štev. Z33 «ilnaunni,«soboto, dne 10. oktobra 1908. Velja po poŠti: aa celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13'— ietrt leta „ „ 6-50 „ 2-20 sa as en mesec V upravništvu; sa celo leto naprej K 22 40 Sil pol leta „ „ 11-20 sa ietrt leta „ ,, 5 60 4,s en mesec „ „ i go la poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 ha Leto rnvi. Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (Uredništvo le 4 Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez --- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi sr sie >;ra?a]o; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. --- Vsprejema naročnino, inserate reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Dr. SusterM o aneksiji. Dr. Susteršič, načelnik zjedinjenega slovensko-hrvaškega kluba v delegacijah, je o aneksiji izjavil sledeče: Z velikim veseljem pozdravljamo priklopljenje Bosne in Hercegovine k monarhiji. Smo pa trdno prepričani, da bodo državnopravne tež-koče, preko katerih bo za prvi čas morda mogoče iti, kmalu dovedle do nevzdrž-ljive situacije, ki z natorno nujnostjo sili k nadaljnjemu razvoju po započeti poti. Kako si je mogoče misliti, da se naj v delegacijah obravnavajo bosanske zadeve, ue da bi se izvoljenim zastopnikom te dežele priznala kaka ingerenca? In kaj se ima zgoditi v slučaju, ako se bodo med sklepi delegacij in novega bosanskega deželnega zbora pojavila nasprotja? Isto velja za oba parlamenta, ki sta tudi po njunem sedanjem kompetenčnem delo -krogu poklicana v gotovih bosanskih deželnih zadevah se posvetovati. Zato se bo no mojem mnenju kmalu pokazala nujnost, da zastopniki Bosne in Hercegovine dobe v parlamentu in delegacijah sedež in glas. To pa je le na dva načina mogoče: Ali s priklopljenjem na eno obeh državnih polovic ali pa tako, da se ustvari tretje samostojno drž. telo, sestoječe iz jugoslovanskih dežela Avstrije in Ogrske. Z odločnostjo se morajo pri tej priliki zavrniti težnje Ogrske, katerim se je tudi v bosanskem manifestu napravil kompliment. Sklicevanje na inavguralni diplom najboljše zavračajo obstoječe pravne razmere same. Glasom inavguralnega diploma se morajo nekdanje ogrske provincije, ki so se osvojile ali ki se bodo še v bodočnosti osvojile, vtelesiti zopet ogrski kroni. Kako pa se more zahtevati, da se provincije, katere je tudi Avstrija zopet si osvo-jiia, na kojih osvojitvi je Avstrija bila udeležena s 70. odstotki, združijo z Ogrsko? Leta 1867. pač nihče ni sanjal, da se bo Bosna z vojnim pohodom zopet osvojila, kajti drugače bi bilo nerazumljivo, da se deželo, katero smo mi osvojili, pripisuje zdaj Ogrski. Kompromis v tem vprašanju bi bil morda na ta način mogoč, da bi se en del okupacijskega ozemlja vtelesil Dalmaciji, drugi Hrvatski. Tudi to bi bila le etapa na poti osnove samostojnega jugoslovanskega državnega ozemlja pod habsburškim žezlom. Kakor je razvidno, načelnik S. L. S., ki zdaj igra važno vlogo, bodisi kot načelnik kluba združenih slovenskih in hrvaških delegatov tostranske državne polo- vice, bodisi kot poročevalec za okupacijski kredit, visoko pojmuje pomen in dale-kosežnost posledic, ki izvirajo iz priklop-ljenja Bosne k monarhiji. Kar je on izjavil, tvori program in cilj vseh rodoljubov na slovanskem jugu, ki v okvirju habsburške monarhije teže za kulturnim in politiškim združenjem Jugoslovanov. To je pač zgodovinskim dejstvom in prospehu slovanskih plemen na jugu gotovo boli odgovarjajoče stališče, kakor pa fantastiške sanjarije nekaterih maloštevil-nežev, ki si svoja čustva in svoje misli dajo narekovati ob Belgrada. Slovenski in hrvaški narod stoji z ogromno večino v tistem taboru, kojega načela v tej zadevi sta jasno izrekla in začrtala dva izkušena politika in rodoljuba, kakor sta dr. Susteršič in don Juraj Biankini, ki pač boljše vesta, kaj je obema narodoma v korist kot gotovi kavarniški politiki in programo-kovavci. Nemibn nevarnost no Jesenicah. Kdo ne pozna Jesenic vsaj po imenu? Zadnja leta je bilo v slovenskem časopisju toliko brati o Jesenicah, da ga menda ni Slovenca, ki bere slovenske časopise, da bi nič ne vedel o Jesenicah. Hud boj se je bil med pristaši »S. L. S.« in narodno-na-predne stranke, Nemec se je pa v pest smejal. Nemški »volksrat« ima v svojem programu točko: »Jeseniška občina mora priti v nemške roke.« Ta občina je prva slovenska občina, ko se pripelješ s Koroškega skozi karavanski predor na Kranjsko. Velika je, največja v radovljiškem okraju, ključ do naravnih lepot na Gorenjskem. Križišče železnic je. Tod skozi prihajajo tujci od severa in juga. Tod skozi pelje najkrajša pot iz Prusije do Adrije. Ni čuda tedaj, da so Nemci vzeli tako na piko Jesenice. Če se jim posreči dobiti Jesenice v svoje roke, napravili si bodo tukaj trdnjavo, iz katere bodo potem segali po slovenski okolici in skušali si pridobiti čim-dalje več slovenske zemlje. Kadar bodo hoteli agresivno nastopati, dobili bodo lahko pomoč iz bližnje Koroške. Beljak, Celovec sta bližje kot Ljubljana. Jesenice bodo postale taka nemška postojanka, da gorje potem Slovencem na Jesenicah in v okolici. Prav po načrtu dela nemški »Volksrat«. Znani ljublj. advokat vodi nemško politiko na Jesenicah. Tukajšnji Nemci ga priznavajo za voditelja svoje stranke, ki se zdaj imenuje savska stranka, ker ima svoj glavni sedež na Savi in največ pristašev med tovarniško gospodo Kranjske obrtnijske družbe. Koliko gre c. kr. vlada Nemcem na roke, razvidel bo vsak iz zgodovine jeseniške občine zadnjega leta, spoznal pa bo tudi načrt Nemcev, po katerem hočejo dobiti Jesenice v svoje roke. Vsled razsodbe upravnega sodišča, da je bila volitev občinskih odbornikov v 1. razredu dne 10. marca 1906. neveljavna in na podlagi teh volitev tudi volitev občinskega starešinstva, obvestilo je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici župana dr. Kogeja, da je občinsko starešinstvo neveljavno izvoljeno in mu je odvzelo vodstvo volitve, ki se je imela vršiti še enkrat za I. volivni razred. Dr. Kogoj je nato izvajal posledice. Dne 30. septembra 1907. je vse občinsko premoženje poslal deželnemu odboru v Ljubljano in prenehal opravljati občinske posle. Obvestil je o tem takoj c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Niti en dan bi tako velika občina, kakor je jeseniška, ne smela ostati brez gospodarja in brez upravitelja občinskih noslov! Dolžnost c. kr. vlade je bila, ko je dr. Kogoja proglasila za nezakonitega župana, ali vsaj ko je dr. Kogoj odložil upravo občine, naročiti staremu odboru iz leta 1903., da bi v smislu § 21. občinskega reda zopet nastopil službo in ostal v službi do konstituiranja novega odbora. Toda c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici starega odbora niti ni obvestilo o tem, da občina nima več gospodarja in nobenega upravitelja. Po rešitvi vseh pritožb glede občinskih volitev dne 8. in 10. marca 1906. volil je I. razred še enkrat in sicer dne 15. oktobra 1907. Po zavrnitvi pritožbe zoper to volitev je postal novi občinski odbor --avomočno izvoljen, a službe nastopiti še ni mogel, ker se ni bil še konstituiral. Postavni gospodar občine je bil še vedno stari odbor iz leta 1903., ki pa ni bil poklican v službo. Dne 5. novembra 1907. je bila sklicana seja, da bi novi odbor izvolil župana in svetovalce. Toda izvolitev je preprečila z odsotnostjo nemška stranka. Poskušalo se je še večkrat izvoliti občinsko starešinstvo, a vselej je izvolitev preprečila nemška stranka. C. kr. vlada je vedela za to, da je ves ta čas jeseniška občina ostala brez gospodarja, toda črez dolge tri mesece, odkar je trajala anarhija, se je šele zganila. In kaj je storila? Z odlokom z dne 9. januarja 1908., št. 27.937 ex 1907 je »z ozirom na obstoječe razmere« razpustila dne 7. in 8. januarja 1903 izvoljeni občinski odbor, ki je bil postavni gospodar občine, in je imenovala po želji Nemcev gerenta za upravljanje občinskih poslov, Josipa Klinarja, posestnika na Jesenicah, in mu pridejala za svetovavca tovarniškega uradnika Antona Pongratza. Josip Klinar je spoznal položaj, ki je nastal v občini vsled tega vladnega koraka in je bil toliko moder, da gerentstva ni sprejel. Anarhija na Jesenicah je trajala naprej. Poskušalo se je zopet večkrat izvoliti občinsko starešinstvo, izvolitev je vselej preprečila nemška ob-strukcija. Preteklo je že zopet več mesecev, prišel je že maj, anarhija je še vedno vladala na Jesenicah. Sredi maja šele je bil po posredovanju poslancev imenovan nov gerentj in sicer Slovenec Anton Ce-bulj, posestnik na Jesenicah, ki je gerent-stvo sprejel in še danes upravlja občino, ker so se vsled nemške obstrukcije dosedaj izjalovili vsi poskusi izvoliti župana in svetovalce. Izredne razmere na Jesenicah torej trajajo že več kot eno leto. Koliko časa še bodo? Ali ni nobenega sredstva ukrotiti obstrukcijo? Koliko časa misli vlada še mirno gledati, kaj se godi na Jesenicah? Da to razumemo, poglejmo, zakaj nemška stranka obstruira. Vsakemu bo koj jasno, zakaj, če povemo, da je nemška stranka nasproti slovenskim odbornikom v manjšini in da zahteva od slovenske večine, da se zaveže celo dobo odbora ne imenovati nobenih častnih občanov, sicer se ne udeleži volitve občinskega starešinstva in s svojo odsotnostjo prepreči izvolitev župana in svetovalcev. Ali ne priča to, da ves boj takozvane savske stranke ne izvira iz gospodarskih, ampak narod-no-političnih namenov? Slovenska občina Jesenice, od nekdaj slovenska posest, mora pasti v nemške roke. To devizo je nemški »Volksrat« dal jeseniškim Nemcem. Pod to devizo Nemci pridno obstruirajo, da onemogočijo Slovencem občino obdržati v svoji posesti. Načrt imajo namreč taki-le: Obstruirali bomo toliko časa, dokler si ne zagotovimo pri volitvah večine v občinskem odboru. V tretjem razredu letos ne bi še zmagali, ako bi bil občinski odbor razpuščen, zatorej naj vlada še občinski gerent nekaj časa, čeravno je Slovenec, saj častnih občanov ne more imenovati. Zagotovimo si zmago v tretjem razredu ta čas s tem, da si napravimo več volivcev. Naložiti se mora osebna dohod- LISTEK. tlstle poda. Spisal Vaclav Kosmak. Preložil Jožef Gruden. Gozd in srce plemenitega človeka sta polna krasote. V veselju in žalosti, v nevihti in miru, v mladosti in starosti, v pro-cvitanju in umiranju — zmeraj sta veličastna, zakaj v njima veje dih z neba. Včeraj sem šel obiskat sosednega prijatelja. Pot me je peljala po gaju, po istem gaju, v katerega sem bil šel spomladi, da bi bil slišal kukavico. Včeraj pa ni kukala kukavica. Ni bilo slišati ne repnika, ne penice in nc drozga. Cel gaj je stal kakor nem, tiho, nepremično, stal kakor po-grebniki kraj groba. Vsako drevo, vsak grm se je tresel žalosti in žolto listje ie padalo na rumeno zemljo, kakor nam popotnikom v solzni dolini zvene nada za nado. Sel sem žalosten po žalostni zapuščeni stezi. Zdajpazdaj jc splašil moj korak fazana, da je s krikom zletel ter pro-budil ščinkovca iz sna, ki se je žalostno oglasil ter odlctel v kraj, koder se ie iz- preletavala jata ščebetavih palčkov. Otož-not me je tako prevzela, da sem sedel na star parobek, krog katerega je poganjalo mladovje. Tako rastemo mi mladina na grobih prednikov. Zrl sem na mlade jesene, javore in dobe. Listje je pršelo ž njih na zemljo in stali so že na pol goli. Pa kaj za to! Spomladi spet ozelene ter se zopet obletč in iznova zagrnejo v zelenje — dokler ne pride mož s sekiro ter jih poseka in odpelje, da ne ostane drugega po njih nego parobek. In s človekom je taista. Vzraste na grobu prednikov; leto za letom mine v brezdelnosti ali v skrbi za vsakdanji kruh; pomlad se menja z jesenjo, da poslednjič pride nepričakovani Božji sel s koso, ter pokosi njegovo življenje. In kaj ostane po takem človeku? — Grob, kakor po drevesu v gozdu parobek. Kaj drugega jc s človekom, ki deluje za blagor svojega bližnjega. XXX Ko sem bil bogoslovec, me jc nekoč pozval želetavski gospod župnik Zak na nedeljo k sebi. Po obedu smo šli na polje, kjer je imel posvetiti novi križ. Z nama je šla velika množica ljudi z godbo, prepe-i vaje z močnim zborom svete pesmi. Ko je gospod župnik pri križu odmolil, je stopil na podstavek ter jel množici govoriti. Jesensko solnce mu je svetilo na bele lase in prijazno obličje. Odprl je usta in izprego-voril: »O vi vsi, ki mimo hodite, poglejte, ali je katera bolečina večja od bolečine moje?« (Jeremija, pogl. I. 12 vrsta.) Jaz sem obstal kakor začaran. Teh par besed me je bolj pretreslo, kakor ne vem katera propoved sicer proslulih govornikov. Tedaj sem spoznal, kakšen pomen ima naziv: »Zlatousti, sladkobesedni — chrysostomos, meliologos!« Njegov glas je zvenel tako sladko, govor je tekel tako milo, mirno, oko je gledalo tako zaupljivo na zbrano množico, tako resnicoljubno — kakor umeje gledati le dete ali človek, ki je kakor »eden teh malih«. A ljudstvo je pozorno poslušalo, takorekoč sesalo njegove besede, ko mu je slikal, kako je Jezus Kristus prišel za nas iz nebes na zemljo, kako je popotoval po tej zemlji 33 let, živel v gladu, bedi in zaničevanju, dasi je ljudem dobrote izkazoval ter učil večne resnice; kako ie poslednjič lil krvavi pot na Oljski gori ter prosil Boga Očeta, prosil krepčila za muke, kakorš-tiih ne bi prevzel noben človek za drugega; kako je na križu molil za svoie sov- ražnike; kako je v neznosnih bolestih njegova človeška natora tožila: »Eli, Eli, iamma sabakthani! Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«, kako je poslal Bog, kadar je bila mera napolnjena, smrtnega angelja in kako je Jezus naklonil glavo ter izdahnil svojo dušo — za nas, za nas grešnike — nehvaležne! Množica je plakala, gospod župnik je za trenotek prekinil, se oprl z eno roko ob križ ter nadaljeval: »To je trpel Jezus Kristus za nas, da bi nam odprl nebesa, do katerih nas vodi življenja pot, nesoče ž njim vred križ in ž njim vred trpeče: Zakaj brez trpljenja ni oslavljenja, brez boja nobene zmage. O, vi vsi. ki hodite po tej poti, obteženi s svojim križem, kadar vas toli tlači, kadar toli ontagujejo vaše noge — ne tožite, ne godrnjajte, ampak poglejte tu na sveti križ. poglejte in pomislite, ieli vaša bolest nad bolest, kakršna je bila bolest Kristusova? Kaj je naša beda, naša bolest, naše trpljenje proti bedi, bolesti in trpljenju, ki jih je On pretrpel za nas? Potrpežljivo idite torej na svojo Golgato, a kadar na svoji poti omagate, sedite semkaj v senco svetega križa, objemite to - le sveto drevo ter poljubite svojega najvernejšega prijatelja Kristusa križanega. On vas pokrepča uina več tovarniškim delavcem, ki bodo volili z nami, četudi ne iz prepričanja, pa iz strahu, ker smo njih gospodarji. Minister Derschatta nam mora tudi pomagati in poslati več nemških železniških uradnikov na postajo, če le mogoče c. kr. rezervnih častnikov, ki imajo pravico voliti v 1. razredu, ker znamo tako tudi v I. razredu zmagati. V drugem razredu se pa tako ne bojimo dosti, ta bo naš. naša bosta tudi odbornika iz podobčine Jesenice, ker so Savčani v večini, in podobčine Sv. Križ, kjer so volivci v večini odvisni od tovarne. Pomagati nam mora tudi vlada, da letos ne razpusti še občinskega odbora ker ne bi naši novopečeni volivci imeli še pravice voliti. Po novem letu pa bodo že imeli pravico, tedaj nam pa vlada mora iti na roke in občinski odbor razpustiti ter zaukazati nove volitve. Potem se bomo udarili in ni vrag, če ne dobimo jeseniško občino v svoje roke. In ko jo enkrat dobimo, ne izpustimo je več iz rok! Veliko teh želj se je že izpoinilo Nemcem. Tovarna je letos napovedala skoraj za celo stotino delavcev več kot druga leta, da zaslužijo osebno dohodnini podvrženo svoto. Letos so plačali osebno dohodnino delavci, ki je še nikdar prej niso, čeravno nimajo sedaj nič več zaslužka, kakor so ga imeii nekdaj, zato bodo imeli volivno pravico v občinskem odboru leta 1909. Zelezničnih uradnikov je tudi toliko Nemcev na Jesenicah, da se le čudimo, kako potrpežljivi smo Slovenci. L. 1906 pri obč. volitvah so bili vsi železnični uradniki Slovenci, danes je 9 Nemcev in samo 4 Slovenci, in med Nemci so tudi rezervni častniki. Bog zna, ali bo občinski odbor res razpuščen takrat, ko bo ugodno za Nemce? Bomo videli. V koliki nevarnosti so torej Jesenice, da že pri prihodnjih občinskih volitvah padejo v nemške roke! Koliko dela čaka tukajšnjih Slovencev, da se ubranijo tej nevarnosti, koliko značajnosti in jeklene discipline in narodne zavesti je treba v teh kritičnih časih Slovencem na Jesenicah! Slovenci, k' bodo v teh odločilnih časih potegnili z Nemci, ostali bodo zapisani v črno knjigo narodnih izdajalcev! Tedenski pregled. Delegacija se je sešla v četrtek. Slovenski in hrvaški delegati so se združili in stvorili slovensko-hrvaški klub, kateremu je načelnik dr. Šusteršič, podnačelnik Biankini. V vseh stvareh bodo postopali solidarno. Predložil se je skupni proračun. Cesar je v prestolnem govoru povdarjal. da hočejo velevlasti vzdržati mir. Avstrija ie svojim deželam priklopila ali anektirala Bosno in Hercegovino, sklenila pa odpoklicati svoje vojake iz novi-bazarskega sandžaka. Odpovedala se je rudi pravicam, katere je imela nad Črno goro. Avstrijski cesar je že od leta 1879. izvrševal vse pravice vrhovnega gospodarja nad Bosno. Suvereniteta sultanova je bila le na papirju. Turčiji ni všeč sedanja aneksija, posebno pa besni Srbija, kjer se baje pripravljajo za vojsko. Oglasilo se je menda že 5000 prostovoljcev, in trgovci ponujajo vladi denar za vojsko. Bosna ima 1 milijon 737 tisoč prebivalcev. Srbov je 673 tisoč, katolikov Hrvatov 334 tisoč, mohamedancev 548 tisoč, judov 8213, protestantov 3596. Hercegovina ima 219 tisoč prebivalcev, 56 tisoč mohamedancev, 74 tisoč pravoslavnih, 88 tisoč Hrvatov katolikov. Bosna dobi usta vo in 2. decembra se snide deželni zbor. Pred 30 leti je bila Bosna še zapuščena. Ni bilo urejene uprave, pravnih razmer, cest. železnic, industrije, nobenih denarnih zavodov. Avstrija je zgradila z vojaki ceste in železnice. Poljedelstvo je silno povzdignila. S pridružitvijo Bosne k Avstriji se je v državi okrepil slovanski živelj. Bolgarski knez Ferdinand je proglasil Bolgarijo za neodvisno kraljestvo in pridružil Bolgariji tudi Rumelijo, ki je bila pod vrhovno oblastjo sultanovo. Sedaj se Ferdinand imenuje bolgarski car. Grška si je pa anektirala ali pridružila otok Kreto. Na Češkem gre za volivno reformo v deželnem zboru. Socialna demokracija grozi z demonstracijami na ulici, če se volivna reforma ne izvede. Na Ogrskem je tudi volivna reforma v tiru. Socialni demokrati groze s splošno stavko, če se upelje pluralitetna volivna reforma. Na Ruskem je vlada kršila avtonomijo vseučilišč. Dijaki šfrajkajo. Dela se za splošni štrajk. Lahi žele goriško deželo razdeliti v laški del, ki naj bi imel glavno mesto Gorico, in slovenski z glavnim sedežem Tolmin. Stavka popirnega delavstva v kranjskih popirnicah je končana z zmago delavstva. Avstrija še ni imela take stavke. Socialna demokracija je v ti stavki nastopila nasproti delavstvu. Sadna razstava v Novem mestu je 3., 4. in 5. oktobra razstavila nad 100 vrst raznega krasnega sadja. — Ustanovilo se je novo podporno in strokovno društvo gozdnih delavcev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Sedež je v Češnjici v selški dolini. — V Radovljici je pletarska šola otvorila tudi ženski tečaj. — Potres so čutili pretekli teden v Št. Ož-baltu, Špitaliču in Jančem. — V Ljubljani se odkrije cesarjev spomenik 2. decembra. — Umrl je slov. skladatelj Danilo Fajgelj. — Za spomenik za septemberske žrtve v Ljubljani se je dosedaj nabralo 12.000 K- Godovi prihodnjega tedna. V nedeljo, 11. oktobra (19. pobink.): Nikazij, Firmin. V ponedeljek, 12. oktobra: Maksimilijan. Serafin. V torek, 13. oktobra: Edvard, Kolo-man. V sredo. 