravljena sprejeti mirovne ponudbe, če bi bile take, da bi Hitler ne bil preveč prizadet v svojem ponosu. -o—- POZOR, MOŽJE! Plymouth, Mass.—Mrs.. Rose Dardis je dobila na sodniji raz-poroko od svojega moža. Kot vzrok je navedla, da je hodil njen mož vedno kasno k večerji, da jo je morala pogrevati in prestavljati po peči. ter nato na pokopališče Calvary. Bodi ji ohranjen blag spomin, prizadetim pa izrekamo naše sožalje. Odpeljal dečka iz gledišča V soboto sta šla v gledišče na Euclid Ave. in 50. ulica 7 letna Mary Ann Soflkiancs in njen petletni bratec, katerih starši stanujejo na 4122 Chester Ave. Ker ju ni bilo dolgo nazaj, ju je šla mati iskat. Dobila je pred glediščem hčerko, ki je vsa v solzah pripovedovala, la je bratca odpeljal nek moški iz gledišča. Sedel je v sedežu za njima in jima dajal sladkorčke. Potem je! rekel fantku, naj gre ž njim, daj mu bo kupil še več candya. Pozneje so dobili dečka v gledišču na Euclid Ave. in 105. cesta, kamor ge ja tujec odpeljal in tam pustil. Washington , D. C. — Na Ka-pitolu vidijo v Paul V. McNuttu človeka, ki bo premostil nesporazum med novo dealer j i in konservativnimi demokrati in bi bil torej edini logični kandidat za predsednika na demokratski listi. To, seveda le tedaj, če Roosevelt sam ne bo kandidiral. Še nedavno je Washington gledal precej hladno na McNutta kot predsedniškega kandidata. Toda v zadnjih par tednih se je pa situacija čisto spremenila in McNutt je postal v Washingtonu naenkrat kaj popularna oseba. Zlasti Roosevelt mu posveča pri vsaki priliki pozornost. Ko je bil še govemer države Indiane, so ga delavske organizacije nazivale fašistom vsled nekaterih njegovih drastičnih odredb. Toda od tistega časa je postal McNutt bolj voljan in mehak. Vsekakor je že skoro gotovo, da bo McNutt kandidat, ki bo nesel demokratsko zastavo proti Garnerju, ki bo kandidiral z blagoslovom konservativne stranke demokratov. Smrtna kosa Po dolgi bolezni je premenil Martin Gregorčič, stanujoč na 3711 E. 77th St., po domače Zagorc. Star je bil 78 let in doma iz vasi Velika Dola, fara Škocjan, odkoder je prišel sem pred 40 leti. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, društva Slava, Št. 173 SNPJ in društva Najsvetejšega Imena. Poleg žalujoče soproge Jožefe zapušča tri hčere: Mary Simončič, Josephine Kelly in Antonio Rozman, sina Josepha v New Jersey ter pastorke: Mary Paulin, Joseph, (Rudolf, John, Anton Prosen, (Mary Beechuk in John Zimmerman ter brata Antona. Po-, greb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, 3515 E. 81st St. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim izrekamo naše iskreno sožalje. Asesmcnt! Danes se bo nahajala tajnica društva Marije Magdalene, št. 1162, KSKJ v spodnjih prosto-I rih stare šole sv. Vida od 6 do 7 I zvečer v svrho pobiranja ases-menta in drugih društvenih zadev. Tudi glasovnice, katere j imajo članice, naj se vrnejo te-1 daj. Budapest, 25. nov. — Iz glavnih mest raznih balkanskih držav se poroča, da pričakujejo mir v Evropi do spomladi. Najbolj je napeta situacija v Romuniji in Madžarski. Madžarska še vedno vztraja na zahtevi, da ji Romunska povrne Sedmograško. predno bi se Madžarska priklo-pila balkanskemu bloku. Mnenje tudi prevladuje, da Rusija ne bo pritiskala na Romunsko, da ji iz roči Besarabijo. Koncem tedna je bila v balkanskih državah sledeča situacija : Jugoslavija: — Na Hrvatskem so še vedno nemiri. Dijaki so uprizorili več demonstracij. Vodja Hrvatov, dr. Maček je izjavil, da take demonstracije zelo škodijo hrvatski stvari in da se tukaj vidi roka Nemcev, ki šun-tajc- narod. Madžarska: — Vlada hiti z utrjevanjem meje v Ruteniji, kjer bo napravila nekako Magi-not cbrambeno črto proti Rusom. Romunska: — Novi vladni kabinet, kateremu načeljuje premier Tatarescu, obljublja, da bo Romunska ostala še nadalje nevtralna. Tatarescu je znan prijatelj Francozov. Bolgarska: — Bolgarska začasno ne pritiska na Romunsko, da bi ji izročila Dobrudžo, ker viui v tem nevarnost, da se zaplete Balkan v vojno. Najnovejša vladna odredba bolgarske vlade je, da se sme v Bolgarski zopet prodajati ruske časopise, ki so bili dozdaj prepovedani. Grška: — Grška pomorska trgovina je na višku obratovanja, ker je angleška vlada najela grško ladje. Zadnje čase se čuti pomanjkanje živil in Grki so si' morali stisniti hlačni jermen za; nekaj lukenj. Zelo tudi primanj-j kuje jekla. Turčija. — Nemčija pritiska na Turčijo, da bi dobila kaj več raznega materiala naprodaj. Turčija je pripravljena ustreči, toda samo za gotov denar. žalostna vest iz domovine Mr. John Jane, 18217 East Park Drive je dobil iz Mošenj pri Radovljici žalostno vest, da mu je umrla ljubljena mati Jo-hana Jane, v visoki starosti 78 let. Tukaj zapušča sina Johna, v stari domovini pa enega sina in šeist hčera. Naj bo blagi ženi lahka domača gruda, Mr. Jancu pa izrekamo naše iskreno sožalje. Nemci trdijo, da so bombardirali štiri angleške bojne ladje, Angleži to zanikujejo. - 29 ladij potopljenih v sedmih dneh, med njimi poljski parnik Pil-sudski. ANGLIJA NABIRA PROSTOVOLJCE ZA NE-VARNO DELO POBIRANJA MIN IZ MORJA London, 25. nov. — Iz zanes ljivih privatnih poročil se dozna va, da je angleška bojna morna rica vjela neko nemško podmornico na zapadni škotski obali. Trdi se, da je to prav tista podmornica, ki je svoječasno zbudila svetovno zanimanje, ko se je priplazila v angleško bojno prista nišče Scapa Flow in tam torpedi-rala bojno ladjo Royal Oak. Posadko te podmornice, ki so vsi mladi fantje, je Adolf Hitler odlikoval za ta čin. Celo angleška mornarica je smatrala ta drzni čin kot nekaj zelo junaškega. Zdaj se trdi, da je hotela podmornica izvesti zopet nekaj podobnega, pa je padla v nastavljeno past- Berlin, 25. nov. — Nacijski krogi so danes zvečer dali v javnost vest, da ^o nemška letala zopet izvojevala veliko zmago nad angleškim brodovjem v Severnem morju. Spopad se je izvršil 560 milj od nemške obale. Letala so ušla kroglam iz protizračnih topov in se vsa vrnila domov. Nemška poročila trdijo, da so bombe iz letal zadele štiri angleške bojne ladje. London, 25. nov. — Angleško mornariško poveljstvo izjavlja, da so nemška letala napravila danes popoldne dvakrat napad na ---r bojno mornarico, in da so metala bombe, katerih pa ni nobena zadela. Medtem so bile pa ponovne ladje žrtve nemških min. V sedmih dneh je bilo potopljenih 29 ladij. Izmed teh jih je bilo 17 angleških, tri nemške, dve francoski in nevtralne države so jih izgubile sedem. Izmed teh 29 ladij so jih potopile mine 17, podmornice osem, eno je potopila t angleška bojna ladja, eno so Nemci sami potopili. London, 25. nov. — Angleška admiraliteta je izdala poziv na ribiče v starosti od 18 do 45 let, da se javijo prostovoljno, da bi podvzeli* nevarno delo pobiranja nemških min iz morja. Za tako delo bi bili ribiči najbolj sposobni, ker so od mladih nog na morju. London, 26. nov. — Najnovejša poročila zatrjujejo, da je bil potopljen poljski luksuzni parnik Pilsudski in angleški parnik Rawalpindi. 287 oseb je pri tem izgubilo življenje. Pilsudski je bil v službi angleške mornarice. Nekatera poročila trdijo, da je bil Pilsudski torpediran, drugi zopet pravijo, da je zadel na mino. To sta največja parnika izven bojnih ladij, kar jih je bilo potopljenih v tej vojni. >-- Preprečena stavka kino mehanikov Zed. države ne bodo poslale poslanika v Berlin Zelo važna seja Starše godbenikov mladinske godbe fare sv. Lovrenca in vse društvene uradnike se opozarja na važno sejo nocoj ob 7:30 v SND na 80. cesti. Pridite vsi, ker je treba razmotrivati važne zadeve. Velika razprodaja V prodajalni Joseph Stamp-fla na 6108 St. Clair Ave. se prične danes razprodaja na raznem blagu kot blanketih, rjuhah, "sweatrih in drugem blagu. Izplačalo se vam bo po-isetiti to razprodajo. KUSI GROZIJO FINSKI Z ULTIMATOM Moskva, 27. nov.