z 281, številka. Trst, v četrtek dne 11. decembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" Stiui m krat ca dan. r*iun nedrij h> pracoik t. ob 4 uri popolu«ine Naročnina znaša: ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 „ ca eetn leta........ 6 ca en n»e«*>c ........ 2 kroni SaroV'nino je pla<>vati naprtj. Sa na-rs>Ar bre* priloifne naročnine w oprava oe onra. Po tobakarnah t Tr»tu «e prodajajo po- aanezn«- »tprilkf po 6 stotin k 3 nvč.); Tr»tJi pa po 8 «totmk (4 arč) Telefon Atr. 870. Glasilo politirnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi »e računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Posianu. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ne ne sprejemajo. Kokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo ln tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravnlitvo ln sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccoto stv. 3, II. nadstr. ^ Izdajatelj in oifovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Javni shod političnega društva „Edinost" v Trebčah dne 8. decembra 1902. (Dalje.) Dr. R V b £ t je nadaljeval: 01>čina se je torej odloČila, da najme posojilo 24 milijonov kron. Tako se je iz-< gnila nalaganju novih davkov in doklad. Ali mi ne smemo pozabiti, da bo treba ta dolg plačevati. In to bo težka stvar. Zato so ntš okoličanski zastopniki izražali svoje pomisleke proti najetju posojila. Ali g »spodje v mestni hišt so jim govorili : Glejte, saj tudi okoličani potrebujejo raznih stvari. Dajte, napišite vse to, kar se vam zdi potrebno za okolico in mi hočemo dovoliti, kar spoznamo, da je re9 potrebno. In vsled tacega pozivanja so okoličanski zastopniki res napisali dela, ki naj bi se izvela v okolici iz dohodkov novega posojila. Vsa dela, ki naj bi se izvršila iz dohodkov posojila, so gospodje v mestni hiši razdelili na več let, oziroma na več razdobij po »> let. Vršila so se dolga posvetovanja. Najprej so se seveda posvetovali o delih v mestu. SlednjiS je prišla na vrsto tudi naša okolica. In vsprejeli so res marsikaj, kar smo zahtevali mi. Tudi za ta V. okraj je bilo dovoljenih več koristnih in potrebnih naprav. Sjdeči, da je gospo ii resna volja storiti kaj tudi za okolico, so slednjič tudi oni glasovali za posojilo. Od tedaj so minola tri leta. Od del pa, ki so se imela izvršiti v prvem razdobju šestih let, je izvršenih še jako malo. Tem bolj nas je osupnilo, ko smo morali čuti, da sta od onih 24 milijonov na raz{>olago le še dva milijona !! Vemo, da se je mnogo tega ]M>sojiia porabilo za |>oplačanje starih dolgov. Ali povdarjati treba, da se to posojilo ni najelo za poplačanje starih dolgov. Kjer je uprava racijooelna in modra, se občinski dolgovi plačujejo iz navadnih dohodkov. I z-recni namen novemu posojilu je bil, da se porabi za izvedenje novih del! Na razpolago sta torej le še dva m li-jona, a ta imata že svojo določeno pot. Namenjena sta v glavnem za gradnjo norišnice. i 'e nastane torej potreba za izvedenje kakega drugega novega dela, najemati bo treba zopet novo posojilo in občina bo imela toliko — dolg« v več ! Ne pravim, da se ni morda tu pa tam kaj malega storilo tudi v ckolic". Ali glavne O t) I, I H T k £ ^ Smrti žrtvovani. Črtica iz anglezko burske vojske, r. -lovenil I*. Modic ml. Oddelki sovražnikov, kateri so se bili danes že tolkli z Dorneburgskimi Buri, bili so že z nasprotnih hribov na ravnin:, in njihovi toj»ovi so žugali nevarnost Dcwetu. Kili so sedaj na desnem krilu Angležev. Videl je tudi van Rath s kopje, kjer je pre-žal, da mu pride sovražnik na strel; kako je eskadruna krenila proti oni zarezi, v katero §0 poprej Buri zginili, in kako je sovražna artilerija za njimi hiteč iskala pripravnega mesta za svoje topove, da bi z nova začela svojo igro z granatami. Videl je van Rath b kopje, da bodo sovražni konjiki kmalu dospeli do strelne daljave njegovega oddelka. Z lahkim, reske* čim žvižgom je opomnil na to svoje ljudi na pozornost in da naj se kolikor mogoče skrito nazaj za pečine potegnejo, da bi ne bili z ravnine prezgodaj opažeai. Razumeli so vsi migljaj svojega vodnika. Plazeč se kakor kače nazaj, da bi ne bili opaženi, poskrili so se med kamenje. naše zahteve »o ostale neizpolnjene. Naj se spomnim zopet onih, ki govore, da mi bi morali biti »dobri« z mestno gospodo ! Le-ti menijo, da smo mi sami krivi, da se malo stoii za okolico, ker nasprotujemo gospodom in nastopamo neprijateljski proti njim. To ni res. Mi želimo živeti v miru z italijanskim mestnm prebivalstvom, ali zatreti se nedamo! Njim pa je ravnodo tega! Le poglejte, kaj se ravno sedaj godi tam doli v Trstu ! Tam živi mnogo naših revežev. Mnogo jih trpi bedo in pomanjkanje vzlic temu, da je v Trstu mnogo dela in zaslužka! Kako je to mogoče? Ce hočete dobiti pojasnila, pojte le malo po ulicah tržaških. Videli boste, kako se dela tu in tam, ah na teh delih ne boste videli naših delav-cev-domačinov, ampak boste videli ljudij iz tuje države. Iz posojila 24 milijonov kron regulirajo tudi takoimenovano istrsko cesto. To je velepotrebno delo, ker je bila dosedanja cesta ozfca, polna strmin in zato jako nevarna. A tam je promet izredno velik. To delo je že jako napredovalo. Ali pojte tja in na tem delu ne boste videli niti enega domačega človeka! Vprašam vas: zakaj jemljejo tujince, ko je toliko našli v potrebi in brez zaslužka, zakaj ne jemljejo domačinov na delo? In če že prav nočejo Slovencev, zakaj ne jemljejo domačih tržaških Italijanov ? ! Saj je tudi mnogo Tr-žnčanov italijanske narodnosti, ki so po trebni ! I>a, dragi zl>orovalci, niti domačinov italijanske narodnosti ne jemljejo na delo ! Koliko naših ljudij je v Trstu brez dela ! Brezposelnih je toliko v Trstu, da je revščina res velika. In vendar bi mogli io bi morali dati našincem mnogo dela. In ne! Oni od tam doli iz Italije imajo prednost vsikdar in povsodi ! Saj ne plavim, da oni iz Italije niso potrebni. Ali prvi naj bi bili naši, ker ti so, ki tu plačujejo davke in dajejo vojake. Oni iz Italije