14. oktobra: Kalist, Domi-cijan. V četrtek. 15. oktobra: Terezija, Bru-non, Avrelija. V petek, 16. oktobra: Gal, Maksima. V soboto, 17. oktobra: Hedvika, Viktor. TržiSKlm delavcem v premislek, Iz Tržiča se nam piše: Vsiljivi »Naprej« večkrat izprašuje, kdo se kaj briga za delavca in komu je kaj mar, ako je delavec lačen in nima obleke. Odgovarjamo mu, da »Naprej« gotovo ne s svojim dolgim jezikom. Povejte in pokažite nam, kaj ste storili za delavca. Ali ste prišli kdaj delit podpore ali vračevat delavske prispevke? »Naprej« sam trdi, da imajo soc. demokratje do pol milijona organiziranji delavcev. Če računamo, da vsak delavec na mesec plača najmanj deset vinarjev, iznaša že to lepo svoto na leto. Kako pa se porabijo ti delavski prispevki, tega vo- 1 .... ne povedo. Če pa se zgodi deiavcu nezgoda, tedaj ga ne vidijo ti »delavski prijatelji«. Vprašamo vas pri »Napreju«, ali ste podpirali jeseniške, medvodske in vevške delavce ob času štrajka? Ne, zatajili ste jih. Poznamo pa moža, ki ie zbiral darove za štrajkujoče delavce v težkem boju, ker pozna njihove težnje. Tega moža pa »Naprej« gotovo ne bo hvalil. Sedaj pa bi g. Kristan rad ustvaril novo organizacijo v Tržiču ter cepil delavske moči. Mi ne potrebujemo njegove pomoči, ker opravimo brez njega. V »Napreju« kriče, naj se na shodih ne^govori o veri itd. Kaj pa ste govorili dne 4. t. m.? Ali ste že pozabili? Naše »drage žene in matere« tega niso pozabile. Kronice moremo mi porabiti v prave in dobre namene, a ni jih treba pošiljati v Ljubljano, odkoder se več ne vrnejo. Draginje ne odpravi noben socialni demokrat, ki se ponuja za poslanca. Delavci tržiški, ne hodite na led ljudem, ki poznajo delavca le ob volitvah! idrijske novice. i Nov poklic si je izbral gospod Dra-gotin Lapajne. Profesuro na mestni realki je letos pustil, posvetil pa se je justici ter je postal namestnik državnega pravdnika ali funkcijonar pri okrajni sodniji v Idriji. Radoveden je marsikdo, kako se bo izkazal. V torek, 6. oktobra, je stal pred sodiščem rudar Gregor Balant. Bil je zaslišan radi dogodka dne 27. septembra, ki smo ga bili le mimogrede omenili. Pri Jo-žefovi jami na skladišču za rudo so napis »Gliick aut"!« neko noč pomazali. Rudniški nadoskrbnik, ki vodi imenovano jamo, je dal obnoviti rudarski emblem z napisom »Gliick auf!« Rudar Gregor Balant je bil v nedeljo ponoči na šihtu kot stražnik rudnika ter je bil okoli pol 11. ure v imenovanem skladišču. Začuti, da prihaja nekaj oseb po poti pod 'skladiščem, po znanih »rakah«. K« oridejo pred skladišče, obstoje. Kmalu začuti, da je nekdo nekaj vrgel v skladišče na mesto, kjer je bil napis 1311 je prepričan, da ima na cesti ljudi, ki hočejo poškodovati napis. Da bi jih odgnal, spusti skozi okno na streho kamen, ki ga je pobral s tal v skladišču za rudo. Kmalu nato pribite tudi neznanci na skladišče ter dolže čuvaia Balanta, da je vrgel med nje težak kamen, ki pa k sreči ni nikogar zadel. V družbi so bili občinski tajnik Julij Novak, notarski koncipijent F. Tauzes, pripravniški učitelj Gangl, realčni profesor dr. Mencej in soproga Jeienčeve-ga poslovodje Miklavčič z otrokom. Prva sta šla Julij Novak in Tauzes. Ko sta šla mimo skladišča, videla sta na vsaki strani skladišča luč. Mislila sta si: Gotovo kdo straži poslopje, poskusiva, se bo že oglasil, če je kdo. In Julij Novak je vrgel peska v napis, na kar je spustil čuvaj Balant kamen na streho, da bi odgnal nepoznane goste. Med streho in potjo teče voda, tako da bi kamen ne mogel nikdar s strehe pasti na pot ter koga poškodovati. Dne 6. oktobra je bilo torej zaslišavanje pred sodiščem. Tisti, ki je čuvaja Balanta izzval, ie priča, toženec je pa čuvaj, ki je bil v službi in je moral hišo čuvati. Funkcijonar Lapajne je predlagal, da se odstopi zadeva državnemu pravdništvu, ker nosi dejanje Balantovo na sebi znake zločina ! ! i V Cerknem je bila v nedeljo, 4. t. m. velika slavnost v proslavo cesarjeve 60-letnice in 50-letnice papeževe. Iz Idrije je šlo naših ljudi na slavnost nad 80. i 26.0.VJ ron je dovolil novi delavski minister Gessmann ljubljanskim uršulin-kam, da napravijo v Idriji višjo gospodinjsko šolo in zraven oskrbe otroški vrtec. Novi minister ima za take namene odločenih 50.000 kron; dobro za nas, če nam je naklonil polovico iste svote. i Žito se je podražilo, to čutijo naš? provizijonisti. ki dobivajo plačo v žitu in denarjih. Kolikor dražje je žito, toliko manj dobe na plači v denarjih. Seveda se nobeden ne sili, vsakemu je na prosto, ali vzame vse v denarju in žito pusti, ali ne. Svetovali bi, naj puste žito isti mesec, kadar je predrago, saj lahko kupijo moko po ceni, katere vrste si ravno žele. Jeseniške novice. j Tri predstave so bile napovedane v nedeljo 4. t. m. »Za pravdo in srce«, so igrali »Sokoli«; »Dve materi« je uprizorilo »Katol. del. društvo«; tretja predstava v gostilni pri Tancarju se je pa spremenila v ples. Vrhutega je bila isti večer še predstava v cirkusu. Najboljše je bila obiskana predstava »Katol. del. društva« v »Del. domu«. Dvorana je bila napolnjena. Občinstvo je bilo splošno zadovoljno s predstavo, zlasti pa je ugajala godba na lok, ki jo je proizvajal društveni orkester. To se je videlo pri prosti zabavi, pri kateri je ostalo toliko ljudi, kolikor jih je sploh moglo sedeti pri mizah. j »Assling - Hiitte« naj bi bil za zgled omenil v deželnem zboru koroškem poslanec Angerer, ki se je pritoževal, kako se potvarjajo krajevna imena, ali vsaj »Kahl-is.ogel«, ki je tudi na Koroškem .Savski Nemci so potvorili slovensko ime »Sava« v »Assling - Hiitte« in dosegli, da je tudi na poštnem pečatu. Bomo videli, če bo tudi v kranjskem deželnem zboru vstal kak Angerer. Kako Nemci pačijo slovenska krajevna imena, je res že od sile! j Paragrafi pojejo tudi na Jesenicah vsled demonstracij, ki pa niso bile drugega nego izraz splošnega razburjenja. Fantini so nekaj nemških napisov počrnili. Čudno vlogo igrajo nekateri Slovenci ,ki so jim bili nemški napisi počrnjeni. Koliko jim bo to koristilo, bodo že videli. j Župnija jeseniška je bila z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani dne 13'. septembra 1908 razširjena tako. da sedaj dela mejo med zasipiško in jeseniško župnijo deželna cesta, ki pelje z Javornika čez Savo v gorjansko župnijo. Jeseniška župnija je vsled tega pridobila 20 družin, ki stanujejo v treh hišah in dveh čuvajnicah pod Mžakljo na desnem bregu Save. j Predavanje na Jesenicah. Naše strokovno društvo priredi v nedeljo, 11. t. m.. ob pol 4. uri popoludne predavanje pri Bremcu na Jesenicah. K obilni udeležbi vabi odbor. j Predavanje v »Delavskem domu« bo v nedeljo, 11. t. m. Začetek točno ob 8. uri zvečer. j Za olepšanje Jesenic se je ustanovil poseben odbor. Najprej namerava napraviti drevored od kolodvora do Save ob državni cesti in z Jesenic od hotela »Pošta« ob okrajni cesti na Savo. Nekaj lepega bo to, ako se res napravi. Sicer pa bo odbor imel veliko dela, če bo hotel Jesenice olepšati, zaslužil si bo z vztrajno delavnostjo splošno priznanje. j Vodovod na Savi se pridno dela. Velikanske težave napravija skalovje v zemlji, ki se mora na več krajih razstreljevati. Vsled tega se bo delo nekoliko zavleklo. ter potolaži na daljšj poti h grobu ter preko groba k nebesom!« Pokleknil je, poljubil sveti križ in ginjena množica za njim. Čudil sem se, kako je prišlo v to silno postavo, ki je stala kakor hrast, dasi jo je mnogoletni vihar majal, toliko nežnosti, toliko ljubezni in detinske preprostosti. Po telesu Peter, skala, po duhu sv. Janez! Zrl sem k njemu z globokim spoštovanjem. Mnogo let je deloval v svoji neznatni župniji z uljudnim svojim glasom, mirno z mirnim svojim očesom. Delo in napor sta utrdila njegovo telo, požlalitnila njegovo dušo. Ko smo prišli domov, me je vedel na vrt v utico. Tamkaj smo sedli ter se pogovarjali. »Častiti gospod, smem-li vprašati, ali ste dali kdaj kaj v tisek?« »Zakaj vprašate?« »Take propovedi, kakršno ste danes imeli, bi bilo škoda, da se pozabi.« Starček se je nasmehnil: »Vi jo nad mero cenite! Ali pozabila se ne bo — morda si jo vendar kateri izmed poslin šavcev zapomni.« »Upani, da vsi!« sem rekel. »Ali bodoči propovedniki ne bodo nič imeli od Vašega duha in dela.« Gospod župnik me je pogledal nekako ginjen, pa je pokazal na vrt: »Listje na sadnem drevju je že orumenelo ter jelo padati. Poglejte na' ta drevesa in na moje lase — jesen tam in tukaj. Listje pada. Za pisateljevanje sem že prestar! Govorim še lahko! — ali pisati--«. Starček je zmajeval z glavo. — »Prijetno je, ne bom rekel, če zapusti človek za seboj kakšen spomin. Poglejte tisto-Ie češpl.io. Listje je popadalo ž nje, ali sadje, češplje še visč na njej. — Tako ostane tudi po človeku, ki je deloval, sadje, dasi se je on sam obletel in umrl. Ali pri meni to ni bilo mogoče. Vzgojili so nas tako. Ko so nas posvetili, ni nihče izmed nas znal pravilno češki pisati in brati. Jaz sem uzel sveto pismo v roko in po dolgem trudu, ko sem se učil podnevu in ponoči, sem dospel tako daleč, da umejem pravilno pisati in brati. Zdaj sem že star in je pozno, da bi deloval ter pustil posebi kakšen spomin razen tega, ki utegne ostati v srci in glavi mojih župljanov.« »A ta bo drag in najkrasnejši, vrli gospod.« »To Bog ve!« je rekel častiti gospod. »Vsekako dobro in posebne važnosti bi bilo v sedanjih časih, da bi vsak duhovnik, kolikor more po svojih močeh, v kakšni stroki stopil v javnost — ta v znanstvenih, oni v poučnih, tretji zopet v zabavnih knjigah in člankih — vsak po svoji moči. Vain mladim je to Iehko! Vzorov in pomočkov imate dosti! Ko bi vsak duhovnik, kolikor jih je na Moravi, vsako leto vsaj nekaj spisal ali dobre knjige in časnike podpiral ter širil, bi se pač ne moglo nam neprijazno slovstvo ter sramoteče nas časopisje tako razširjati. Saj piše v novine že vsak mlečnozobi Žid, vsak idijot — zakaj ne bi lehko pisal vsak duhovnik, ki ima višjo gimnazijo pa še bogoslovne študije? Ko bi imeli še sile svojih mladih let!« — je vz-dihnil starček ter se zamislil. »Zdaj smo nekaj začeli!« sem rekel. »Le gišite, pišite! — Ali kaj? Poglejte — listje pada. Jaz ga vidim morda posled-njič padati — vi pa, kakor bi človek mislil, še ne. Pa kolikrat ga boste še videli padati? Mogoče dvajsetkrat ali tridesetkrat! — Kaj je to? Zato delajte in vselej, kadar pride jesen, se spomnite mene, da ne boste morali kdaj reči kakor jaz danes: Dozdaj nisem za javnost nič delal, zdaj', bi rad — pa ne morem. Izgovorov, kakor mi starci, vi nc boste imeli!« To mi je včeraj prišlo na misel, ko sem sedel v logu na parobku ter je rumeno listje padalo krog mene na zemljo, a danes sem to zapisalj ne da bi koga opominjal. ampak da javnosti povem, kar mi je nekoč rekel pokojni Frančišek Zak. župnik želetavski. Torej pogumno na delo — listje že zopet pada! /V IS Pismo Boltatusa Pepgfa. Gespud redehter! Uni b bli dobr za kašngapu-dlšerarja, ke znaja tku dobr štucat use. kar jm edn napiše in če u caj-tenge djat. Sej b nč na reku, če b prštucal srn pa ke kasna špi-ca, ke le preveč naprej štrli. in b znala gespuda držaunga praudnka le preveč zbost; ampak kokr sa moj ta zadn pisni na freško ustrigl, tu je pa že pre-naumn. Ke sm prebrau ta moj pism u »Slu-vence« nadrukan, res nism vedu, al sm mandlc al babca; glih tak sc m je zdou orsnet. ket naš Goluc, ke tam pa tam kašn pušl dreves iz zemle štrli, ta druh je pa use gulu, ket moj priftošl ukul ta zadnga. ••••V 'J' . .. i/ .' ■ . A ^ ^K^fe:" 1» prilega »Slovane«" itev, 233. dne 10, oktobra 1908. vendar bo vodovod še letošnjo jesen dovršen. j Novo hišo si je postavil tovarniški zdravnik dr. Orestes vitez Wolff tik nemške šole ob državni cesti na Savi. Inženir Rajsky pa zida svojo hišo koj zraven. Kakor vse kaže, bo tukaj cela nemška kolonija. iz ikofijske kronike. imenovani so bili čč. gg. dr. Al. Mcr-liar, kaplan v Sostrem za nadomestnega veroučitelja na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani; Val. Zabret, kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano, za župnega upravitelja ravnotam; Anton Znidaršič, kaplan v Zagorju ob Savi, za soupravitelja župnije Sv. Planina in Stanko Premeri za pre-fekta v kn. šk. Alojzijevišču v Ljubljani. Stalni pokoj je dovoljen čč. gg. Frančišku Perpar, župniku pri Sv. Trojici pri Tržišču in Andreju Pipan, župniku na Polici. Za župnijo Sv. Katarina v Topolu je prczentiran č. g. Andrej Pavlin, ekspozit na Gori pri Sodražici. Premeščena sta čč. gg. kaplana Anton Lavrenčič iz Cirknice kot župni upravitelj v Velike Poljane in Jernej Podbev-šek iz Zagorja ob Savi v Cirknico. Na novo nameščen je č. g. semeniški duhovnik Janez Primar kot kaplan v Zagorju ob Savi. Na vseučilišču na Dunaju bodo nadaljevali svoje študije čč. gg. Janez Kovač, janež Satnsa, Ignacij Breitenberger i 11 Frančišek Trdan. Konkurznega izpita v jesenskem terminu so se udeležili naslednji čč. gg.: Bajec Ludovik, župni upravitelj pri Sveti Trojici nad Cirknico; Bešter Ivan, kaplan v Cerkljah pri Kranju; Cerin Karol, kne-zoškofijski tajnik v Ljubljani; Jerič Anton, kurat na Ustju; Kajdiž Valentin, kaplan na Dobrovi; Logar Josip, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; Mikuž Janez, kaplan v Stari Loki; Oranič Frančišek, ekspozit v Šmihelu; Pavšič Frančišek. kaplan v Naklem; Pečarič Martin, kaplan v Predosljah; Pele Ivan, ekspozit v Zdihovem; Perz Alojzij, kaplan v Ko-privniku (Nesseltal); Plahutnik Ivan, ka-pian v Ribnici; Skubic Anton, kaplan na Vrhniki; Škerjanec Martin, župni upravitelj na Premu; Štular Martin, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Razpisane so župnije Sv. Trojica pri Tržišču v trebanjski, Polica v šmarijski. Št. Vid nad Ljubljano v ljubljanski in Sv. Trojica v cirkniški dekaniji. Štajerske novice. š Zaradi izgredov v Ptuju so bili dne 9. t. in. obsojeni sledeči Nemci: Jurschinak na deset dni, Lorentschitsch na osem dni, Rom na pet dni, Ethl je bil oproščen. š Brežice. Našim Nemcem ne zadostuje polno mesto orožnikov, da se eden v drugega potikajo, ampak zahtevajo zdaj še vojakov. Za Nemce imajo cele legijone vojakov in orožnikov kot branilce, ko se še vendar njim nič ni zgodilo, a Slovencem se na njih željo v Ptuju ni poslala nobena bramba. Okrajni glavar jih je tolažil: »dokler ne bo nič hujšega« — in vendar so že takrat mnogo razbili. To je naša vlada leta 1908, ko je vendar že od leta 1867 zajamčena vsem narodom enakopravnost. š Malik na agitaciji. Od Sv. Lenarta v Slov. Goricah se nam piše: Odrešenik spodnještajerskega nemštva Malik je osrečil zadnjo nedeljo s svojim imenitnim go- I vorom Sv. Lenart. Imel je bojda pet možakov okoli sebe, pa še tiste samo iz radovednosti. Heil Malik! š Aretacije v Mariboru. Meseca septembra je bilo v Mariboru aretiranih 57 oseb; 46 moškega in 11 ženskega spola. š Strah je lepa reč! Trgovski pomočnik mariborske nemške tvrdke Makesch, ki se je udeležil izgredov proti Slovencem v Celju dne 20. septembra, je naenkrat izginil. Sedaj je baje v Varaždinu v službi. š Izgredi celjskih nemškutarjev proti Slovencem so vzbudili tudi na Hrvaškem veliko ogorčenje. Vsi hrvatski listi so prinašali poročila o teh nasilstvih in kakor se nam poroča, so po vseh hrvatskih mestih in trgih, koder ima celjska tvrdka D. Ra-kuseh toliko odjemalcev, prilepljeni plakati, kateri pozivajo hrvatske trgovce, naj pretrgajo vse trgovske zveze s to firmo. š Radi demonstracij v Mariboru so bile, kakor poročajo dunajski listi, zopet tri osebe aretirane. š Kaj pa celjski, mariborski in ptujski Nemci? Ljubljanski občinski svet je v občinski seji dne 6. t. m. sklenil, da prostovoljno povrne škodo Nemcem; povzročeno po izgredih, pod pogojem, da tudi mesta Ptuj, Maribor in Celje povrnejo škodo Slovencem. — Zdaj imajo besedo naši nemški junaki. š Prepovedani protestni shodi. Protestni shod v Ribnici na Pohorju je okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu prepovedalo, ker se je z ozirom na med obema v kraju bivajočima narodoma vpričo najnovejših dogodkov v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju vladajočo napetost v slučaju vršitve zborovanja bati izgredov, in je torej dana prepoved v prid javni varnosti. Vendar se je vršil popoldne zaupni shod, kakih 50 mož. Neki nahujskani delavci iz Greinovih in Franzovih kamnolomov so razgrajali in hoteli shod razbiti. Ko so ta dva orožniki zaprli/je nastal mir. Nahujskani delavci so napadli visokošloca g. Bruneka. — Tudi shod v Šmartnem pri Slov. Gradcu je bil prepovedan in to v občini, kjer ni v celi občini niti — enega Nemca! š »Smrtno obsodbo« je izrekel brežiški policaj Schalon nad dr. Benkovičem. Izjavil je, da se bo 11. t. m. Benkoviča »ab-kragln« t. j. zadavilo. Ljubeznjiv policijot! š Koncesijo za pobijanje šip v Mariboru je baje dobil papirni trgovec Gaiser, ki je tudi pomagal razbijati po raznih slovenskih hišah. š Celjska »Spaarkassa« in slovenska služinčad. Nov način maščevanja zaradi bojkotiranja nemških trgovcev so iznašli celjski nemškutarji, oziroma sluga celjske mestne »šparkase« po imenu Sucher. To človeče stika namreč v novejšem času pri služkinjah, ki služijo pri nemških rodbinah, a so po pretežni večini same dobre Slo- > venke, po hranilnih knjižicah, da vidi, v | kakšnem zavodu imajo naložene svoj denar. Ako je knjižica od kake slovenske hranilnice, naznani ta ljubeznjivi možakar dotičnemu gospodarju, oziroma gospodinji, pri kateri služi, da isti vplivajo na to, da se denar prenese v nemško mestno hranilnico v Celju! Gospod »Spaarkassa-biicher-Sucher«! pazite ter ne vtikajte svojih prstov tja, kjer vas nič ne srbi! š Včerajšnja »Marburgerca« je bila zaplenjena v članku o balkanskih homa-tijah. š »Že čriček prepeva, ne morem več spat«, doni te dni po lepih naših vinorod- nih krajih. Tisti letni čas, ki se ga veseli vse, mlado in staro, bolno in zdravo, tisti čas se je sedaj pokazal v vsem svojem sijaju. Od gore do gore odmevajo pesmi in pokajo topiči in slovenjegoriškemu vinogradniku se topi srce veselja nad sladko kapljico. Ob nedeljah opazimo velike gruče ljudi, ki se hodijo v vinograde metat s »starim« in vprašujejo novega, kdaj jih bo že vrgel. Toda on ne izda svojih skrivnosti. Šele ob Martinu, ko se bo prekrstil v »vino«, bo imel dovoljenje, vreči tu pa tam kakega sitneža, ki bo vesel vzkliknil: »Ne boš me, pa me ne boš!