—V tovarnah po vsej Rusiji so bili da-^es obdržavani javni shodi, na katerih se je zahtevalo od ruske vlade, da da Rusija finski ^žavi pošteno lekcijo radi iz-2ivanj na meji. Posledica takih shodov je navadno važen korak ruske vlade. Rusija tr-rdi, da je finsko topništvo Peljalo na ruske čete, ki se lajajo v obmejni vasici Mai-Pri tem so bili ubiti štir-rutski vojaki in devet jih je ranjenih. Finski poslanik je dobil danes od ruske vlade zahtevo, ki se lahko smatra za napol ultimat, v katerem se zahteva od Finske, da umakne svoje čete 12 milj od meje. To bi pomenilo, da bi morala Finska zapustiti vse svoje utrdbe na meji. Finska vlada zaniku-je, da bi streljali finski vojaki in da so bili pri tem ruski vojaki ubiti na kak drug način ter da se zdaj meče krivda na Fince namenoma, da bi se izzvalo sovražnost med obema državama. WPA je pripravljena pomagati mestu Frank T. Miskell, distriktni WPA direktor je izjavil, da je WPA organizacija pripravljena dati 7,i000 del onim, ki jih je moralo mesto Cleveland brisati z relifne liste. Toda, je rekel Miskell, mestna administracija je kriva, da ta dela niso na razpolago takoj. Vlada ima pripravljenih $2,695,013 za 40 sanitarnih kanalskih projektov, toda z delom se ne more pričeti, ker mesto nima v redu načrtov. Ti projekti bi dali delo 3,400 moškim za osem mesecev. Predno se more začeti z delom na takih projektih, mora mesto imeti pripravljene vse podrobno- sti glede dela, glede števila delavcev, glede materiala in sploh glede vsega, kar se potrebuje pri tem. WPA da samo denar, mesto mora pripraviti pa vse te podrobnosti. In to je, kar je mestna vlada zanemarila preskrbeti o pravem času, da bi tako lahko dobili delo oni, za katere nima mesto denarja za relif in ki bi bili sicer zmožni za delo. "Mesto je vedelo, da mora to preskrbeti," je rekel direktor Miskell, "ker to niso nove vladne odredbe, ampak so ves čas v ve ljavi." Medtem je pa župan Burton izdal apel na privatnike, da bi, kjer je le mogoče, dobili zaposlitev za te ljudi, ki jih je moralo mesto črtati z relifne liste radi pomanjkanja denarja za relif. Kdorkoli ima kaj dela, najsi tudi za nekaj dni, naj bi to sporočil na Ohio State Employment urad, 1242 W. 3rd St., ali če pokliče CHerry 0980. Mesto je črtalo z relifne liste vse one, ki so zmožni za delo in število teh znaša 18,000. Naročila za živež je mesto znižala za eno tretjino. Obenem pa župan Burton apelira na hišne gospodarje, na plinsko in električno družbo, da dajejo relifnim druži nam postrežbo še naprej, kjer-' koli je to mogoče Hollywood, 25. nov. — 35,000 kino mehanikov je grozilo, da bo šlo na stavko, če ne dobe poveča-1 ne plače. Mehaniki spadajo k uniji, ki je članica A. F. of L. V zadnjem trenutku so se pobotali z producerji filmov, ki so jim dali 10 °/o zvišanje plač. če bi bili šli na stavko, bi bila vsa gledišča v Zed. državah in Kanadi zaprta, katerih je 25,000. Ta plača ostane v veljavi do 15. februarja. OČETA OBSTRELIL Toledo, O.—14-letni Warren Mead, je obstrelil svojega očeta. Na policiji je izpovedal, da je hotel oče pretepati mater, zato je fant vzel puško in streljal na očeta. -o- Večer skavtov Danes zvečer priredi deška skavtska četa št. 250 card party in družabni večer v Knausovi dvorani. Začetek ob 7:45. Pri mizah se bodo dajali lepa darila. Na razpolago vsakovrstna okrepčila. Vstopnina samo 25c za osebo. Pridite in pomagajte vzdrževati idejo ameriških skavtov. Moški se lažje učijo Miss Mildred McKay od Cleve-landskega avtomobilskega kluba pravi, da se moški hitreje navadijo voziti avto kot ženske. Toda moški in ženski spol se najhitreje navadita voziti avto v starosti od 14 do 18 let. Zadušnica V cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta se bo brala jutri ob osmih sv. maša za pokojnim John Struna. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Washington, D. C. — Eno leto je že poteklo, kar sta Nemčija in Zecl. države odpoklicali svoje poslanike iz Berlina oziroma iz Washingtona. V ameriških vladnih krogih ni še nobenega znamenja, da bi poslale Zed. države svojega zastopnika v doglednem času v Berlin,- Sicer bi bilo logično, da bi imele Zed. države v tem času svojega zastopnika v Berlinu, da bi varoval tam koristi Anglije, Francije, Kanade, Avstralije in Zelandije, ki so v vojni z Nemčijo. V novembru lanskega leta je poklical Roosevelt svojega poslanika Hugh Wilsona iz Berlina, da mu poroča o evropski situaciji. Poslanik se je pa svoji službi odpovedal kot v protest, ker so nemške čete vpadle v Poljsko. Od tistega časa ni Roosevelt imenoval novega poslanika za Nemčijo. Resignacijo poslanika Wil-sona se je smatralo samo kot njegovo osebno mnenje glede Hitlerjevega nastopa proti Poljski. Toda Roosevelt in državni tajnik Hull sta ponovno dokazala, da se ne strinjata z nemško vlado. Ameriška vlada, na primer, ni priznala okupacije Poljske kot postavno, administracija se je borila za odpravo embarga, kar ni odobravala Nemčija in administracija ni poslala čestitke Hitlerju, ko je odnesel zdravo kožo pri atentatu 8. novembra. -_o--- V Detroitu, Mich, je umrla Mary Priberšek, stara 52 let. — V F"ordovi bolnišnici se nahaja Frank Vihtelič, - su podpirali. Roosevelt je rekel, , da se bo potrebovalo najmanj i $500,000,000 za nove obrambne ! naprave. Nov obrambni davek 1 naj bi nosil te stroške. Georgijski poslanci so mnenja, I naj nosi stroške deželne brambe generacija, radi katere bodo na-j stali novi stroški za obrambo. Washington, D. C., 25. nov. — Poslanec Treadway iz države Massachusetts je označil nove davke za obrambo dežele, kakor jih namerava vpeljati Roosevelt za "zakrivanje drugih razsipanj denarja." V splošnem bo pa večina kongresa za to, kot se je izjavil senator Vandenberg, republikanec iz države Michigan. ČEŠKI ČEVLJARJI NEPOSTAVNO V U. S. Washington, D. C. — Unija ameriških čevljarjev je obtožila čevljarsko družbo Bata iz Belcamp, Md., da je nepostav-nim potom dobila v Zedinjene države 100 češkoslovaških delavcev. Unija je naprosila delavski oddelek vlade, da te delavce deportira iz dežele. -o- Nov grob V soboto zjutraj je po kratki bolezni preminila v Lakeside bolnišnici Mary Česnik, stara 49 let, stanujoča ria 1295 E. 167th St. Tukaj zapušča soproga Franka in dva otroka, Mary in Franka, brata Rudolfa ter brata Antona in sestro Antonijo v Braziliji. Zapušča tudi več sorodnikov. Rojena je bila v Polčji pri Št. Petru na Notranjskem, kjer zapušča eno sestro in več sorodnikov. Tukaj je bivala 15 let. Bila je članica društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi na 458 E. 152nd St. v cerkev SV Jprnnima nh rlnc^fiV* 1 Warm Springs, Ga. 25. nov, — Predsednik Roosevelt je mnenja, da bi se razpisalo nove davke, s katerimi bi se krilo nove stroške za obrambo dežele. Denar bi se dobil iz dohodninskega davka in j povečanega davka na dedščino.| Zed. države imajo vsak več stro-j škov z pripravami za obrambo j dežele in te stroške naj bi se, po mnenju predsednika, ne delalo na račun bodoče generacije, ampak naj te stroške nosi sedanja generacija. Roosevelta, ki se nahaja za par dni tukaj na oddihu, so obiskali kongresniki iz države Georgije, ki so se izjavili, da so za tak načrt in ga bodo v kongre- -o- Smrtna nezgoda V soboto popoldne se je podal z avtom proti Canonsburg, Pa., s svojim prijateljem dobro poznani rojak Frank Ter-bižan. Med potjo je v njegov avto zadel drugi s tako silo, da se je prevrnil in je bil Terbi-žan na mestu ubit. S Svetko-vim vozom je bil pripeljan nazaj v Cleveland. Pokojni je bil dober soprog in dober oče svoji družini. Delal je za kulturo in v korist naselbine. Star je bil 57 let ter je stanoval na 15704 Corsica Ave. Doma je bil iz vasi Planina pri Vipavi, odkoder je pmel v Ameriko Pred 32 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Amalijo, rojeno Mohorčič, dve hčeri, Mildred poročeno Bradač in Stel- 1 la, poročena Simčič. V West 1 Virginiji brata Alfonza in sestro Caroline Uršič. V stari do- j movini pa zapušča dva brata in eno sestro. Bil je član društva | Blejsko jezero, št. 27 SDZ, del- j ničar Slovenske zadružne zve- . ze in SDD na Waterloo Rd. ter . Slovenskega doma na Holmes ^ Ave. Pred nekaj leti je vodil ; trgovino na 167. cesti in Grove-Wood Ave. Pogreb se bo vršil v ( sredo popoldne ob dveh iz po- , grebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. na i Lakeview pokopališče. žalostna vsst Frank Segulin, 877 E. 237th St. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v vasi Markavšna na Primorskem u-ifirla ljubljena mama v starosti 78 let. V starem kraju zapušča dva sina in pet hčera, v Clevelandu pa sina Franka Se-Sulin. Bodi ji lahka rojstna 2emlja. Smrt v garaži Clarence Coo per j a, 13825] Wainstead Ave. je dobila njego-va žena v avtomobilu v domači Garaži. Zadušil se je s plinom iz Motorja. Pred enim tednom jej dobil delo potem, ko je bil dolgo j brez , «akega zaslužka. ' _-o "AMERIŠKA DOMOVINA" I AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland," Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 275 Mon., Nov. 27, 1939 Stekel pes je ušel z verige BESEDA IZ NARODA Poklon "čričkom" , Nekaj misli po volitvah V vojni je vsako sredstvo dovoljeno! To je geslo nemškega Hitlerja, ki je zadnje dni vrgel v morje jeklena jajca, napolnjena z dinamitom, ob katera se zadevajo ladje in se pogrezajo na dnu morja, kot bi vrgel v morje pest kamenja. Kljub mednarodni pogodbi, katero je podpisala tudi Nemčija v Haagu leta 1909, da se ne sme spuščati v morje mine, ki niso pritrjene, pa se Hitler ne briga za častno besedo, ki jo je dala Nemčija, da bo upoštevala to postavo oziroma pogodbo. Te mine so nekaj strašnega! Nihče ne ve, kje plavajo, kam jih bo zaneslo valovje, veter ali morski tok. Plavale bodo po morju in uničile vse, kar bodo zadele. Morda se bodo pojavile v letih čisto na drugem koncu sveta in tam širile smrt in razdejanje. Dozdaj je bilo dovoljeno, da sme vsaka vojskujoča država deti v morje mine, ki so pritrjene na dno ali ki imajo utež, da so vedno na enem in istem mestu. To so delale države, da se obvarjejo pred sovražnimi bojnimi ladjami, ki so vedele, kje so te mine in so gledale, da niso plule tam. Nevtralne države se je obvestilo, naj se varjejo plovbe v teh krajih. Toda zdaj, ko je Nemčija vrgla v morje mine, ki plavajo sem in tje, pa ni nobena ladja več varna, dokler ne bodo teh min pobrali iz morja. In kdo jih bo pobiral, če se bodo te mine razgnale po vseh svetovnih morjih. Slišali bomo še čez leta, da je ta in ta ladja zadela na mino, ki so jo Nemci spustili v morje te dni. Koliko ladij bo postalo še žrtev te neprimerne brutalno sti! Nihče ne more še danes soditi, koliko nedolžnih življenj bo našlo Smrt v mrzlih valovih radi teh min. In vendar niso imeli nobenega opravka z sedanjo vojno. Trpeli bodo čisto po nedolžnem radi samogoltnosti nemškega blazneža, ki je ušel z verige in hoče zavladati ves svet. Koliko žrtev bo še treba, da se ga ustavi? Koliko novih grobov, na suhem in na morju, bo nastalo, predno se bo ustavilo orkan, ki je zdivjal iz Nemčije? Pa naj bodo žrtve še tako velike, upajmo, da bo zmagala pravica in poštenje. Res je, da se danes bori demokracija z hrbtom proti zidu, toda prepričani smo, da bo' zmagala Današnja vojna se ne bije za posest zemlje, bije se za navla-do samosilnikov, ki teptajo pravice slabejših in hočejo podjarmiti ves svet. Uničiti hočejo vse male narode, vse male države, uničiti v srcih človeštva vero in prostost posamezni kov in razglasiti sebe za vladarja nebes in zemlje. Pa navsezadnje mora zmagati pravica, kot je še vselej zmagala. Tudi drugi so že poskušali isto, kar poskušata danes Hitler in Stalin. Pa kje so? Isto je poskušal Napoleon Kje je danes in kje je njegova slava? Isto je poskušal bivši nemški cesar Viljem. Kje je danes? Izgnanec v mali nizo zemski vasici, kjer žaga drva, da ložje prebavlja. Naj bi šel Hitler na zapuščeni grob na otok sv. Helene kjer počiva največji vojskovodja sveta, kateremu se je svo čas uklanjala vsa Evropa. Tam počiva Napoleon. Naj bi šel Hitler v Doorn, malo nizozemsko vasico in si ogledal od bližje usodo nemškega kajzerja, ki je bil še pred pet in dvajsetimi leti najmogočnejši vladar na svetu, katere ga beseda je nekaj veljala, ki jo je rekel v svoji palači v Potsdamu. Pa kaj je danes? Pozabljen mož iz svetovne vojne, ki krevsa v vaško prodajalno, da nakupi nekaj piškotov, kadar ima njegova žena nekaj prijateljic pri čaju. Da, Herr Fuehrer, taka je usoda vseh onih samosiln kov, ki gredo preko svojih mej in ki mislijo, da je ni sile nac njimi, ki mislijo, da se jim ni treba klanjati ne pred svetnimi ne pred božjimi zakoni. * Seve, danes ne morete govoriti o kakem takem žalostnem koncu človeku, ki je absolutni gospodar Nemčije, Av • strije, Češke, Slovaške, Sudetov, Gdanskega, Memel?, dela Poljske. Tudi samosilniku v Kremlinu, Stalinu Groznemu ki je danes edina beseda vsej prostrani Rusiji in pred katerim se tresejo baltiške province, se trese Balkan in morda celo Hitler sam, tudi njemu danes ne morete zagroziti z prerok bo: danes meni, jutri tebi. Zastonj bi jim kazali na usodo drugih enakih, ker ne bodo verjeli. »Toda božji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Oblast, po stavljena na pesek, se zruši. In Hitler in Stalin nimata obla sti na cementu ne na trdi skali. Samo nekaj časa traja taka oblast in konec pride. Tako gotovo, kot je prišel konec za druge. Tudi Napoleon ni nikdar mislil, da bo nekoč pokopa m samotnem otoku, pozabljen in zapuščen od vseh. Tudi mogočni nemški kajzer ni mislil, da bo nekoč pozabljen star mož, katerega beseda nima veljave drugje kot pri par njegovih plačanih služabnikih. Pa je tudi zanj prišel dan plačila in kot plašna divjad je moral v temni noči pobegniti iz svoje lastne domovine, kjer je bil vesoljni vladar, da si je rešil golo življenje. In nekaj podobnega čaka tudi Hitlerja in Stalina. Danes se držita samo še s kruto vlado in brezobzirnim uničevanjem vsega, kar je proti njima. Pa tudi zanju stoji morda zapuščena vasica, kjer bosta v grenkih spominih čakala za-željene smrti. Ali je morda vlita krogla, ki jima jo bo pognal v telo maščevalec, ali pa je že pripravljeno drevo, iz katerih bodo stesali vislice . . . Newburgh, Cleveland, O. — želim oziroma želimo se neko-Precej boljši se počutim sedaj liko izraziti o preteklih volitvah, po koncertu kakor sem se pa po- ali bolje rečeno izraziti hočemo prej, če se ne motim se tako vsak svoje mnenje o kandidatih. Ker tajnik, pa naj bo pri tem ali onem po volitvah že lahko kaj zapišem zboru. Saj navadno je tako: brez da bi komu kaj škodovala "Kar odbor naj skrbi in če nebo Torej, najprej se bom dotak-kaj v redu, se bodo pa tajniku nila župana Mr. Burtona, da je potem prispičili lasje." Povem bil zopet izvoljen, nam kar noče vam pa, da če bi ne šlo za to, kar v glavo, ko smo poslušali njego-jaz najbolj ljubim, bi rekel: ve proti kandidate v primarnih "Kdor je srečo vžival sam, naj volitvah, smo že takrat rekli: Z še solze preliva sam." Bogom, Mr. Burton!, če te še ni- Nekam osamljenega sem se po- kdar niso vrgli s stola, te bodo čutil pred koncertom, kakor Si- sedaj gotovo. Pri glavnih pa zo-mon Gregorčič, ki poje: "Gorje pet, vse se je bilo zareklo proti mu kdor v nesi*eči biva sam, a njemu cele ure se je mlatilo po srečen ni, kdor srečo vživa sam!" njem. in vsakovrstne priimke so In spet bi rad videl, da bi bilo vse mu dajali ter nam pripovedovali najbolje, me ponovno zabole be- kako velik zapravljivec je itd., sede iste pesmi: "Duh plemeniti ko smo nekoga opazovali kako sam bo nosil boli, a sreče užival ga je zasramoval in opletal s svo-sam ne bo nikoli." jo glavo, da smo mislili, da jo bo Take in enake misli so mi ro- izgubil in vse je bilo zamanj jile po glavi toliko časa, da je mi- Naše mnenje je, da ljudje nil koncert in še precej povolj- sploh ne dajo veliko ali panična no. tako mlatenje in da sploh nema- Danes, ko to pišem, vas vse, ki rajo poslušati takega opravlja-vam je slovenska beseda pri sr- nja. Poslušali smo tudi nekega cu, lepo prosim, ker vem, da se uradnika od A. F. L., kako je tune boste kesali, če boste sem in di tisti človek nabijal po Mr. tja spregovorili kasno besedo v Burtonu. Rekel je celo, da če bi prid slovenske pesmi ali mater- se le primerilo, da bi bil slučajno ne govorice, s katero vas je uspa- izvoljen, da bodo šli še vedno za vala in vas/je pozneje tudi učila, njim in mu skušali škodovati. Sladke so materine besede, kdor Rekel je, da je vse delavstvo in jih razume, toda mi smo vse pre- tega je največ, sedaj za Mr. O'-več brezbrižni, da tako radi po- Donnella, potem mi sploh ne ve-zabimo na vse. mo klo je izvolil Mr. Burtona. Zakaj naj se "črički" zahvali- Večina Slovencev je proti njemu jo, naj vam povem. Imeli smo in kljub vsem zaprekam je dobi jotra in botro in sicer Lojzeta in toliko glasov večine. Angelo Arko, to sta naša new- Ko smo poslušali govore Mr burška cvetličarja, ki jih