Knlpie SLavko, L!?ubL)ana\ M6YINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 169 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 21ST, 1937 LETO XL — VOL. XL, Komunisti trdijo da so J,ra$na ^ za Madri(| na 30 mi|j države izdale Španijo: . , . . r , r -j- 1 dolgs fronti. General Franco vidi možnost zopetne monarhije v Španiji New York, N. Y. — Earl Browder, vodja ameriških komunistov, je govoril na shodu svo-M pristašev v Madison Square Garden, da je vlada Zedinjenih držav zasledovala "^izdajalsko Politiko" v blokadi lojalistične ^Panije. Browder je govoril ob Priliki obletnice španske civilne Madrid, Španija. — že pet dnir Salamanca, Španija. — Gene-divja grozovita bitka na 30 milj ral,Franco je zatrdil svojim mo- dclgi fronti za Madrid. Bojna furija ni nič manjša, kot je bila ona v svetovni vojni. Bojna ^°jne. Vodja komunistov je fronta pri Madridu je komaj J^idko tožil, kako je ta ameriška vlada, ki predstavlja največjo demokracijo sveta, bila ena Prvih, ki je blokirala Španijo. 0 da je sramota, ki se more "Prati le s popolnim obratom se-anjega vladnega stališča na-pri>m Španiji. Na shcdu je govoril tudi Nor-ftlan. Thomas, vodja ameriških "°cialistov, ki se je nedavno vr-z obiska v Španiji. Ta je poudarjal, da mora ameriška vlada, ki se je izrekla nevtralno v sPanskem,konfliktu, izvajati to nevtralnost ravno tako proti Ita-"ji in Nemčiji. Govoril je tudi zastopnik špan-s^ega poslaništva pri ameriški vladi, dr. Enrique Carlos de la pasa, ki sicer ni kritiziral ameri-ske nevtralnosti, ampak je rekel, ^a bi morala ameriška vlada jasno videti, kaj taka nevtralnost Pomeni napram obstoječi Španci vladi. Nasprotovanje Wagner po- Washi _ Fitzpatrick ngton, D. C. John R. . profesor prava na Columbia univerzi, je govoril ob Priliki spominske prireditve za Pokojnim kardinalom Gibbon-8°m, da industrijci in delodajalci sploh, ki nočejo upoštevati ^agnerjeve postave, kaj urno kadijo pot komunizmu in boljševizmu. v tej deželi. Govornik kritiziral delodajalce, ki nočejo podpisati pogodb z unijami. Moderno trgovanje, je rekel go-v°rnik, zahteva pisano pogodbo kupcem in prodajalcem. In elavec ima naprodaj svojo de-avsko silo, torej ni več kot prav, delodajalec podpiše pogodbo z delavcem, ko kupi njegovo de-'Ovno silo. Oni delodajalci, ki anes najbolj kriče proti komu-'Zrtlu, so oni, ki hočejo razbiti wagnerjevo postavo in s tem ^abijo komunizem v deželo. Mraz na severu Moskva. — Iz taborišča ruske špedicije na severnem tečaju ve Poroča, da je tam pritisnil obrten mraz in s tem je izginila °Jazen taboriščnikov, da bi se led, na katerem kampirajo, ^Piti in jih odnesti proti jugu. Ceraj je močno snežilo in toplo-je kazal 30.2 .Fahrenheita pod ničlo. M Važno naznanilo piknik Kluba slovenskih oceristov in mesarjev, ki se v nedeljo 25. julija na Pin-tr iT* farmah, bodo vozili °d Poldne naprej vsake pol ^ • In sicer bodo vozili od Slov. Sv^ na ^olmes Ave., vogala do a in 152. ceste, Slov. del j na Waterloo Rd., od voga-^69th St. in Waterloo Rd., od !=>alle gledišča, vogal Miller d e- 111 200 St., ter vogal St. bodlr Ave in 222. cesta. Truki dvanajst milj od tega mesta. Zdi se, da bo prišlo tukaj do odločitve. Do 80 bojnih aeroplanov cbeh armad siplje bombe v bojno črto. Poročevalci trdijo, da se poslužujejo nacionalisti iste taktike, kot so jo podvzeli, ko so osvojili Bilbao, vendar je odpor s obresti na vladno posojilo, medtem ko kongres in senat zahtevata, da ostane še eno leto obrestna mera 31/2%, nakar bi plačevali po 4%. Predsednik trdi, da zahteva zvišanje obrestne mere vladni proračun, ker bi vlada dobila na ta način do $40,000,000. Senator Borah trdi, da farmarji še vedno niso iz depresije in ne morejo plačevati višjih obresti po stari obrestni meri, ki je bila od 5 do S odstotkov in da je vsled velike obrestne mere izgubilo svojo farmo do 250,000' oseb v deželi vsako leto. --o-- četrta obletnica V četrtek 22. julija se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca ob sedmih sv. maša za pok. Jos. Cesek. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Prestavitev seje Društvo sv. Antona Padovan-skega v Newburgu bo imelo sejo v soboto večer, namesto v nedeljo, kar naj vzamejo v naznanje vsi člani. Iz bolnice Mr. Paul Gersin, 18530 Underwood Ave. je bil s Svetkovo ambulanco pripeljan iz bolnice. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. Kdor ni volil zadnji 2 leti, se mora registrirati Vsi oni državljani, ki niso volili zadnji dve leti, se morajo registrirati do 30. avgusta, če hočejo.voliti pri letošnjih primarnih volitvah in potem pri glavnih volitvah. Volivni odbor naznanja, da je v mestu več kot 25,000 takih državljanov, ki letos ne bodo mogli voliti, če se pravočasno ne registrirajo. V enakem položaju so tudi taki, ki so se od zadnjih volitev preselili in niso registrirali svojega novega naslova. V Clevelandu je danes 351,944 državljanov, ki imajo pravico voliti. Od teh se jih je udeležilo zadnjih predsedniških volitev 338,200. Pred dvema letoma, ko sta kandidirala Ray T. Miller in Harry L. Davis, je volilo 269,926 državljanov. Letos se pričakuje velike udeležbe pri volitvah, ker bosta oba kandidata, John McWilliams, demokrat, in Harold Burton, republikanec, napela vse sile, da bo kar največ državljanov volilo. Volivne koče za registracijo bodo odprte samo en dan in sicer 30. avgusta. To je za one, ki niso volili zadnji dve leti in za one, ki so se od zadnjih volitev preselili. Vsak teh se pa lahko registrira v City Hall od 8:30 zjutraj do 4 popoldne in sicer vsak dan. Enako, seveda, velja tudi za vse one, ki bodo letos prvič volili, ko so dopolnili postavno starost 21 let. Pc 30. avgustu se za jesenske volitve ne more nihše več registrirati. Volivni odbor vabi, da se pridete registrirat v City Hall, dajie bo tolikega navala pri vo-livnih kočah. --o- A. F. of L. kliče v boj zoper C. 1.0. Washington, D. C.