« Kupci za vi-; no se vkljub dobri letini pridno oglašajo. Vinogradnike le svarimo, da jih kaki me-šetarji ne zvabijo v za njih škodljive kupčije. Varujte se posebno mešetarjev! š Razpisana je služba distriktnega zdravnika v Sevnici. Stalna letna plača 1000 K. Slovenski zdravniki, pozor! Prošnje je vložiti do 10. novembra! š Obsojeni slepar. Dne 2. t. m. je bil pred okrožnim sodiščem v Celju obsojen 211etni Oskar Szegh zaradi tatvine in goljufije. Možakar je dovršil pet razredov gimnazije v Kalocsi; potem je izstopil in se potepal po raznih samostanih, konečno vstopil v Rakoczy-kolegij v Pešti kot prefekt, a bil odpuščen. Zatem je zopet »potoval« po samostanih in farovžih, se pred-« stavljal kot bogoslovec in tako marsikaj prisleparil in pokradel, kakor n. pr. trapi-stom v Rajhenburgu več dragocenih stvari. istotako župnikoma v Brežicah in Rajhenburgu in dekanu v Vidmu. Končno so ga spoznali in izročili okrožnemu sodišču v Celju, ki ga je obsodilo na štiri mesece težke ječe. š Pri vasovanju je umoril, kakor smo svoječasno poročali, dne 22. junija t. 1. 17-letni kmečki fant Jožef Kristovič v Stojn-cih fanta Ivana Kranjca. Imela sta prepir zaradi dekleta. Kristovič je obsojen na tri mesece težke ječe. š Ruška koča se zatvori v nedeljo 11. oktobra. Isti dan se bo brala v cerkvi sv. Areha sv. maša. Lepa jesenska narava bo zvabila ta dan še marsikoga »na planine«, od katerih se hočemo za letos posloviti. š Pri ličkanju koruze sta se sprla v Št. Jurju ob j. ž. hlapec Valentin Kobola in A. Košir. Kobola je zabodel Koširja nazadnje z nožem, da je Košir izdihnil. š Pogrešajo trgovca Friderika Oizin-gerja. Peljal se je pred štirinajstimi dnevi na graški jesenski semenj, a se ni vrnil. š Pod železniški voz padel je železniški sprevodnik Anton Babič. Poškodovalo mu je desno nogo. š Umrl je v Mariboru mesarski mojster in hišni posestnik Jurij Welle, star 58 let. Njegov sin je bil nekaj ur pred njegovo smrtjo aretiran radi mariborskih dogodkov, a kmalu nato izpuščen. š V Dravo skočila je 40 let stara za-sebnica Marija Polatschek. š Celjski trgovec Zangger se baje silno jezi na Stigerja, ker je ta napravil neumnost in nosil v Ptuj svoja gnila jajca ter tam z navadnimi pouličnjaki vred razgrajal po ulicah in pomagal pretepati Slo-* vence. Zangger je izgubil že štiri slovenske stranke-trgovce iz Savinjske doline. Pravi, da bo oklofutal Stigerja, če mu odpove le še en trgovec. š Trgatev v Halozah se vrši pri najlepšem vremenu. Dobivajo take množine mošta, da je povsod zmanjkalo posode in zlasti kmečki posestniki ne vedo kam li-vati. Kapljica bo izvrstna. Ljudstvo je polno božje zahvale za dobro sadno in vinsko letino. Jest jli zatu dons prosm, nej s mejč-ken skp uzameja enkat drukat in nej tud državumo praudnke prvošja kašn mejhen špas in namest de b ud moiga pisma stiki ce preč strigl in u koš metal, naj raj enkat nhne škarje u koš trešja; drgač midva na uva douh priatla ustala iu um soje pisma raj kar naraunast državnmo praudnke nosu, kokr pa de b pustu, de b jh uni tku grdu traučeral. Uni sa preveč buječ, jest jm tu kar naraunast u ksiht puvem. Kua je blu treba mikat nm pa gespude Pustaslemške pu rotuže letat iu tam ukul fehtat ud Poncju-/a du Pilatuža, de b dubil kašna patrola. de b z nim ukul hudila in jh varvala ush križu in nadlog, ke b se jim znale prpetet. kokr se je pipeti gespude Pirce unkat u Llefontngas. Kua je treba take valite iz sablam in paneanetm, nazadne če res du kej pride, uja glih tku uni ta kratka ulekl. Ta nar bulš miti preke usm takm navar-iiastin je še use glih Zanckuva fajfa. Ce uni prosja Zancka, de jm soja fajfa pusod. ta fajfa naštofaja in pržgeja, de se u ukul nli kadil, pa stavni en meljon, de se jm na u nubedn urah bliz upu, pa če tud iz slu-venska fana en ceu tedn ukul kazine liodja. kažeja, dokler mama tle še tak miti, iz kerm lahko use suvražnke preženema. Pol pa še tud neki druzga je tle, ke | na smerna puzabt: pulcaji in žendari sa tud i zmatran, ke morja ceu dan in cela noč naprenehama ukul capiat in na ušesa j ulečt, če kdu preveč glasu na kihne; zatu i jm morma tud mal pučitka špogat, ne pa 1 pugervat, de b še usacga pusebi ena pa-| trola ukul spremlvala. Nej se dobr zadr-; žeja in iepu duma ustaneja, pa se jm na u i treba nubenga bat. Saj tulk cajta nej se 1 duma držeja, de u iblanska občna še ene | par kusarn za suldate sezidala u Iblan; pol i uma že bi na varnem in na u več treba, | de b se kermo ud straha hlače tresle. Gespude barone Švorce morma bt iz srca hvaležn, de je nazadne le, če prou bi iz velika muja u Iblan spet gniali gor pr-pravu in redehterjem nafe zavezu, da na guflaja zmeri naprej in naprej ud iblan-skega rumlna, de se je čluvek nazadne res že tku zdel. kokr tista vestorja ud jare kače in steklga použa. Škoda je le. kokr sm slišu pu Iblan guvort, de u gespud Švorc krajnska dežela in cela ta kumedja u štili pustu in de u pršou na negau plač sam Bregencar, ke je scer tud pukazu, de ma šnajd, anipak de b znou krajnska dežela tku vižat in regirat. kokr ja zna ge- spud baron Švorc, tu pa le use glih na verjamem. Gespude barone Švorce morma bt mi Sluvenci že zavle tega iz srca hvaležn, ke s je dau res usa muja, de nas je Sluvence spet saj mal sprjaznu. Kulk sa s že nahter gespudi, ke sa res na use strani ubrajtan, przadjal, de b naredi konc našga špetera. Nemčuri iblansk in druh sa se nam iepu u pest režal in smetana iz našga mleka lizal. Gespud baron Švorc je use tu douh cajta gledu. Ket dobrruu, unetmu Sluvence, srna se mu tud mi smilel, al pumagat nam, ke sma tku zateleban, mu je blu težku. Nazadne s je pa le mislu entvedr odr in u treh dneh sma bli ta nar bulš. prjatl. Tist, ke sa se prcli grdu gledal, sa se za pudpajzdha prjel in sa začel skp bori et. In sam Bolču Pepe, ke me je bi souražu, kokr trn u pet, je skoču h men ke me je zagledu, in ubjeu me je in ktišnu, de je kar zacmukal, nm je pa dau na raz-pulaga soi gumiradlar. ^ Use tu je naredu sam gespud baron Švorc in Buli mu dej nebesa za ta du-bruta, prav Boltatu Pepe iz Kudeluga. š Nezgoda na električni železnici v Gradcu. Voz na električni železnici v Gradcu je povozil v nedeljo, 4. t. m., neko 70 let staro žensko, ki je kljub opominom sorevodnika bežala ravno pred vozom čez tir. Žensko je grozno razmesarilo. š Umrl je v Konjicah g. J. Walland. š Potres. Iz Rečice ob Savinji se nam poroča: Tudi tu smo čutili potres dne .3. t. m. ob sedmi uri deset minut zvečer. Bil je en sam močen sunek, ki je trajal par sekund. Po svetu — Krščanski socialci in šolstvo. V kratkem bodo dogradili na Dunaju zopet deset šolskih zgradb. Pod županovanjem dr. Luegerjevim se je na Dunaju zgradilo doslej 100 novih šol. Stoto šolo otvorijo kot »jubilejno šolo« na posebno slovesen način. Prestop v katoliško cerkev. Veliko pozornost v ruskih dvornih krogih je vzbudil knez Konstantin Beloserski, ki je te dni prestopil iz pravoslavne v katoliško cerkev. Knez Beloserski je bil čez 25 let generalni adjutant in povsod priljubljen. Bil je oženjen s sestro znanega generala Skobelewa. Spomenik pokojnemu prestolonasledniku Rudolfu otvorijo prihodnji torek ob navzočnosti cesarja in skoro vseli nadvojvod in nadvojvodinj v mestnem gozdiču v Budimpešti. Ligo kratkih kril so ustanovili v Londonu. Člani te lige smejo nositi le tako obleko, ki se ne dotika tal. Tako hoče liga boriti se proti razvadi predolgih oblek, ki dvigajo v zrak škodljivi pocestni prah. Ravnatelj cirkusa morilec. Pred letom je bil v dosmrtno ječo v Monakovem obsojen ravnatelj cirkusa Niedermayer, ker je umoril bogatega trgovca Hentschela, ga oropal, truplo pa zagrebel v cirkusu. Sedaj se bo proti Niedermayerju zopet vršila obravnava radi umora. Dognali so, da je Niedermayer pred desetimi leti umoril dve artistinji, ki sta nastopali v njegovem cirkusu. Potresi v Rusiji. V guvernementili Kiev, Podolje, Voltava in v Besarfibiji so bili veliki potresi. Ponekod so tudi ljudje ponesrečili. Ker je bila prelepa, je bila odpuščena iz službe. To se je zgodilo ameriški kraso-tici gospodični Rozi Timble, ki je bila uslužbena v neki prodajalni oblek. Njena lepota je tako zaslovela, da je na stotine ženinov vsak dan se oglasilo v prodajalni, kjer so barantali za obleke, a le malo kupili. Gospodarja je to vjezilo in odpustil je lepotico. To je bila voda na mlin ameriškemu časopisju, ki je o lepotici prinašalo dolge članke in priobčilo njeno podobo. V par dneh je gospodična Roza Timble dobila 1340 ženitovanjskih ponudb. Gospodična se pa še ne namerava možiti, ampak se je odločila posvetiti se gledališču. Sedaj se ravnateljstva gledališč kregajo, katero gledališče pridobi zase gospodično, kateri je časopisje napravilo toliko reklamo, da bo razprodano vsako gledališče, v kateremkoli se bo pokazala. O biljardih se poroča, da na Francoskem peša zanimanje za to igro. Leta 1984 je bilo na Francoskem še 95.000 obdavčenih biljardov, letos jih je samo 79.000. Bi-ljardno igro izpodrivajo športne igre na prostem. Najmlajši urednik na svetu je došel v New York. To je mali Henrik Campbell, devetletni deček, ki v Trontonu Oliio izdaja časopis »Boys Ovvn Paper«. Ta časopis za otroke ima že jako veliko naklado. Izredni dečko je prišel v Ne\v York, da si ogleda uredništva večjih listov. Sultanove cigarete. Najboljše cigarete na svetu kadi turški sultan. Cigarete za sultana se izdelujejo v posebni tovarni za cigarete, ki se nahaja v sultanovi palači. V tej tovarni je nastavljenih 12 najboljših tobačnih delavcev, kar jih premore Turška. Posebna komisija nabira tobak za te cigarete, najboljši tobak, kar se ga pridela na Turškem, dobi ta tovarna. Sto funtov najfinejših tobačnih listov da komaj funt za to tovarno porabnega tobaka. Kar se tobaka ne porabi, se ga takoj uniči. Pa ne, da bi podjetni mladoturki končno poželeli tudi po teli sultanovih cigaretah! Sedemnajst milijonov analfabetov v Italiji. Glasom najnovejših štatistiških izkazov ima italijansko kraljestvo 32 milijonov prebivalcev, med njimi pa 17 milijonov takili, ki ne znajo ne brati ne pisati. Italijani bi pač prav storili, če bi predvsem skrbeli za ljudsko izobrazbo v domovini, namesto da zalagajo s svojim denarjem zloglasne »Legine« šole med Slovenci in Hrvati. Srbim ln aneksija Bosne. Z a g r c b, 8. oktobra 1908. V Srbiji so torej razburjeni. Radi bi Avstriji napovedali vojsko. Ljudstvo je brez dvoma vse zanjo in četudi so morda zdaj središča protiavstrijske agitacije samo Belgrad, Niš, Kragujevac itd., ne bo težko zanesti misel o splošnem ustanku srbskega plemena v zadnjo kmečko bajto. Je-li srbsko ljudstvo upravičeno, ali pa recimo rajši: je-li razumljivo, da teži za posestjo Bosne? No — tajiti ne moremo, da je veliko bosanskega prebivalstva srbskega in da Bosno veže s Srbijo tudi nekaj tradicije. Najbolj pride pri ljudstvu to v poštev, da so Srbi pri vstaji proti turškemu gospodstvu leta 1875. in dalje žrtvovali mnogo krvi za Bosno. In če bi bii berolinski kongres šel po volji Rusije, bi se bila pač Bosna združila s Srbijo ali pa se tej poveril mandat okupacije. Takrat se je propagirala misel združiti Srbijo, Staro Srbijo. Črno goro, Bosno in Hercegovino v veliko srbsko carstvo; takozva-na velesrbska ideja je stara stvar: morda tako stara, da sega nazaj v davne čase, ko je celo Makedonija, Albanija, Bosna in Tesalija bila podvržena Srbiji. Seveda, kar se Bosne tiče, se je menjavalo zdaj srbsko, zdaj hrvaško, zdaj ogrsko gospod-stva in Srbija sama je z Bosno vred začetkom 18. stoletja postala avstrijska provincija. Izvajati pravice iz tako zapletenih zgodovinskih dejstev je lahko, prav pa bo imel vendarle tisti, ki ima obenem moč v rokah. O tem prepirati se je brezplodno. To je gotovo, da evropske velevlasti Srbij' nad Bosno niso mogle poveriti nobenega poslanstva, bi ji ga tudi zdaj ne. ako bi Srbija res dosegla, kar hoče. Tu pridejo namreč vpoštev edinole kulturni razlogi. Pacifikacija Bosne in ureditev on-dotnili razmer se more poveriti le državi, ki ima moč, voljo in sredstva tako nalogo izvesti do viška, in za to Srbija ni bila, ni in v doglednem času tudi ne bo v stanu. Razun Grčije in Turčije ne cvete na Balkanu nikjer tolika korupcija, tolika nekulturnost, kakor ravno v Srbiji, dočim sta se Rumunija in Bolgarija, kjer začetne razmere niso bile prav nič boljše kakor v Srbiji, visoko povzdignili. Notranja politika Srbije je prevrat za prevratom; kar ta vlada napravi, druga podere, grehi in napake pa, podedujoč se od etie do drugeC rastejo in zastrupljajo življenje narodovo. Ljudske volje v Srbiji ni, ampak le volja klik, ki druga drugi vladarstvo prodajajo. Kar se vnanje politike tiče, je Srbija bila vedno nevarnost za evropski mir. To se zdaj najbolj vidi. Vlada noče boja z Avstrijo, ker uvideva, do kakšnega strašnega poloma bi privedel, toda »Jugoslovanski klub« v Belgradu jo zahteva in bati se je, da bo klub nad vlado zmagal. Taka vlada se seveda po evropksem vzoru ne da meriti in taka vlada bi tudi za Bosno pomenila le katastrofo, povratek v staro strankarstvo, gospodarski propad ter popolno desorganizacijo. Kar se zdaj v Srbiji snuje, je vele-važno. Vojska z Avstrijo stopa v ozadje spričo usode, ki leži nad glavo kralja Petra Karagjorgjeviča. Srbska armada je tako desorganizirana, da jo manjša sila kot Avstrija v dveh tednih razžene na vse štiri vetrove. Bivši bolgarski vojni minister Savov je še nedavno, ko je med Bolgarijo in Srbijo izbruhnil konflikt, ki so ga pa kmalu potlačili, dejal odkrito: »Če mi knez Ferdinand pusti popolnoma svobodne roke, v najdelj 15 dneh celo srbsko armado, od katere spravijo za prvi hip komaj 80.000 mož skupaj, z vsemi častniki in generalnim štabom vjamem in celo so-drgo (tako je dejal Savov) ženem v Sofijo.« Avstrija pa v par urah požene z mo-nitorskimi mitraljezami in havbicami v zrak ves Belgrad in je v par dneh lahko v osrčju kraljestva. Od te strani je stvar bolj smešna, resna je cela zadeva za kralja samega. Karagjorgjeviči v Srbiji niso priljubljeni. Dognalo se je zlasti zadnje leto, da ie umor Aleksandrov bil insceniran od par telesno in dušno popolnoma propalih ne-avanzujočih častnikov in da je ta morivn ska klika narod in celo belgradsko prebi-valtsvo — preslepila. Niti armada ni bila za zarotnike, ampak so ji počasi sugerirali svoje naziranje. Kralj Peter je za umor vedel in je celo zarotnikom obljubil, da jih bo spravil na najvišja mesta, ako mu pomagajo do prestola. Kakršen kralj, takšna vlada. Zlasti Pasič ima v tem oziru veliko masla na glavi, da se vzdrži, je jel simpa-tizirati s takozvanimi velesrbskimi krogi in ljudstvo zazibati v lepe, pa neizvedljive sanje, da bi se potolažila nejevolja proti Karagjorgjeviču, ki ga smatrajo za soudeleženca kraljevega umora in kar povzroča še hujšo nejevoljo, za zaščitnika zarotnikov, ki terorizirajo celo Srbijo. Zdaj tiskajo v tiskarni Stanojevičevi v Belgradu manifest kralja Petra na bosanski narod, naj se vzdigne proti Avstriji. Stanojevič je intimus Pašičev. Kralj Peter se brani ta manifest podpisati z vsemi štirimi! »Bosanski odbor«, ki mu načeljuje Jeftanovič, sorodnik sekcijskega šefa Spa-lajkoviea in »Slavenski jug« pritiskata na Petra, minister dr. Milovanovič pa, najpametnejši in najizobraženejši mož, ki z njim Srbija razpolaga, pa skuša, kar more, za-braniti to norost. Kralj Peter se trese. Protizarotniška stranka že dela, da ga strmoglavi, češ, glejte, kakšen strahopetec je ta kralj. Ta stranka bo na vsak način profitirala. Ako Peter napove vojsko, računajo s tem, da bo tepen in postal na ta način nemogoč, ako je ne napove, pa ga črez Savo pošljejo v Avstrijo, kjer bo ubogi mož našel mirnega zavetja, če ne bo šel v Turčijo. Srbija sama pa bo postala pozorišče notranjih bojev. Izvestni krogi že preže, da bi ustanovili črez noč republiko. In če kralj Peter gre, kdo bo vodil vojsko proti Avstriji ? Makedonci ? Kaj pa poreče Turčija, ako bo Srbija mobilizirala Makedonce zase? Srbija stoji pred usodnimi dogodki, dal Bog, da se posreči treznim državnikom obdržati vajeti v rokah! V interesu Srbije bi ne želeli., da kralja Petra že zdaj zadene povračilo za ono usodno noč v belgradskem konaku . . . Sadna In grozdna jubilejna razstava v Novm mestu. Dodatno k zadnjemu poročilu o tej razstavi, ki se je otvorila v soboto, dne 3. oktobra ter zaključila v ponedeljek, dne 5. t. m., nam je iz strokovnega stališča glede razstave same ter glede s to razstavo združenega sadjarskega shoda naslednje navesti: Razstava je bila tako urejena, da je mogel obiskovalec prepričati se o napredku na sadjarskem in vinarskem polju .ne samo posameznih občin, marveč tudi posameznih posestnikov in korporacij. Radi enotnosti je bilo torej sadje posebej in grozdje posebej razstavljeno, kar odobravamo. Razstava je v splošnem dosegla svoj namen, čeravno niso vsi razstavljalci pogodili pravi smoter te priredbe. Tu se ni šlo samo pokazati, kakšno sadje in kakšne vrste sadja kdo prideluje, marveč tudi v kakšnih množinah in po čem da se oddaja. Razstava je imela v prvi vrsti kupčijski namen. Pričakovati je bilo torej, da se razstavi največ sadja v košaricah in zabojč-kih, pripravljenih že za prodajo, z napo-vedbo množine in cene. Toda pravo so pogodili le grmska šola, kočevska kmetijska podružnica ter gg. J. Rudež iz Tolstega vrha, R. Smola iz Novega mesta in J. Belle iz Kostanjevice. Ti so razstavili več vrst lepega, pravilno vloženega sadja v košaricah, odnosno v zabojčkih po dva do pet kilogramov; grmska šola pa še posebej v zabojih po 25 do 50 ter v sodih do 70 kg sadja, ki se je lahko naravnost na določen kraj razposlalo. Najbolj instruk-tivna je bila grupa grmske šole, kar je moral vsakdo priznati. Seveda se od vseh razstavljalcev ne more zahtevati gori navedeni način razstavljanja, ker mnogi tega dobro ne razumejo, mnogim pa primanjkuje časa, in slednjič, ker veliko razstavljalcev razstavi svoje sadje tudi le z namenom, da izve prava pomologična imena. In takih je bilo tudi na tej razstavi obilo, ki so s svojimi raznimi tujimi in domačimi vrstami (med temi mnogo samosevk) določevalcem imen (gospodom V. Rohrmannu, nadučitelju Zirovniku iz Št. Vida nad Ljubljano, Aleks. Wutscher-ju, Z. Zdolšku in Fr. Gombaču) precej dela povzročili. Vendar moramo priznati, da je tudi mnogo drugih posestnikov razstavilo v malem prav zanimive kolekcije lepega sadja, za kar jim je tudi jury, se-stoječ iz zgorenjih gospodov, naklonil zaslužena priznanja. Odlikovanih je bilo 62 razstavljalcev, med temi 21 s priznalno diplomo I., 23 s priznalno diplomo II. vrste ter 18 s priznanjem. Priznalno diplomo I. vrste so dobili: 1. Fran Horvat, Gornja Brezovica pri Št. Jerneju; 2. Jožef Simončič, Mihovo; 3. Fran Majzelj, Bela cerkev; 4. Florijan Zorko, Družinska vas; 5. pl. Langer, Bršljin; 6. Aleks. Wutscher, Nemška vas; 7. Oskrbništvo grajščine v Ruprč-vrhu: 8. Rudolf Smola, Graben pri Novem mestu; 9. Ivan Globočnik, Dobrava pri Kostanjevici; 10. Dr. S. Elbert, Novo mesto; 11. Josip Rudež, Tolstivrh; 12. Anton Ulm, Klevevž; 13. grof A. Barbo, Rakovnik; 14. Ivan Belle, Avguštine pri Kostanjevici; 15. Fran Pavčič, Straža. 