pa ne plačujejo tu nikhkih davkov, niti ne dajejo vojakov ! Pa ne le to, marveč oni še pošiljaj) proč, kar so tu zaslužili. Tako imajo domačini, ne eno, ampak dvojno škodo. >!s le, da ne zaslužijo nič, ampak še tisti denar, s katerim se izvršujejo razna dela in katerega morajo pomagati skladati tudi oni, odhaja iz dežele in ni v nobeno korist domačemu gospodarskemu življenju. Iz vsega tega je razvidno, da ni nič res, da signori zato nič ne dajejo okolici, ker jim mi »nasprotujemo« in da bi kaj dali, ako bi bili mi žnjimi »dobri«, ampak da je res, kar trdimo mi vedno, da nam zato nič ne dajo, ker nara principijelno nočejo nič dati, ker nas zistematično zatimjo, ker bi hoteli izpodriniti nas živelj in ga nadomestiti z ljudmi iz Italije. Najlepši pouk v tem pogledu je dobil naš 1. okoličanski okraj. Izvolil si je bil italijanskega zastopnika, a dobival je od tedaj — še manje nego drugi nosti do naroda svojega in poštene volje v službi za blagor in čast domovine. Te lastnosti so vsikdar dičile dra. Riegra. Jubilar je svitel pojav v življenju naroda Češkega. Nad pol stoletja tega življenja je te=no spojenega 7. življenj*m do lliegra. Dru. Riegru je zagotovljeno, poieg tasta mu Palackega, častno mesto v zgedovini naroda. Narod slovenski se iz srca pridružuje Častilcem patr j*rha naroda češkega. Italijan, ki priporoča zasnovo ju- okraji, pač pa je njegov zastopnik vrgel goslovanskega kraljestva. »Trieste« mandat od sebe in zbežal iz mestne dvorane, prinaša nastopno vest : Grof Donato Sanmi-Ne dajo okoličanom, ker jim nočejo dati. nistelli, ki je eden prvih povspeševateljev in Zato se mi moramo braniti! vzdrževateljcv društva »Dante Aiighien», piše Ali verujte, da ne bodo naši okoličani v svoji ravno izišli publikaciji »Okolo mej tisti, ki prvi prično res odločnim odporom ! Italije«, v kateri povdarja aspiracija Vse- Ne, Tržačani - meščani sami bodo tisti, ki prično s hudo reakcijo proti sedanjemu mestnemu gospodarstvu. Pa vsaj so že začeli nemcev na Trst in naše Primorje, mej drugim tole: Na podlagi tega domnevanja, ki gotovo kričati gospodi, da naj ne mislijo na samo svojo ni izmišljeno, bi se razširila nad Trstom moč krasno Italijo, ampak da morajo misliti tudi Germanije. In Trst, ne več avstrijski, am- na svoje domače reveže ! In ko se je začela pak »nemški«, bi predstavljal za nas najhujo pojavljati energična reakcija, tudi naši oko- nesrečo, ki si jo je možno misliti, dočim bi ličani ne smejo ostati mirni in tihi, ampak me ravno ne plašilo kraljestvo jugoslovansko zahtevati morajo glasno ter protestirati proti z nekoliko milijoni prebivalcev onostran krivicam ! Adrije. Mnogo mi je še na srcu in dolgo bi »La Polonia«. To je naslov članku, vam lahko še govoril. Ali zaključujem, ker ki ga je priobčil tukajšnji list »Indipendente* čas boži. Zato se moram umakniti vašemu od dne 9. t. m. zastopniku, gospodu Ivanu Goriupu, ki bi Omenjeni člankar piše z vso resnostjo o tudi rad spregovoril do vas. In potem mo- nedaljnji poljski — revoluciji, ramo tudi vam dati prilike, da stavite do V ruski P« Ij^ki da vre radi znane ruske nas morebitna vprašanja, da nam izrazite svoje avtokracije, radi Finlandtje, židovskega želje in da vam mi potem damo odgovora in delavstva (?), rn9kih socijalistov, glada, pojasnila. uboštva, raznih etavk in vsled prepirov — v Temu govoru dra. Rvl ara so zborovalci visokih vladnih krogih. V-^e to da dovede sledili vidnim zanimanjem ter ga spremljali to revno ljudstvo do revolucije. Ta »artifici- neprestanimi pojavi soglašaDja in odobrava- jalna palača« se po mnenju »I ndipendento-nj8. Ob zaključku so zaorili krepki živio klici. (Pride še.) vega« člankarja podere v kratkem. Kakor v Rusiji, tako nekako da se godi Poljakom tudi v Prusiji. In to državo opominja imenovani člankar, naj promeni dosedanje nečloveško postopanje proti podložnikom poljske narodnosti, da ne doživi stvari, o katerih resne sti da Nemčija niti ne sanja. Klevetniki ! Nam se gabijo. Pa to še »Ne prej streljati dokler jaz ne streljam«, ukaže van Rath s tihim glasom svo jemu bližnjemu, ki je ležeč poleg njega, komaj čakal povelja. Pogled je veljal iu mož je razumel in ravno tako tiho je šel ta ukaz od moža do moža na kopji. Hotel je sovražnika nemudoma s kroglami posuti in kolikor mogoče pokrivati umikanje svojega poveljnika Deseta pred sovražno silo. Bilo je popolnoma tiho na kopji, kjer je ležal van Rath s svojimi 40 Buii ; akoravno bi sovražnik ne čul nobenega šuma v dolino s kopje, potihnili so vsejedno in opazovali gibanje sovražnikovo in si samo z migljaji in pogledi dajali razna znamenja. Nekdo je potegnil za rokav nekoliko van Ratha. Van Rath se je nejevoljen obrnil, ker težko je obrnil oko od sovražnih konjikov, kateri so vedno bližje prihajali, ne sluteč, da je kedo tu gr>ri na kopji. Bil je to stari Bur Jan Grath, kateri se je priplazil do van Ratha in se poleg njega vlegel. »Teh polžev«, je dejal starec in namignil z glavo v dolino proti sovražni konjici, katera je krenila naravnost proti kopji od prejšnjega pota in se v gosti koloni pomikala naprej, »še dolgo ne dobimo na streljaj naših Politični pregled V Trstu, 11. decembra 1902. Dr. Fran Ladislav Rieger. ta patrijarh in izvoljenec noroda češkega, je praznoval dne 1». t. m. svoj 85. rojstni dan ne toliko radi tega, kar pšejo, ampak, ker v popolni svežosti duha in telesa. Tudi oni, vemo, da ljudje, ki p sejo to in priobčujejo, ki so se nekdaj upirali Riegrovim nazorom so vse drugo nego č,ovekoljubi ! in taktiki staročeške stranke, so Be sporni- Kar govore o položaju ruskih Poljakov, njali tepa dne v ljubezni in neomejenem spo- je tako pretirano, da se sleherni, ki le ko- štovanju, kajti enega ne more odrekati ličkaj pozna razmere, mora vprašati : S kakim Riegru nikdo: nenavadnih vrlin uma in srca namenom Lahoni branijo — Poljake?! /a — čistosti njegovih namenov, nesebične uda- govor o zatiranju »židovek h delavcev« pušk. Mi imamo še celo uro časa, o da bi imeli tu še sto pušk«, je nadaljeval in si tri roko v roko, misleč na popolno uničenje sovražnika. Van Rath se je nasmejal trpko in ne da bi se čudil besedam starega, odgovoril je tiho : »Mi jih sprejmemo kakor zaslužijo«. Potem se je spomnil, da je kristijan in do stavil še tiše : »Kar nočete, da bi vam drugi storili, ne storite vi drugim ! stoji v sv. pismu« — — — — — — — — —-- Stari Jan Grath je žalostno stresel z glavo, na to ga je van Rath hitro in na lahko s komolcem sunil in ne da bi ga pogledal, dejal tiho : » Pozor !