vsem Butrona, ta pa ni rekel nobene prav toplo priporočam, ker smo besede proti nobenemu kandida-ga precej praznično praznovali, tu in zato mislim, da ga ljudje nam je pomagal g. Rudolf No-1 upoštevajo. Zadnjič sem čitala vak, naš "Košar" kakor bi kar L A. S., da je neki kandidat za po domače rekel. On je zelo do- čel hvaliti svojega nasprotnega aer in vselej rad pomaga za do- kandidata, pa so ljudje takoj re bro stvar, zato vse ženske, ki ga Idi: Da, tega bomo pa izvolili poznate, le z veseljem kupujte ker vemo, da je dober, ko j6 svo pri Rudolfu Novaku. jega nasprotnika pohvalil in Ker pa še ni vseh dni konec Ukoro gotovo je tudi tukaj tako kakor sem zadnjič omenil, da smo ker človek si ne more drugače razposlali na pozameznike in dru- misliti, že pred dvema in štiri tva listke in ker jih je še veči- mi leti je bilo isto, pa je ljudstvo na zunaj, zato jih nismo mogli vseeno volilo za njega in lahko dvigniti na zadnjem koncertu. Le reče že sedaj, da v dveh leti Kdor jih ima, naj jih kar lepoUploh ne bo imel proti-kandida drži in kadar bi kaj prodal p£i ta, saj so ga že sedaj težko dobi naj denar in neprodane listke vr- li. Nobeden ga ne bo premagal, ne tajniku ali kateremu odborni- samo če bo se kandidiral, ku zbora. • Tudi jaz bi bila rada videla. Na zanjih dvajah Mladinskega da bi bil kateri drugi izvoljen, bi pevskega zbora, po koncertu, sem se bilo vsaj videlo koliko bi bilo se počutil mlad, a g. Julij — ve- spremembe v Clevelandu potem čni fant — in še mlajšega se je Tudi jaz sem proti zapravljanju naredil g. Ivan, ki je za devet našega denarja in jaz ne cenim fantov, prinesel je namreč novo niti privatnega človeka-zaprav- tera rekla, da sem za republikance. že neštetokrat sem zapisala, da jaz nisem ne za republikance in ne za demokrate, ampak sem za dobrega človeka, če mislim, da je tako. Vso politiko sem pa opustila, ker ne maram, da bi me zopet kdo grizel. Za danes naj zadostuje. Pozdravljeni, Mrs. Modrijan in več drugih. -o- sttmmmifflwuuiummiiiiiiiiiiiiiiiim Če verjamete al' pa ne ZAHVALA V prav prijetno dolžnost si štejeva, da se tem potom iskreno zahvaliva številnim našim prijateljem, ki so nama na nedeljo 5. novembra priredili tako presenečenje (surprise party). Kar ne moreva razumeti kako se more človeka tako speljati, da se ti niti ne sanja ne o tem pa se že znajdeš sredi prijateljev, ki se zberejo, da se povesele z nama in nama čestitajo. Bilo je res presenečenje. Dobila sva povabilo na proslavo 10-letnice poroke Mr. in Mrs. Glicker, ki so naši dragi prijatelji. Rekla sva, da ne greva, ker bo preveč mladine tam. Hčerka Mary je pa kar nekam malomarno rekla: Kakor vesta. Spodobilo bi se pa e, ker so naši prijatelji." No, sončno sva se pa odločila, pa se peljemo v Frank Yagrovo dvorano na E. 222nd St. in St. Clair Ave. Ko prideva tja sva zagle-dela polno dvorano znancev, ki nama zavpijejo "Surprise!" Midva pa gledava in strmiva. Mraz in vroče kar vse obenem. Srce je pa tolklo kot s kladvom in kolena so se šibila (posebno moji ženi). Ko sva prišla k "sebi" sva se ozrla okrog. Toliko znancev, samih dobrih prijateljev. Nisva mislila, da jih imava toliko. In srečna sva se počutila v njih' sredi. Dragi prijatelji! Sprejmite najino globoko zahvalo. Ta dan nama bo v najlepšem spominu do konca najinega življenja. Zahvalo' naj sprejmejo tudi najini otroci, zet, sinaha in brat za vse kar so storili za naju. Kuharice 30 napravile in jiapekle toliko dobrega in natakarji so pridno stregli, a godec Jack Zore je ig ral tako poskočne, da je bilo mec vsemi prijetno razpoloženje, ki je trajalo do ranega jutra. Kar 40 let je poteklo, od kar sva si obljubila zvestobo do groba—v beli Ljubljani. Menda ste mislili, da ne bova včakala zlate 50 letnice. Pa če bo tako šlo jo bova in še diamantno. Ponovna hvala vsem za vse. Ob enakih slučajih pa se bova rade volje odzvala. Mr. in Mrs. John Yagar, 17618 Grovewood Ave. -o- "Lepo počasi smo jo mahali proti Bloščku," so Turkov ata nadaljevali. "Jaz sem imel preračunano, da se bo privalil medved iz Poderinovega lasia, pogledal na sončno uro, se malo pretegnil in zazehal, prav vse lahko se tudi primeri, da se bo malo počeh Ijal za levim ušesom, da bo bolj slišal, morda bo popraskal po kakem trhlem štoru, da si malo nabrusi kremplje, potem bo pa odracal tje proti Fundovem lazu, kjer bo otresel kako lesniko in se potem spravil na maline in robide, razen, kakopak, če ne bo naš hrabri Tržačan kaj spremenil lepo uravnano pot njegovega življenja. "Razstavil sem lovce, poganja-če pa poslal, da bodo pognali, če bi se mrha kosmata zaležala in zaspala zajtrk. • Tam, kjer sem vedel, da se bo pripeljal medved v kočiji, sem postavil Tržačana in mu še posebej priporočal, naj pazi, ker kosmatinec bo svojo švarmlinijo raztegnil tukajle preko in če hoče imeti tisto kožo, katere polovico so fantje sinoči zapili pri Lavriču v Novi vasi, naj strelja. "Razume »e, da nisem pozabil povedati hrabremu lovcu o strašni nevarnosti, ki ga čaka, če bo pesmico: Deklica mila, kje si dobila laske tak črne, kot so noči, zobke snežine, ustne medine lica rudeča, zvezdne oči? Odkod mi lica je rudečica, odkod žareče so mi oči, mainicd vprašaj, pa ne odlašaj ona pove ti, če te skrbi. Malo kdaj nam je dana prili ka, da bi so počutili mladi, a ob taki pesmi kot jo je prinesel g. Ivan, našim "čiriškom," se pa moramo in hočemo biti vedno mladi in ne samo črički, tudi Kanarčkom in najmlajšim Kralič-kom želimo življenja in vsem, ki spadate v te zbore kličem: Poživite svoje moči in zastavite vso svojo voljo, pa ne samo vi, ampak tudi vaši roditelji, očetje in Rude v Albaniji ljivca, ki gleda samo za danes in nič za jutri, še manj pa javnega, ki bi moral gledati le na koristi listili, ki so ga izvolili. Sedaj pa še nekaj o council-manih. V naši 32. vardi je bil cel dirindaj. Eni so rekli, da mora biti Slovenec izvoljen in zopet drugi pa so rekli, da je vseeno, če je tak Slovenec ali ne, če pa ni še nikomur ničesar dobrega naredil. Za tiste parke se mi davkoplačevalci prav nič ne brigamo, ker to stane denar in nima nobene koristi. Kakor se nam je povelalo, da je dobil vsak councilman lisfto z devetimi službami, da bi jih razdelil v svoji vardi med potrebne, pa se ta prevzetni Tone okorajži in vse vrže nekemu drugemu councilmanu, češ ti se "badraj" s tem, jaz se ne bom. Mi bi ga pa radi vprašali, če ne ve, da je v Državni podtajnik za albanske zadeve Zenon Bonini je poslal predsedniku italijanske vlade g. Mussoliniju zanimivo poročilo o rudnem bogastvu Albanije, katerega prinašajo sedaj italijanski listi in iz katerega posnemamo: Predvsem je najvažnejše veliko ležišče železne rude v okolici Ohridskega jezera. Tamdšnja ležišča pri kraju Pregadec cenijo na 20 mili j. ton železne rude. Vsebine železa je zelo znatna in jo navajajo s 70%. Ruda ne vsebu- materc. Na tem mestu naj bo izrečena zahvala vsem tistim, ki ste na mesto mene delali, ne bo vam žal, saj ste delali za svoje, da ne bo izumrla slovenska beseda. in naš rod. Za čričke s pevskim pozdravom, . France iz doline. -o- —Trst. 19-letni Vladimir Mah-nič, pekarski pomočnik iz Dekanov je padel, ko je šel čez vaški trg in si zlomil nogo. naši vardi dosti takih potrebnih, ki bi mu bili do smrti haležni, če bi jim bil dobil delo ali mestno službo. To je vaš dobri Tone — Slovenec. Naj se oglasi samo eden, ki mu je on kaj dobrega storil, nas se pa lahko oglasi več, ki nam je nasprotoval, časti smo pa še ja-ko malo prejeli po njem v mestni hiši. Sedaj je dobil deset glasov večine, čez dve leti bo pa deset izgubil. No, sedaj bo pa zopet ka- nja kroma dvignila za okoli 20,-000 do 25,000 ton. Pošiljanje kromove rude, katere je mnogo v srednji Albaniji, a manj v bližini morja, bo šlo po cesti in se bo začelo prihodnjega novembra Nadalje so znatna ležišča pri-ta, ki vsebuje mnogo bakra. Teh je največ v severni Albaniji in cenijo zaloge na okoli 5 mili j ton. Ta ruda se bo koncentrirala in bo potem dala okoli 10 °/c bakra. Zgrajena bo topilnica bakra, ki bo dala letno okoli 6000 ton. Na jugu Albanije bodo zgrajene posebne naprave za izkoriščanje bitumena, ki bodo dale okoli 20,000 ton. V bližini Kor-če se bo dobival amijant, nadalje računajo tudi na znatna ležišča premega. V svrho izboljšanja kmetijskih