16. Josip Berman, Novo mesto. 17. Ivan Jaklitsch, Mooswald pi*i Kočevju; 18. Ivan Lakner, poštni upravitelj, Gor. Mozel; 20. C. kr. vinarsko nadzorništvo v Novem mestu; 21. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Priznalne diplome II. vrste: 1. Anton Znidaršič, župnik v Beli cerkvi; 2. Jakob Porenta, župnik v Stopičah; 3. Josip Skedl, Zgor. Mraševo; 4. Martin Nernanič, župnik, Brusnice; 5. Ivan Hrovat, Št. Jernej; 6. Ivan Recelj, št. Jernej; 7. Josip Košak, Dolenje Kronovo; 8. Neža Gregorič, Zameško; 9. Matija Banič, Hrvaški Brod; 10. grof Margheri, Stari grad; 11. Anton Peterlin, župnik v Šmihelu; 12. Josipina Medved, Ločna pri Novem mestu; 13. Oskrbništvo grajščine v Pogan-cih pri Novem mestu; 14. Anton Urbančič, Čatež; 15. Josipina Majzelj, Št. Jernej; 16. Janez Jerič, Hrastulje pri Škoc-janu; 17. Ivan Globevnik, župnik v Polš-niku; 18. J. Gruden, Kronovo; 19. Anton Kos, Ločna pri Novem mestu; 20. Fran Perko, Novo mesto; 21. Rudolf Šadinger, vojvodski gozdarski nadr., Kočevje; 22. Franc Goderer, trgovec, Kočevje; 23. -Magdalena Ostrmann, Inlauf pri Kočevju. Priznanje: 1. Josip Ambrožič, Velike Brusnice; 2. Marija Tavčar, Št. Jernej; 3. Josip Tavčar, Št. Jernej; 4. Janez Saje, Št. Jernej; 5. Janez Kovačič, Vrh pri Št. Jerneju; 6. Jubivoj Škrl, Gotnavas; 7. Neža Zalokar, Ločna pri Novem mestu; 8. Fran Polak, Mačkovec; 9. Ivan Svetec, Novo mesto; 10. Martin Ostermann, Dolenje Ka-rnence; 11. Janez Kastelic, Muhaber; 12. Anton Zlogar, kanonik v Novem mestu; 13. Janez Hrašovec, Suhor; 14. Janez Drganc, Muhaber; 15. Josip Kunčič, Bršljin; 16. Fran Trbežar, Potočarska vas; 17. Mici Jaklitsch, Kočevje. Častno priznanje: Ivan Podboj, župnik v Toplicah. Tako so vsi ti odlikovani razstavljalci pripomogli k rešitvi naloge, ki si je stavil razstavljalni odbor, namreč pokazati kupcem in drugim konsumentom, s kakšnim sadjem da razpolaga letos Dolenjska, vštevši tudi kočevski okraj, in kam da se je kupcem obrniti za te ali one vrste sadja. Od razstavljalnih vrst sadja so se odlikovale po svoji lepoti: Parmene, tafelč-ki, pariški rambur ali kanadka, blenhaj-mova reneta, kalvili, belefierji, dolenjska voščenka, rožmarinčki, baumanova rene-: ta, pisani kardinal in mnogo drugih. Po 1 svoji velikosti pa: Car Aleksander, raa- Nadomestek za Sidro-Pain-Expeller je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče In odvodno mazilo pri prehlajenju ltd.| cena 80 v.; K 1 '40 in K 2— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sldro" potem se je gotovo prejel originalni Izdelek Richterjeva lekarna pri »zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev 8 nova. IV Dnevno razpošiljanje. » . 2357 42—1 Izvolite poslati po vzorce! Barheiaia flanele - - ^ modnega blaga platna, damasta, kanafasa itd., novih, jcatere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka V. J. Havliček in brat, Podčbrady (kralj. Češko). 2114 7 t zavoj 40 metrov raznih ostankov perilnega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K .» franko po povzetju. ::: niTTfiFurj K I S D A IizDorna dietična namizna pijafca. O dobroti Bilinske vode na| se vpraša domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani. 1646 40-9 Ustanovljeno 1862. Telefon štev. 684 # ERSTRASSE 71 na vogalu Burggasse. Največja zaloga v9ako»ratnih pefci za vsako porabo od navadne do najfinejše in naj-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, Črne ali bogato emajlirane. Peči za trajno kurjavo za premog. Okrpgle pefci za regulirati od 15 K višje. Zaloga rgnjiSfc, Štedilnikov in strojnih ognji&fc. Najboljše ptinove pefci, kamini trni in emajl. Železne pefci b pefc-! nicami za dve ali tri sobe. Patent-vložki 20 J4 20 Olad« Revmatično protlnske bolečin« >. na, ne n,u?H0 ,Vč,b°0® r udih ""'d z znamko ,Ei afluid" nblmo Fellerlev poskušnjo 5 K Irlnko N„;,,I?van»l»»»''tc«z. f^vstubfci, .rgEra.?^,^,6- A Cewke in ustniki. Višek popolnosti v izdelovanju pip Prednosti: Snažnost, trpežnost , nizka 870 cena, užitek pri kajenju! 17 Zdravni&ko priporočljive. S««* m-p*«*«*- ',,;"*no dnppA" atev mnieea nu«.., ceniko«na(l IGOO slikami. - Jamstvo več let Vsako nepopolno oia^o sa vkim naz.ai /,a popolni iuostik. Sli** '/. nav v etiko.-.u. <02 ■ a t* 1 4','vv, ji-s St S6B srebrna dam- % ^icmont n! t-SI St 322 »rebrna moška mE*® remont » »f Št. 337 srebrna s sidro "SS^ffi 15 kamnov ?» -dvojni pl?« 6-hS Št 341, srebrna s »mr«-dvojni plašč lokam-nov, posebno močna 7-0-»« Anten KMnrn nmJvoSJa tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnti>» Uvo« v vse dežele. Maribor L 5., otajernk«. Sprejme se takoj prodajalka in pomočnik za trgovino s plateninami in galanterijskim blagom najrajše iz kake večje trgovine na dežeii. 2597 3—3 J. Korenčan. SI. priloga Itev, 233. «fnč 10. oktobra 1908. mica (Hausmutterchen), slava sveta (GIo-ria mundi), funtovci in drugi. Od hrušek so bili lepi eksemplarji sledečih vrst: Kralj virtemberški, dekanke, regentovke, kleržovke, dilovke i. dr. Kar se pa razstavljenega grozdja tiče, je omeniti, da so nekateri razstavljalci postavili prav lepe kolekcije raznovrstnega grozdja na ogled, med temi nekaj takega, katerih posamezni grozdi so tehtali čez dva kilograma. V tem oziru je omeniti kolekcije gg. grofa Margherija, Zorkota, Majzelja, gospe pl. Langerjeve, g. Koka-lja in druge. Največja kolekcija, čez 73 vrst grozdja, je bila z državnih trtnic, toda pripomniti moramo, da je bilo med temi vrstami poleg priporočljivega tudi veiiko takega grozdja, ki je za naše razmere brezpomembno, vsled česar svarimo tem potom marsikaterega obiskovalca pred zapeljivostjo glede ponmoževanja še neizkušenih vrst. Po grozdnih vrstah, ki služijo le v demonstrativne ali poučne namene, ki so torej le za oko, naj naši vinogradniki v velikem ne segajo. Posestnik gospod Pavlič iz Straže je razstavil cele šparone preobložene z grozdjem priporočljivih vrst, kar je imelo lice malega vinograda v jeseni; grmska šola je napravila pravilen iatnik, istotako preobložen z grozdjem. Razun tega je šola razstavila in prodajala tudi lastno vino in grozdje iz Trške gore, a gospod župnik Podboj je razstavil prav dober kutinski sir in kutin-sko vino. V nedeljo popoldne se je vršil v istem poslopju napovedani sadjarski shod, katerega se je udeležilo mnogo posestnikov in učiteljev iz novomeškega, krškega in črnomaljskega okraja. Glavni točki dnevnega reda sta bili določitev sadnih vrst v splošno pomnoževanje na Dolenjskem in poraba ter način prodaje sadja. Na podlagi dosedanjih skušenj in razstavljenih sadnih vrst sta poročevalca o tej točki vodja Rohrmann in Fr. Gombač, dogovorno z drugimi s sadjarstvom na Dolenjskem bavečimi se merodajnimi posestniki, priporočala naslednje vrste v splošno pomnožitev na Dolenjskem, vštev-ši Kočevsko: Dolenjsko voščenko, kanad-ko, zlato zimsko parmeno, jesensko, pisano parmeno, baumanovo reneto, inašanč-karje in blenhajnovo reneto; v drugi vrsti pa češkega devičnika (rdeči iz Lož), par-kerjev peping, karmelitarco in ananasovo reneto. Vse te vrste dobro rode in se tudi dolgo drže. Prvih pet vrst se iz kupčijske-ga stališča posebno priporoča, ker dajejo tudi lepo namizno sadje, ki ima posebno v bližini večjih mest svojo veljavo. Poročevalca sta povdarjala, da se more razviti sadna kupčija tudi na zunaj le tedaj, če se more postaviti na trg veliko sadja ene vrste in ne nasprotno, kakor se žal to sedaj vrši. Zato naj se po-množuje le malo vrst, a od teh veliko. Navzoči so tem predlogom brez ugovora pritrdili. K temu nam je dostaviti le, da gori priporočene vrste veljajo le za Dolenjsko, dočim bo določiti za Gorenjsko in Notranjsko druge, odnosno nekaj tudi teh vrst. Gospod R. Zdolšek, adjunkt na grm-ski kmetijski šoli, je poročal o tehnični porabi sadja, namreč o sušenju in žganju sadja ter o napravi sadnih konserv na zadružni podlagi. Priporočal je ustanovitev za sedaj le malih okrajnih sadjarskih zadrug, kakoršnih je že mnogo na Štajerskem, Tirolskem in deloma tudi na Primorskem. Tudi njegovi nasveti so se splošno odobravali. V ponedeljek popoldne se je razstava ob razprodaji razstavljenega sadja zaključila z željo, naj bi se take priredbe večkrat ponovile. Končno pripomnimo še, da se je s to razstavo združila tudi razstava raznih sadjarskih, vinarskih, kletarskih in mlekarskih strojev, katere so poslale šoli posamezne tvrdke na prošnjo šolskega vodstva. AvstrftsKn tieMo. Govor dr. tarSlfev o cneKsijri V odseku za zunanje zadeve in okupacijski kredit se je vršila včeraj generalna debata o budgetu ministrstva za zunanje stvari. Delegat Axmann v imenu krščansko-socialne stranke pozdravlja aneksijo kot znamenje odločne balkanske politike. Dr. Baernreiter dokazuje .da jc aneksija čin, ki je v duhu berolinske pogodbe. Dr. Rcdlich pozdravlja aneksijo v imenu nemških strank. Nato govori: dr. Šusteršič. Jugoslovani. skim vprašanjem. Jugoslovanski problem je toliko važnosti, da bo tudi v bodoče tesno spojen z interesi monarhije in da se bo monarhija tudi v bodoče morala z njim baviti. V interesu monarhije je, da je nekaka jugoslovanska predstraža in sila, da torej jugoslovanska vprašanja obravnava z Jugoslovani. Mi smatramo aneksijo za etapo v razvoju jugoslovanskega vprašanja. V imenu slovenskih in hrvaških delegatov treba konkretno povdariti posebno tri točke. Odobrenje aneksije. Prva točka je odobrenje aneksije. Samoobsebi je umevno, da z veseljem pozdravljamo dejstvo, vsled katerega se k pet milijonom Jugoslovanov, ki zdaj v monarhiji živijo, priklopi še 1,800.000 rojakov. Ustava. Absolutno je potrebno, da se anekti-raniina deželama da v resnici poštena, svobodoljubna in demokraška ustava, da se bo postavii temelj svobodnemu razvoju vsega, prebivalstva v okvirju monarhije. Srbija. Kar se tiče takozvanih velesrbskih sanj, se ne sme srbskega prebivavstva soditi preostro; nasprotno, treba jim je iti nasproti z največjo dobrohotnostjo, odprtim srcem in odprto roko. Bosansko-her-cegovski Srbi morajo lojalno težiti za svojim nadaljnjim razvojem v okvirju monarhije. Za svoj izgubljeni paradiž bodo našli zelo dragocene realne kompenzacije. Prva teh kompenzacij je konstitucionalna svoboda, katera bi bila nemogoča, ako bi bilo trajalo dalje prejšnje narodno-pravno razmerje okupacije. Druga kompenzacija je dejstvo, da najdejo bosanski Srbi v monarhiji, kateri so priklopljeni, približno pet milijonov slovanskih bratov, ki z njimi brez ozira na versko razliko nacionalno simpatizirajo, Belgrad. Kar se pa tiče Belgrada, bi Srbi, ako bi res stvari gnali do skrajnosti, nobenemu drugemu ne prizadeli večje škode, kot sami sebi. Gotovo je Belgrad tudi žarišče jugoslovanskega življenja. Toda takih žarišč je pa tudi nekaj v naši monarhiji in mi moramo zahtevati, da Srbi ta žarišča brez zavisti priznavajo in respektirajo. Bosna pripada hrvaški kroni. Tre.tja točka, ki jo morajo jugoslovanski delegati povdariti, je sledeča: Iz anektiranih provinc se namerava osnovati posebno avstrijsko upravno, nekako državno ozemlje. Toda to zamore niti le kratek provizorij. Kar se tega tiče. morajo zastopniki Jugoslovanov že danes z vso jasnostjo in preciznostjo označiti svoje stališče, da se namreč anektirani deželi po svoji geografski, etnografski in zgodovinski pripadnosti morati priklopiti deželam hrvaške krone. Brezpogojno in za vsak siučaj pa odklanjamo, da b1' prišli pod ogrsko nadoblast. Proti temu smo ne samo v interesu bosansko-hercegovskega prebivavsta in Jugoslovanov sploh, temveč tudi v interesu monarhije, koje moralni ugled bi, če se to izvrši, rned jugoslovanskimi narodi trpe! najhujšo škodo. Slovenski in hrvaški delegati odobravajo aneksijo in upajo, da bo nadaljnji razvoj te zadeve tak, da bo na eni strani v korist interesom Jugoslovanov, na drugi pa v prid interesom monarhije in dinastije. * * * Avstrija odklanja srbski protest. Srbskemu poslaniku na Dunaju Simiču je vlada naročila, naj izroči avstrijski noto proti aneksiji Bosne in Hercegovine, ki da krši določbe berolinske pogodbe. Avr strijska vlada pa je noto odklonila z motivacijo, da Srbija, ki ni signatarna vele-vlast, sploh nima pravice nasproti temu vprašanju zavzeti kakšno stališče. Avstrija zahteva od Srbije pojasnil. Ministrstvo za zunanje zadeve je poslaniku za Srbijo grofu Forgachu, ki se sedaj nahaja na ženitninskem potovanju, naročilo, da se ima takoj podati v Belgrad. Medtem pa je njegov namestnik že bel-grajskemu kabinetu izročil noto, v kateri opozarja na to, da je uradni list 5. oktobra naznanil vpoklicanje rezervistov. Av-stro-ogrski kabinet zahteva v tem oziru pojasnila. Avstro-ogrska vlada je signa-tarne velevlasti obvestila o tem svojem koraku, obenem pa naznanja, da bo ne samo na severni meji, temveč tudi na bosen-ski in hercegovski ukrenila vse potrebno proti pretnjam Srbije. Avsiro-ogrski vojni minister o položaju. iz Budimpešte poročajo: V včerajšnji seji delegacijskega odseka za zunanje zadeve jc izjavil vojni minister Schonaich: Gotovo ni skrivnost, da vojna uprava izvršuje vsako leto najpodrobnejše priprave za slučaj, ako bi resni dogodki apelirali na odporno silo države. Te priprave se raz-tegujejo tudi na eventuelno porabo posameznih delov avstro-ogrske oborožene sile. Vendar izjavlja, da do te ure še niso izvršene nobene take odredbe, o katerih se govori v javnosti. Zagotavlja, da vojna uprava gotovo ne bo motila prizadevanj zunanjega ministra in obeh vlad, da se ohrani vsa zadeva na mirnem temelju. Donavski monitorji. Iz Zemuna javljajo, da so avstrijski monitorji pripluli do Banovca in se ondi usidrali. Banovec je oddaljen od Belgrada 30 km. Srbija dobiva od velevlasti svarila. Ruski poslanik je izjavil, da Srbija, ako se da zavesti do kakega agresivnega koraka, ne more računati na podporo od strani Rusije. Podobne izjave so podale vse signatarne vlasti. Nemčija svari Srbijo. Nemška vlada je naročila srbskemu poslaniku v Berolinu, naj sporoči srbski vladi, da ji Nemčija svetuje, naj skrbi za vzdrževanje miru. Anglija svari Srbijo. Reuterjev urad poroča, da je angleška vlada srbski svetovala, naj bo v lastnem interesu zmerna in ohrani korektno vedenje. Demonstracije v Belgradu. — Ali bo vojska? — Srbi streznjeni? — Avstrija mirna. — Mobilizacija 13. zbora? — Monitorji. Listi poročajo, da se pred avstro-ogr-skim poslaništvom v Belgradu niso vršile nikoli nobene resne demonstracije. Demonstracij se udeležujejo večinoma pobiči in dekleta iz ljudskih in srednjih šol. Šole so vse zaprte, ker hočejo otroci v vojsko. Konjeništvo in orožništvo demonstrante razganja in se zdi, da ima stroga povelja. Avstro-ogrsko poslaništvo je dobro zastraženo. Dunajski srbski poslanik Simič je izjavil, da v Srbiji noben pameten človek ne misli na vojsko. — 9. t. m. se je oglasilo v Belgradu za vojsko 555 prostovoljcev. Oficielni krogi pa, pravijo druga poročila, so prepričani, da do vojske ne bo prišlo. Danes, 10. t. m., zboruje skupščina. Razpoloženje v oficielnih krogih da je mirno. Ljudstvo je napadlo včeraj nekega obmejnega policista rz Ogrske, ki je peljal nekega aretiranca v Belgrad. Večina poslancev najmočnejše staroradikalne stranke se je izrekla za vojsko. Pojavlja se gibanje proti kralju. Prestolonaslednik da kar živo stremi za tem, da bi na čelu armade korakal. Trgovec Gjorgjevič še ved-nabira prostovoljcev in jim plačuje denar, ako se vpišejo za vojsko. Pred glediščem se vrsti govoranca za govoranco proti Avstriji. Baje se nahajajo v Budimpešti agenti iz Srbije, da izročijo ondi živečim Srbom pozivnice za vojsko. Iz Sarajeva je došlo poročilo, da se je rezervnim kadetom 15. zbora sporočilo, da se njihovi polki pripravljajo in da naj zato ne zapuste svojega sedanjega bivališča. Definitivno se bo vse odločilo šele v ponedeljek, oziroma torek. — »Allg. Ztg.