« Oba eskadrona konjikov sta prišla tako blizo kopje, da je bilo že poznati uniforme. Bili so huzarji. Jezdeci niso več tako hiteli in nepričakovano je častnik njim na čelu dvignil sabljo, v znak, da se imajo ustaviti. Buri van Ratha na kopji so se s pogledi vpraševali, niso-li morda razkriti izza njh obrambe, a konjiki so se zopet pomikali naprej. »š^ststo metrov!« zaklical je van Rath. Buri so razumeli, vsaka nastavka na puškah je bila ca šeststo metrov daljave nastavljena. Ko se je nehalo čuti škrtanje nastavk na puškah, bilo je na kopji zopet vae mrtvo-tiho, in 8uri bo zadržujoč sapo pričakovali ; v malo sekundah marajo priti huzarji na strel. Ali, predno se je to zgodilo, naredili so konjiki drugi kret. Najbližje kopji nahajajoči se eskadron konjikov se je zasukal na de3no in pokazal hrbet Burom na kopji, in zaČul se je nenadni klic nekega povelja. Kakor odgovor nato zahreščalo je iz dvesto grl : »Hurra !« Sablje so se vzdignile in eska-1 drona sta se v diru spustila v že omenjeno zarezo, v kateri so izginili Buri. To se je zgodilo tako hitro, da Buri na hribu niso mogli niti jednega strela oddati, ko je sovražnik že zginil. Niso bili torej še razkriti, da bi Be bili huzarji njihovim puškam umaknili, isti Bt> marveč neDadno napadli neki drugi bur-aki oddelek, ki se je nahajal še v onej zarezi. Buri na kopji so bili poBtali nemirni, zapustili so b:li skrivališča in pečine in se priplazili do roba ravnice na kopji. »J*-li morda že kdo v oni zarezi od naših zaostal?« — katerih, kakor znano, nikjer ni — jasno priča, da je gornjo kolobccijo napifal kak zloben č tut z edinim namenom obrekovanja Kusije! Z dje preradi pljuvajo svoj umazani žolč na kar je slovanskega, a r»a Rusijo ■^e posebno zato, ker jim ne dopušča, da bi odirali, kakor delajo to po vseh ostalih državah in ne najmanje v naši Avstriji! Da pa Prusija res zatira in preganja vse, kar ni nemško, da trpinči ne samo odrasle. ampak tudi nedolžne otročiče, to je res in notorična stvar. Ali zatiralci v Nemčiji so vaši zavezniki, o bratje v italijanskem irredentizmu ! Mari niste zavezniki v proganjanju Slovanov ?! Mari ne opravičujete to zavezništvo, sklicuje se na dejstvo, da se oba ta naroda moreta ponašati se svojo visoko kulturo ? ! Će se torej Italijani {»onoeno in s tisto šar-latansko pozo, ki jim je že enkrat lastna, postavljajo na stran Nemcev kakor kultur- Neraci v nekaki nervoznosti. Ravno ta nemška nervoznrst mora siliti Čehe v tem veče premišljevanje in v to, da ne hite b polaganjem orožja. Spominsko slavje zmage pri Plevni. Car Nikolaj je izdal nastopno povelje do ruske vojske in mornarice : Pred 25 leti, dne 11. decebra 1.S77., je padla Plevna in otvorjena je bila pot zmagoslavnemu napredovanju naših čet, ki je odločilo usodo zadnje vojne. Tega na spominih bogatega dne hočemo po staroveljavnem običaju pošiljati k Bogu svoje molitve za dušni mir pokojnega carja Aleksandra II. nepozabnega spomina, po čegar volji je prišlo do veleznumenitega, za Kusjo in slovanske narode v Turčiji slavno dovršenega boja za osvobojenje teh narodov, ter blagop »knjnega Aleksandra 111 , ki je se svojim vzvišenim očetom delil trpljenja in napore vojne, in vseh tovarišev, ki so padli na bojnih poljih zadnje nega nt roda, potem pa je le grda hinavščina, vojne. Ob tem dnevu zmage pa moramo iz-aku s« laška kultura hoče zgražati nad gro- kazati časti tudi ž.večitn udeležencem na zodejstvi, ki jih počenja nje sestra nemška osvobojevalni vojni z* njihovo hrabrost in kultura. Nemci in Italijani naj le puščajo Rusijo pri miru. kar se dostaje postopanja se svojimi podiožniki. Oni nimajo pravice očitati. Vedo naj, da so Poljaki v Rusiji gospodarsko nerazmerno bolje situvirani, nego oni v Prusiji in v Avstriji. In fakt je, da Rusija vztrajnost ter njihovo brezmejno svoje dolžnosti. Oni nam služijo razodenje tradicij, na ktterih je moralna moč in sila ruskih vojn. da bo po nedoumnem sklepu božje previdnosti nfcši domovini usojena doba skušenj, sem prepričan, da boBti moja slavna vojska in udanost do kak^r živo utemeljena Za slučaj, iz državnih sredstev podpira razne kulturne junaška mornarica, ki sta tako dragi in blizo naprave Poljakov v Varšavi in imajo dr- mejemu srcu, častno vršili svojo dolžnost do žavne oblasti tudi poljske uadpise. Kako pa prestola in domovine. postopajo pruske oblasti s Poljaki, koliko V Italiji se zopet oblači. Te dni pošteva Italija narodnost in jezik svojih be- je posl. Sacchi, jeden prvakov skrajne levice, neških Slovencev?! — II c Rhodus, hic položil svoj zbornični mandat, ker je njegova salta ! stranka propadla na občinskih volitvah v Da pa je začela Rusija nekoliko utešnje- Cremonj kjer je Sacchijev volilni okraj. — vati nemški vpliv in je malce za petami ži- pryj kateH Je y zbornici predlagal, naj se dovsk.m pijavkam: s tem vrši le svojo dol- Sacchljeva demisija ne vsprejme ter naj se žnost do svojih podanikov, ae izvzemši — ga ua})rogi da obdrži svoj manflat, bil je na-Poljakov. Italijani pa n.j le tem poslednji m ^^ opoJ,ic;jonalue desnice, posl. Sonnino. Iz tega in iz prijateljskega razmerja, ki zad- prizanašajo se svojimi — krokodilovimi » sol zami : Spravna akcija. Nemci — izvzemši Vsenemce, seveda, ki sploh odklanjajo vsako spravno akcijo in zahtevajo le kapitulacij* < ehov — Nemci so torej neutrudljivi v variranju svoje pesmi : spravna akcija je nezdružljiva s češko obstrukcijo, ergo — nje čase vlada 'med Sacchi jem in Sonninom, sklepajo laški list', da se med Lema dvema snuje parlamentarua