razmer bodo podvzete tudi znatne melioracije posebno ob albanski obali, ki je bolj rodovitna kot notranjost fiežele. Melioracije o koli Drača bodo gotove leta 1941, skupno pa bo dala melioracija v Albaniji okoli 200,000 novih kmetijskih zemljišč. V bližini Kovaje bodo dobili 10,000 ha plodne zemlje. Italijani hočejo zgraditi v Al bani j i okoli 2000 kilometrov dobrih cest, nadalje preurediti vsa albanska pristanišča. Vsa dela so že večinoma pričeta in danes dela na njih v vsej Albaniji okoli 25,000 delavcev, od katerih je Italijanov okoli 5% in kakor pravijo samo delavci — specialisti Nezaposlenost je v Albaniji popolnoma izginila. Mezde so ostale neizpremenjene in so v stal nem razmerju s ceno kruha. Ta cena je za vso Albanijo določe na na 1.25 lire za kg (1 lek). -—o- kaj napek med njimi in medvedom. Povedal sem mu, da sem medveda še včeraj videl in da ni nič manjši kot srednjevelika krava in da je prav v tem času zelo razdražen, ko hodi vasovat v sosedno faro, in je tam vedno kak tepež. "Povedal sem mu, kako nevarna žival je medved, če mu lovec kožuh samo osmodi in da je v takem slučaju zelo priporočljivo stati blizu kakega drevesa, kjer se lahko dobi varno zavetje. "Končno sem mu rekel, da mu zaupam tudi to, ker sva ravno sama tukaj in naju nihče ne sliši, da bi se jaz ne upal postaviti se proti medvedu, če ne bi bil absolutno gotov, da je roka mirna in oko bistro. "Videl sem, kako je Tržačan zvesto poslušal moj>e prekorist-ne nasvete in sem tudi videl na njem, da bo zmaga na medvedovi strani, če se bosta srečala. Videl sem, kako se je l kaj se mu je pripetilo, pa nismo mogli spraviti iz njega druge£a ket "medved." Tako je bil slab, da ni mogel niti stati pokoncu in ni kazalo drugega, da smo poslali po voz, da ga je peljal v Novo vas. In prvo, kar so morali tam storiti ž njim, je bilo, da so ga omili in preoblekli, če vesta, ka.l mislim reči. ' Se tisto noč se je odpeljal domov, Lloyd je pa še ostal in drugi dan smo podrli tistega medveda. Ko sem prišel cio medveda, ki je še gibal, sem prav natančno slišal, da mi je rekel- Pozdravite Tržačana! Potem se je pa stegnil. "Taka je ta stvar in dolgo sro« se še smejali hrabremu Trzaea-nu, ki se mu je bilo zahotelo^ naših medvedov, dokler je sedel P> Lavriču za mizo. 83 WINNET0U Po nemikem Irrlraika K. M»y» IV. V past. Solnce je vzhajalo, ko smo nad haciendo prebredli Elm Creek. Onstran reke smo v skoku odhiteli na zapad, mi beli s poveljnikom Komančev naprej, drugi pa za nami. Nisem se ravno prav prijetno počutil, čisto tako mi je bilo, kot da se mi bo vsak hip za-pičila v hrbet puščica ali pa sulica. Naši "prijatelji" Komanči na svojih malih, kuštravih in mr-šavih, pa vkljub temu zelo vztrajnih konjih, s svojimi divjimi, na debelo z bojnimi barvami namazanimi obrazi niso bili od sile prijazni. Apača sicer niso našli v haciendi, toda našemu pripovedovanju, tako se mi je zdelo, niso preveč verjeli. Le da nam niso mogli prevare dokazati. Omenil sem Old Deathu po nemško svoje pomisleke. Pa pomiril me je. "Le nič se ne bojte, sir! Tile rdečkarji dobro vejo, kdo da je Old Death. Predvsem pa vejo, da je njihov poglavar Beli bober njegov prijatelj. Med potom se nam ni treba ničesar bati. Pri Belem bobru pa bom že opravil!" šele na potu nam je poveljnik čete povedal, da je glavno krdelo Komančev pod vodstvom Belega bobra jezdilo po srečanju z Gibsonom in njegovo družbo kar dalje. Poveljniku je bilo naročeno, naj poišče Inda nišo, ga pošlje v spremstvu desetih bojevnikov domov v vas Komančev, kjer so ga mislili ozdraviti in "pripraviti" za kol, drugih štirideset pa bi naj nemudoma prišlo za glavno četo. Beli bober je zvedel od Gibsona, da je Winnetou ušel črez Rio Grande, in je seveda či-pto pravilno zasodil, da bo nemudoma zbral rodove Apačev in se pripravil na boj. Mudilo se mu j®, hotel, je Apače iznenaditi. Nam se je seveda tudi mudilo. Gibson je potoval z Belim bobrom. Da nam ga bo na besedo Old Deathovo takoj izročil, o tem nismo dvomili, čimprej smo ga torej dohiteli, tem bolje je bilo za nas. Skrajno siten bi bil naš položaj, če bi zašli med sovražna rodova. Prišli bi res med dva mlinska kamna. V dveh urah smo prispeli na kraj, kjer so se naši spremljevalci ločili od glavnega krdela. Južno od nas je ležal Eagle Pas, prehod črez Rio Grande, in ob njem trdnjava Duncan. Tam se Indijanci niso smeli pokazati. Krenili smo proti severozapadu. In spet črez dobri dve uri je puščava skromno ozelenela. Sled je peljala v ravni črti dalje, nobena druga sled je ni križala, nihče ni srečal Komančev. Vse bujnejše je bilo zelenje, zajezdili smo na travnato prerijo, na zapadu se je pojavil gozd. Rio Grande je bil blizu. 'Uff —!" je veselo dejal naš lik. "Noben belokožec nas ni srml, nihče nam ne bo zabranil prehoda. Apaški psi nas bodo nenadoma zagledali v svojih vaseh in tulili bodo od strahu." Zajezdili smo v gozd, med plk-tane, bresti, jeseni in gumijeva drevesa. Mejna reka med Zedi-njenimi državami in Mehiko, Rio Grande del Norte, se je zablešča la med zelenjem. Beli bober je bil dober vodnik. Sled je peljala v ravni črti, kot da je potegnjena z ravnilom, in naravnost na plitvino, kjer se je dala reka prebresti. Rio Grande je na tistem mestu zelo širok, vode pa tistikrat ni imel mnogo. Gole peščene naplavine so cepile reko na več rokavov, prehod črez reko pa je bil nevaren, ker je bil pesek zelo rahel in se je vdiral. Sledovi so kazali, da so Komanči na bregu taborili. Reko so na vse zgodaj prebredli. Iz sledov smo tudi razbrali, da so poslali naprej četo, ki je peščene naplavine preiskala in varna mesta zaznamovala z vejami. Mi smo seveda varno in naglo prišli črez. Upali smo, da jih bomo kmalu dohiteli. Belega bobra je prehod brez dvoma zamudil in onstran meje, v Mehiki, so bili Komanči na ozemlju Apačev, na sovražnem ozemlju, pa so morali, tako smo zasodili, počasi in previdno potovati. Na desnem bregu reke smo spet jezdili po senčnih gajih, nato po gostem grmovju in prišli na travnato prerijo. Dalje pa rodovitna moč reke ni segala. Vse bolj redki so bili šopi trave in kmalu smo spet jezdili po žalostnem peščenem svetu. Le tu pa tam smo srečali goščave zaprašenega bodečega kaktusa, tipične rastline mehiških puščav. Toda zmotili smo se, ko smo upali, da bomo Belega bobra kmalu došli. Sled je pričala, da so vkljub vsemu naglo jezdili, konji so metali pesek s kopiti daleč nazaj. Belemu bobru se je očividno zelo mudilo. Občudoval sem vztrajnost indijanskih konj. Solnce je žgalo izpod neba, ves dan smo že jezdili, večerilo se je že, pa še jim ni bilo videti nobenih sledov upe-hanosti. Old Deathov in moj konj sta pokazala, da sva dobro menjala, Langeja in Sam pa so nam le s težavo sledili. Prekoračili smo nizko, pusto hribovje in zajezdili spet v peščeno ravnino. Mračilo se je že, ko se j'S sled nenadoma. ostro obrnila proti jugozapadu. Zakaj? Beli bober smeri brez vzroka gotovo ni spremenil. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Obstali smo. Old Death je raz-jahal, preiskal sled in povedal: "Komanči so na tem mestu obstali, ker sta prišla od severa sem dva jezdeca. Počakali so ju in govorili z njima. Inijanca sta bila. Važno novico sta prinesla Komančem. In tista novica je dala Belemu bobru povod, da je spremenil smer in krenil proti jugozapadu. Kaka da je bila tista novica, tega sled seveda ne pove. Gotovo pa je v zvezi z namerami Belega bobra, torej z napadom na Apače. Morebiti sta mu Indijanca povedala, kje se A-pači zbirajo, pa jih misli iznena diti. Druga ne moremo storiti, ko da jezdimo za njimi." Tudi poveljnik je preiskal sled in potrdil Old Deathovo mnenje. Obrnili smo se na jugozapad. Do noči smo jezdili, vse dokler je bila sled vidna. Hoteli smo priti glavni četi kar moč blizu. Šele ko se je popolnoma stemnilo, smo se ustavili. Taboriti smo mislili kar na pesku. 0 Tedaj pa je moj konj razširil nozdrvi, zarezgetal in silil dalje. Najbrž je navohal vlago. Pustil sem mu voljo in prišli smo do vode. Precejšnja reka je bila in vsi smo je bili veseli po napornem jezdenju, ljudje in živali. Utabo-rili smo se,' rdeči so razpostavili straže. Beli smo sedli skupaj in Old Death je ugibal, kako bi bilo reki ime. Ugotovil je končno, da smo ob Rio MorelosU, ki se pri trdnjavi Duncan izliva v Rio Grande. " Drugo jutro smo jezdili ob reki navzgor in našli sledove glavnega krdela. Preplavali smo reko ter se spet obrnili na jugozapad v golo, skalnato gorovje. Old Death je nezaupno gledal gorovje in majal z glavo. "Stvar mi ne ugaja! Ne razumem Belega bobra, kako da si upa v tele kraje —. (Dalje prihodnjič) DECEMBER 2.