« ki je v zvezi z ministrstvom za zunanje zadeve, poroča, da avstrijska vlada dogodke v Belgradu hladnokrvno premotri-va. Prepričana je, da se bo posrečilo, Srbijo obvarovati za njo pogubnih korakov. Isto je včeraj izjavil baron Aehrenthal nasproti nekaterim avstrijskim delegatom. — Iz Zagreba se poroča, da se 13. zbor pripravlja za mobilizacijo. — Avstro-ogrski trgovinski konzul v Belgradu je izjavil, da na deželi ni nobenih demonstracij. V Belgradu se jih resni ljudje ne udeležujejo, temveč le taki, ki se^ hočejo s sedanjo situacijo okoristiti. — Šef avstrijskega generalnega štaba Hoetzendorf konferira z Aehrenthalom in Burianom, vendar pa se uradno izjavlja, da je vojska skoroda izključena, ker se bodo težkoče odstranile. — »Budapesti Hirlap« poroča, da je šef generalnega štaba izvedel, da nameravajo Srbi v Bosno poslati oborožene bande. Zato so se ceste in mostovi zastražili. Ce pa bo Srbija sama mobilizirala, bo Avstrija odločno nastopila in prodrla v osrčje Srbije. Položaj je resen,, vendar bo o dejanski mobilizaciji govoriti šele po dveh ali treh dneh, ko se bo izvedelo, kaj srbska vlada dejansko namerava. — Drugo poročilo iz Budimpešte pravi, da so poročila iz Belgrada močno pretirana. Kar se tiče nabiranja prostovoljcev in denarnih darov za vojsko., so rezultati tako sramotni, da ti i vredno govoriti. Zazdaj se še ni bati za-pletkov, seveda je veliko odvisno od tega, kaj sklene danes (10.) srbska skupščina. Danes utegne tudi srbska vlada odgovoriti na avstrijsko noto, ki zahteva pojasnila zaradi vpoklicanja rezervnikov. — Podonavski monitorji so dospeli do Petrovega Varadina. Vojaški krogi trdijo, da niso na- menjeni do Belgrada, pač pa da imajo namen ukrcati se na kraju, ki je blizu točki, koder bo morda padla odločitev. Patrulj-ka A bo izkušala pluti po Drini. Od vojaške strani se posebno to dementira, da so rezervni častniki vpoklicani. Pač pa se priznava, da so se savski mostovi zastražili. Grožnja kralju Petru. Izvedeli smo od svojega dopisnika, da so zarotniki kralju Petru brzojavili na manevrsko polje, da ima takoj armado mobilizirati in Bosno prekoračiti, če ne ga odstavijo in proklamirajo za kralja prestolonaslednika Jurja. Kralj Peter se je nemudoma povrnil, da pomiri razburjene duhove, kar se mu pa do danes (8. t. m.) ni posrečilo. Nezadostnost srbske armade. Kako nepremišljeno bi bilo, ako bi srbski politiki kralja Petra prisilili, da bi Avstriji napovedal vojsko, dokazujejo najnovejši podatki o srbski armadi. Zadnje, kar o tej stvari vemo, je znana brošura bivšega šefa generalnega štaba, polkovnika Mašina. Duša armadi so častniki. Srbija pa nima častnikov, temveč uniformirane politike, intrigante in špekulante. Ugleda nimajo pri vojakih nobenega in če bi se kralj Peter ne zavezal n. pr. častnikom zarotnikom, da jih bo ščitil in poviševal, bi bili že zdavna nemogoče. Kraguje-vaška častniška afera dokazuje, da je v armadi sama velika nejevolja proti moriv-cem. Orožja ima Srbija S0.000 repetirk in 30.000 mavzerc, kar gotovo ne zadostuje za 11 divizij, katere se imajo v slučaju vojske formirati. Lani je vlada pri Creu-zotu naročila 200 poljskih, brzostrelnih in pogorskih topov, toda niso še vsi došli v Srbijo, streliva manjka zanje in moštvo jih še ne zna rabiti. Sploh je zelo dvomljivo, ako je Srbija sploh v stanu svojo armado mobilizirati. Pota so slaba, priprav za mobilizacijo ni nobenih in sodelovanje vojaških s civilnimi oblastmi je dvomljive vrednosti. Obleke za vojaštvo leta 1907 niti toliko ni bilo, da bi bili preskrbljeni kadri. Slaba srbska armada. V srbskem ministrskem svetu so biii zelo iznenadeni nad poročilom vojnega ministra o nezadostnosti armade. Tudi je presenetilo vlado, da se kaže tako malo požrtvovalnosti in da mnogo celo že dvigajo svoje vloge iz kreditnih zavodov. Pametna beseda. Kako sodi srbski minister za zunanje zadeve sam o položaju? Srbski minister za zunanje zadeve dr. Milovanovič, najpametnejši in najinteli-gentnejši srbski politik, je 7. t. m. v konferenci načelnikov vseh strank izjavil sledeče: »Berolinska pogodba od leta 1878. je mednarodna, nosi podpise vseh velevlasti in stoji torej pod varstvom cele Evrope. Bilo bi brezpametno in lahkomiš-ljeno, če bi mala in slabotna Srbija se hotela proglasiti za varhinjo berolinske pogodbe in prisvajati si vkjgo, katera pripada edinole velevlastem. Anglija, Francija. Rusija in Turčija so na nedotakljivosti berolinske pogodbe vsaj ravnotako interesi-rane vlasti kakor mi. Čemu naj bi prevzeli nalogo, katero so velevlasti veliko boljše, kompetentiiejše in vspešnejše vstanu izvršiti? Mi smo v srečnem položaju presnim vlakom je došlo mnogo časnikarjev. PRED ODLOČILNIM TRENOTKOM. Belgrad, 10. oktobra. Danes se oo odločilo, ali bo mir ali ne. Odločitev je v rokah srbske skupščine, ki se danes snide. Skoro gotovo bo skupščina prisilila sedanji kabinet, da takoj odstopi ter se bo sestavilo ministrstvo iz vseh strank. Kralj Peter je dobil od raznih vlasti zaupne brzojavke, naj stvar ne žene do skrajnosti. Laški kralj je pisal črnogorskemu knezu pismo v istem smislu. Belgrad, 10. oktobra. Pred skupščino so velikanske manifestacije naroda. Vedno večje je razpoloženje za vojsko. Sestavil se je revolucionarni odbor za vsta-ško akcijo. Belgrad, 10. oktobra. Minister vnanjih stvari dr. Milovanovič je izjavil, da bo moralo ministrstvo demisioniati, ker skupščina izjave vlade skoro gotovo ne bo vzela na znanje. Belgrad, 10. oktobra. Tu so bile danes ob 5. uri velike demonstracije, vprizorjene po bivših vodjih makedonskih vstašev, ki so se ponoči pripeljali sem. Belgrad, 10. oktobra. Govori se, da se bo kralj Peter odpovedal prestolu. Belgrad, 10. oktobra. Semkaj je dospel posebni kurir kralja Viktorja Ema-nuela iz Rima, ki svari kralja Petra in vlado, naj ohrani mirno kri. Belgrad, 10. oktobra. Srbska skupščina se je danes sešla. Med poslanci je jako bojevito razpoloženje. Najprej čita zunanji minister svoj ekspoze. Belgrad, 10. oktobra. Novo ministrstvo bo odločilo o vojski ali miru. Belgrad, 10. oktobra. Srbija In Črna gora sta se spravili. Poslanik danes potuje na Cetinje. NEVARNOST. Budimpešta, 10. oktobra. Tu so dogodki v Srbiji središče pogovorov diplomatov. Kot edino nevarnost se smatra, da Srbija zbira prostovoljce, ki bi lahko prodrli čez mejo. Tudi obnašanje kralja Petra ni pomirljivo. IZ SOFIJE IZGNANI SRBSKI DELAVCI. Sofija, 10. oktobra. Vslcd poizkuše-nega srbskega atentata na tukajšnje skladišče smodnika, je vlada izgnala 300 srbskih delavcev. DOHOD BOLGARSKEGA KRALJA V PLOVDIV. Plovdlv, 10. oktobra. Bolgarski kralj Ferdinand je včeraj došel v Plovdiv. Njegov dohod je bil velikansk narodni praznik. Pri sprejemu so bili navzočni tudi vsi tuji konzuli. RAZBURJENA ČRNA GORA. Cetinje, 10. oktobra. Včeraj so bile tu Avstriji sovražne manifestacije nroti aneksiji. Demonstracije pred avstro-ogr-skim poslaništvom so bile preprečene. Praga, 10. oktobra. »Narodni Listy« poročajo iz Cetinja: Na Cetinju so bile demonstracije pred avstro - ogrskim konzulatom. Ponavljanje demonstracij je preprečil knez s tem, da je med demonstrante poslal deset častnikov. Razpoloženje v Črnigori je jako bojevito. V ponedeljek bo črnogorska skupščina protestirala proti aneksiji Bosne in Črnegore po Avstriji. Cetinje, 10. oktobra. Baje je vsa Čr-nagora v orožju. TURČIJA AVSTRIJI. Carigrad, 10. oktobra. Danes je Turčija odgovorila na avstrijsko noto glede na aneksijo Bosne. Turčija protestira in izjavlja, da se na noben način ne more pridružiti naziranju Avstrije. Turčija vztraja na pravicah, zasiguranih ji po berolinski pogodbi. ARETIRANI SRBSKI ČASTNIK. Bosanski Brod, 10. oktobra. Tu je policija aretirala srbskega artilerijskega častnika Jankovljeviča, ki je v civilni opravi prišel iz Sarajeva ter je hotel potovati dalje v Belgrad. ANGLEŠKA SE PRIPRAVLJA. London, 10. oktobra. Tu jako resno mislijo o položaju. V vseh departementih armade in mornarice se živahno deluje. London, 10. oktobra. Podadmiral princ Louis Battenberg je odplul z Malte z eno oklopnico, dvema križaricama in dvema razdiralcema torped. Ena okiopni-ca mu bo še sledila. Baje je to v zvezi z vestjo, da namerava Rusija priti skozi Dardanele. London, 10 .oktobra. Angleška vlada pripravlja mobilizacijo vseh čet na kopnem in mornarice. Treba je pripraviti za vsako možnost. Časniki so že odposlali vojne korespondente na kontinent. RUSKI ZUNANJI MINISTER V LONDONU. London, 10. oktobra. Ruski zunanji minister Izvolski je došel danes sem. IREDENTA SE OGLAŠA. Rim, 10. oktobra. Iredentarji napovedujejo velike shode v Rimu in v Milanu, da vržejo Tittonija, ki da je proti Avstriji preprijazna. PROTI AVSTRIJSKIM TRGOVCEM. Carigrad, 10. oktobra. Po Starnbulu so nabiti lepaki, ki prepovedujejo Moha-medancem kupovati pri avstrijskih trgovcih. Pred avstrijskimi trgovinami so postavljene turške bojkotne straže, pred neko avstriisko trgovino se je postavil celo neki turški policaj ter branil ljudem kupovati pri Avstrijcu. Avstrijski trgovci so se pritožili na poslaništvu. ZMEŠNJAVE V CARIGRADU. Carigrad, 10. oktobra. Tu se boje nemirov. Lepaki opozarjajo občinstvo naj ne gre iz hiš. Pri včerajšnji vožnji sultanovi ni bilo nobenega diplomata, ljudstvo je bilo Uho. D anes se bo upal sultan peljati v Stambul le po vodi. Zmešnjava je splošna. Ni izključeno, da se sultan jutri odpove. SLABA POROČILA IZ CARIGRADA. Carigrad, 10. oktobra. Reakcija nastopa vedno silneje. Težko bo vojsko preprečiti. MAŠČEVANJE OSLEPARJENEGA MOŽA. Gradec, 10. oktobra. Tu je včeraj 12krat streljal na svojo ženo in nase ka-varnar Ignacij Goilev, ker ga je žena varala s kletarjem Sammtom. Ženo je petkrat zadel, sebe pa dvakrat. Žena je smrt-nonevarno ranjena, mož bo pa skorogo-tovo ozdravel. STAVKA DIJAKOV NA RUSKEM. Peterburg, 10. oktobra. Dijaki univerze v Moskvi so pričeli včeraj stavko. Tudi na moskovski tehniški šoli. na kijevski politehniki in na vseučilišču v Dorpatu se prične dijaška stavka. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 10. oktobra. Pšenica za oktober......11 74 Pšenica za april.......12'13 ^ž za okt..........g-68 Oves za okt.........8' 15 Koruza za maj I. 1909 .....7 41 H I Profesor Martin Petelin in njegova soproga Marija javljata v svojem in svojih otrok imenu pre-tužno vest, da je njiju ljubljeni sinček, oziroma bratec Meh danes popoldne v nežni starosti dveh let sladko v Gospodu preminul. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. uri iz Gradišča št. 2. Ljubljana, 9. oktobra 1908. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nenadne smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda Stanislava Petrovec rač. podčastnika pri c. in kr. pešpolku št. 17 izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo, i Prav posebno pa se zahvaljujemo velerod. g. c. in kr. stotniku Frideriku Kovačiču za skrb, ki jo je skazoval pokojniku in tolažbe polne izraze resničnega sočutja, nadalje ve-lespošt. častniškemu zboru, gg. tovarišem podčastnikom za darovane krasne vence in častno spremstvo do hladnega groba Vsem in vsakemu posebej hvala iskrena! Jarše, dne 10. oktobra 1908. 2660 i Žalujoči ostali. 2654 ZahvaSa. Za vse mnogobrojne zelo tolažilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti nad vse ljubljene in nepozabljene moje nečakinje gospodične v Nežike Skavič izrekam vsem ljubim prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo in sploh vsem, ki so drago rajnico, spremili na zadnjem potu in meni lajšali bol ob prebridki izgubi. Ljubljana, 10. oktobra 1908. Ivan Činkole. Za mnoge dokaze sočutja med dolgo boleznijo in povodom smrti naše iskreno ljubljene hčere, sestre svakinje in tete, gospodične Ane Podrekar izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se še zahvaljujemo za mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu, za krasne darovane vence in gg. učiteljem za pretresljivo petje. Skoraj še popolnoma nova 2642 6—1 » steklents ur s kompletno opravo za vsako vežo v velikosti 3 —X2 80, takoimenovani „Glasspiel-thor" proti prepihu, so za ugodno ceno naprodaj pri P. Strelu, trgovcu v Mokronogu na Dolenjskem. Posestvo se proda po ugodni ceni zaradi selitve, ure od Ljubljane, pri glavni cesti v Štefanji vasi št. 66. Svota se plača v enem delu takoj, v dveh delih se pa lahko vknjiži. V najem se da eventualno lepo stanovanje, hlev, klpt itd. 2641 6 l Poziv. Išče se Jožef Anzelc s Hudega vrha, občina Bloke, ki se je pred 35 leti podal na Hrvaško in se do sedaj še ni vrnil. Kdor ve kaj zanesljivega o njem naj naznani županstvu na Blokah ali c. kr. okrajni sodniji v Ložu. 2640 TEREZIJA ANZELC 1-1 Hudi vrh štev. 20, Nova vas pri Rakeku. -»a- Ceniki zastonj ia poštnine prosto. Največja zaloga zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, prstanov bri-:: Ijantnih in diamantnih. :: Dobiva se blago samo prve vrste, slabega in nič vrednega blaga nimam 2643 24-1 v zalogi. Za obilna naročila se priporoča Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani. Dobe se tudi ure od 5 kron naprej. Maja trgovina obstoji že nad 30 let in Je obče t: znana nu najboljšem glasu. :| ! Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2^0, belega K 4, finega K G, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje X°n«.nu zelo gostega, jsko trpežnega rdečega, modrega, btlega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica velikost 170X11* cm z 2 blazinam«., veiikost 80X5«S napolti|ena z jako lepim mehkim perjem K tf», s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernicc K 12, 14, 1*; blazine K 3, K 3*o0, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje. Maks Berger v Dčšenici št. 223. Češki les. 2599 Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in f Naznanilo, s kojim se naznanja, da se bode v Otočah pri Pezdiču hiš št. 5. prodalo sledeče : 7 glav goveje živine, 5 prašičev, mnogo slame, otepov, sena in detelje, nadalje več poljedelskega orodja, vozov, stroj in vsa druga pri gospodarstvu nahajajoča se pritiklina. 2651 i Dražba se prične zjutraj ob 9. uri, in sicer v torek 13. t. m. Službo išče 26 leten mož, samski, zmožen v besedi in pisavi slovenskega in nemškega jezika, kot občinski sluga oziroma podtajnik. Nastop takoj. Več pove gospod Dr. Rožič, tajnik S. L. S, Ljubljana. 2644 3—1 Služba 2659 3-1 Slavnemu občinstvu in drugim korporacijam v mestu in na deželi se priporoča domača Mlin Ma IVAM OGRIN ""*"*"""....................» ... u .K..«« .........i ,, „>.„. i, i . Ljubljana, Karlovska cesta 5. S! Prvo slovensko !I c. kr. oblastveno uetrjeoo i* 73 udilišce za Krof no risanje branja clesiH i«, B Bsbl k \m kraj po životni mrl f AT^^Ž^S^:^ čl !! Za napise in slikarijo Podpisani se priporoča za vsako vrste napise, not za občinske in druge, za soboslikarska, pleskarska dela. Ker delo izvršujem sam, jamčim, da bo trajno In solidno. 2657 3- 1 ■■■■ Cene brez konkurence. ——— 1. I f ri i f"«, slikar in pleskar, Devica Marija v Polju pod Ljubljano. I&če se 2656 2 1 fcdllftpsinjjo za kinematografsko podjetje z najnovejšimi aparati. Ker je lastnik v tej stroki dobro izvežban, je uspeh zagotovljen. Treba je 1000 do 1700 K. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo. z gostilniško cbrtjo in tobačno tr»f i ko, blizo 20 oralov lepih, rodovitnih njiv, travnikov in gozda, ležeče 5 minut od železniške postaje, v bližini dveh jezer, z enonadstropnim poslopjem, s hlevi z živino, s krmo, z žitom se zaradi družinskih razmer proda. V kratkem se začne tu tudi premog kopati. Naslov pove uprav. »Slovenca". 2601 3- 4 več vrst, veliki in majhni so na prodaj prt Iv. Bugge»ig-u, sodarju Ljubljana. Cesta na Rudolfovo železnico št. 5. Radi preselitve se ceno proda hiša v Vižmarjih št. 61 z gospodarskim poslopjem in velikim ograjenim vrtom, pripravna za vsako obrt. Pojasnila daje posestnik ravnotam. 2535 6 -6 in \b je razpisana v Selcih nad Škofjo Loko. Plače mesečno 70 K. Vstop takoj. Jakob Šimenc umetni in trgovski vrtnar Ljubljana, Gradišče 14, Simon Gregorčičeva ul. 3 priporoča slovenskemu občinstvu veliko zalogo cvetic in rastlin za sobe, palme itd. Pozor slavno občinstvo I Izdelujem tudi lepe vence in šopke in vsa v to stroko spadajoča dela — Zunanja naročila točno in solidno, Cene nizke. — Brzojavni naslov: Jakob Šimenc, vrtnar, Ljubljana. 2530 6-2 ... .... -.0 ...a ...o •••o • •o. ...O .... ...a .... •••• •••• ...rt -»O -»•O ...o •>(9 ...a ...a •..a ...a •*.a •••a •••»j ...a ••»a ...a ••.a Dopisuje slovensko. Tovarna strojev, livarna železa In kovine "V Ceniki zastonj in franko. = K.&R. JEŽEK na Blanskem, Moravsko se priporoča p. n. kmetovalcem v dobavo vsakovrstnih Kmetijskih strojev. — Izdeluje bencinove in roiotorjra na sesalni plin, rivi^aila, pre« 2596 našala. 3-1 Popolne opreme opekarn in samotnih tovarn. gjggT Sklad kmetijskih strojev * Ljubljani Dunajska ccsta št. 31. Zastopnik: Josip Šulc. KZr a." a.» ia« a... o • >. a.— ... ja.* B »— D.M« 0«.- a... »»•• a.-a..-a... a." a.— a... «... a.— »••- a.» a«>-e... o... 9 « .. en.« «>•• a.." a..-a..-a.« «... t?s??T?t??f???T????T??s???????? Slikar ____2629 12-1 TEJ TRPIN Ljubljana, Elizabetna cesta št. S, v hiši gosp. Ivana Kregarja se priporoča prečastiti duhovščini, slav. društvom in častit, občinstvu za izdelovanje raznih = unietno-slikarskih i&deS§30w» m Altarne, portretne in pokrajinske slike, križeva pota, božji grobi, slike in načrte za društvene in cerkvene zastave, naprava ——■■ gledaliških odrov in dekoracij za razne igralne predstave. Popravila in restavriranje starih oljnatih slik itd. itd. Na razpolago so razni načrti in fotografije. I110 tlelo. Telefon 248. Telefon 248. Zologn mengiške pive : u LJubljani, Metelkoue ulice šteu. is. : Vljudno naznanja p. itc občinstvu, posebno pa 99- gostilničarjem, da nudi vedno iz svoje slovenske, domačo pivovarne najtiolje mM marčno In na baunrsKl nncln iforjeno črno pltio«seficili Iti sMlenkoH Najsolidnejša postrežba je zagotovljena! Pismena 2648 ali ustmena naročila naj se blagovolijo naslavljati na 4 1 založnik piva Ljubljana, Metelkove ul. 19. 