zveza, ki nameruje vreči sedanjo vlado, Že v prihodnji spomladi da bo imela Italija novo vlado Sonnino -Saccki. Ločitev zakona v Italiji. Včeraj je Cehi se morajo nemud« ma odpovedati ob- mjo ^^ italljaarike k„m >re, ki je se- etrukciji ! Kaka zahteva ! Tudi ko bi bili nemški predlogi res taki, da bi Cehi mogli razpravljati o njih, bi bilo še ved »o netmiselno za- stavljen. da prouči vladno predlogo glede ločitve zakona. Zastopniki opozicije so se izjavili proti tej predlogi. Pristaš vlade posl. Massimini je povdar- letu 1802, a ga Venezuela zahteva nazaj. Poleg Anglije in Nemčije zahtevajo odškodnino za svoje podanike tudi Italija, Španska, Zjedinjene države in Nizozemska. Za sedaj pa sti — kakor rečeno — energično nastopili Anglija in Nemčija, s tem, da sti po svojih zastopnikih v Caracasu, v glavnem tnestu republike, izročili venezuelski vladi ultimatum. Za slučaj, da ta poslednja nemudoma ne zadovolji zahtevam Anglije in Nemčije, odposlali sti ti državi nekoliko svo-jih vojnih ladij, ki bodo nadzorovale vene-zuelsko obrežje, da se bo izvoz in uvoz iz, ozir. ma v Venezuelo mogel vršiti le na gotovih določenih carinarskih točkah. Z »čuvanje teh pa hočejo Angleži in Nemci postaviti na kopno potrebne čete, dokler ne bo po carini poplačana zahtevana odškodnina. Tako je torej stanje konti kta med Anglijo in Nemčijo na eni in Venezuelo na drugi strani. Venezuelska vlada pa označa tako postopanje kakor golo nasilje. Predsednik Castro je ravaokar razglasil izjavo, v kateri ne odreka zahtevane odškodnine, ali po-vdarja, da bi se koullitt moral poravnati diplomatskim potom, po zakonu in v zmislu pravice. Venezuela da hoče spolnjevati Bvoja obveze nasproti svojim upnikom in njeno postopanje da je povsem pravilao. Predsednik CdStro povdarja, da hoče čuvati čast Venezuele in se ne mis i ukloniti pred nasiljem. Zaključuje: »Naš narodni ugled se naslanja na naše pravo, na naš čut pravičnosti, na naše prijateljske odnošaje in na spoštovanje do tujih narodov.« Neka brzojavka z otoka Trinidad pa zatrja, da združeno angležko nemško brodovje nima naloge zasesti carinskih uradov, ampak le blokirati vse obrežje venezuelsko. M-j tem pa so se menda že začele sovražnosti, kajti iz Caracasa poročajo, da je angležko nemško pro-dovje že zajelo 4 venezuelske vojne ladije, a druga poročila pravijo, da je predsednik Castro dal aretirati vs9 Angleže in Nemce, ki so ostali v Caracasu, kar pa bi bilo v očitnem aa9protstvu z ljudskim pravom. In ker so ti angležki in nemški podaaiki ieročeui sedaj varstvu Zjedinjeaih držav ameriških, bi to postopanje predsednika Castro pomenjalo izzivanje nasproti Z edinjenim državam. Dogodki v Venezueli obračajo na se pozornost vsega politiškega sveta, izlasti pa v onih državah, ki so se oglasile se svojimi zahtevami. htevati od njih, naj se -- razorožijo, predno da je glayna predno8t te predloge v tem, gotovo, da vr- je »klenjen mir, predno je vsaj pride do miru ! »Narodni listv« pa naštevajo celo sto toČek v nemških predlogih, ki bi po-menjali zgube za narod češki, dočim bi bila jedina pridobitev za < ehe uporaba češkega notranjega jezika v t iksativno navedenih stvareh. Na take predloge — pravijo »Narodni listv« — -se <'ehom ne mudi z odgovorom. Kakor so si Nemci dajali časa za svoje pred loge, tako se tudi Cehom ne treba prenagliti z odgovorom. Na binkoštni progi am hučejo Cehi dati določen, jasia <*-ešii b o ž i č n i program! Kakor se vidi, te »spiavna ako ja« ne bo vršila s tisto naglico, kakor zahtevajo da je vlada upoštevala tudi mnenje onih, ki so proti ločitvi zakona in se strogo držala v gotovih mejah. Povdarjal je potem, da se ne sme preveč upoštevati nasprotnih man festacij, ker so iste organizirane pod pritiskom duhovščine. Duhovščina da se drži načela, da se morajo civilni zakoni podvreči cerkvenim zakonom, s katerim naziranjem pa ne more soglašati zakonodajalec. Dodal Jje, da zakonodajalec ne more biti indjfcrenten nasproti velikemu številu onih, katerim je zakon neznosna veiiga. — Slednjič da se tu tudi ne more govoriti o principu, ko imajo že vsi evropski narodi ločitev zakona. Konflikt z republiko Venezuela. povpraševali so tiho drug druzega, ali kaj je Venezuela je federativna republika na severu bilo sploh vzrok onega nenadnega kreta hu- južne Amerike. Ima pa na sebi tisto svoj-zaijev k oni /arezi. stvo, s katerim se odlikujejo sploh južne- Ni jim bilo treba čakati pojasnila. V ameriške republike : da namreč ni nikdar zarezi začele so pokati puške neprestano z miru v njej. Vladi te republike sti poslali sedaj Nemčija in Anglija svoj ultimatum. Vzrok kon- dveh strani in burra-klici vojakov-jahaČev so bili vedno močneji. »Zadnja straža«, rekel je kratko Jan Hiktu je na kratko ta le: Gra»li in se spomnil, da onih 100 mož, katere Pred kakimi tremi leti se je človek je Dewet pustil za zadnjo straž >, ni videl pre- imenom Cipriano Castro dvignil z nabrano hiteti ono ravnico. silo, da strmoglavi tedanjega predsednika »Sveta nebesa, kaj so vendar delali Andrade. Posrečilo se mu je in Castro je po- toliko časa v zarezi V«, menil je van Rath. stal glavar republike, ki pa je še grše go- A takoj mu je bilo jasno, da je mali oddelek spodaril, nego njegov prednik. gotovo iz kakega vzroka zaostal in bil dohi-ten od angležke konjice. Ali so se morda iz velikosrčnosti hoteli žrtvovati, da bi svojci z Deuetom lahko odšli in da jih morda sovražnik v zarezi ne zapazi Ter da bodo mogli škodovati zasledil-jočemu sovražniku. Buri na kopji so vse čuli kaj se tam doli godi, a videti niso mogli ničesar, ter niso mogli soditi položaja v zarezi. Na vsak način je bil mali oddelek Burov v zarez: zasačen in od pešcev in konjice napaden ; število napadenih je bilo malo proti veliki sovražnikovi masi in boj bi moral za Bure slabo iziti. (Pride še.) Proti njemu se je dvignil veletržec Ma-nuel Matos. Toda Castro se je posrečilo udu-šiti to ustajo po daljših bojih. V teh revolu-cijskih vojnah 1898—1900 in v perijodi ustaje liM.H) so podaniki ptnjih