—William Green, predsednik unije American Federation of Labor, je sklical izvrševalni odbor te unije na sestanek v Atlantic City za 21. avgusta. Na tem sestanku se bodo izvršili načrti za jesensko kampanjo proti John L. Lewisu. Na drugi strani se pa posvetujejo uradniki United Mine Workers unije, če bi izključili iz organizacije Williama Greena, ki je član te unije že od leta 1890, ko je bila ta unija organizirana. Green poroča, da se je članstvo v A. F. of L. pomnožilo od lanskega leta za 625,000 članov, čeprav je unija izključila skoro 1,000,000 rebelov, ki so potem pristopili k CIO. A. F. of L. ima danes 3,091,000 članov, a CIO jih ima tudi preko 3,000,000. Kot znano, sta ti dve uniji razdvojeni v principu organiziranja delavcev. Lewis zastopa načelo, da spadajo vsi delavci pri enem podjetju v eno unijo, Green pa zastopa princip, da naj bodo delavci od vsake stroke v svoji uniji. Harmonike z 1,384 glasovi Naše harmonikarje bo gotovo zanimalo to, da je neka nemška tvrdka v Kligenthal, Saksonsko, izdelala harmoniko, ki ima 1,384 glasov in sicer 128 visokih glasov, drugi so pa nizki. Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Mary Turek, roj. Arko v spomin 4. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. ClRlr Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »8.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, »6.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.8. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0.0. and Canada, »3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, »3.50 for 0 months. Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 8 monthB. European subscription, »8.00 per year_ Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOOTS J. PIRC. Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o t March 3d, 1878. No. 169, Wed., July 21, 1937 Za slovenski narodni dan Potek delovanja C.I.O. unije Med drugim silnim delom, katerih se je lotil Lewis je tudi poskus organizirati uslužbence, ki so zaposleni pri vladi. Teh uslužbencev je do malega 850,000. To je bolj gigantsko delo kot pa organiziranje avtomobilskih ali jeklarskih delavcev. Koliko sreče bo pri tem imel Lewis, je nemogoče povedati. Znano je, da so zvezni uslužbenci precej dobro plačani, da delajo le po 40 ur na teden, imajo pokojnino in od treh do petih tednov plačanih počitnic na leto. , , Predsednik Roosevelt je te dni izjavil, da zvezna vlada nikomur ne brani pristopiti v unijo, toda zvezna vlada ne bo nikdar pod nobenim pogojem trpela štrajka. (Kdorkoli izmed zveznih uslužbencev bi šel na štrajk, ta je avtomatično črtan iz zvezne plačilne liste in ne more nikdar več dobiti dela pri zvezni vladi. Kako se bo Lewis tozadevno gledal s stricom Samom, je nevarno prerokovati, kajti Stric je najmogočnejša oseba na svetu, kateremu se mora prikloniti tudi sam Lewis. Mr. Lewis ima še dvoje drugih načrtov. V kratkem bo začel z organizacijo pristaniških in pomorskih delavcev. Teh delavcev je nekako 550,000 v Zedinjenih državah. Obenem je Lewis naznanil, da bo začel organizirati poljedelske delavce. To so obsežni načrti, ki zahtevajo neskončno moč energije, denarja in časa, da se uresničijo, če se bodo kdaj ures-ničili. Za drugi teden je sklicana v Washington konferenca onih delavcev, ki so zaposleni v delavnicah za prezerviranje sadja in zelenjave. Ti delavci spadajo v 54 različnih unij, ki trdijo, da imajo 75,000 članov. Nekako 250,000 delavcev, ki so direktno ali indirektno v isti industriji, še ni organiziranih. Večje boje bo imel Lewis s poljedelskimi delavci. Kar jih je do danes organiziranih, se nahajajo pri American Federation of Labor. Pri isti organizaciji so tudi gozdarji in gozdni delavci sploh. Ti štejejo 100,000 članov. Tudi te vrste ljudi bi Mr. Lewis rad spravil pod svojo kontrolo. Med gozdarskimi delavci se sedaj vrši glasovanje, ki naj dožene, ali ostanejo pri American Federation of Labor, ali pa naj se pridružijo C. I. O. Lewisovi uniji. Važno je tudi organizacijsko delo med tekstilnimi delavci. Lewis trdi, da jih je dosedaj organiziral že 100,000. Unije tekstilnih delavcev so dobile že nad 200 podpisanih pogodb glede plač in delavskih odnošajev. Lewis se sedaj ozira tudi na delavce, ki so zaposleni v tovarnah za izdelovanje svile. Teh delavcev je nekako 50,000 in so deloma organizirani v American Federation oft Labor. Najbrž bo prišlo do glasovanja, ki naj dožene h kateri organizaciji naj v bodoče pripadajo te vrste delavci, ki ne dobivajo dobrih plač in ki mnogokrat zaštrajkajo radi neugodnih delavskih oko-liščin. In te dni je Lewis začel s posvetovanj? voditeljev delavcev v tobačni industriji, zlasti pa z voditelji delavcev in delavk, ki so