5 P** 233» ine 10« oktobra Bratje Slovenci! Obmejni Slovenci vas prosimo pomoči! Znano vam je, s kako brutalno silo deluje ves nemški element, na čelu mu društvi »Siidmark« in »Schulverein«, da se čim preje ponemčijo kraji ob železnici nad Mariborom. Z vso močjo, z vsemi denarnimi in drugimi sredstvi, ki jih ima »Siidmarka« na razpolago, so se vrgli naši narodni nasprotniki na Št. Ilj, to je zadnja in ob enem najvažnejša slovenska postojanka ob meji. Ze več sto tisoč kron je žrtvoval nemški narod v svrho velenem-ških načrtov društva »Siidmarke« samo za Št. Ilj. Več sto tisoč kron za potujčenje slovenske zemlje, za ponemčenje slovenskega ljudstva v eni sami župniji. Preubo-gi smo, da bi zamogli z nasprotniki na tak način tekmovati. Edino le izobraževalno delo med ljudstvom nas še more rešiti in zagotoviti obstanek slovenskega življa v Št. Ilju. Bralno društvo v Št. Ilju, ki je poklicano, da širi in pospešuje pravo izobrazbo med tukajšnjim ljudstvom, je brez strehe; ne more se vsled tega gibati in razvijati pravega ljudsko - izobraževalnega deia. Nujno potrebno je, da bi društvo imelo svoj »Društveni dom«, kjer bi imeli šent-iljski in okoliški Slovenci, posebno mladina, svoje zavetišče, svoje zbirališče. Obračmo se torej do vseh rodoljubnih Slovencev brez razlike političnega prepričanja. do vseh slovenskih denarnih zavodov. do vsega Slovenstva, naklonite nam radodarno svojo pomoč. Pomnite, da se gre za rešitev obmejnih bratov! Prosimo torej, milo prosimo, slehernega Slovenca in Slovenko: Darujte za »Društveni dom« v Št. Ilju. Ta dom, v katerem se bomo zbirali tukajšnji Slovenci in se navduševali za nadaljno borbo, bode jasna priča slovenske požrtvovalnosti in ljubavi do hudo stiskanih obmejnih Slovencev. Še pozni rodovi se vas bodo, rojaki mili,, hvaležno spominjali, da ste na tak krasen na-č;n pokazali svojo pravo ljubezen do teptane domovine. Darovi se naj pošiljajo na naslov: »Kmetijsko bralno društvo v Št. Ilju v Slovenskih goricah« ali pa na njega blagajnika, Franja Zebota, istotam. Vsak najmanjši dar se bode hvaležno sprejel in seznam darov v štajerskih slovenskih časnikih objavil. Pripravljalni odbor za zidanje »Društvenega doma« v Št. Ilju. " »olivna preosnoua za čeSRl deželni zbor. V včerajšnji seji češkega deželnega zbora je vlada predložila novi volivni red obenem z načrtom zakona o uvedbi stalne nagodbene ah spravne komisije. Češki deželni zbor bo imel 334 poslancev, in sicer 209 čeških, oziroma konservativnih in 125 nemških. Veleposestvu ostane dosedanjih 70 majidatov, to je 16 fidei-komisnih in 54 navadnih veleposestnih. Po novi razdelitvi volivnih okrajev pride na konservativce 49 veleposestnih mandatov, na ustatoverce pa 21. Za kmečke občine predlaga vlada 84 volivnih okrajev: 53 čeških in 31 nemških. Dosedaj jih je bilo 79, namreč 49 čeških in 30 nemških. Na novo se ustanovi skupina deželnega kulturnega sveta z 20 poslanci. V to skupino voli češki oddelek deželnega kulturnega sveta 13 poslancev, nemška sekcija pa 7. Virilni glasovi se pomnože od 6 na 8; nova virilista sta rektorja češke in nemške tehniške visoke šole. Mesta in industrijski kraji dobijo po vladnem načrtu 92 volivnih okrajev: 55 čeških in 37 nemških. Trgovske zbornice so dosedaj pošiljale v deželni zbor 15 poslancev; zdai se pomnoži število tudi te skupine za 1 češki in 1 nemški mandat. In sicer bo trgovska zbornica v Pragi volila 5 (dozdai 4), v Hebu 4 (dozdaj 3), dočim ostane število mandatov liberške (4), plzenjske (2) in budjejeviške (2) isto, kakor je bilo rlo-sihdob. Od poslancev iz trgovskih zbornic bo 9 Čehov in 8 Nemcev. Nova splošna skupina volivcev vdobi 43 mandatov. V tej skupini volijo vsi 24 let stari državljani, ki bivajo na volišču najmanj leto dnij. V obče se nova volivna preosnova strinja z Gautschevo od oktobra 1905., ki je bila sestavljena temeljem kompromisa med Čehi in Nemci. To velja zlasti tudi glede narodnih mej volivnih okrajev. Neka] novega je pomnožitev kmečkih mandatov s skupino deželno-kulturnega sveta. i i mandatov trgovskih zbornic in splošna skupina državljanov, ki dosedaj niso imeli volivne pravice. Ogrska volivna »forma. Načrt ogrske vlade, kako reformirati volivno pravico, da s tem izpolni pogoj, katerega ji je kralj stavil, ko je nastopila vlado, je razkril že ogrski socialno-demo-kraški list »Nepsava«. Zdaj pa je grof Andrassv, ki je načrt izdelal, sam izpregovo-ril in sicer v klubu neodvisne stranke. Izjavil je, da se mora nadvlada mažarskega plemena vzdržati in zajeziti vpliv demokracije ter nemažarskih narodnosti. To je takorekoč vrhovno načelo, po katerem je volivna reforma izdelana. Dalje je povdarjal, da on s pluraliteto stoji in pade. Volivna pravica tudi ne bo tajna, temveč povsod javna. Ta cinizem Andrassyjev je seveda vzbudil med vsemi poštenimi krogi veliko ogorčenje. Andrassy si upa javno na tak način skoroda rogati vse kralju, ki je iz-rečno zahteval tako splošno, enako in tajno volivno pravico, kakor je avstrijska. Prav izvaja spričo tega veleoficiozna »W. Allg. Ztg.«, da Andrassy s svojimi izvajanji v neodvisnem klubu pravzaprav rnisli le to povedati, da je primoran reformirati volivni sistem, katerega on sam ne smatra za reforme potrebnega. Zato je Andrassy izdelal reformo, ki nič ne reformira in zato požrl enako in tajno volivno pravico. Ni dvoma, da bo kralj tak načrt z ogorčenjem zavrnil. Drugod, kjer so izdelavah volivne reforme, so posedujoči stanovi izkušali vzdrževati vsaj mnenje, aa nočejo prikrajšati splošnost, enakost in tajnost krivici na ljubo. Andrassy pa javno izpove, da je volivno reformo izdelal nc s stališča pravičnega zastopstva interesov tega ali onega stanu, ljudstva itd., temveč le s stališča nadvlade enega plemena. To je vendar nezaslišano! Ravnotako obsoja to početje oficiozna »Mittagszeitung«. Pravi dobesedno: »Ker je grof Andrassy neprikrito izjavil, da bo takozvana volivna reforma, kakor jo je on izdelal, služila le v to, da se ohrani go-spodstvo dozdaj vladajočega sloja na Ogrskem in da se mora iz tega ozira načelo splošne, enake in direktne volivne pravice v vsakem oziru izkriviti (»ver-mlscht« pravi original), je s tem sodba o izdelku grofa Andrassyja že podana.« Te izjave so važne, ker dokazujejo, da bo Andrassy s svojim zmašilom pri kralju naletel na precejšen odpor. Zdaj se je izvedelo še o sledečih izjavah Andraževih v klubu neodvisne stranke: Obenem z volivno reformo se predloži razdelba okrajev. Ta razdelba bo taka, da vzdrži prevlado mažarstva. Indi-rektne volivne pravice Andraž ne bo črtal iz svojega načrta, temveč vzdržuje določbo, da bodo analfabeti morali voliti potom volivnih mož. Volitev bo povsod in brezpogojno javna. Volivna pravica bo navezana na desetletno državljanstvo in enoletno bivanje v enem okraju. (Klici med poslanci: To je premalo!) Ampak najbolj zanimivo je, kaj je bivši minister Kristoffy, ki je, kakor znano, že v Feyervaryjevem kabinetu bil izdelal volivno reformo, odkril nedavno o Andra-ssyjevem načrtu. Ob priliki blagoslov-ijenja »Demokraškega kluba« v notranjem mestu je namreč Kristoffy 3. t. m. sledeče izvajal: Pluraliteta ima nameri ohraniti nadvladje mažarskemu plemenu. V resnici se pa izdelovalcem tega načrta ne gre toliko za mažarstvo kot za prevladje dosedanje klike. Največ glasov bo imel, kdor bo največ davka plačal in to so ravno pristaši sedanje klike. Zato ravno vlada for-cira pluraliteto in javnost glasovanja. S pluraliteto hoče posaditi na prestol bogastvo, z javnostjo glasovanja pa korumpirati prepričanje nižjih slojev. In to vzlic temu. da je Wekerlova vlada s kraljem sklenila pogodbo, ki od nje zahteva vsaj na tako široki podlagi temeljujočo vol. reformo, kakršno je izdelal Kristoffy v Feyervary-jevem kabinetu. Kristoftyjeve načrt pa je vseboval splošno, tajno, enako in neposredno volivno pravico in le sledečo omejitev: da znajo volivci pisati in brati. Te pogodbe s krono pa se Andrassy ni držal. Kristoffy je nadalje odkril prevažno dejstvo, da se je Košut sam obvezal, da si bo neodvisna stranka Kristoffyjev načrt vzela za podlago in sicer z besedami: »Manj kot kralj hoče, ne smemo mi ljudstvu dati«. Kakor se vidi, je tudi Košut požrl svojo besedo. Najboljša In najslgurnejša prllilia za sledenje. Denarni promet L1907 čez 64 milijonov kron. Lastna olaimica IC 354.645*15,. Sedaj: Kongresni trg štev« 2, 1. nadstr. Stanje vlog 30. jun. 1908 čez 14 milijonov kron. «m forei jpt fm SSI em i m\ od novembra leta naprej v lastnem domiij ftfliki&šičeva cesta štev. 6 (za frančiškansko cerkvijo). LNICA sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — ♦jgrn^V.T*rrr. -r-, v*" -rr 'Jf brez kakega odbitka, tako, da ** ~ sprejme vložnik od vsacih vloženih 2/0 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto. mM Stenje vlog dne 30. Sunila 1908: K 14.ZZ5.90Z"5&. — Denarni promet u letu 1907: K 66,812.603 92. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1908. 2633 2 Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, stolni kanonik podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Fran Povše, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. - Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. m fes um m? m m M jm G hit gm O UM Gi M UVS t Delniška družba, združenih pivovaren Žalec in Laško Specialiteta: ^Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Posiijatve na dom sprejema restavrater „Narodnega doma" g. Kržišnik. (Telefon št. 82.) H. SUTTNER urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana .*. Mestni trg nasproti rotovža IBTBIMBBmil Ljubljana t; vm? & jSSU priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakorj Schaffhausen, Glasshtitte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskopf Itd. zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskth urah ter specialiteto v stensfcafo urah, s kukavico, budilk i. dr. Zahtevajte moj veliki oenik, ki ga tudi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na vse ki>aje sveta! 2568 24-2 "««|(jvttw Marija Sattner, Ljubljana, »tnajpKs mta «t. It, R. stop., N. cadstr. (Medljatova hiša), M priporoča |ni tahovMtai izdelovanj® iMltloj« csla orsa.U k»xnl« * Tseb liturjidnih barvah, plnvlJaU, obhajilu« burs«, itole In m M ilaibo boljo potreba« stvari, priprotU la najfintje, kakor (• glasi naročilo, f uvilnaUni ie sla Um nja. — 1 s d • 1 a j • tadt b&ndors bt k*.lfl».hln« tw ijTrtluj* TPftkOTTatB« •• r k v • a • perilo h priataegn plataa. VporaM;* «une 4ofer« kia|«, c»»« Hi»|»4aMtl »Izk«, jafl&Utlj* brp«inu, voatoo dalo štt hitr« po*tra«bo. Pwuo*lj(tuj» »l»-rlh pjLfaiEsi.iU.T vidi. »d«-voljao priirrxMm, m m ffii p i B mi B R m pi B na P Zajatrkovalna soba Vinarna Tvrdka T! MENCINGER Ljubljana Sv. Petra cesta 37 Resljeva cesta 3 priporoča razen svoje špecerijske trgovine tudi zalogo \ sakovrstaih vedno svežih delikates, kakor šampanjca, konjaka, 12kerjew, ^saj® finefšega Jamaika-s*uma, čaja, dalje vsakovrstnih najfinejših vin v steklenicah kakor tudi iinesa in konserw vseh vrst in znamk. — Najfinejše asxer oBJe- Prijazna vinarna je p. n občinstvu na razpolago. Vsak dan sveže dunajske klobasice. 2580 10-2 j« edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine ei svobodnega ;n kr. glavnega mesta Zagreba. ti ORffilSnriM®® osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje jjVliUH I f proti požaru in vpepelitvl po blisku nepremičnine vsake vrste 'hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itdl.) po jako ugodnih pogojih ln nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje: \ 1395 32—14 Glavič zastop v Ljubljani, Gosposke ulice 4. (Za vsa večja mesta na dra&eli se iščejo zastopniki.) Izvanredna državna loterija. Na najvišje povelje Nj. c. in kr. apostol. Velič. za dobrodelne namene c. kr. deželne brambe in orožništva. Izredna jubilejna loterija Ta rlonarno lfltoriia edina v Avstriji postavno dopu-ld Uclldllld lUICllJd ščena, vsebuje 17.984 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 513.760 K. 2082 10-8 Klavni dobitek 200.000 K. Srečkanje nepreklicno dne 22. oktobra 1908. 4 K Ena srečka stane 4 K. Podružnice: Praga z menjalnicami: Graben 15, Mula stran, Mest. ulica 17. Baden, Brno, Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamts-Strasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah,davčnih poštnih, brzojavnih in železu, uradih, v menjalnicah i. t. d.; igralni načrti za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterij. : ravnateljstva. : N N N N H N registr@vana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu y L]|flblj3fli na Dunaj8ki ce8ti *tev' 18 je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59,197.246*20 upravnega premuženja............K 12,888.795*43 obrestuje hranilne vloge po4'|20|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekočI račun v zvezi s čekovnim prometom ln jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933*24. Posojuje na zemljiS&a po 5 74°/0 z l'/a°/o na amortizacijo ali pa po 5V4°/a brez amortizacije j na menice po 6%. Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE g vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. 201 Menjalnična delniška družba a Lipa, Češka Kaninica, Moravski Zumberg, Modling, Novi Ilčin, Plzen, Zvitava in Liberce. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzeile 10, Tabnrstrasse 't, III. Ungargasse 77 (vogal Rennwegn|, III. L8-wennasse 27, IV. Wiedner Hanptstriissi' 12, V. Schiinbrunnerstrasse 88 a, VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. A\nriahilferstrasse 70. VIII. Lerchenfelder-strasse 132, IX. Alserstrasse 32. XVIII. Wiiliringerslrasse 82, XIX. Dobllnger llauptstrasse 83, XIX. llauptštrasse 32. ME &L DUNAJ, I., VVollzcile 1. flke. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000. SSBS! mam \ajkuisntnejši :: nakup In prodaja :: vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. :: :: Zamenjava in eskompfiranje :: izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. Slovensko gledališče. lj Slovensko gledališče. Repriza Puc-cinijeve opere »Madame Butterfly« je dne 6. t. m. napolnila deželno gledališče skoro do zadnjega kotička. Ni čuda. Saj »Gospa Metuljček« ni vsakdanja prikazen. Resni sužč, čarovita glasba, dovršeno izvajanje s strani pevcev in orkestra, popolni skupni nastopi, klasična lepota libreta, vse to nuja plemeniti užitek. Glavne osebe smo že zadnjič po zaslugi pohvalili. Zdi se nam. da so se pri reprizi potrudili še bolj. Nord-gartova ni le izborila pevka, ampak tudi inteligentna tragedka, ponašati pa se tudi smemo z umetniki, kakor sta Fiala in pl. Vulakovič. Pa tudi manjše vloge so bile v pravih rokah. Opozarjamo zlasti na iepi glas Peršlove in njeno dramatično popolno igro. Maske raznih Japoncev so bile dobre. Manj nam ugaja japonska oprava. 1'ako kričečih barv menda v tem oziru rahločutni Japonci ne trpe v svojih hišah. Tudi neznanemu malemu »metuljčku«, »sinčku« Cho - cho - san - e čestitamo iz srca! * * * Don Angela Guimere igrokaz »V dolini«, ki se je 18. t. m. uprizoril pred zelo maloštevilnim občinstvom, kaže velik, pa še neizčiščen in nerazjasnjen talent. Nekaj posebnega je to dejanje, v katerem se strasti ne stopnjujejo in ne padajo, temveč so na vednoisti višini — nepretrgani for-tissimi vseh različnih občutov, kar jih polje na dnu človeški duši. Ze pri prvih prizorih nam je jasno, kam vse meri, kako se bo vse končalo, in vendar ostane zanimivo, kajti vir, odkoder potekajo razlogi dejanjem, je neusahljiv, poteka iz divjih katalonskih kmečkih nator, dobrih in zlobnih, kakor jim veleva ljubezenska strast, s katero kakor žival v gozdu izbirajo in ščitijo predmet svojih nagonov. Tako nam postane umljiv nadčlovek v kmečki raše-vini, tako kožar, ki se menjavajo v njem čuvstva kakor barve na nebesju in ki ga ljubezen razvije iz neškodljivega tepčka v plemenito žival. Vsi ti karakteri so preveč tipiški in nezaokroženi, Marta pa je biser-stvor igrokaza, zlita iz enega kosa, izdelana do najtanjše poteze, krasna magda-lenska podoba, ki ji je preporodnik pastir s planine. — Borštnikova je bila včeraj pač v eni tistih vlog, v kateri dosega višek svoje uprizorjevavne umetnosti; delj in višje ni mogoče. Spomnili smo se, ko smo jo videli igrati, na igralke sicilske Grassove gledališke družbe. Tudi za Nu-čiča je igra bila kakor nalašč pisana, Dra-gutinovič se je pokazal mojstra, ki ni pozabil spričo svoje vloge umerjenosti. Toplak ni bil slab, gdč. Kavcka igra zelo čustveno, ampak njena sladkoba je vendar nekoliko preveč naivna, tudi ima neko stereotipno pozo, ki ne ugaja. Vidi se pa, da je talent, le izobraziti ga še treba v tehniškem oziru. Livijev Komentar. Sestavil profesor Anton Jeršinovič. 1908. Ta komentar h knjigam »Ab urbe condita libri« je sestavljen po Zingerle - Scheindlerjevi izdaji. Obdelana je prva knjiga (I. do X. poglavja). Komentar je vesten, upošteva vsako frazo in bo prevajanje knjig znatno olajšal. Stane 60 v, dobi se v »Katoliški Bukvami v Ljubljani.« * Missa de Angelis. (Cod. Vatic. VIII. In Festis Duplicibus 5.) Transcripsit orga-numque comitans Franciscus Kimovec adornavit. Labaci 1908. Suinptibus aucto-ris. Odkar smo dobili nove koralne knjige, je pač silno želeti, da pride koral tudi pri nas do večje veljave. Doslej je bilo pač redkokedaj slišati, da bi se proizvajala pri nas kaka koralna maša. In vendar so nekatere koralne maše tako lepe in veličastne, obenem pa mnogo krajše, kakor katerakoli figuralna maša. Zlasti melodijoz-na in lahka je »Missa de Angelis«. Gosp. Kimovec je z zgoraj navedenim delom priredil za to mašo jako praktično spremlje-vanje, ki je z veseljem pozdravljamo. Harmonizacija je priprosta in brez vsake nepotrebne hromatike. Posebno je treba pohvaliti, da je gospod prireditelj tako jasno razvrstil dvo- in trizložne motive, da ne more več biti dvoumno, kam postaviti pravilni povdarek. Ker se je ta maša obravnavala tudi pri koralnem kurzu in so jo končno udeleženci kurza peli v stolnici, upam, da se bo vprihodnje tudi pri nas pogostoma proizvajala in da si bo brez dvorna vsak organist omislil praktično Kirnovčevo spremljevanje k tej maši. Dobiva se pri gospodu prireditelju v »Alojznici« in v »Katoliški bukvami«, izvod po 1 K 50 h. F. F—č. * Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Prva knjiga: Resnič.nost katoliške vere. Spisal dr. Ivan Svetina, profesor in katehet na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani. V Ljubljani 1908. V zalogi »Katoliške bukvarne«. Cena vezani knjigi 2 K 80 vin. Naznanjena knjiga »Resničnost katoliške vere« je prva izmed treh višjim razredom slovenskih srednjih šol name- njenih veroučnih knjig. Sledi ji še dogmatika (»resnice katoliške vere«) kot druga in nravoslovje (»življenje po katoliški veri«) kot tretja knjiga, tako da bodo tvorila vse tri celoten sestav znanstveno podanega katoliškega verouka. — »Resničnost katoliške vere« je apologetika, ki obsega dokaz, da je katoliška vera resnična, t. j. prava, od Boga razodeta vera. In v istini je jako dobra, pregledno, jasno, na mnogih mestih tudi živahno pisana obramba vere. Brez podrobnejše kritike — knjigo je odobril kn.