držav, živeči v Venezueli, trpeli veliko škodo po izsiljenih posojilih, po rekvizicijah in po plenjenju. — Škoda, ki so jo trpeli na svoji privatni lasti, znaša več milijonov. Za to zahtevajo od škodnino. Poleg tega dolguje Venezuela berolinski Disconto Gesellschaft 3 milijone za gradnjo sevorne venezuelske železnice. Z Anglijo pa ima Venezuela še poseben konfl kt radi otoka Trinidad, katerega jej je Anglija odvzela v Tržaške vesti. Krasen prispevek k našemu trž. šol*keinu vprašanju je podal te dni odlič-njak uemške ljudske stranke, dr. Derschatta, ki je nedvomno ena najbistrejih glav v nemškem taboru. Govore o spravni akciji je ostro kritiziral sedanji zistem avstrijske uprave, ki da je nujno potreben reforme. Menil je : okrajni glavar nima moči, namestnik pa je daleč. Upravo da treba decentralizirati, ker so dežele izgubile svojo socijalno in gospodarsko jednotuost.. V kakem svetovnem zdravilišču da ne morejo veljati tiste upravne maksime, kakor za kako nemško gorsko vas ali kako od sveta oddaljeno slovensko selo ! Kakor izgled je navel tu organizacijo š o 1 s t v a. In to je, kar nas zanima v visoki meri ozirom na naše tržaške šolsko vprašanje. Odlični člen nemške ljud ske stranke je menil : »Industrijalni okraji potrebujejo drugačne organizacije šolstva, nego pa poljedelski okraji«. In potem dalje : >Taka di terenci ran ja omogoča decentra lizacija uprave, ki mora biti posvečena le praktični potrebi.« Mari ni to krasen prispevek k našemu šolskemu vprašanju ? ! Veče resnice je ni mogel izreči nemški mož, nego je ta, da za kraje, kjer žive poljedelci, mora biti šola drugače organizirata, nego v industrijalnih krajih. Ta primer velja za naše tržašso šolsko vprašanje. Ta primer pravi, da šola na deželi ne more odgovarjati potrebam mestnih otrok. Ali ni to glavni argument, s katerim tržaški Slovenci podpirajo svojo zahtevo po slovenski šoli v Tistu ?! In ali ne povdarjamo mi vedno, da potrebo šol ni smeti meriti s samim kilometrom, ampak po praktični potrebi ! A praktična potreba je na deželi vedno druga, nego pa v mestu, kulturne po trebe poljedelca ne morejo biti enake s potrebami meščana trgovca ali industrijalca ! Tisti — to so vlada in Italijani —, ki bi hoteli goniti naše mestne otroke v okoli- čanske šole, so obsojeni. Sedaj so čuli, da to ni dopustno, tudi ko bi ne bilo fizičnih ovir ker takeuiu zahtevanju nasprotuje je odločilna praktična potreba ! To lekcijo so dobili cd nemškega moža. Pa ne le v kulturelnih, ampak razlika je v vseh potrebah prebivalstva v mestu in na dtželt. Naša okolica je poljedelska, mesto je trgovsko. Prva potrebuje torej tudi drugih oblasti v povspesevanje nje interesov ! Ali ne izhaja iz izvajanj nemškega moža poikrepleplje še drugi kardinalni zahtevi tržaških Slovencev : zahtevi po posebnem okrajnem glavar b t v ti, ker mestni magistrat kakor politična oblast nima zui'sla za praktične potrebe okolice! To je povdarjal še posebno tudi g. Ivan (t ori up na shodu v TrebČah minole nedelje. Čemu so Tiapisi na železniških postajah? Včerajšnji >Piccolo« je privlekel zopet na dan vprašanje o napisih na postajah nove istrske železnice. V tozadevni notici pripoveduje, da ee nameruje rešiti to vprašanje tako, da se postavijo na postajah na ono stran, ki je proti mestom obrnjena samolaški, na ono, ki je obrnjena proti železniški progi pa dvojezični napisi. Ni nam znano, koliko je na tej vesti resnice in se danes tudi nočemo prepirati s »Piccolom« o italijanskem ali neitalijanskem značaju različnih m^st in vasi, mimo katerih teče nova železnica, najodločnejše pa se moramo upreti njegovi argumentaciji, kakor da bi bili napisi na železniških postajah radi tega tu, da pričajo o »laškem« zuačaju dotičnih mest, isti ee marveč postavljajo radi tega, da se more potujoče občinstvo orijentirati, a potujoče občinstvo na novej istrskej železnici je gotovo po velikej večini hrvatske in slovenske narodnosti in sicer prvič radi tega, ker je večina istrskega prebivalstva slovanska, drugič pa tudi zato, ker, kar je Italijanov v Istri, prebivajo skoraj izključno po obm >r-skih mestih ter se raje poslužujejo parni^ov, ker so jim isti bolj pri roki in ker voz'jo mnogo cenejše od nove železnice. Kar se tiče slovanskih imen istrskih mest in vasij, pa so ista, ako tudi ne upoštevamo njih zgodovinskega postanka, tako globoko ukoreninjena med Istrani, da bi jih tudi samolaški napisi na železnicah ne izruvali. Kdo je še kedaj slišal slovanskega Istrana reči n. pr., da gre v Kapudistrijo ? To ee pač tu pa tam dogaja pri Kranjcih ali Štajercih, ki so še-le preko Nemcev izvedeli, da eksistira nekje neka Kapodistria, ne pa pri autohtonnem slovanskem prebivalstvu v Istri, ki pozna le Koper, ne pa Kapodistrije. Za osnovo slovenske oziroma hrvatske porote na deželnem sodišču v Trstu je uložila nadalje prošnjo občina Štanjel. Za postajo t Roeolil. Žslezn ško roi- nisterstvo nali.žilo je tukajšnjemu namestni-štvu, da izvrši komisijonalni ogled za spremembo rocolskega postajališča v postajo za osebni in tovorni promet. Namestništvo ima tudi nalog> izvršiti eksproprijacijo, po načrtu, katerega je predložila tukajšnja železniško gradbena ekspozitura in kateri načrt je v glavnem vsprejet. S ednjič bavila se bo tozadevna komisija tu li z regulacijo ulice »Sette Fontane«, katera se tako spremeni, da bo odgovarjala postaji. Načrt je od danes do 24. t. m. razpostavljen na ogled na magistratu (Ilf. nadstropje, IV. oddelek >. Intereairanci lahko predložijo svoje pismene ali ustmene prigovore proti temu načrtu do 24. t. m. na magistratu, ali pa dce 3. januvarja prih. leta ob 9. uri zjutraj komisiji, ki bo zbrana na licu mesta v Rocolu. Glej, koliko sčavov je tu notri — je rekla »gospa« Dussatti roj. Milošović svojemu sinčku, ko je te dni šla mimo naše tiskarne ! Gospod, ki je slišal to in ki nam o tem poroča, je i&to, po zaslugi zavrnil. 