nameščeni v tovarnah, kjer se izdelujejo cigarete. To polje je bilo danes izključno organizatorično polje American Federation of Labor unije, ki je tudi pokazala lepe uspehe pri tem. Lewis bi tudi na tem polju rad pokazal svojo moč. On trdi, da se je tobačne delavce vse premalo še organiziralo in da so mnogo preslabo plačani. Prihodnji mesec se bo vršila važna konvencija ameriških učiteljic in učiteljev. Na tej konvenciji bo prišel na vrsto predlog, ali naj se federacija ameriških učiteljev priključi C. I. O. Newyorška učiteljska federacija je že dala navodila svojim delegatom, da volijo za C. I. O. Taki so načrti Lewisa in njegovih pomočnikov. Vsi ti priznajo, da se nahaja C. I. O. v kritičnem razdobju, toda obenem trdijo, da je kriza napredka in naraščaja. Lewis trdi, da je dobil zadnje mesece toliko prošenj za čarterje posameznih unij, ki bi se rade pridružile njegovemu gibanju, da je njegov urad dobesedno poplavljen s temi prošnjami. Toda kakšen resnični uspeh bo imela C. I. O. v bodočnosti je prava uganka. Oni, ki vidijo poraz Lewisa v štrajku pri neodvisnih jeklarskih kompanijah, pravijo, da je to začetek konca. Toda Lewis trdi, da ta del njegove kampanje ni odločilen. Dogodki tekom prihodnjih par mesecev nam bodo pokazali kdo ima prav. Zdaj, ko se bližajo volitve v Clevelandu, bi ne bilo ni6 čudnega, če bi nas zopet počastil kak umotvor po kopitu slavne "Pameti." Bi bilo prav zabavno za dobo kislih kumar. Uma svetli meči sel že brusijo, kot ste od strani sliši. * • • Leo Roofener iz Memphis, Tenn. je absolutno prepričan, da ne bo izgubil številke, ki jo je dobil od vlade za svojo starostno pokojnino. Pustil si jo je namreč tetovirati na roko. !it !jl * Iz ljubljanskih Časopisov posnemamo, da so uzmoviči odpeljali stari turški top na Kondeljevem gradu pri štepanji vasi. Well, v Ljubljani se torej več ne boje turške nevarnosti. Cleveland ((Newburg), O. — Veliki dnevi so med nami, polni veselja in radosti. Narod se jih bo še dolgo spominjal. Naši gostje iz stare domovine so tukaj. Drugi naši gostje in prijatelji iz drugih ameriških naselbin prihajajo. Vse se pripravlja za veliki slovenski dan, ki bo v nedeljo 25. julija. Prisrčen je bil sprejem naših gostov iz domovine na postaji, ko smo si segli v roke v pravi, gorki slovenski pozdrav z našimi milimi gosti. Tudi je bil lep sprejemni večer v newburski naselbini. Narod je prišel, da jih pozdravi, godba je igrala in pevski zbori so jim prepevali v časten pozdrav. Visoka gosta, dr. France Tr-dan in g. Julij Slapšak, sta bila gin jena radosti, ko sta videla veliko množico lastnih bratov in sester na tujih tleh in poslušala naše male čričke prepevati ljubke slovenske pesmi. Tak prizor v resnici naredi vtis na človeka, ki ga ne bo pozabil tako kmalu. Zlasti še, če pomislimo, da je to že naš tretji rod, pa je še vedno slovenski. Da, slovenski rod je napreden, kulturen narod. Svoje šege in navade trdno drži, ljubi svoje duhovnike in voditelje in visoko ceni svoje narodne može. In, oh, kako smo bili ginjeni, ko smo zadnjo nedeljo poslušali tako lep in prisrčen pozdrav naših cenjenih gostov, dr. Trda-na in ravnatelja g. Slapšaka. Da, solze so mi tekle po licu, ko sem poslušal njiju glasove po radiju. Njun glas je bil glas iz srca, iz stare domovine ,od naših bratov in sester in tako topel pozdrav od vladike dr. Rožmana, ki je rekel, da bi šel najrajši kar ž njima v Ameriko. Da, to je v resnici bratovska ljubezen, ki nas veže do vseh. Prisrčen je bil govor tudi našega voditelja in visoko cenjenega kulturnega delavca, našega Toneta Grdine, ki je na radiju predstavil oba odlična gosta. Mr. Anton Grdina vabi in kliče vse Slovence, da pridemo in se odzovemo, da se pokažemo prihodnjo nedeljo, da smo res kulturen narod, zaveden slovenski rod, da se strnemo v vrste in kot bratje in sestre praznujemo veliki slovenski dan. Kot tajnik newburškega okrožja za kulturni vrt poročam sle-leče. Naše okrožje je sklenilo na svoji seji, da se vsi, ki smo bili navzoči, udeležimo. Naš kuhinjski klub je sprejel vse delo pri jestvinah, kar jim je bilo naročeno. Naši možje so sprejeli delo za pomoč v parku. Naše žene in dekleta, ki imajo narodno nošo, so mi sporočile, da so sklenile na svoji seji, da se udeleže vse. Vezne listke so že vse kupile in vse se peljejo z busom. Naš načelnik godbe fare sv. Lovrenca je obljubil, da se peljejo vsi godbeniki z busom, skupno 48 mladih naših fantov. Drugi se bodo pa peljali s svojimi vozili. Važno je to, da kdor se hoče peljati z busom, naj si preskrbi vozni listek do petka večer. Cena je 50 centov, za otroke 25 centov za ves dan. Da se bodo vaši otroci zabavali v parku, imaju vaši trgovci brezplačne listke. Tudi pri meni jih je še nekaj. Vsi odbrani delavci naj bodo točno ob 8:30 v nedeljo zjutraj pred SND na 80. cesti, da se skupno odpeljete v Puritas Springs Park. Treba bo pripraviti vse potrebno za narod, ki se pripelje tje opoldne. Kuhinjski klub naj ima vse pripravljeno, da odpelje truk jestvine v park obenem z delavci. Tudi nekaj kuharic naj se takrat pelje. Vsi drugi pa, ki se peljemo z busom, bodimo že ob 10:30 dopoldne pred SND na 80. cesti. Avtobus ne bo čakal, ampak odpelje točno ob 10:30. Treba je, da smo točno z drugimi v kulturnem vrtu. V kulturnem vrtu bo program kratek, pomen bo