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 3.—Jugoslovanska kulturna društva prirede v hotelu Stat-ler praznovanje ujedinjenja Jugoslavije. 3.—Predstava Baragovega odra. šolska dvorana sv. Vida. 3.—Društvo Pioneers HBZ. ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma. 9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma. 10.—Predstava Baragovega odra, šolska dvorana sv. Vida. 16.—National Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma. 17.—škrjančki, božična prireditev v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 17.—Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma. 31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma. 31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights. 31.—Silvestrov večer priredi Slovenski dom na Holmes Ave. JANUAR 1.—Ustoličenje ljubljanske županje in ljubljanske gospodične ob 2 :30 popoldne v Društvenem domu na Recher Ave. Snelo se bo tudi premikajoče slike. 6.—K. S. K. J. Bowlers ples v Twilight Ballroom. 6.—Frances Rupert Cadets, 3. obletnica obstoja. Pecon orkester, vstopnina 30c, v S. D. Domu na Recher Ave. 13.—Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v SND. 14.—Predstava Svetvodske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 21.—Mlad. pevski zbor Slav-čki koncert v avditoriju SND. 21.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Mlad. pey. zbor. Slov. doma konecrt v Slov. domu na Holmes Ave. 27.—Rpust-About Club ples v Twilight Ballroom. 27., 28., 29.—Mladinski odde- lek društva Najsvetejšega Imena priredi Minstrel Show v šolski dvorani sv. Vida. FEBRUAR 3.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. 3.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 3.—Društvo Kranj, ples v Twilight Ballroom. 4.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 6.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 10.—Predpustna veselica Slovenske zadružne zveze v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. 10.—A m i go s Club ples v Twilight Ballroom. 25.—Podružnica št. 50 SŽZ predstava v avditoriju SND. 30.—Demokratska organizacija 23. varde plesna veselica v SND. MAREC 30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom. APRIL 6.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND. 7.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. ' 21.-—Spomladanski koncert samostojne Zarje. 27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND. MAJ JUNIJ 2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi. 15.—O četovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. JULIJ 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. Kmečko gorje Brez besede smo korakali dalje. Dospeli smo do neke ograje. Tovariš je hotel odpreti vratca, tedaj je siknil oster žvižg iz doline. Obstali smo. "Ne smete hoditi tam!" je zavpil neki glas iz spodnje planinske koče. čudovito ! V hribih vendar ni bilo ne poti ne steze, kamor človek ne bi smel stopiti. Ali je to svoboda v gorah? Tovariš se ni zmenil za žvižg in klic. Odprl je vratca. "Ne smete naprej! Ne smete po tej poti!" je vzkliknil glas še bolj odločno. "Pojdite izven ograje, vzdolž nje!" Le kaj imajo tam spodaj? Zagledali smo kopico ljudi. Vsi so strmeli navzgor. Ko smo se jim po naznačeni stezi približali, smo zagledali župana, lastnika koče, dva hlapca in dva tuja gospoda. Kaj, za božjo voljo, se je vendar zgodilo ? Malo bolj v stran je stala žena kmeta. Zraven nje je ležal v košarici rdečeličen fantiček, ki se je piašno d]ržal materinega krila. žena se je boječe ozirala v može. Zdaj pa zdaj si je s predpasnikom obrisala solze. Ali se je jckala? Neka deklica je prinesla posodo iz kuhinje, krožnike, skle-dice in kožice. Pri vodnjaku je slonelo staro pohištvo. Ob ograji je stala živina. Krave so bile privezane. Zdaj pa zdaj se je odzvalo mukepolno mukanje pVfeko Višav. Moški, ki so stali spodaj pred kočo, so se pritkali. Kmet je stiskal pesti in videti je bilo, ko da bo z dvignjeno pestjo planil na enega iz-4.—častna straža SDZ ples-1 med gospodov in ga z enim sa-na veselica v avditoriju SND. 11— Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND. 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 18.—Dr. sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. mim udarcem podrl na tla. Pridružili smo se. "Kaj pa se je zgodilo?" je vprašal tovariš. "Tamle v hlevih je izbruhnil vranični prisad. Troje glav živine je že poginilo," je odvrnil nekdo. "Vranični prisad?" Moj tovariš se je kar nagloma zresnil. "Najbrž bodo morali kočo zažgati, da se bolezen ne bo razžiri-la," je zašepetala neka ženska. Iznenada pa,je vreščaje zakričala!" Spodaj je telebnila krava na tla. Iztrpinčeno mukanje je donelo v vroči popoldan. Neki Uslužbenci pri Richman B rothers na Zahvalni dan Dva tisoč pet sto uslužbencev te tovarne, poznani pod imenoni The Richman Brothers Family, je praznovalo Zahvalni dan po starem običaju te tovarne. Razdeljenih je bilo 1,200 delnic med uslužbence. Od kar so prvič razdeljevali delnice med uslužbence leta 1920 pa do danes, je bilo vsega skupaj razdeljenih že nad 100,000 delnic, ki predstavljajo današnjo vrednost krog 000,000. Na to je bilo servirano kosilo in starim uslužbencem so bile podeljene posebne zaponke ali odlikovanja za dolgoletno službo. Razdelil jih je predsednik Richman Brothers Co., Frank C. Leiv-man, 1 Nato se je razvila prosta zabava. Sed em uslužbencev je bilo odlikovano za 25 letno službo, tako, da je sedaj 30 uslužbencev, ki delajo to kompanijo 25 let, ali več, 13 je bilo odlikovanih za 20 letno in 77 pa za 15 letno službo, 1900 izmed 2,500 uslužbencev je zaposljenih že deset let ali več pri omenjeni kompaniji. Na tej pojedini je bil navzoč tudi ravnatelj, Nathan G. Richman, ki ga nazivljejo "ctad-dij" velike Richman "družine. Sedel je med uslužbenci, ki so stari 60 let ali več. gospod je odšel tjakaj. "To je ži-vinozdravnik," je dejal sosed. "Glejte," je povzel, "tamle za hlevom leži crknjena živina!" Tri krasne krave so ležale v globoki jami. živinozdravnik je ukazal moškim, naj gredo k živini. Odgnali so zdrave krave od bolne., Iz dobca ostale krave so prihajale krvave pene v bolečinah, da nam je šlo skozi kosti. "Naprej, naprej !" je ukazal župan hlapcema. "Takoj zažgita hlev! Saj ne bomo čepeli tu do pozne noči!" Kmet je mrko pogledal župana, nato se je zazrl v kravo in je molčal. "Sveta nebesa, ali ste slišali ali ne!?" župan je nagnal hlapca k hlevu, nato je pristopil h kmetu in mu je lepo prigovax*jal. — "Naj vse hudič vzame!" je divje odgovoril. Za hip se je zdelo, ko da bo dvignil proti v nebo. "Nikar!" Kmet je srepel v ženo. "Nikar! Ne pregreši se!" je jecala njegova žena. Hlapca sta s petrolej skimi kanglami izginila v hlev. Kmet je povesil glavo; ko'okamenel je stal pred kočo. žena je pristopila k njemu, rekla mu je nekaj besed in pokazala navzgor na pašnike. Brez dvoma je obupanega kmeta opozorila, da imajo še kje svoj dom da še ni poginila vsa živina, da še niso obubožali. Kmet je nemo in nepremično bulil v tla. Fantiček se je začel jokati. Mati ga je skrbno vzela v naročje. Iztegnil je ročico k očetu. Mahoma je zagostolel radosten, blazen, otroški smeh. Kmet je prisluhnil; spet je oživel. Strašno in divje je izpulil fantka ženi iz rok in ga tako pritisnil na srce, ko da ga mora do konca sveta varovati bede in smrti. Nato je dal otroka spet ženi in je mirno stopil k županu: "V imenu božjem ! Zažgite kočo, Če že ni drugače!" — "Ali je vse zunaj, kar ni prav potrebno, da zgori?" se je okrenil k ženi. Ta je prikimala. Pravkar je pritekla deklica iz hiše z dvema lončkoma sveto-čih pelargonij v rokah. Z obema rokama se je oprijela nato butare od cvetne nedelje in jo je ta ko pritisnila nase, ko da je najdragocenejši zaklad, ki ga mo^ ra rešiti iz koče. "Hej, počakaj še minuto, preden zažgeš!" je zavpil gospodar v hlev in je spet stopil v hišo. Videti je bil ko senca, ko je šel