1 a slovanska odpadnica, oblizana po 2000 letni brutturi, sme biti zadovoljna, da niso naši mladeniči slišali njenega — gospe dostojnega izbruha — diugače bi gotovo plačala svojo nesramnost. Zopet nove žrtve burje. Burja je bila zopet včeraj nenavadno silna in je povzročila mnogo nesreč. Ko je letni mehanik Ivan Marzotti, ki je v svobodni luki vodil delovanje dvigalnika, stopil iz svoje kabine, ki se nahaja 9 m. nad zemljo, odnesla ga je burja in vrgla na tla, kjer je nezavesten obležal. Poklicali eo zdravnika z zdravn ŠKe postaje, kateri mu je podelil prvo pomoč. — Marzotti se je o padcu smrtno ranil, razbil si je namreč črepinjo. — Xesr«5než ima tri etroke in ženo blizu poroda. Burja je r»zun tega vrgla na tla še več druzih oeeb, ki pa niso bile tako težko ranjene: nekaj izmed teh je bilo vsprejetih v lx>laiii»ico. Dražbe prcaičuin. V petek, dne 12. dee. ob 10. uri pred pol ud ne se bodo vate aared* • tuk. c *r. okrajnega sodišča za vi ine stvari vršil« sledeč« dražb« premičnin : C orao 4, hišna oprava ; ulica Barriera vec-chia h sna oprava ; ul;ca Cassa di Ri sparmio 3, hišna oprava : Sv. Marija Mad. Zgornja ^17, konji in voz ; ulica Coroneo II, hišna oprava; ulica S. Nicolo 13, oprema v zalogi in lf»3 klobukov za gospe. Vremenski Teftnik. Ve«raj: toplot-t ob 7. nri »jutraj 0.<"> ob 2. tiri popoln « • 3.7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 76o 0 X Sankcij on I ran zakon. Njegovo veličanstvo cesar je potrdil načrt zakona, skle-nje« i v deželnem zboru goriškem o pr'redbi in vzdrževanju dovoznih cest k železniškim postajem. < Zaupni shod učiteljev v Ajdov m-ini. — Iz Ajdovščine 'lne 4. decembra. — Namen učiteljskega zaupnega shoda je bil : izvedeti, kaj in kako mislijo dež. poslanci z ufiteljstvom ? Ker sta se udeležila poslanca obeh slovenskih frakcij, smo danes kolikor toliko na jasnem. Prelsednik učiteljske podružnice je govoril v tonu, kakor je že la=ten njemu. Žal, da ni več učiteljev tacega tona in tacega delovanja. Rekel je, da so se vlagale prošnje v razn h jezikih in na razne načine, a vse ni nič pomagalo. Prišli smo vendar do tega, da so nam — i>auee plima ob 7.<>» predp. m ol 7 48 začeli obljubovati in pitati nas z — načrti ! pup.;oa*fca»i Hls prelomiti, i» o> 0 30 Tovariš Bajt je poročal o prošnjah. Na pop-»Sur'ne. Društvene vesti. /a inožko podružnico sv. Cirila in grmade prošenj je bilo že uložeaih. Pošiljale so se deputacije na levo in desno, a nobenega usmiljenja. Značilno je, kako so se prejemki zniževali tek« m 30 let. Tovariš Možina je naglašal, da je za Vesti iz Koroške. -f- Zastrupljeno masno vino. Pred par dnevi smo bili sporočili, da se je župnik v Bistrici, občina Pulst, rainole nedelje hkratu zgrudil na tla in da so pozneje konstatirali, daje bilo masno v ino zastrupljeno z cijankalijem. Sedaj pa poročajo, da so aretirali tamošnjega kapelana, ker je na sumu, da je on primešal strupa. Župnik in kapelan sta baje živela v nesoglasju med seboj. Razne vesti- Samomora v ječi. V zaporih okrajnega sodišča v Ma.č na Tirolskem se je obesil 60-letni kmet Ambrosi. Zaprli so ga, ker j»i bil na sumu, da je zvršil neko umorstvo. V ječi v Feldkircknu pa se je obesil kaznjenec Josip Vonach, katerega je po-| ao se držali razburljivi govori. Množica je rotno sodišče obsodilo na pet let težke 8kušala udreti do nemškega odposlanstva ter ječe radi nekega hudega zločina proti nrav- je kHcaia »smrt Nemcem !< Policija se ni nogtl- trudla, da bi razpršila udeležnik'«. — Raz- Zanimivost iz Italije. Piše se nam : poioženje množice je jako razburjeno in po- Svoječasnu ustavil sem se bil mimogrede en dan jn-aj jak0 kritičen, v malem mestu Beluno, v zgornji Italiji. Interpslantje vprašujejo, da-li je vlada pripravljena na miničterstvu za vnanje stvari delovati na to, da bo i«to v družbi z drugimi traktatnimi vlastmi izrecno sililo na v č posta vije nje reda na balkanskem polotoku in na izvedenje upravnih reterm. Odlikovanje. DUNAJ U. (B.) »\Viener Zeiturgc objavlja : Njegovo Veličanstvo cesar je podelil namestništvenemu svetovalcu in voditelju okrajnega glavarstva v Gorici, Henriku grofu Attemsu, naslov in značaj dvornega svetnika. Dogodki v Venezueli. CA RAC AS 10. (B.) Sinoči se je vršil tu velik patrijotiski pojav, ko se je izvedelo, da je angležko-neraško^ brodovje zajelo nekaj venezuelskih vojn h ladij. Velike množice so prirejale sprevode po mestu in na več krajih Zjutraj istega dne sprehajal sem se po cesti letodfja na lireti je nabral veleč, gospod vse druge denarja, samo za nas ne ! , /.ui.ois K itil.r v Birkovliah med flen, M o- F.,al. dr. Turna je israz.il željo, naj hi ' I'™ Feltra. Na teni sprehod« naletel sem oa horjeve družhe 12 kron. Irtotako je u»bn.l poal. Grča n.jprej g-voril, ker je on ud ve-' kmetica, a kateri«, a,m se pogovarjal f g. kapelan Jo.,p 1 -mar v K .janu med Cine nlovenak.h poalanoev. I" vsakdanjih atvareh. kar aen. z.pazd, da KSCX XKXKX"C*KKKK <* Mohorjani kron 50 st. Srčna hvala in posnemanja vredno. Za mo/ko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu je nabrala go§pa Dolenčeva v veseli družbi o priliki neke sva-tovščine imendne g- župana v krčmi »Alla bella veduta« v ulici Romagna v kron. — "■»rčna hvala! Blagajništvo. Vesti iz ostale Primorske Tovariš Medvešček je naglašal, da smo troPa raož Pr. t. m. in b«ido trajale o dni. Tretji razred bo volil tri dni. Nadejamo se, da slovenski del občinar-jev odl<«*3o p< seže v volilno l>orl>o, da bodo naši volilci zložno volili svojo listo, tla si na ta način v važni občini miljeki pribore enkrat tisti vpliv na občiosko upravo, ki jim gre po njihovem številu in po bremenih, ki j h raorojo nositi v občini. Na delo torej, možje ! l>obro eeno vino. iz Vabrege pri Poreču nam poročajo, da je tam dobiti še obilo dol rega vina, po jako nizkih cenah. Oni. ki bi hotel doznati za najboljša vina, naj se obrne do veltč. gospoda župnika Ko-race v Taru, ali pa do g. Petra Meglice v Vabregi. poročevalec nam toži, da ss toliko Slovenci kolikor tudi Hrvatje premalo br gajo za to p< Štano hrvatsko ljudstvo. Nesreča v St. Polaju. One 8. t. m. o polun< či prišel je v krčmo Ivana