pa velik. Postavilo se bo na podstavek soho pisatelja Ivana Cankarja. Tukaj se bodo snemale filmske slike, zato pridi narod praznično oblečen v velikem številu. Od tukaj pa se odpeljemo naravnost v Puritas Springs park, kjer se bo zbrala tisočera množica, da praznujemo drugi Baragov dan, slovenski dan. Pridite Slovenci od vseh krajev, od vzhoda in za-pada, vsi naši bratje in sestre mile majke Slovenije. V parku boste slišali slavnostne govornike. To bo zgodovinski dan. Vsa naša pevska društva naj bodo tam zbrana, da bodo povzdignila svoj glas narodu v čast in sebi v ponos. Društva naj pridejo s svojimi zastavami, da bodo vihrale slovenskim sinovom' in hčeram v ponos. V nedeljo bomo pokazali slovensko zavest. Na svidenje kličem vsem zavednim Slovencem. Anton Meljač -o- Gostitev v "Ljubljani" V sredo 18. junija smo imeli čast pogostiti v slovenski gostilni Ljubljana, ki se nahaja tudi letos na elevelandski jezerski razstavi, največjo slovensko družino v Clevelandu. Večerjo za to največjo slovensko družino v naši metropoli je naročilo vodstvo časopisa Cleveland News in izbralo našo slovensko gostilno Ljubljana, da se jih pogosti prav po ljubljansko. Zelo sem bil vesel, ko mi je Mr. John Mihal, poročevalec za Cleveland News naznanil, da je družina Mr. in Mrs. Jakob Jančar dobila nagrado, ki je bila razpisana za največjo slovensko družino. Mr. Mihal mi je naročil, da pripravimo večerjo za 14 oseb Jančerjeve družine in da jih moramo prav po svatovsko pogostiti. Mr. in Mrs. Jančar sta se osebno, kot tudi potom časopisja izrazila, da so bili prav imenitno postreženi in v splošnem prav zadovoljni. Grmovi bratje, ki igrajo v tej naši slovenski gostilni, so jim igrali vesele polke in valčke, da je vso družino omajalo in so šli tudi plesat. Po večerji je Mr. Mihal odpeljal Jančarjevo družino še po drugih prostorih razstave. Tem potom izražam Jančarjevi družini najtoplejše čestitke za nagrado, katero so prejeli kot največja slovenska družina v Clevelandu. Hvala jim tudi za prijazen in pohvalen dopis glede naše gostilne s željo, da nas v kratkem zopet obiščite. Pozdrav. John Rožanc. --—o- Za izgotovitev kulturnega vrta gram, mora podariti $3.00 ali več. Vsak dar pa, ki je en dolar ali več, bo oznanjen v Ameriški Domovini in bo ime vpisano tudi v spominsko knjigo, ki bo izšla enkrat v jeseni in bo podobna prvi Baragovi knjigi. Vsak, ki daruje $3.00 ali več, dobi prvo Baragovo knjigo zastonj in dobil bo tudi drugo spomin jsko knjigo. Rojaki! Ta naš kulturni vrt se mora izgotoviti. Na nas pa je, da ga izgotovimo. Dovolj priznanja bo dobil potem vsak, ko bo vrt zanj pričal z največjim pri znanjem. Ponosen bo vsak, da je član tega kulturnega vrta, tega narodnega spomenika. Sledeči je zadnji seznam imen darovalcev za kulturni vrt in radio program. Po. $10.00 so darovali: Anton Ogrinc, mesni ca; Grdina & Sons, pohištvo; Bohinc & Sušnik, pohištvo. Po $5.00: Ignac Slapnik, cvetličar na; Frank Butala, obuvalo; Be-rus Studio; Haffner in Bres-kvar, zavarovalnina; Lusin ga-zolinska postaja; Joseph Stam-pfel, modna trgovina; Jos. No vak, slaščičarna; Louis Prince, grocerija; Jos. žele in sinovi, pogrebni zavod. Po $3.00: Mrs. Modic, gostilna; Mrs. Krašovic, slaščičarna; Albert Brus, radio trgovina; Brofman, modna tr govina; Martin šorn, restavracija; Anton Anžlovar, modna trgovina, Frank Belaj, moške in deške potrebščine; Frank Suha dolnik, obuvalo; Jakob Bonča, papirar; Frank Zakrajšek, po-grebnik; Joseph Pograjc, delavec; Pianecki, pekarija; Mrs. Ana Blatnik, slaščičarna; Mr. Flajšman, gostilna; Brodnik, Jr., grocerija; Zavasky Hardware; Anton Malenšek, mesnica; Louis Gustinčič, grocerija; Louis Cim-perman, grocerija; John Novak iz Alhambra Rd.; Frank Čer ne, zlatar; Frances Svete, cvetličarna. Po $2.00: Brazis Bros., kro-jačnica; Mike Zele, Tončka Jev-nik. Po $1.00: Mr. in Mrs. Sta-nonilc (poprej že dva dolarja), Joe Grbec, čevljar; Jerry Mo-har, gostilna, Mr. in Mrs. Jos. Verbič, Mr. Safran E. 62. St., Mr. in Mrs. Joe Levstek, Joe Glavič, Frank Grdanc, Anton Prijatelj, trgovec; Jernej Kramer, mesnica; Mrs. Frances Baraga, Mrs. Pire iz Collinwooda. A. Grdina, preds. -o- Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta bo deloval še naprej v kampanji, da se dogotovi kulturni vrt. Odbcr bo na delu i. delom in finančno, kot to delajo ostali narodi. Odbor je v ta namen določil kampanjo, ki jo bo vodil potom radija in potom Ameriške Domovine ter potem dveh spominskih knjig, ki bodo podarjene onim, ki bi podarili večje svote za radij o in vrt. Da bo vsak vedel, kako se vodi ta kampanja, naj bo tu nekoliko pojasnjeno. Kdor hoče postati častni član kn,lturneg^a vrta.', ta naj plača vsoto $50.00 in bo dobil za to tudi častno priznanje. Kdor hoče, da bo imenovan kot ustanovni član vrta, mora plačati $25.00. Nekaj takih že imamo. Kdor hoče, da bo njegovo ime naznanjeno na WGAR radio postaji, to je nedeljski dopoldanski radio pro Tudi letos... Kakor že več let zaporedoma tako imajo tudi letos slovenski groceristi in mesarji iz Collinwooda svoj velik in priljubljen piknik na obširnih Pintarjevh farmah. V nedeljo bo dan slovenskih odjemalcev, prijateljev in znancev v hladni senci pod košatimi bresti. Naši groceristi in mesarji so zelo postrežljivi rojaki, ki skrbe, da se vsako leto