mimo oken po hiši. Slednjič* je prišel spet na trato, držeč v roki — staro, koščeno razpelo. Obraz mu je bil miren in spokojen. Kar poznati ga ni bilo več. Ali je bil to tisti uporni, divji hribovec, ki je še pravkar s pestmi grozil živinozdravniku ? Ljudje so se zganili. "Križa vendar ne bomo pustili, da zgori!" je dfejal. nato je odšel s kri žem v roki h klopi in ga varno položil zraven košarice. "Tako zdaj pa le!" je glasno in mirno zapovedal. Hlapec je s poslednjo petrolej sko kanglo stopil iz hleva. Nekaj minut je minilo. Nihče ni črhnil besedice. Ls voda pri stu dencu je žuburela, sicer je bilo vse tiho. Iz hleva se je sačulo prasketanje in pokljanje. Be dim je frfotal skozi tramovje Ognja ni bilo še nikoder. Pra sketanje je bilo močneje, stebri dima so bili večji in večji. Iznenada je; šinil plamen skozi streho. čez nekaj minut je bil ves hlev v ognju. Izsušeno tramovje, ki se je desetletja in desetletja palilo na soncu, je gorelo ko slama. Dim in plamen so bruhali v nebo. (J.M.C.) -—o-— IZ DOMOVINE —žrtev mazačke. V št. Vidu pri Ptuju so našli ono jutro 19-letno Pavlo šprahovo v njeni sobi na postelji, pod posteljo pa je ležal kakih 5 mesecev star plod. Vaščani so Pavlo že več dni pogrešali in zdelo se jim je sumljivo, da je ni več na spregled, zato so odprli njeno sobo, kjer so šprahovo našli mrtvo. Javili so najdbo oblastem in zdravniška preiskava je ugotovila, da je dekle ležalo mrtvo v sobi najmanj tri dni. Pred dnevi je šla Pavla k neki mazački v Tezno pri Mariboru, kjer si je pustila odpraviti plod, pri tem pa je nastopilo zastrupljanje in je sirota doma brez vsake pomoči^fcdihnila. —Smrtna žrtev nf tržiški progi. Oni večer je postal žrtev železniške nesreče Karel Močnik, delavec, zaposlen v Naklem pri gradbenem, podjetju Bricelj, stanujoč na Bistrici pri Naklem. Popoldne se je vračal s tovariši z dela. Mimogrede šo izpili vsi kupaj v gostilni Marinšek v Na-dem dva litra vina. Popolnoma trezni so se razšli. Močnik se je sam vračal proti domu po državni cesti v smeri proti Bistrici. Ker je deževalo, je- imel odprt dežnik in zato ni slišal, zaradi teme pa tudi ni videl prihajajočega vlaka, ki je vozil iz Tržiča proti Kranju. Ko je stopil na tir, ga je zgrabila lokomotiva in ga vle-da kakih 250 metrov s seboj. Kolesje mu je odrezalo desno nogo, kakih 50 m dalje pa je ležala glava. Pokojni Močnik je bil star 32 let in zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. MALI OGLASI Ford naprodaj Hitremu kupcu se proda 1936 ord V-8 De Lux, 4-Door Sedan. Je kakor nov. Poizve se na 1264 E. 59th Si. (275) Lepo stanovanje moderno preurejeno, 5 sob, dober furnez, kopališče, spodaj, poseben vhod. Lepa prilika za vse poštene družine, ki'nimajo malih otrok. Dotični morajo imeti delo, kakor tudi plačat rent ob času. Cena srednja, po vrednosti ljudi. Stanovanje se nahaja na 6401 Bonna Ave. Vpraša se na 370 E. 161st St. zgorej. (276) Avto naprodaj Plymouth 1936, 4-Door Sedan, je prevozil samo 14,000 milj. Je bil komfletno preurejen za zimo. Izgleda in vozi kot nov. Vprašajte na 671 E. 113th St., ali pokličite MUlbery 5456. (nov. 27, 28, dec. 1) Prilika napraviti denar Vsled bolezni je lastnik .pri-, moran prodati ali zamenjati za eno ali dvodružinsko hišo, na Route 20 East, restavracijo, gostilno, gasolinsko postajo in hišo za eno družino. Vse to lahko kupite za samo $6,500; vknjižbe je $2,500 in davki znašajo $22 letno. Vprašajte pri Mr. Strainic 18000 Lake Shore Blvd. Dekle dobi delo za restavrant. Bi morala zjutraj ob šestih odpirati prostor. Vprašajte med 8:30 in 10 dopoldne na 5386 St. Clair Ave. Naprodaj je beauty shoppe, kompletno opremljen, z dobrim prometom. Se proda radi odhoda iz mesta. Vprašajte na 6724 St. Clair Ave., ali pokličite HEnderson 4181. - (277) PRI NAS DOBITE v pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6c vsaka, sveže mesene klobase po 24c funt, domače kislo zelje po 8c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. 1939 NOV. 1939 Su B m Fr Sa T 3 uy 3 4 6] jj Ulj 10 ir 12 1 14 [15JI16I ffl M 19 2QJ 21 22:23 p 251 26 12711 28 llOii L mM Gertrude Lawrence ena naj odličnejših ameriških igralk Podpirajte skavstvo v naselbini Pridite in pripeljite svoje prijatelje k CARD P ARTY U Iti DRUŽABNEMU VEČERU ki ga priredi skavtaka četa Št. 250 DANES ZVEČER OB 7:45 v Knausovl dvorani Darila pri mizah, okrepčila. Vstopnina 25 ^entov za osebo Repatriacija Nemcev iz Latvije. Slika kaže, da se Nemci težko poslovijo jo s teh krajev. Toda Hitler je ukazal. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. Božič se bliža Vsi, ki Imate v stari domovini še starše, sorodnike, prijatelje in znance, se istih radi spomnite, posebno ob praznikih kot je božič in Novo leto. A ne samo, da se jih spomnite, tudi razveseliti jih želite s kakim primernim darilom. Najbolj primeren dar na je denar.. Da pa bodo vaši dragi točno In v redu sprejeli to, ikar jim pošljete, se vam svetuje, da se obrnete glede pošiljanja denarja na: Nizozemska kraljica Viljemina si ogleduje utrdbe nemški meji. Ustrašila se ni niti cležja niti viharja. August Hollander Slov. Narodni Dom. 6419 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Ohranite ta kupon, Je vreden 25$ HOLLANDER pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo in druge evropske države. Vsaka pošiljatev je garantirana in je običajno izplačana v treh tednih. Cene dinarjem in liram so zelo ugodne ... Pri Kollanderju dobite tudi jugoslovanske in italijanske znamke. iTa kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. Ohranite ta kupon, je vreden 25$ Za čast in poštenje (ROMAN) Šairmeuse, je prisilil vojvodi-njo, da je podvojila svoje obiske; v Chupmov|i krčmi. Vselej je pazil, kadar je pričakoval njenega prihoda. "Za slučaj, da njen soprog sklene zalezovati jo, bom vsaj vedel," je rekel Lacheneur. Njegovi načrti se ne bi mogli uresničiti, akp vojvoda ne bi začel paziti na vojvodinjo. Jean Lacheneur se je odločil za ta načrt. Izmed tisočev naklepov za maščevanje si je izbral najbolj strašnega in sramotnega, ki še more poroditi le v možganih človeka, ki je popolnoma podivjal od strastnega sovraštva. želel je videti ošabno Šairmeuse vojvodinjo, da bi bila podvržena največji sramoti, Martiala je pa želel videti med najnižjimi izmed nizkotnih. Predstavljal si . je krvav pretep v razvpiti bezni-.1 cl. Zdaj bi prišla policija, kate-[ ro bi on sam poklical, in ki bi vse 'skupaj aretirala. Kar žarel je ,'od veselja, ko si je predstavljal, ■ kako bo poslušal obravnavo, te-> kom katere pride zločin v Bor-i derie na dan; že je videl vojvodo in vojvodinjo y ječi in slavni l imeni Šairmeuse in Courtornieu . bosta pahnjeni v večno sramoto, j Prepričan je bil, da je storil - vse, da mu njegovi maščevalni - načrti uspejo. Na razpolago je i imel dva lopova, ki sta bila zmo-3 žna in pripravljena izvršiti vsak i zločin, in neki nesrečni mladenič po imenu Gustav, ki je postal pravi suženj Lacheneurja, ki mu o je dajal denar, naj bi igral ulogo o'sina Marie-Anne. kjer je bilo kot običajno vedno dosti vozov. Bil je isti voznik. Martial ga je spoznal po njegovi zeleni oble- i ki. ! Ko se je kočijaž izvil iz množice drugih vozil, je udaril po ko- ' njih, da so brzeli po cesti Colum- ' bier, ki je ena najožjih cest v o-nem predmestju, prav. ob robu 1 Saint Sulpice. Dospela je do zu- 1 nanjih bulevardov. Martial je jezil kakih sto sež-njev zadaj za kočijo. "Strašansko se ji mudi," govori sam s seboj. "Toda po mojem mnenju to nikakor ne more biti shajališče dveh ljubimcev." Kočija je zdajci zavila v Rentiers cesto in se kmalu ustavila na nepozidanem zemljišču. Vrata se hitro odpro in vojvo-dinja Šairmeuse urno stopa iz kočije. In ne da bi Blanche pogledala na levo ali desno, je hi-j tela preko praznega sveta. Martial opazi sedečega na ne- , kem kamnu v bližini moškega' katerega zunanjost ni bila preveč vabljiva. Imel je ogromno brado, pipo v ustih in oblečen je • bil v delavsko obleko. "Ali bi držali mojega konja : ■ za trertotek?" ga vpraša Martial. "Gotovo," odvrne mož. i Ako bi bil Martial manj zamišljen, tedaj bi takoj opazil ne- ■ ki zlobni nasmeh na ustnicah " moškega, in če bi ga nekoliko > bolj pozorno pogledal, tedaj bi " ga gotovo tudi spoznal. Bil je Jean Lacheneur. Odkar