-šk. ordinarijat — pred vsem povdarjamo, da se g. pisatelj ogib-lje brezplodne polemike, dasi ni prezrl modernih ugovorov, temveč vseskozi pozitivno, s temeljitim dokazovanjem poglablja in utrja resnico. Posebnost daje knjigi dodatek ali berilo, v katerem se opisuje tok in razvoj razodetja božjega pred Kri-stom. Zdi se, da je knjigi in stvari le v korist. V dokaz za božje razodetje Jezusa Krista bi pisatelj brez škode celotnega vtisa pač ne bil ntogel one velike priprave na lzveličarja obrazložiti tako popolno in pregledno. Knjiga je sicer namenjena v prvi vrsti šoli in slovenski petošolci jo s tekočim šolskim letom že rabijo, brez dvojbe pa ne bo služila izključno šoli. Zaklopila je občutno verzel v slovenskem bogoslovnem slovstvu, ki tako živo pogreša sistematiš-kih, verskonaučnih knjig. Toplo jo zato priporočamo vsakemu slovenskemu duhovniku, posebno tudi še olikancem, pred vsem pa se ne smejo prezreti ljudske knjižnice in izobraževalna društva. V skladišče času primernega orožja za boj duhov pač sodi prva slovenska apologetika. L. jjfittgMKMiuaMrtM najcenejša in naJIiMu vožnja w i i i i 1 > l ••Si>iStf>i A XV ■A i« 0 s > i i? f -•V j; K ' •* mm ?mm mm HMMMMMaMB—M KSW Awn©B*sk.& jg i t)nrnikj *s ŠJR 1 r i i ■ s N-VorK s cesarskimi brzoparniki šSsgSsssr IL ^ar"?*^ p c i asi a; W3ifo*>fi9srj3 d« amatn g3rOSS«>o mm ?p«komop«kfii vožnja traja samo 5—6 dni« "'fev. Nalančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gor! navedenega parobrodriega društva kakor tudi listke za vse progo ameriških leznic dobite w fLjijM&ijiairaB ®dšno-8© pri 2.-86 41 1 !!• JI* i nasproti občeznane gostilne J5lPri «tarem Ti5ierju*'< Odhod Is Ljubljane je vsak torek, iaiiiek in 3oboio. Vsa potovanji as tikajoča pojasnila ločno in brezplačno. Postrežba poSJenn rselns S« solidna. Potnikom namenjenim v zapadne driiava kakor: Colorado, Meiiko, California, Ari-ona, Utab, Wyoraing, Navada, Orfigon in Washington, audi naš* društvo posebno ugodne izvanrr.dno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu 30 dobivajo pa tudi listki preko SsjSfSrfiaret in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba. Buonos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. .DRENIK, Kongresni trg Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telowatfske obleke l i i a a 2399 Andrej Zajec II« II «111, ^l^^MNM**— cementarna na pešati, pošta Dol pri Ljubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže, kuhinje in hod- nS«inA ralfffecsff^A v raznih barvah nike krasne -llluZaiCnB |IIU5CG in okus. uzorcih. Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe grobne spomenike in nlrurbrušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim U1%. W D I J y odborom in zasebnikom nudim = mmanlna nauI 40 cm svetlobe) za kanale in vo-»»ISIiilSii HllS dovode (zlasti čcentimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), m i I nje kamne, korita za živino in drugo cementno blago. 6i)2 39 -- Ceniki in vzorci na zahtevo. ---—- Z Ž® alenfi ina, priporoča veliko zalogo cazme železRinc, kuhinjske posode, rob© iz kosi&arja, posode za mast, Sonce za perilo, žehtarje, Sconvice z«a mlako itd. — ase domače, trpežno ročno dela; Stedilna ognjišča, ^ečf, predpečaike, posode za premog. Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, m^soreznic, 2569 plaht za vozove, gumasstah ceai, jsip ter 6-2 zliženlh nagrobni Križen, 3TsBožnik z»?£ze c. ki*, drž. uradnikov. Rabljene toda dobro ohranjene dele za transmisijo proda nekdo po primerno nizki ceni. Naslov pove uprava 2630 3 2 tega lista. H* S* I | Najkrajša to najcenejša UOŽIlja o AlMlllO z modernimi, velikimi brzoparniki Iz Ljubljane čez lntwerpen ? New York je proga rdeče zvezde „Red Star Line". Na naših parnikih: .Finland", .Kroonland", „Vaderland«, .Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite *a 2, 4 in 6 oseb, ra vsakega potnika cminsntnoga pomena, in traja vožnja 7 dni. Odhod Iz LJubljane vsak torek popoldan. Naša j _____ pa je proga oskrbuje tudi po večkrat na masne vožnjo iei Kanado, katera s a ir.datno cenejša kakor na New York. Pojasnila daja vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENO v Ljubljani, Kolodvorsko nlioe odslej Stev. 36, od jui-noga kolodvora na levo pred mano gostilno pri .Starem tišlerju'. 320 46 41 OOOOOOOCOO^OOOOOOOOOi 1 Prvi Kinematograf Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti kavarne „Eoropa" vsako soboto In sredo nov projram! --—---______ Predstave ofe deMklh: ob 4., 5„ 6„ 1. in 8. url. Predstav« ob nedeljah in praznikih: ob SO. in IS. uri dopoBd. in ob 3., 4.v 5., G., 7., 8. in 9. uri popoldne. Cene prostorom! ilKra®«''v"' PIIOprOosfo0rVotrocirin 1 Vsak čstrte'< in soboto od 3. do 6. ure pred- " Slike se dobival° sam° iz P™ svet. pariške tvor. Pathe Frfcres. ..........Istave p° znižani cenl-1 prostor 20 v-11 10 v-1 Ravnateljstvo kinematografa „Peth6". 2613 1 vojaki do narednika 20 v. 10 v. I II --------- fc !*■ * H i * U h l v S! 'ž £ I Lud. Černc * zlatar, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. : §* Ljubljana, Wolfove ul. št. 3. priporoča svojo izborno zalogo bri-lantnega, zlatega in srebrnega blatna ter raznovrstnih ur. 2545 13—3 Lastna delavnica za popravila in nova dela. Cene najnižje. Postrežba točna. i «sr Svoji k svojim! 'St Solidna dela, priznatua pisma na razpolago. različnih oblik, iz raznih trpežnih marmorjev, granita in sijenita po konkurenčnih cenah in delavnica za umetna cerkvena :: kamnoseška dela :: priporoča Vilice srce čamernilc, preizkušeni in koncesijoniranl kamnoseški mojster Celje-Zavodna pet minut od postaje, ob poti k romarski cerkvi 2416 sv. Jožefa. - 1 JP * r; ivivi v - v -ar -jm A .-.-«t ti* ti* tik :£« U* Sia Jr- JtTTSF: JI tti:-.*U* Lancaster od K 26'—, Flotaert-puške od K 8 50, pištola od K l-50, samokresi odK5-—. J :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. :: F. DUŠEK v Opočno štev. 77 1631 Češko. 15 ftajoenejše domačega i;zdeB!ka priporoča po najnižji ceni ln najboljši: kakovosti slavnemu p. n. občinstvu preč. duhovščini JOSIP VIDSUIAR - v Ljubljani = Pred škofije štev. 19. — Stari trg šteT. 4 Prešernove ulice štev. 4. i63 62.» m Popravila točno in oono. M Najboljše klavirje 3 U JC e C. fl. :: prvovrstnih dunajskih tvornio in harmonije amer. sistema prodaja in izposoja najceneje edina narodna terik« A1fnn7 RrP7nik Grad šče št 11 AllUlU (bliru nunske cerkve) Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ,Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo. Najceneje uglaševanje. 2079 52—2 U Ameriko ln Kanado j najzložnejša, ! najcenejša in najvarnejša vožnja s Cunzsrd Line 544 33 Bližnji odhodi Iz Trsta, domačega pristanišča: Karpatija 22. septembra. Ultonia 29. septembra. Slavonia 13. oktobra 1908. Panonija 27. okt. 1908. Iz Liverpoolat Lusitania največji najlepši parnik 3. in 24. oktobra. Mauretanija 10. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. cftiodna trgovina cZ dostave JBjuGljana, Sv. S'eira casta šl /foznanjam vljudno p. n. občinstvu, da sem svojo manufažurno trgovino pod rgorajšnjo tvrd\o na istem prostoru izdatno povečal ter tudi zalogo z najnovejšim blagom popolnil, l;cr mi jamči, da bsdem v bodoče svojim častitim odjemalccm še točneje postreči zamogel. Opiraje se na svojo dosedanjo solidnost in točnost, se nadejam iste blagona^lonjenosti, katero se bodem vestno potrudil v vsakem oziru opravičiti. 2 odličnim spoštovanjem 2287 8-7 CffosfeVC. Slovenska trgovinah pri »solncu" za uocfo v mestni palači. Kotinka fiJldmoyer Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obletee, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venckov, šopkov za Tneveste in na. grobnih vencev s trakovi. — Vezanja cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevalce na debelo najnižje ceno. 2552—2 Kizke cene I m N fis K O & o I , veležganjama za z w ¥aražd priporoča svoje špecijaBitefe v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarai pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo. Radi posebne ponudbe obrača naj se ali na veSežcganjarno v Varaždinu, ali pa na glavnega zastopnika za Kranjsko gospoda Josipa Zidarja v Ljubljani. 2391 3-3 ■^vnvna SHaKijokalč*. ESC C Ak Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; 2 Za-kipi duša. b> Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar; 4. Pri pogrebu Vsebina drugih zvezkov, je na ovitku IV. zvezka naznanjena Dalje priporočamo: Zbirka ljudskih iger 7. in 8. zvezek. Vsebina: Za moške vloge: 1. Sinovo maf čev. rije ali Spoštuj očeta« Igrokaz v treh dejanjih. 2. Za letovišče! Burka enodejanka. 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. Za ženske vloge: 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. 5. He&ha z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. 6. Najden.?; hči. Igra v treh dejanjih. Cena K 1-60., s poštnino K 1'80. Vsebina 5. in 6. zvezka je označena na ovitku. Nove razgledstice v večbarvnem tisku na eni strani prostor za naslov in dopis na drugi strani pa : Podoba turške Matere božje, ki se prikaže Bernardki. Cena za vsak izvod 6 vin., 100 izvodov K 5'—. Podob« zlatomašniks papeža Pija X. Izvod 6 vin., 100 izvodov K 5'—. Podoba Nj. Val. ces. Franca Jožefa I. ob 60-letnici. Vsak izvod 8 vin., 100 izvodov K 6-. Podoba vnanjega lica „Katolišfce bukvarne"; ta razglednica se oddaja stalnim odjemalcem brezplačno. Vse štiri razglednice je založila: Katoliška bukvama v Ljubljani. L, i Gramofoni ! Hilkfl Krcpei nrnr, Unbllmiti, Jurflfeii trg itev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih itrs vsake vrste budilk, zlate verižice, pr. siane, neharr.c, Misare z di-agulji. Srebrno in iz kineškega srebra orodje CvHmnUni« in najnovejše slovenske plo- Gramofone sce od K 3 naprej. Vsr t« navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 5 Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje k kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. Ustanovljena Ecta 1854. Proa domača slovenska pluouarna Telefon št. 210. G. AUER-jeviii dedičev LJubljana, COolfoue ulice itev. 12, Llubljanis Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoji© izborno marčno pivo Kje se dobe najboljši poljedelski ■troji, kakor mlatilnioe, gepeljni, slamoreznioe, 6istilnioe, pre&e sa sadje i. t. d. 1739 7 Edino Ie pri: FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. Terezija cesta itev. I., Valvazorjev trg itev. 6. In zakaj: zato, ker so dotični stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Mo|t stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbe niti potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških štn In druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. 2050 20-9 FR« SEVCIK, piiskar u Ljubljani, Židovske ulice 1. Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprav« po najnižih cenah. Popravila se izvr&ujejc« točno. Cenorniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Lepa zračna 001 30 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovi6evem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predovifcu, Ambrožev trg 7, v Ljubljani. im mm Ljubij^ma b3 kupuje bi :: smrekove in :: hrastove hlode franko drž. kolodvor ss Ljubljana. bi Ponudbe naj se pošiljajo: parna žaga Desh&nghl R J3 ►N tt t. a e a R e ID O Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje žcleznic ali z njih, se gg. trgovcem, obtlnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča donviča tvrdka Telefon št. 262. 2526 12-4 Josip Skerlj špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16. Telefon št. 262. N IT (D O n a (D 0000000000000000000000000000 ooo oo o o 2157 Ljubljana. 50 o o 0 1 a o □ o o o o o ma o o tf MERKUR" Peter Majdič, Celje se priporoča cenjenim odjemalcem. O O o o o O O OOOOOOOCOOOOOOOOO&COOOOOOOOOOOOOO Iščemo nevest i I ki si žele nabaviti opremo. Tudi razno blago za dom kupite najboljše v tkalnici bratov Krejcar, Dobručka št. 9117, Češko. Prepričajte se in napravite majhen poskus. 6 kosov rjuh, 1 ma 150/200 cm velikih K 15'40. Vzorci barhenta, cefirja in vseh vrst platnega in bombaževega blaga JhOEHDKM^ Najbolj varno naložen denar! Stanje hranil, vlog: nad 26 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 900.000 kron. n« Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hKl v Prešernovih ulicah št. 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4« Zagreb43'7 g llioa štev. 40 ? © _ priporoča ^ £ svoje slovite solidne in cene la- @ g* luzije, lesene, tkane in platnene ^ X rolete, železne in lesene za- jr w tvornico za izložbe in proda- w O jalne ter prosi, naj s« tej solidni O $ tvornici izvoli nakloniti največje za- £ upanje. Ceniki in proračuni zastonj. A S1 Kot pomagalka v kako kuhinjo bi rada prišla poštena in pridna 22 letna dekle. Gleda v prvi vrsti na to, da se priuči gospodinjstvu. Dobila bi rada mesto v kaki pošteni katoliški hiši pri Tržiču ali Kranju. Ponudbe do novembra pod »Prilika", poštnoležeče Tržič na Gorenjskem. 2616 5—4 Optični zavod Fr. P. Zajec«"""' Stari trg Z6 priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih o6al, fičipalcev, daljnogledov, toplomurjev, zrakomerjev itd. Očala in 6£ipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila to&no in ceno. Velika zaloga pravih Švicar« ■k i h žepnih in atenskih ur, zlatnine in srebrnine. Nikel ure od gld. 1-90 do 10 -Srebrncur«, , 3 00 . 40'— Zlate . . .18 — . »50-— Zahtevajte moj novi oenik, ki ga pošljem brezplačno. MMMMMMMMM1KHMHM Ivan Terdan pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočUi del, kakor tudi slikarskih, napisnih ta dek o ra oljskih del. Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifttveao pleskarstvo. i 246? U—U Podružnica j Ljubljanska kreditna tenka V Ljubljani, Stritarjeve ulice 2 Podružnica - v Spljetu - - Delniška glavnica - K 2,000.000. sprejema vloge na knjižice in na tekočI račnn ter je obrestuje od dne vloge po Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst : po kulantnem kurzu. s Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst : po kulantnem kurzu. : - v Celovcu - Rezervni fond K 200.000. Koroške novice. — Vabilo na slovesno otvoritev I. slovenskega delavskega doma na Koroškem v Podljubelju, dne 18. oktobra 1908. Spored: Ob pol 9. uri sprejem na kolodvoru v Podgori, ob 9. uri slovesna sv. maša Podljubeljem. Po maši blagoslovljenje novega delavskega doma. Nato zborovanje, ki bo trajalo do 12. ure. Po blagoslovu se ob pol 3. uri zborovanje nadaljuje. Nastopijo kot govorniki gg. Jan. Arnuš, drž. poslanci: dr. J. Krek, Franc Grafenauer in eventuelno tudi dr. A. Korošec, zastopnik delavstvu. Po popoldanskem zborovanju je na sporedu nastop osem koroških pevskih društev in tamburašev. K obilni udeležbi vabi »Slov. kršč.-soc. zveza za Koroško.« k Samoumor računskega podčastnika Petrovca od 17. pešpolka v Celovcu. Poroča se nam, da se je pri reviziji knjig našlo vse v najlepšem redu. Eno napako so pač dobili, da je bil namreč v enem se-znamku en mož preveč vpisan, a še to je bilo v Petrovčevo škodo. Ker ni nikakega obvestila zapustil, se dozdaj ne more sklepati, kaj da bi bilo vzrok samo-umoru. Petrovec je ravno letos odslužil tri leta ter je nameraval dalje služiti. — Danes dopoludne se nam je sporočilo, da je vzrok samoutnoru nesrečna ljubezen. k Umrl je 9. t. m. zjutraj nenadoma č. g. Andrej Aplen. knezoškofijski duhovni svetnik, dekanijski svetnik in župnik v Železni kaplji v 62. letu starosti. Ranjki ie bil rojen v Št. Mihelu pri Pliberku ter je bil v mašnika posvečen 21. grudna 1878. Pogreb bode 11. t. ni. ob 2. uri popoldne. k Moško okostje so našli v gozdu nad Kaserjevo planino pri Beljaku. Izkazalo se je, da je bilo ogrodje od nekega, pred tremi leti izginulega reveža, ki je bil v okolici znan pod imenom »ŠlafsepK<. Ker so pri okostju našli tudi gnile ostanke vrvi, se domneva, da se je imenovani obesil. k Radi radovednosti ustreljen je bil v Cvikenbergu 16-letni Hassler. Strelno društvo je imelo namreč vaje na strelišču, kjer je bil imenovani vposljen kot merilec. Med streljanjem pa je iz radovednosti pogledal izza zasipa proti strelcem, v tem trenutku je pa k nesreči počilo ter se ie Hassler zvalil zadet v desno sence mrtev na tla. Demonstracije pred sodiščem. Jurij Kralj, brivski pomočnik, 1883. 1. rojen, Državno pravdništvo zastopa g. dr. Neuberger, obtoženca zagovarja g. dr. Furlan, sodi g. sodni tajnik Bulovec. Ovadba navaja, da je bil 19. t. m. ob V-A. zjutraj aretiran Berčič. Orožniško patruljo je psovalo več oseb. Kralj jih je psoval s svinjami. Zagovornik dr. Furlan izvaja, da je bil sam priča dogodku. Obtoženec je prišel z drugimi slučajno pred sodišče, da vidi, če bodo Prelovška izpustili. Šli so proč po trotoarju. Kar pridejo trije orožniki. med katerimi zaupije neki orožnik razburljivo »Platz machen«. Pasanti so se odstranili. Vklenjenca so orožniki suvali. Pasanti so začeli klicati: »Škandal, da se tako ruka in tako postopa. Tako se ne dela! Delajte lepše!« Orožnik se obrne proti množici. Videl je, da je orožnik aretiral Kralja, dasi ni storil ničesar in je bil popolnoma nedolžen. Predlaga, naj se zaslišijo priče, ki bodo potrdile, da se je Kralj popolnoma mirno obnašal, da ni nihče govoril, da je orožnik hotel nekega drugega aretovati, in ničesar rekel ni. Iz obtožen-čevega zagovora še posnamemo, da ko je Kralj rekel, da ni ničesar storil, mu je neki orožnik nastavil bajonet na prsi. Fran Alorel, orožniški titularni postajevodja izpove: Ko sem šel s tovarišem Šeškom in z aretiranim Antonom Berčič po cesti pri justični Dalači, nam je prišlo približno 20 moških nasproti in je bil večjidel teh za nama. Pri zadnjih je bil tudi obtoženi Jurij Kralj, ki je stal štiri do pet korakov proč od trotoarja na cesti. Potrdim, da je rekel nama, meni in Šešku, svinje. Izjavi, da je videl obtoženca, ko je odpiral usta in čul obenem besedo svinje. Na sodnikovo vprašanje, če je še kdo drugi vpil, izjavlja, da je res slišal besedo škandal. Na zagovornikovo vprašanje izjavi priča, da se ne spominja, da bi bil kdo orožnikov vehementno zavpil: »Platz machen!