enkrat skupno srečajo s svojimi odjemalci ter jim postrežejo najboljšimi jest-vinami in najboljšo pijačo. Poleg vse najboljše postrežbe pa imajo lepo slovensko navado, da poskrbe tudi za izborno godbo, ki igra ljubke valčke in polke za naše rojake in rojakinje. Dvorana za ples je prestoma, hladna in v njej gladek pod. Kmalu v popoldanskih urah prične delitev nagrad, katera bo vsaka vredna najmanj en dolar ali več. Kako se bo nagrade delilo vprašajte vašega grocerista ali mesarja, da vam pojasni vse skrivnosti. Kdorkoli se ni odpredelil za drugam, naj bo v nedeljo gotovo navzoč na tem pomembnem pikniku. J. P. poročevalec. -o-- Padel je narodni steber je visoko spoštoval. Pokojni nadškof je bil v svojem življenju velikopotezen narodnjak, neustrašen borec za ljudske pravice in človek, ki je poznal in vedel ceniti vsakemu človeku svoje prepričanje in vrline. V svojem življenju je rad sklepal kompromise, če so bili ti kompromisi v ponos naroda in v dobrobit človečanskih pravic. Poleg velikih narodnih vrlin je imel blago in globoko čuteče srce, ki mu je jokalo in krvavelo v nesreči drugega. V hvaležnosti mi prihaja na misel moj doživljaj, ki sem ga imel s pokojnim nadškofom. Bilo je v nedeljo 26. februarja leta 1922. Služboval sem v Kočevju. Z mojo soprogo sva bila na oklicih enkrat za trikrat v Kočevju in poroka naj bi se isti dan vršila v Ljubljani. Zaročenka in svatje so me čakali, da ob 3 uri dospem v Ljubljano, kjer naj bi bila ob 4, uri poroka. Vse je šlo v redu, toda ko dospemo v zakr-stijo cerkve sv. Frančiška, nam P. Angelo pove, da naju ne more poročiti, ker ni na dekanskem izkazu iz Kočevja, kje se bova poročila. Vsi smo bili skoro pred oltarjem, toda P. Angelo naju ni smel poročiti. Ob 6:30 pa sva bila namenjena odpotovati na ženitovansko potovanje. Zelo nama je bil ta nedostatek neprijeten in v zvezi z večjimi stroški. Prosil sem P. Angela naj mi svetuje potrebno, "ali dekan v Kočevju ali škof v Ljubljani vam lahko iz zadrege pomaga," mi prijazno pojasni vljudni pater. Svatje in nevesta so čakali v cerkvi in jaz jo hitrih korakov uberem preko Marijinega trga in mostu v škofijsko palačo. Ko dospem v dolge hodnike, trkam levo in desnq, toda od nikjer nobenega glasu. Končno se mi posreči, da najdem nekje vrata odprta in pred menoj je stal mlad duhovnik, o katerem sem mislil, da je škofov tajnik. Povem mu svoje težkoče in ga prosim naj mi pomaga iz mučnega položaja. Zmajal je z glavo in me spomnil, prvič, da v nedeljo niso uradne ure, drugič prezvi-šeni je pri počitku radi napora, ker je bil ves teden močno zaposlen in tretjič ker ni dovoljeno, da se v takih zadevah prezviše-nega osebno nadleguje. Poznal pa sem na mladem gospodu, da z menoj sočustvuje, zato nisem nehal i^ prosil, da sva stopila v drugo nadstropje kjer je škof počival. Mladi gospod pozvoni in nekaj sekund pozneje že stoji pri vratih sam škof, vljudno odzdravi z nasmeškom na ustnicah in povpraša po želji, ki jo ima gospod tajnik sporočiti. Po par izmenjanih besedah se škof obrne k meni in me vpraša po moji želji. Povem mu vse odkritosrčno in ga prosim naj mi izda poročeno dovoljenje. Še danes ga slišim, kako mi je z vso vljudnostjo in prijaznostjo rekel sledeče besede: "Seveda, da bom naredil in še prav rad," vzel je listino, na njo nekaj zapisal in se podpisal ter mi je vročil. Dvignil je glavo, zresnil obraz, podal roke in mi voščil obilno zakonsko srečo. Ves srečen nad izkazano vljudno dobroto povprašam, koliko dolgujem. Nadškof mi zopet s smehljajem odgovori: "Nič, le srečno hodite 'n srečni bodite." V tem momentu sem ga močno vzljubil in to tem bolj, ker sem vedel, da ima do vsakega močno |čuteče srce, polne briljantnih vrlin, pa bil poleg njega revež ali bogatin. Da, neizprosna smrt nam je ugrabila moža, ki je bil jak steber narodnega prerojen j a iz onih časov, kc so na ulicah in suhem barju padali naši fantje in možje v borbi za narodno pravdo, katero so nam dolgovali nenasitni nemški krvosesi. Da bi nanl mati domovina dala še obilno takih sinov, kakor je bil pokojni dr. Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski nadškof! Bo Mannfried H a up t m a n, sin Bruno Hauptmana, ki Je bil usmrčen na električnem stolu radi odpeljave Lind' berglhavega (ttr.oka, potuje zdaj po Nemčiji, kamor (J0, je pripeljala njegova mati-Mannfried je star 4 leta-Ko je bil njegov oče prijet, je bil deček star komaj 10 mesecev. —Karabinerji iz Kanalske?" Kala so aretirali brata PertovtJ Stanislava in Ivana, ker osumljena umora njune te'{| Marije Pertovt. i; (e verjamete alf pa fl* To-le sem vjel mimogrede dr. Trdana, ki jo je podal na $ čun svojih šegavih ribniških ^ jakov. Dva Ribničana sta šla k sf vedi. Vsak na eni strani sp° vednice sta bila. Ko prvi odpr>. vi, se strašno kislo drži, pa 1,1 ne reče. Ko odpravi drugi* tudi imel tako dolg obraz, da ga brada skero po kolenih f trkavala. Ko gledata drug drug^ kisle obraze, se eden razmaje vpraša tovariša: "No, Štefan, kako si kaj op^l vil?" "Slabo, krota ne bodi." "Zakaj slabo?" "Veš, gospod so mi dali j hudo pokoro. Naložili so mi pokoro, da moram na Brezje Pfj in v čevelj si moram nasuti | žola." j "I no. glej no, saj so dali prav tako pokoro. Pa jo bova i •napravila z božjo pomočjo, ' i kaj, dela zdaj ravno ni tak®». kaj bi ti rekel, če