je naslovil omenjeno * anonimno pismo na vojvodo ko zapustil, ker je imel dovolj de-'] narja, da bi lahko opustil službo, ( toda njegov mojster se je nahajal v stiski in sklenil je, da ga spremlja. ] Štiri prihodnja leta je vojvoda Šairmeuse taval po Evropi, , otožen, potrt, pritožujoč se ne- , prestano nad neznosnim živi je- ] njem. Nekaj časa je ostal v Londo- ; nu, potem je odpotoval na Du-naj, pozneje v Benetke. Nekega dne pa ga prevzame silna želja, da se poda zopet v Pariz. Vrnil se je. Mogoče to ni bil zelo pameten korak. Njegovi najhujši nasprotniki, osebni nasprotniki, katere je smrtno ranil, so bili tedaj na oblasti, toda ni se obotavljal. Sicer pa kaj mu hočejo, sedaj ko je brez moči. Pregnanstvo, ki ga je toliko težilo, žalost, razočaranja in samota, vse to je pomagalo, da je : postala narava ' Martiala bolj ■ mehka in omehčalo se je tudi ' njegovo srce. Vrnil se je s trd-' nim sklepom, da ne bo čutil nika-' kega nasprotstva več proti svoji ženi in se bo z njo popolnoma " pobotal. > "Starost prihaja," je rekel. "Ako že ne morem imeti ljublje-* ne žene ob strani, bom pa vsaj 3 imel prijateljico." In v resnici je njegovo obnašanje napram njej začudilo gospo Blanche. Skoro je mislila, da stoji pred njo zopet mladost-" ni Martial iz Sairmeusa, toda nje-" ne prijetne misli za boljšo bodočnost so se kmalu spremenile v 1 še hujše muke, kot jih je dožive- la dosedaj. Martial je nameraval izpeljati svoj načrt glede večje naklonjenosti napram svoji ženi, ko mu pošta nekega dne prinese sledeče kratke vrstice: "Gospod vojvoda! — Ako bi bil jaz na vašem mestu, tedaj bi pazil na svojo ženo!" Pismo je bilo sicer brez podpisa, toda kri je šinila Martialu v glavo. "Kaj ima mogoče skrivnega ljubimca?" premišljuje. Potem se pa spomni na svoje lastno obnašanje napram svoji ' ženi odkar sta -se poročila in re-' če: "In če ga ima, ali imam jaz ' pravico pritoževati se? Ali je ni-' sem celo zapustil?" Martiala je močno skrbelo, vendar s"e ni hotel toliko poniža-" ti, da bi igral ulogo vohuna, da 5 ni prišla vmes ena onih malen-J kosti, ki so tolikokrat odgovor-" ne za našo bodočo usodo. J Nekega dopoldneva okoli enaj-} ste ure se je vračal proti domu in je bil še komaj trideset kora-j ) kov oddaljen od Šairmeuse pa-1 i lače, ko opazi, da je neka gospa v vsej naglici zapustila palačo. , Bila je priprosto oblečena — vsa v črni obleki — toda zdelo se mu je, da ne more biti nihče drugi kot vojvodinja. e "Brez dvoma je moja žena, to-i da kaj je vzrok, da se je na ta , način obleka?" premišljuje Mar-i tial. . Martial je sedel na konju. Ako bi bil peš, tedaj bi stopil gotovo v palačo, toda s konjem polahno sledi gospej Blanche, ki je korakala po Grenelle cesti. S.topala je urno, ne da bi se enkrat ozrla nazaj. Obraz je imela zastrt z gostim pajčolanom. Ko je dospela do Taranne ceste je stopila hitro v kočijo. Kočijaž stopi k njej, spregovori nekaj besed, nakar skoči na kozla in udari z bičem, veselo žvižgajoč, ker je vedel, da bo dobil visoko nagrado. Kočija je že zavila okoli Dragon ceste, in Martial, neodločen in osramočen, se še ni premaknil z mesta, kjer je ustavil konja'. Nikakor ni hotel priznati svoja sumničenja in skušal je samega sebe pregovoriti. "Neumnost!" premišljuje, ko , potegne za vajeti. "Kaj pa riski-: ram, ako nadaljujem zasledova-. nje? Kočija mora biti že daleč naprej in težko, če bi jo še dohi-, tel." Toda v resnici je prehitel koči-. jo na križišču de-Rouge ceste, Ti trije kongresniki imajo zasluge, da je poslanska zbornica kongresa sprejela nevtralno postavo. Od leve proti desni: William Bankhead, Sam Rayburn in Joseph W. Martin. Z Byrdovo ekspsdicijo na južni tečaj sta odšla kot radio operatorja tudi Clifford Harvey in Clay Bailey iz New Yor/ca. Na sliki vidite radio aparate, s katerimi bodo v stiku z južnega tečaja v Zed. države. "Gospa vojvodinja —. Priča- 1 kovala vas bom v moji gostilni i jutri med dvanajsto in četrto u- 1 ro. Gre se radi dogodkov v Bor- ; derie. Ako vas ne bo do pete ure, tedaj ponesem na pošto pismo za J /ojvodo." ] "In če pride, kaj naj ji po- 1 vem?" vpraša začudena vdova, 'i "Ničesar. Samo za denar jo vprašajte." fh "Ako pride, tedaj je vse tako, -kot sem sklepal," premišljuje ; Jean. In prišla je. ] Jean je bil skrit v podstrešju s Poivriere, in skozi odprtino v 1 vratih je videl, kako je vojvodi- ] nja izročila bankovec vdovi. "In sedaj je v moji oblasti," je 1 vriskal od veselja v svoji notranjosti. "Oh, kako jo bom vlačil po blatu, predno jo izročim ma- : ščevanju njenega soproga!" Štiri-inpetdeseto poglavje. V trenotku, ko je Martial dosegel vrhunec svojih uspehov in so ga zavidali vsi njegovi tekmeci, ko se je zdelo, da se mu je sleherna želja na svetu spolnila, je govoril Martial sam s se seboj : "Kakšno prazno življfenje je to! Kakšno mučenje duha! živeti za druge — kakšna hinav-ščina!" Gledal je svojo ženo, žarečo v lepoti, oboževano kot kraljico, in pri tem vzdihnil. Mislil je na njo, ki je bila mrtva — Marie-Anne — edina ženska, katero je kdaj ljubil. Njena slika je bila neprestano v njegovih mislih. Po vseh teh dolgih letih jo je še vedno videl, mrzlo, trdo, brez življenja v oni razkošni sobi v Borderie. In čas je slikal to božansko dekle, v katero se je" zaljubilo jnjegovo Vj mladostno srce, še bolj žarečo, kot osebo nadčloveške miline in značaja. s Ah, če bi mu usoda naklonila Marie-Anne za njegovo ženo! j. Ponovno in ponovno je mislil na g to in si slikal srečo, ki bi jo imel na svetu z njo. c Ostala bi v Šairmeuse. Imela 3i ljubeznjive otroke okoli sebe c — in on ne bil obsojen v to prazno, nemirno in obupno življenje. \ V resnici srečni niso oni, ki r paradirajo svoje zadovoljstvo in j srečo pred očmi množice. V res- , niei srečni so oni, ki se skrivajo , pred radovednimi ljudi, in prav } imajo. Sreča je skoro zločin v ;em oziru. Tako je mislil Martial; on, ve- . iki državnik, je dostikrat jezno govoril: "Ljubiti in biti ljubljen — to je vse na svetu! Vse drugo je nečimernost." Sicer je pa v resnici skušal ljubiti Blanche; storil je vse do skrajnosti, da bi zopet prižgal ogenj občudovanja, katero je čutil pri prvem sestanku z njo. Toda posrečilo se mu ni. Zdelo se je, da je med njima ledenik, ki se ne more nikdar raztopiti, in ki neprestano narašča v visokosti in obsegu. "Zakaj je tako?" se je neprestano čudil. "Jaz tega ne razumem. So dnevi, ko bi prisegel, da me ona ljubi. Njen značaj, prej tako razdražljiv, se je popolnoma spremenil. Sama plemenitost jo je." Toda svojega notranjega nasprotstva do nje ni mogel premagati. Bilo je močnejše kot njegova volja. "Ladja se potaplja," je rekel. "Podgane so jo že zapustile." Mislil je na svoje obširne sobane v gradu, ki so bile prej polne gospode in ljudi, ki so iskali pri njem dobrote in naklonjenosti. Zadnje čase skoro nikogar ni bilo več. Niti bled ni postal, ko je prišla Včasih divja množica, ki je preklinjala in metala kamenje proti palači. In ko ga je Oto, njegov zaupni sluga, prosil, da se preobleče in tako zapusti palačo alrnyi vrt" io nrloYivnril • "Nikdar ne! Sedaj sem samo 1 zasovražen, ne želim pa postati 1 tudi smešen!" Niti pregovoriti ga niso mogli, da bi šel k oknu in zrl na druhal na cesti. Pri tem se je nečesa domislil. "Ako bi bil Jean Lacheneur še živ," je premišljeval, "kako bi ga veselil ta prizor. In če je živ, tedaj je prav gotovo v sprednjih vrstah druhali, katero je najbrž hujskal." Tedaj se mu je zahotelo, da bi pogledal. Toda Jean je bil tedaj še v Rusiji. Nemiri na cestah so potihnili, nihče več ni grozil Šairmeuse palači, kljub temu pa je Martial mislil, da bi bilo bolje, če bi za nekaj časa odpotoval in da bodo med tem ljudje nanj pozabili. Vojvodinje niti vprašal ni, da bi šla z njim. "Vsega sem jaz kriv," ji je rekel. "Zdi se mi, da napram tebi i ni naperjeno sovraštvo ljudi, torej je bolje, da ostaneš." Ona se mu ni ponujala. Sicer bi j ako rada šla, toda Pariza se ni drznila zapustiti. Vedela je predobro, da mora ostati, da si zagotovi molk svojih nasprotnikov. Dvakrat je prej odpotovala iz Pariza, in vselej bi zadeva skoro prišla na dan, in tedaj je bila živa še teta Medea, ki je zavzemala njeno mesto. Martial je odpotoval spremljan samo po svojem zvestem služab-' niku Otonu. Oton bi ga sicer lah-