Sirka, ki ee nahaja v Bajti blizu Št. Polaja, 55-letni kmet Ivan Sicrk z Trnovce. Ko je prišel v krčmo, bil je Skrk pijan in ranjen na glav. Prišel je k drugim pivcem na ognjišče in na njih vprašanje, kje je dobil rano, odgovoril je, da je padel na cesti. Ko je tako nekaj časa sedel na ognj š*u z drugimi pivci, se je naenkrat zvrnil na tla, kjer je oblegal. M<-žje, ki so bili navzoči, niso slutili, ia se je ^krk o tem padcu smrtno rami, marveč so mislil', da je njegove nezavesti kriva pijanost in so ga odveli na zrak, me- PobI. Grča je povdarjal, da govori samo za svojo osebo. (I)r. Turna vimenu narodno-napredne stranke). Ker je dr. Tuma nagla- X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA X X pohištva x dobro poznane klobuku. Pripomnil sem kmetiču, da saj vendar ne gori v mestu. M«>ž je razume', kaj sem šal, da so njegova trojica slovenskih in četo- hotel re?i ttr mi pojasnil, da so to italijan-rica laških poslaneev za učiteljstvo, pripo- ski v"Jaki» takozvani »bersaglieri« [(lovci), ki minja, da je tudi on za učiteljstvo. (Živahni Re vra6aj° z vaJ nazaJ v mesto' Kar se t,6e »dobro<-kliei: zdaj jih imamo že 8 na naši l>rzPSa ^arširanja, dejal mi je mož, da se strani). Tudi posl. prof. Brbuč ni nasproten, zahvaliti tistim »maledettimc Avstrij- saj je bil sodelavec onega načrta. (Torej že 9 -m, ki so jim bili leta 1366. vedno za pe- ~ ^^Naj^TobU Da naši Strani '.) tami. >Dh<, je pripomnil, >takrat smo morali dernj sestav. Konkurenčne cene. Posl. Grča je dokazoval nadalje z goto- P° sili »hitro« "»riirati.« vostjo, da bodo vsi slov. poslanci za učitelj- » Slednjič je pripovedoval m« žiček, da se stvo, kar je provzročilo med zborovalci Je ra(ii teSa že ve*krat maščeval nad splošno radost. Slovenski poslanci obeh frak- striJ° itl sicer na miron n8«'D- cij štejejo 10 poslancev, čvetorica naprednih ** n P®»ie v Avstrijo, Italijanov bo glasovala tudi za načrt! 14 kJer oataJa roda po prejemu \din< »>t i . nam je n mreč, da dež. glavar preveč samo- M ,ž Je razumel tudi nekaj nemščine, a voljno gospodari ; in ker je Lah — najbrž po še bolje je govoril slovenski. Dejal je, da mu je v Avstriji neobhodno potrebno, da razume nekaj slovenšStne, ako hoŠe boljše izhajati. Loterijske številke, izžrebane dne 10. decembra : Brno 19 75 35 76 1 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije tluuajsnega društva zi umetno obrt. Op»>zerjamo ntše cenjene čitstelje, da bo srečka nje nepreklicno dne 15. i a - volji lasnih poslancev. Po*l. dr. Tuma nam je nasvetoval, naj skličemo zaupen shod vsfga gor skega ue -teljstva na dan sestanka dež. zbora, naj povabimo vse podance in jih prašamo: kako boste glasovali ?! Govornik nam je podal majhno sličico zgodovine cd 1. 6i>. ter nas navduševal, da naj vstrajamo v tem boju! Tovariš Medvešček je rekel, da smo nuvarja 1903. slišali izjavi ter tla bo načrt gotovo vsprejet - s pomočjo 4 Italijanov. (Aplavz). Govornik ^ izjavlja, da smo sami knvi svoje bede, ker DfZOjiiVTjiJ pOrUCHd. smo premalo glasno tirjali, kar nam gre po Državni zbor. božjih in človeških zakonih. DUNAJ 11. (B.) Zoorn'ca poslance.*. Sklenili smo, da na dan sklicanja dež. došlirni sp si je interpelacija posl. Bor zbora pojdemo v polnem številu v Gorico ter čet in tovar šev do ministra za trgovino da povprašamo tamkaj vse dež. postance, kaj radj najemanja inozemskih ladij od strani mislijo z nami ? ! Po njih odgovoru se bomo avstrijskega Ll«>y la, radi najemanja ladij za znali ravnati. Kar sklenejo potem odseki prevažanje oglja iz Angl'je v Trst in radi raznih društev, to [storimo. Zal, da še sedaj dovoljevanja potnih doklad avstrijski trgo- Proti kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upa- danju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno ! fin. Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni- kih, učiteljih itd. Dobivajo s»e v škatljicah v PreudinijevI lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljSih lekarnah kakor tudi po celi Kvropi Škatljica stane 60 stotink. © ni izključena možaost, da bomo morali zapu stiti slov. dežele in si poiskati pri Nemcih kruha. (Kdor ima izpite iz nemščine, ta neči, d* ca to strezni. Skrku je bržkone po-zneje nekoliko odleglo in se je napotil do- Uhko v kratkem, kdor jih še nima, jih mov. Na cest: pa je zopet padel na tla in delat). obležal do druz'tr* jutra, dokler so ga umirajočega našli orožniki. Ti so ga s pom< čjo druiih prenesli na njegov dom, kjer je kmalu umrl kljubu zdravniški pomoči. Po zborovanju smo se malce potolažili ter iskali krepila — telesnega. Jedilnica v gostilni Bratinovi je bila polna. Ker s-i je spočetka enm lo, da je Šbrk naše^a nadz ,rnika' Priljubljenega g. tin-morda ubit, vrši se je kom.sijski ogled in obeb zastopnikov UČiteljstva (bila je sta zaprisežena zdravnika dr. Svoboda iz Na namrt« danea 8eja °kr* Š" 8Veta) m tolm,n-brežine in Merkelj iz Komna konstatirala, »^iteljstvd. Omenim na», da so nas počastili neka- vinski mornarici. Dalje je med došlimi spisi interpelacija poslanca Vukov ca in tovarišev radi dogodkov na balkanskem polotoku. In-terpeheja kaže na razmere v Macedoniji, v Albaniji in na naravnost anarhistiško poioženje v Albaniji, tako, di ustaja na spomlad nikakor ni izključena. Nadalje opozarja interpelacija na veliki upliv, ki si ga je nemška diplomacija zadnja Na obedu so bile prečitane brzojavke: | leta pridobila v CdHgradu. — Interpelacija omenja, kako se namerja fuzija vseh v turški državi obstoječih železnic in železniški družb. gumast? Levi Mini! ra Prva ta a^jvegia tovarn« pokim* ?i«b vr«i». •J T R S T TOVARNA i Vli vogal Vts LlaftaBM tr- ZALOŽB Piazza Ro>irtt it 7 (šolako poaiopj«) in Via Rlbar«« ši. teri tovariši in tovarišice iz Kranjske, kar nam znači bratsko kolegijalnost ln sočutje. Vesti iz Kranjske. Na potovanju zblaznel. Predvčeraj da se je Skrk o padcu z ognjišča smrtno ranil na glavi in potem vsled rane umrl. »Kuskij kmžok« v (»oriei je im«d v nedeljo svoj ustanovni »hod. D. š!a je tudi gospa dr. Jenkova iz