bi jo mahi1'' kar jutri." "Saj menda bo res najl><$ Prej ko odpraviva, prej imela lahko vest. Naka^. stvar, da je človek tak grešu'^ Res, drugo jutro se dobit3 • jo mahneta na dolgo pot, P1.. Ljubljani in od tam na Bre^'. Vsak je imel v roki grčavk0' katerima sta si krepko poitt3^ la naprej. Pogovarjata -lončeni in suhe robe kupčij'' ^ o ženah in otrocih, pa o lisci'1 kravcah, da jima je čas hit1 tekel. i Iz stare domovine nam prihaja žalostna novica, da je v čast- titlljivi starosti preminul dr. ________________ ___________ Anton Bonaventura Jeglič, nad- j di dobremu in neizčrpnemu sinu škof ljubljanski. Kdorkoli in. slovenske matere, lahka domača kamorkoli je bil usmirjen v svo- gruda." jem političnem prepričanju ga Joško Penko. Naenkrat začne eden od ju počasneje hoditi, pošepav po eni nogi in jamrati, da..ie lo res kar hudo. Pa ga poti pije tovariš po vZ ku, češ: 'Kaj pa ti je, Urba»: n&0V krevljaš, da ni nikamor ^ no in cajhnaš, kot bi nesel ^ ce vse ribniške doline na P lju?" . "Kaj bi ne cajhnal, ko ^ pa začel fižol v čevljah ta*0' liti! Kaj tebe nič ne?" "Mene? Mene že ne! misliš, da sem jaz tako ne kot si ti? Veš, jaz sem skiohal, predno sem ga ^ čevlje." al' KRIŽEM PO JUTROVEM Pa ntmikra bflnlti K. Mara IZ DOMOVINE živahno življenje je vrvelo i na sejmu, pa z našim sejmom se tak turški sejm ne da primerjati. Molče in dostojanstveno koraka Turek med stojnicami in molče sedi trgovec sredi svojega blaga, še na misel mu ne Pride, da bi kupca vabil. Ako ■Allah hoče, mu bo kupca že poslal. In Če res kateri obstoji in začne kupovati, se razvija kupčija tako tiho, kot da gre za veliko skrivnost. Žensk skoraj ni videti. Sami moški kupujejo. Le tu pa tam zagledaš "bulo," Turkinjo, od Pete do glave zavito v črno haljo, le izza pajčolana ti žari dyoje temnih oči naproti. Križanke sicer navadno ne nosijo Pajčolana, pa tudi pri njih velja za nedostojno, da bi se mešale v vrvenje sejma. Vrtiljakov, strelišč, pivnic in dr"gih takih zabavišč ne najdeš. ^Udi lajnarjev in godcev zaman '^eš. Le eno zabavišče najdeš, ki je Tfujrku zelo priljubljen^, ^mreč kara džoz ujunu, igre s Senčnimi podobami. V trumah vrejo ljudje k njim, 2 napetim, radovednim obrazom Vstopajo, smehljaje se, zadovolj-ni odhajajo. "Si že videl kedaj kara džoz?" Je vprašal voznik. "Ne še." "Ni mogoče!" se je čudil. "Nič lepšega, ni ko kara džoz! Pojdimo pa poglejmo!" Vstopili smo. Deset para je vsak plačal. Lesena uta je bila nabito pol-fia, zaman smo se ozirali za praznim kotičkom. Pa brezobzirno smo si pomagali z lakti in se pre-rili vsaj do skrajnih mej možnosti. In tam smo obtičali, zagozdeni v gnečo, ki je s pritajeno sapo čakala na zaželeni užitek. Omedlevica me je obhajala, še preden se je začelo. Orientalec spi v delovni obleki, le redko jo odloži. In ker je tudi redno sveže perilo za njega skoraj nepoznana potrata, me bcdete pač razumeli, koliko je trpel moj občutljivi nos v tej mešanici orientalskih dišav. Končno je presekal napeto česanje presunljiv žvižg. Pred-stava se je začela. Igra je bila skrajno umazana, Nedostojna in neumna, gledalci Pa so se ji hvaležno in kričavo taohctali, čeprav velja oriental-cu glasno smejanje za zelo nedostojno. Najrajši bi bil kar od-šel pa nisem mogel. Tako trdno Sem tičal v gneči, da se geniti ftisem mogel. Počakati sem mo-dokler ni nov žvižg občin-®tva poučil, da je za deset para Ze več ko dovolj videlo. Gneča se je premaknila in se ^-luščil;, v posamezne osebe. Globoko globoko sem si oddahnil svežem zraku. Morska bole-je otročarija v primeri s cUvstvi, ki so me obhajale med Predstavo. 'Ali poj demo še enkrat?" je vabil voznik. Kalef je prestrašen razkrečil vsoh deset prstov, jaz pa nisem uie odgovoril. Stcpiii. smo še po sejmu. Opazil sem, da se voznik kar 5ll.iivo briga za nas. Niti za l'enutek naju ni pustil sama in , rbfto je pazil, da nisva govorijo z ljudmi. Poskušal sem ne-krati, da bi navezal pogovor domačini, pa vsakikrat me je Prekinil in se vsilil med nas. Nij skr ■legovo obnašanje mi je bilo aJno sumljivo in zaslutil sem, a nekaj namerava. ^ sem ga tudi prijel. Ali pridemo mimo hiše tr-Bo^a Glave?" kaj?"6'" je hitro P°vedal- "Za" 'Rad bi j . .— vedel, kje stanuje. Pok ga mislim obiskati. Bi mi «azal njegov dom?" Bom." "Ali je Glava Srb?" "Zakaj misliš, da bi bil?" "Ker ima srbsko ime." "Da, Srb je. Pojdimo!" V bližnji ulici nama je pokazal nekG hišo in povedal, da tam stanuje Glava. Zapomnil sem si' hišo in vrnili smo se domov. Večerilo se je že. Na dvorišču nam je prihitel nekdo ves prepadel naproti in povedal handžiji, da se je hlapec ponesrečil. Padel da je v hlevu in si menda rebra polomil. Poslali so po zdravnika. Res smo čuli bolestno stokanje od nekod iz hiše. Gospodar se je opravičil, da mora pogledati po hlapcu, in odšel v hišo, s Ilalefom pa sva stopila h konjem. Brez nadzorstva so bili, Očko in Omar sta šla v mesto. Ko me je Rih čul govoriti, je obrnili svojo lepo glavico k meni, za-rezgetal in prhal tako čudno, da se mi je kar sumljivo zdelo. Pobožal sem ga po glavi. Tako sem vsikdar storil, kadar sem ga obiskal, in v zahvalo mi je vsakikrat podrgnil glavico ob ramenu ter me poljubil na lice. Kajti tudi konj zna poljubiti. Topot pa tega ni storil. Boječe je prhal, v|es razburjen je bil. Opazoval sem ga. Temno je bilo v hlevu, pa videl sem le, da stoji samo na desni zadnji nogi. Začuden sem mu dvignil levo nogo in jo otipaval. Zasopel je in noga mu je zatrepetala, kot da čuti bolečino. "Šepa—!" se je čudil tudi Halef. "Tega nam je še bilo treba! Kje si je neki pokvaril nogo?" 