« Potrdi, da je stal obtoženec mirno na cesti, pojasni, da je obtoženec, ko je zaklical, stal nekoliko pred njim na cesti 4 do 5 korakov z obrazom proti njemu. V hipu, ko je izrekel besedo svinje, je šel proti njemu in ga aretiral. Izgovoril je »svinje« glasno, da sem ga lahko slišal. Zagovornik stavi na pričo vprašanje: »Ali ni res, da je bila priča že z Berčičem kakih šest korakov po trotoarju naprej odšla, ko se je kar naenkrat obrnila, skočila nazaj proti množici, gledala proti zidu justične palače, potem se pa kar premislila, skočila na Kralja in ga aretovala,« izjavi priča, da to ni res. marveč da je stal priča malo zadaj, obtoženec pa na cesti na strani. Priča pravi, da se ni oziral po množici, marveč je Kralja kar takoj aretiral. Priča Ivan Šešek, 28 let star, orožniški postajevodja v Ribnici izpove: Potrdim, da je bilo na Miklošičevi cesti več ljudi, ki so vpili ne vem kaj, eden je zavpil, da bi se lahko čulo na 100 korakov »svinje«. Kdo bi bil, ne vem. Peljala sta aretovanega Berčiča z More-lom.on na levi.Olas je prišel od strani,kjer je Morel enega aretiral. Videl je, da je Morel poševno na stran nazaj stopil. Enkrat ali dvakrat je pogledal nazaj. V obtožen-čevi bližini je stalo več ljudi, ko sta šla mimo in ko je začul tisti glas. Priča orožniški četovodja Alojzij Adamič izpove: Šel je kakih sto korakov za eskorto, ko je videl, da je Morel skočil s trotoarja na cesto k nekemu človeku. Pospešil je korake, ko je prišel tja, sta stala aretovanec in Morel še na cesti. Potrdi, da je bilo ondi bolj glasno, razločil pa ni klicev ali govorjenja. Orožniški četovodja Frančišek Škoda izpove, da je bil 20 do 30 korakov za eskorto, ko je videl, da je imel neki orožnik opraviti z gručo ljudi. Stekel je tja in videl, da je imel že nekoga aretiranega. Pozval je druge, naj gredo proč. Potrdi na zagovornikovo vprašanje, da je aretovanec, ko je tekel tja, vlekel nekoliko proč, ko je pa tja prišel, je bil miren. Zagovornik vpraša pričo, če je nastavil bajonet na prsi obtoženca, nakar odgovori, da ne. marveč da je nosil puško na »ftillt das Bajonett.« Sodnik proglasi sklep, da se po zagovorniku predlagane priče zaslišijo. Priča Vladimir Rohrmann, 20 let star, tehnik, potrdi, da je peljala orožniška patrulja nekega aretovanca. Pri justični palači je prišlo 20 do 30 ljudi nasproti, nakar je neki orožnik zapovedal: »Platz machen!« Množica je vpila nad orožniki: »Bolj človeško ravnajte, ne tako kakor z živino!« Obtoženec je stal sam, ko je bil aretiran. Videl je, da se je orožnik obrnil, šel par korakov nazaj. Zadobil sem vtis, da ne ve, katerega bi aretoval in da je šel potem nekaj korakov proti množici, šel k obtožencu, ki je bil tri korake odda- ljen in ga aretoval. Za ta čas, ko je bil are-tovan, potrdi, da je kričala množica ob zidu in na cesti, kjer je stal Kralj, Ne spominja se, da je kdo zaklical »svinje«. Stal je na koncu množice, ki je klicala ob trotoarju. Na zagovornikovo vprašanje priča potrdi, da se je kričalo, ko so šli orožniki mimo. Orožnik se je obrnil proti množici najprvo in potem šele proti obtožencu. Priča Fran Morel ostane pri svoji prvotni izpovedbi. Jožef Rohrman izpove: Orožniška patrulja je peljala nekega vklenjenega moškega in ker je semintja omahoval, je klicala množica, naj bolj človeško ž njim ravnajo. Stal je na trotoarju. Pred njim na strani na cesti je stal obtoženec sam. Ko je patrulja prišla od obtoženca šest korakov naprej, se je neki orožnik ozrl, šel nazaj proti množici, kakor se je videlo, ni nobenega dobil, se je obrnil na to na levo in aretiral obtoženca. Določno potrdi, da obtoženi pred in po aretaciji ni ničesar zaklical, in da tam, kjer je stal, ni nihče kaj zaklical, ker se je klicalo le iz množice, ki je stala pri zidu. Vpili so le posamezniki. Izključeno je, da bi bil preslišal kak obtoženčev klic. Orožnik je nastavil obtožencu puško od zgor navzdol tako, da je bilo kopito višje, kakor bodalce. Priča Vladimir Janežič, komtoarist potrdi, da je še govoril pred aretacijo z obtožencem. Šel je proč. Ko je prišla patrulja, je nekdo zavpil in so se ljudje umaknili. Šel je k zidu; obtoženec je pa stal sam na cesti, dva do tri korake od trotoarja. Vpil ni nihče tam, kjer je stal Kralj, pač pa so se culi klici za množico pri zidu. Orožnik, ki je bil mogoče še več ko pet korakov od obtoženca, je šel proti množici, kakor da bi izbiral, potem pa je šel in je samosto-ječega obtoženca aretiral. Po aretaciji so se vsi čudili, zakaj je bil Kralj aretovan. Priča Karol Lenassi, knjigovodja, izpove, da je stal onstran ceste in videl, da je peljala orožniška patrulja nekoga po trotoarju. Obtoženec je stal sam na cesti. Gledal je patruljo tudi sam in je videl, da je prišla od obtoženca pet do šest korakov naprej, ko se obrne neki orožnik nazaj, pogleda po množici, koraka proti njej, se okrene in stopi proti obtožencu. Slišal je iz množice, ki je stala pri njem, nekaj reči, od ondi, kjer je obtoženec stal, pa ničesar. Priča Anton Grkman, trgovski sotrudnik, izpove, da so gnali trije orožniki nekoga, Krasne BLUZE nafcfclts tzbtai v mM ki v /aH RRISTOFIČ Doroč. BUČAH ^^ Ljubljana, Stari trg IU*. 28. &o*tmiarsivo in po6o6arsfvo. • Stewwm» občinstvu, osobito pavele-č&sttti duhovšCini in cerkvenim predstoj-ništoom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdke , 318 44—2 Sotzlmi. S J2e6ar ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter-izdelovanj* oltarjev v LJubljani, Turjaikl trg št. /• Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte hres-f lačno na vpogled. — Izvrševala bodtva vsako isročena delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah, Priznala* pisma bo na razpolago. V nalogi bodo vedno rasna razpela kt •kvlrjl m cerkvene in druge podobe. M odličnim spoštovanjem Solzimt. i JSeBar f.ri«l.ril». in poilolflfHv«, Nič ne stane! in vendar je zelo dragoceno. S tem mislimo našo zelo interesantno, 64 strani obsegajočo brezplačno knjigo „Abhandlung iiber moderne Elektrotherapie", v kateri so vse bolezni opisane, ki navadno mučijo velik del človeštva. — Ta popularna brošura ne obdelava samo vzrokov raznih bolezni, ampak navaja pripomočke zoper te bolezni. Naj ne zamudi noben bolnik te ugodne prilike in naj dopošlje spodajšnji kupon s polnim imenom in naslovom, na kar mu pošljemo takoj 64 strani bro-ječo ilustrovano knjigo zastonj ,,Abhandlung Elektro-terapevtiška iiber moderne Elektro-Therapie." ordinacija. Dunaj I., Schvvangasse 1, s/3, I. nadstropje. Kupon za brezplačno knjigo. 27. sept. 1908. Na elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju, I., Schvvangasse 1, s/3, I. nadstr. Prosim pošljite mi knjigo ,,Eine Abhandlung iiber moderne Elektro« Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime: Naslov: Proti katarom sopilnih organ' v, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdrav ničko priporočana je 38 12 II. alkafi&Mti fcbliM katera se z vspetiom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljaioče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunii, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti sastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku- L|uhl|».n». 11* 52-41 2617 1-1 Velika zaloga raznih 2267 slovenskih plošč in gramofonov ceniki od gramo? Ionov In ploš£ na rBzpoIngo. Fr. P. Žalec urar In optikar Ljubljana, Stari trg, Stv. 26. ¥(.'iiittihKM^tiii t''l^hTi^irt*l • MfcftMHMdMi fttfMMt- »'"n*t U-f-lfiG/' t ^ll'1fri|T't>rTif1' lA/HfjMrtf V Mii|fl|M pffjjfffift re^istrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ®| to jc. di?j© za 200 kron 4 i® 9 kron 50 vin. na leto. Druge hfsntlne knflžlce se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih ohrestovanje prekinilo. Tientni pln6n hr«ni Inlon «ama i Naj«%urn«JAa prilikn *Hed«»x\j« J KJ ,94« m—i Xanonik &. SCalfan l. r., i^redscdsik. Kanonik J. Suinik 1. r., podpredsednik. ftamuuOTiBMmimtsiiHi annMMMmms čul je, da so ljudje rekli škandal. Ljudstva ni bilo veliko. Vrišč je prišel od zidu. kjer so stali ljudje. Obtoženec je stal popolnoma miren na cesti. Stal je na nasprotni strani Miklošičeve ceste. Ko je bila orož-niška patrulja pet do sedem porakov naprej, se je naenkrat neki orožnik obrnil, šel nazaj po trotoarju, gledal je po množici, kakor da nekoga išče, potem se pa naenkrat okrenil in stopil k obtožencu, kateremu je pozneje neki drug orožnik nastavil bajonet. Ko se je obrnil orožnik, je bilo vse tiho. Priča Ciril Kocli, mestni arhitekt, izpove: »Stal je sredi Miklošičeve ceste od obtoženca kakih šest korakov proč. Trije orožniki so prignali nekoga, ki se je oglasil: »Fantje, pomagajte!« nakar so ga orožniki potegnili in sunili. Oglasil se je na trotoarju iz gruče mlajših fantov nekdo in rekel: »S človekom človeško ravnajte!« Neki orežnik se na to obrne, pogleda na gručo, nekoliko pomišlja, ko je bil od Kralja oddaljen kakih pet korakov, šel je nekoliko po trotoarju proti množici, se obrnil po množici, pogledal tudi pričo, šel proti obtožencu in ga aretoval. Odločno potrja, da se beseda svinja ni izrekla. Priča Morel konfrontiran s pričo izjavlja, da vztraja pri svoji izpovedbi in zanika, da bi šel pet do šest korakov nazaj, marveč da je šel naravnost na obtoženca. Res se je oziral po množici, ker je imel pozornost na Berčiča, da ga množica ne oprosti. Orž. pravdnika substitut dr. Neuberger nagla-ša. da so orožniki Slovenci, neprizadeti in da so zato tako verodostojne priče, kakor ostale priče. Čudne se mu zde izpovedi obtoženčevih prič, češ, da se preveč vje-majo. Ne verjame, da bi lagal c. kr. orožnik, ki je zaprisegel. Priče so bile ogorčene vsled neopravičene Prelovškove aretacije. Smatra za dokazano, da je rabil obtoženec v ovadbi navedene besede in predlaga, naj se zakonito kaznuje. Zagovornik dr. Furlan pravi, da je današnji slučaj zelo drastičen. C. kr. naslov ne jamči ne za poštenost, ne pravičnost. Nima orožnik strasti nasproti slovenskemu narodu, nima pa tudi ljubezni. Morel je prišel^ v navskrižje celo s svojim tovarišem Seskom. Če bi ne imel obtoženec po srečnem slučaju toliko prič, bi bil danes obsojen. Najprvo je trdil Morel, da je videl le usta migati, danes pa pravi, da je videl in slišal. Orožnik se je prenaglil. Kdor je trezen, ne bo zaklical orožniku v obraz svinja. Izpoved orožnikova sama ni verjetna. Med pričami in demonstranti je bil sam v družbi Lenassija in drugih, ko se je vračal s kegljišča. Predlaga, naj se Kralj .oprosti. Dr. Neuberger naglaša, da v noči ni mogel nihče videti, kako je skočil orožnik. Vztraja pri svojem predlogu in pro-testuje, da bi ne bili orožniki verjetne priče. Najmanj so toliko zanesljive priče, kakor druge priče. Sodnik sodni tajnik Bulovec proglasi razsodbo, po kateri se '.obtoženec oprosti. Javni obtožitelj priglasi takoj vzklic radi izreka o krivdi, t. j. oprostitve obtožbe. novice Iz Zagorja ob Savi. z Ljubljanski dogodki so tudi pri nas vzbudili sočutje s slovenskimi žrtvami. Ob uri pogreba je v farni cerkvi zvonilo. Obe posojilnici sta izobesili črne zastave. »Ljudska« na novem »Zadružnem domu« Izgredov ni bilo. Samo dva dvojezična napisa sta bila teden pozneje nekaj poma-zana. z Šolske vesti. Zagorska šola je dobila novega učitelja, g. Fr. Goloba. Ta mesec pa je odšla gdčna. Ida Gherbaz, ki se je odpovedala učiteljski službi. In tako na zagorski šoli zopet manjka ena učna moč. z Rudarski nadzornik je te dni v naših premogovniških rovih našel več nedostat-kov. Govori se, da rudniških gospodov ni prav posebno pohvalil. z Premogarje iz Nemčije vabijo nazaj v Zagorje. Poslali so ponje nekega uradnika, ki jim je delal razne obljube. Govorilo se je, da pride nad 50 družin, prišlo pa jih je le 13. Od teh so tri že izginile, ostalih 10 pa tudi misli v kratkem zopet oditi. Menda že ne dobijo tega, kar se jim je obetalo. z Ustreljeni delavec se piše Rogel, ne Rundl, kakor je zadnjič nekdo poročal. Nesreče si je baje največ krivdam, ker je začel napadati in ni odnehal. Šinkovec se je branil in je izkušal zbežati. Ko si pa ni mogel drugače pomagati, je streljal. Jlrlte, naročnite ..Slouenco"! \S h ij m nji iro hiš« se čisti les in kamen, najfinejše in najpriprostejše ticanine, kakor vse, kar se sploh umiva najvspešnejše s Schicht-ovim — milom. Njegova čistost je zajamčena s 25.00!] kronami j Ma f j n iiivltjzt /*.>, po cvrli in patcniali r?.a/s<0 ^ m tftatočsjersko uti^e J2&. J|33r.; J) -d&u/! i^c^aKiL&g ih^jteiievipt&B&ur, Ammmj. Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki. 2113 8 slamoreznic , mlinov za sadje z 2 kamenitima valjema se radi pomanjkanja prostora prav ceno proda. A. SUSNIK, trgovina, Zaloška cesta 21 izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali lzola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za-drutfa v MedoSih (Kopte)« pošta Pirano — železnih postaja Por-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28—32 K hekto. Cena črnemu (isterski refoško) po 22 K hekto postavljeno na postajo. 1647 13 2192 14 Jesenske kakor ija»r,r»wjrj!M3Raivnmzrt Rimske oble , suknje In de a j novejši pariški in dunajski : za itn : Zahtevajte Ceres-jedilno mast z velikonočno sliko na ovitku. za žmpoiig m dečKg po Mfe f Mi In stalnih cenah pripomti | konfekcijska :: trgovina LjsjSbijana, Pred škofijo št. 19 AH ■ aa v m Luki© '« 1' Dobava kruha za prisiljence v Ljubljani od 1. januarja 1909. naprej se po naročilu deželnega odbora kranjskega z dne 28. avgusta 1908, št. 111Č3, vnovič razpiše, in sicer: 1. dobavo na leto okroglo 100.000 komadov soržnega kruha, narejenega iz pšenične moke št. 6, napol iz ržene moke št. 2. in 2. dobavo belega kruha za bolnike, za poboljšek prisiljencev in za cmoke. Ponudbeni pogoji so v vodstveni pisarni na ogled, ter je v ponudbi izjaviti, da se ponudnik podvrže tem pogojem. Cene je nastaviti za vsako vrsto kruha posebej, in sicer za soržni kruh od komada, za beli pa od kilograma. Z zdražiteljem dobave sklepa vodstvo prisilne delavnice običajno pogodbo, katere veljava je odvisna od potrdila deželnega odbora. Postavno kolekovane ponudbe in po en vzorec dobavnega kruha je vložiti do 33« ©ktešs^a 1908 pi«i vodstvu deželne prisilne delavnice. V Ljubljani, 28. septembra 1908. 2551 2-2 Jako ugodna prilika. Enonadstropna hiša tik cerkve z vrtom, poljem, travnikom in gozdom se takoj proda za 12.500 K. Proda se tudi dobro ohranjen 9ftlasovir in harmonij. Viktor Navinšek, orgljavec, Naklo pri Kranja. 2588 2—2 ! Stojte! Ne smatrate Wllno mast (kokosovih orehov) za najboljšo? ,.Ceres" mast nI lo naj-InejSa In najčistajša, ampak tudi najcenejša In najlzdatnejša mast, kar ]lh poznam. - Le poskusite! Ne boste se kesali! i b e a i a ; PREPRIČAJTE SE J i ■ ■ ■ B a ■ da najcenejše in najlepše dobite le pri tvrdki » V-^i^ Barhent, da---"*'" mast, gradle, kanafas, kreton, cefir itd. po najn. cenah. Zahtevajte povsod lastna tovarna blaga aaovo blago ISir 03" z narodnim kolkom. '■»-U- Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ, todarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2583 Matija Pikel si usoja naznaniti slavnemu p. n. občinstvu da je prevzel pričetkom septembra dobro znano restavracijo Aurouili dedičev Ljubljana, WoIfove ulice št. 12 ter si usoja posebe opozoriti na najfinejši refoško, rizling, mošt, izborna bizeljska ter sploh štajerska vina. 2634 3-2 Opoldanski in večerni abonement; po -najnižjih cenah. =^=== J. KOREN C AN ----I jjubljaim _________ trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno in na debelo. pT* Velikani zaloga pletenin kakor: nogovice, srajce,maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd. 2575 2 Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. [J Dežni plašči (pelerine) so ceneje! W nad 2.500 komadov od 5 kron naprej. Največja zaloga oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode, dečke in otroke po čudovito znižanih cenah. — Se vedno prihaja sveža konfekcija za dame in deklice ================== v najmodernejši fazoni. - wm I Za jesensko sezono ===== velika konfekcija = l priporoča A. KUN C, Ljubljana bogato izber krasno izdelanih oblek, površnikov in raznih oblačil za gospode in dečke. Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga. Velika zaloga tu- in inozemskega blaga za naročila po meri. Strokovnjaška postrežba, cene stalne in izredno nizke! 595 64 Stara gostilna dobro idoča na deželi na Gorenjskem ob glavni cesti se takoj odda v najem ali na račun. Hiša je jako pripravna za ože-njenega obrtnika in voznika, zraven se nahaja veliko gospodarsko poslopje s hlevom. Naslov pove uprav. „Slovenca". 2534 3 -2 w Proda se: Parni stroj (12 konjskih sil), dva kotla, mlin za čreslo in je-j žice in pes — bernhardinec, star 2 3/4 leta. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 2590 3-3 Največja svetlolikalnica in pralnica na Kranjskem Ljubljana, Kolodvorske ulioe štev. 8 je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zraCno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika. •: :: Cene so znižane in nižje kot drugod. :: :• Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano. Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 11 A. Š^JRC- JM" Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni "eJi Vajence sprejme velika mesarija. Naslov pove upravništvo ..Slovenca". 1564 3-3 Proda se, dobro ohranjena kopalna banja Dunajska oesta štev. 31. — vrata Štev. 6. 2604 2 -2 Odpremno in komisij, društvo „balkan" 1 Trstu, Mm Graniti št. 14. j Sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na Isto predujeme pod zelo po voljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Ietotako knpnje in predaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih na-ročevaloev najpovoljneje. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brso, zvršuje reklamaolje in daje vsako strokovno ->**$- pojasnilo in navodilo hitro in zastonj. Delniški kapital 120,000.000 K ^^^ Rezervni zaklad 64,000.000 K * Podružnica c. k r. p r i v i I. avstrijskega kreditnega zavoda za frgovino in obrf LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev. 9. Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun In proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajni&ke liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in Inozemska tržišča. kupuje In prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev, Centrala na Dunaji. zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni, daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu-in inozemstvu itd. itd. itd. 1912 4 Podružnice: Botcan, Bregenca, Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava, Fulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf. Vloge mm knjižioe in račun 4 % ia 4'/« %• Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava In čuvalna zaloga brezplačno. CESKlff HRANILNIC, (Ustfedni banka £eskyoh spotftelon) s Posojila okrajem, mestom, občinam In druelm javnim korporactjam proti amortizaciji na In ' «•'. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*7, ban-kovnih obligacij, kater« uživajo pupilarno sigurnost in se »mejo rabiti za vsakovrstne kavcije. „• Del. kap. 7,000.000-— „ g Telegrami: H5,orobaahaM. t. - Deponiranj« kavcij la j? vadij rasnih vrat. . Eakont oicajic tatae _ denarnih cavodov. g Bankovne informacij« ~ In »vet« brezplačno. "