Ljublja-ie, ki je neutrudna navduševaika za učenje lepega ruskega jezika med Slovenci. Navzoča je bila dopoludne pripeljal se je v Ljubljano v tudi kakor zastopnica tižaškega kružka go spremstvu svoje žene železuični ofioijal tz spica Milka Mankočeva. Predsednico kružka Krakova, Ant >n Kiegla-»ch Na potovan u je je bi a zvoljena gospa dr. Treova. Dosedaj v Opatiji zblaznel in žena ga je z velikim se je oglasilo 40 udov. trudom spravila do Ljubljane. Žena je pe < rastnim občanom občine rihein- ljala moža v hotel, kjer je začel blazaeli tako ber>ko brejske je izvoljen gosp. nadučitelj razgrajati, da so ga morali s silo odstraniti Ambr. ž Poniž. in od|»eljati v blaznico. Sf Kfl Sf o) d) T.lefou it. 670. -HOM- VeiU iib. »pecan], trc»l ta iuJt. 1» •rt.ic -odi po posebolb a»ćrtih Cene bras konkurenca aomorin etiu iiiiai) 11 Fmuo Predmeti postavto se na paro:'roek v steklenicah. Sprejema ne tudi dc m>č kruli v pfeivo Vdani .4. P eter ne 1. Velika pntdaja za Rožič in novo leto. o oo o oo Krasen slovenski skladni koledar o oo o o o o°o za, trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike je izše! v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani, Cer,a je vzlic okusni vezavi zelo nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. več. Preku|M'i e velik rabat in se iia zahtevo dopošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njib firma. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseli vrst. ročnih kov čekov in velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletni sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po žele'.niči ali morju. Prodaj alnica ur f. Jtaslingcr zaprisežen izvedenee in urar e. kr. priv. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izl»or ur vseh vrst. Poprave se izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronometr' itd. z vso natančnostjo in točnost) > na jam-tvo. Brezkonkurenčne cene. Za Ki in noTDletna darila! Došel je velikanski izbor prtov za obedovalno mizo in desert; žepnih rut; brisalnikov, nogavic, tapeto v vseh vrst po najzmernejših cenah v zalogo prtov in bomba- ževin tvrdke Peter Klansich piazza nuova (ex Gadola) šl. 1. ■na. >r M. N V ru Ve liku prodaja za Božič in novo leto. 3van Scmulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v I rstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A zalogi imn vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trdega in Lelega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. pcžpiraile čružbo Cirila in jVEetoda! Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sohe. svetlo ali megleno politirane. IT gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst Gustav Bonazza v Trstu. Piazza Barriera veeehla, (vogal Androna deli' Oiroo). Velika zalogu poliist\a, ogledal, okvir je v in tapecarij. Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene Naroči*- se dostavijo raz ven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu. O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Anton J. Vogrič. /pcxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; g pomlajenje in podaljšanje življenja z original- ^ nim amerikanskim strojem „€lektrophor". Elektro-medicinski stroj za samorabo. Elektriciteta je življenje! Ne more se dovolj priporočati slabotnim ljudem. ih £ 1 azličn<> firo \eramh K ni'p. hv« ori k« v, kri?ev, svetilnic k* lihov. cihor o v se srebr no k 11 [»o Jedina zaloga za celo Primorje k p« v v \pak< vratni veliktsti m kvaliteti, umetn'Ško delo v 1« manckem k^rioi u, prn« r< čliivili po-ebno za vlužno cerkve. Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tinti m»š ne sviče I. in JI. * t »-t« . pm'o1 . »moe^. križe« » in bv« t uj vsaki vrstnih. Lastna izdelovalnica palm i? umetnih cv» tlic in vsakovr-tnih tlrugili < g« Naciju, izvišijo »-r v« z; nju (tiosnn) na fiu*js» za /a-lave, p "grinjala iflr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro, nedeljah in praznikih je proilajalniea zaprta. Z odličnim spoštovanjem > > > > > > > Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belveclere št. 23 B. Točil l>oni izvrstna iu pristna vina* in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.f istrski refošk po 36 nvč.f belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja l»o vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Prip »ročam se za obilen obisk Pran Valetic. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in podružnica „f\\a citta 9i £on0ra" ulica Posle ruove št. 9. (Jjiunerjtva hiša) Velika zaloga izgotovljenih oblek za mn-ke in dečke. Velik izbor oblek za moSke od gld. 6.50 do 24. za dečke od gld. 4 do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izb.mi od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, fiiej-e ol gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za.otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.:»0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnifiih cenah. Hlače od moleskina (zlodjeva koža) za"delavce izgotovljene v lastii predilnici na roko v Korminu. Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga pnovij za moške obleke na meter al tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleki po meri ter se že posebno vdobiva vsake vrsteoblek v r aznili risanicah in merali za mo«ke in dečke. Rinnioiie Adriatica Ai Sicnrta v Trsta zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen; druživa dne 31. deresinr 1892.: .1.000.000 — i:j,32*1.3 ltj'98. 1. 2.248-22- Glavnica društva..... gU Premijna rese rva zavarovanja na življenje.....- Premijna reserva zavarovanja proti ognju...... Premijna rezerva zavarovanja blaga , pri prevažanju..... " Rezerva na razpolaganje - • Reserva zavarovanja proti preun- njan u kurzov, bilanca (A) -Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca ■ B) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . ^ Občna reserva dobičkov . . „ 1'rad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiiij. 49.465-07 333.822-42 243.331-8- 500.000 — 1,187.161*86