'Bova koj našla, kaj mu je. Poj diva z njim na dvorišče, tu je pretemno." Peljala sva ga na dvorišče. Res je šepal pa še močno, čudno! Ko sem razjahal, nisem ničesar opazil, popolnoma zdrav je bil. Pokvaril si je nogo torej v hlevu. Pa s čim? Kako? Otipaval sem mu nogo ob kolenu, in navzdol. Nobenih bolečin ni kazal. Zlo je torej tičalo v kopitu. Dvignil sem ga in pregledal, pa ničesar nisem našel. Pretipaval sem mu kopito. Dolgo sem iskal zaman. Končno mu je zatrepetala noga in med lasmi sem otipal zrnato vzboče-nost, Odgrnil sem lase in zagledal — glavo bucike, na robu kopita je tičala vrancu v mesu. "Poglej, Halef! Bucika!" "Allah, kako je to mogoče? Kedaj bi se bil nabodel?" "Nabodel? Tule na gornjem robu kopita se ne more nabosti na iglo! Poglej!" Sklonil se je, pogledal — in že je tudi izdrl bič, dvignil nogo ter mislil planiti. Nič ni rekel, pa oči so mu sršale. Ljubil je vranca in nemudoma je hotel kaznovati zločinca, ki je zabodel konju iglo v kopito. Zadržal sem ga. "Stoj, Halef! Ne počenjaj neumnosti !" "Neumnosti—? Ali je neumno, če kaznujem lopova, ki je mučil žival in jo hotel pokvariti?" "Počakaj še. Najprvo morava izdreti iglo. Drži nogo!" Poiskal sem žepni nožek. Rih je opazil, da mu hočeva pomagati, mirno je stal. Gotovo ga je bolelo, ko sem mu iglo izdiral, pa se ni genil, le noga mu je trepetala. In ko sem iglo izdrl, jo je vzel Halef. "Daj jo meni! Poiskal bom zločinca in mu zabodel iglo v — v—. Povej, gospod, kam naj mu jo zabodeni, da ga bo najhuje bolelo?" "Premajhna kazen bi bila, če bi mu samo iglo zabodel v kožo. Le nič se ne boj, kazen bo že prišla! (Dalje prihodnjič) —Kolesarka pod avtomobil. Nedavno se je na gornjem koncu Jesenic pripetila nesreča, ki je jeseniško prebivalstvo silno presunila, ker se je% zgodila pri belem dnevu, ker jo je gledalo veliko število ljudi, ne da bi bilo moglo pomagati in ker je zahtevala smrt dekleta. Cilka Lešnikova, natakarica v znani gostilni Žmorc v Mojstrani, se je pripeljala po opravkih na Jesenice in je po čudnem naključju prišla pod avtomobil, ki jo je povozil. Očividci pripovedujejo, da je Cilka spretno vozila, toda, ko je naenkrat zagledala pred seboj avtomobil, se ga je ustrašila, izgubila prisotnost duha in se tako neokretno hotela izogniti, da jo je avtomobil s svojimi blatniki zgrabil ter jo nato potisnil ob stran ceste tako nesrečno, da je priletela na glavo, ki si jo .je razbila. Očividci so takoj priskočili in dvignili dekle, ki ji je iz glave krvavelo, a so se takoj prepričali, da je lobanja razbita in da je pone-srečenka nehala živeti. —Na Glincah je umrl Pavlič Avgust iz znane Pavličeve rodbine, brat občinskega svetnika Pavliča Ferda. Pokojni je pomagal svojemu bratu v gospodarstvu in se javno ni mnogo udejstvoval. —Smrtna nesreča pri podiranju dreves. Pred kratkim so se odpravili v gozd podirat drevje Janez šalanion, Matevž Lesar in brata Jožef in Franc Karo z Vranskega. Ko so podirali peto bukev, je nesreča ho tela, da je drevo padlo na 71-letnega Janeza šalamona. Dobil je le majhno poškodbo, a je bila zaradi njegove starosti zadostna, da je ponesrečenec izdihnil. —Smrtna nesreča mladega orožnika. Z dolenjskim vlakom se je pripeljal iz Ljubljane v Novo mesto 28-letni orožniški kaplar Anton Banič, uslužben pri somborski orožniški četi. Orožnik, ki je bil doma iz Vrh-polja, je iskal v mestu vozilo, s katerim bi nadaljeval pot v domačo vas, kamor je šel na dopust. Naključje je hotelo, daje med potjo naletel v Kandiji na svojega starega znanca, 24-let-nega Petra Slabeta, uslužbene-ga kot šoferja pri pleterskem samostanu, šofer Slabe je baš pripeljal po cesti s samostanskim traktorjem, kateremu je bila priklopljena velika prikolica s kabino. Ko se je proti večeru vračal v Pleterje, je povabil orožnika Baniča, naj prisede v prikolico, v kateri so bili tudi že štirje delavci. Banič je bi! vesel te ponudbe in je stopil v kabino prikolice. Na ostrem zavoju pri Gor. Gradišču pa je šo-fel izgubil oblast nad volanom. Težki traktor se je prevrnil v nekaj metrov nižji potok in potegnil za seboj tudi prikolico. Delavce, ki so bili v zadnjem odprtem delu prikolice, je pri padcu vrglo več metrov daleč preko potoka, orožnika Baniča pa, ki je bil v, zaprti kabini, je pritisnil težki traktor s tako si- lo, da mu je zdrobilo prsni koš in zmečkalo glavo. Bil je na mestu mrtev. Delavci in šofer so dobili le lažje poškodbe. Dognalo se je, da Slabe sploh ni imel šoferskega izpita. —Tragična smrt mladeniča v Vodi. Te dni so opazili ljudje v Selčici pri tako zvani Soteski truplo neznanega moškega. Utopljenca so potegnili iz vode. Po papirjih, ki jih je imel pri sebi, so dognali, da gre za po-sestnikovega sina Franceta Gartnerja iz Stirpnika, občina Selca. Mladenič je štel 33 let. Domnevajo, da je napravil samomor zaradi nekih zapletenih ljubezenskih zadev. Ni pa tudi izključeno, da je postal žrtev nesreče. —Kača s tremi glavami. Te dni je našel neki kmet v gozdu pri šemovcu, občina Barlolo-vec, kačo nenavadne oblike in s tremi glavami. Praznoverni ljudje so v strahu, da ne bi ta nestvor prinesel nesrečo v deželo, kačo ubili in sežgali. —Smrtna žrtev eksplozije. Služkinja tvorničarja Strosa v Ptuju 50-letna Ivana Pfeiferje-va je po nesreči z gorečo svečo zažgala velik sod bencina, ki je bil na hodniku pod stopniščem v klet. Nastala je silna eksplozija. Pfeiferjevo so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Ranjenih je bilo še vet; ljudi, ki so stali na Tyrševem trgu, kjer je Strosova hiša. štiri izmed njih so morali prav tako prepeljati v bolnišnico. —Smrt zaradi zastrupljenja krvi. V bolnišnici v Murski Soboti je umrl za zastrupljenjem krvi brivski pomočnik Pučko Rupert, sin železničarja v Gornji Radgoni. Pred dnevi je padel s kolesa in dobil majhne poškodbe, katerim pa ni posvečal dovolj pažnje, dokler se niso pokazale posledice, da je moral iskati zdravniško pomoč, ki je ugotovila zastrupljenje krvi. Bil je odpeljan v bolnišnico v Murski"gobo'ti, toda bilo je prepozno. —Sama se je operirala. Pred dnevi je umrla v bolnišnici v Karlovcu 26-letna Bara Horva-tin iz Jurkovega sela, ki si je pred tedni napravila cesarski rez. Za njeno usodo so se zanimali zlasti zdravniki, ker je bil to menda edini primer pri nas, da si je s tako težavno operacijo pomagala ženska pri porodu sama. Pred operacijo je izpila dva litra vina, potem je pa odšla v bližnji gozd, kjer se je operirala. Srečno je porodila in skrila otroka v gozdu. V bolnišnico so jo prepeljali šele čez 20 dni. IZ PRIMORJA ?9DU GUYS COULC7 H\ve AT L-eAST urrf 1U T. FimStt£P MY tSATH &£-FOR£ YOU TOOVi 'rH£ TuB.,* -O - PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Največja parada marinov, kar ste jih videli od svetovne vojne sem, se bo vršila na jezeru Erie v sredo 28. julija, ko bo paradiralo trgovsko brodovje na Velikih jezerih na obali jezerske razstave v Clevelandu. Navzočih bo več višjih vladnih uradnikov. Vsaka ladja bo vozila nekaj sto jardov od obrežja, kjer bo več tisočglava množica. —Idrija. — Kot poročajo okoliški kmetje je v pripravi gradnja nove obmejne kasarne, ki bo stala na vrhu hriba med Sovodnjem in Kopačnico. Nova kasarna bo stala na vidnem in dominantnem mestu ter bo nudila razgled vse do obmejne kasarne na Mrzlem vrhu nad Žir-mi, na drugi strani pa do kasarne na Robidenskem vrhu pri Novakih. — Gradili bodo tudi nov del ceste, ki se bo odcepila od glavne ceste Želinj-Idrija in bo peljala v smeri proti Oselici. Prav gotovo je namenjena kot dovozna cesta k novi kasarni. Cesto so že trasirali in bo šla kar povprek čez polja in njive, da bo s tem marsikateremu našemu kmetu spet odvzet in uničen košček rodovitne zemlje. —Trst. — Z vseh strani prihajajo poročila, da namerava Italija uvesti nove davke. Za sedaj baje pripravljajo material za proučitev možnosti, kaj bi se še splačalo obdavčiti in kaj bi čim več prineslo. Te nove dajatve bodo bržkone še težje za našega človeka kot so bile dosedanje. Ob uvedbi novih občinskih davščin na govejo živino, konje, prešiče in sploh na vse domače živali ihizen mačk in kokoši, so se naši ljudje upirali tem bremenom. Ker niso ničesar dosegli, so ponekod začeli kar na debelo prodajati živino iz hlevov, drugod so jo morali, če so hoteli zadostiti zahtevam davkarije, ponekod pa so počasi z leti zginili s hlevov vsi repi. Tako so prvotne davščine na živino, kljub temu, da so jih ponekod zvišali do skrajnega maksimuma, leto za letom padale zaradi pešanja živinoreje. — Sedaj pa pričakujejo obdavčenja vseh idrijskih čip-karic. Kaj naj k temu pripomnimo! Idrijčani so že itak tako težko prizadeti, da težje bi sko-ro ne mogli biti. Saj je moralo nad polovico rudarjev v svet za kruhom. Danes potemtakem bodo morale Idrijčanke opustiti tudi svoj obrt, kajti gotovo je, da ne zaslužijo toliko z izdelovanjem čipk, da bi lahko na te •dohodke plačevale kakršne koli dajatve. — Iz okolice Št. Petra na Krasu pa poročajo, da so tamkaj vse poti, ki peljejo na državne in deželne ceste popisali nalašč zato poslani inženirji. Baje bodo morali občani plačevati poseben prispevek oziroma nov davek, ki bo odmerjen po razmerju občinskih cest, speljanih na državne in deželne ceste. — Iz Ilirske Bistrice poročajo, da je tamkaj posebna komisija popisala okna in vrata v vseh stavbah. Spominjajo se še, da se je o davku na okna in vrata govorilo takoj po okupaciji, vendar do tega pri nas le ni prišlo. Sedaj pa menda res nameravajo uvesti davke tudi na to. — Da si ne bi kdo mislil, da je to samo domnevanje in sklepanje, naj pripomnimo, da smo obveščeni od merodajne strani, da je dobilo finančno ministrstvo nalog, naj določi posebno komisijo, ki naj prouči in končno predlaga, kakšni davki bi se še lahko uvedli v fašistični Italiji. Naj jim svetujemo: na fašistične znake, pa bo kmalu dovolj denarja v državnih in samoupravnih blagajnah. Torej ni 5 postotno državno posojilo pravnic zaleglo. To je bilo tudi pričakovati. Naše ljudi te predpriprave razburjajo, zlasti ker se širijo govorice, da bo novo obdavčevanje zavzelo najširši obseg. Tako obetajo tudi obdavčenje raznih mlečnih izdelkov, kot sir in maslo itd. Sicer pa nam bo bližnja bodočnost pokazala, kaj vse bo zajelo novo obdavčevanje. —Gorica. —Italijanske banke pošiljajo na našo zemljo ta-lijanske kolone. — Gospodarska kriza in specialne razmere v Italiji so prisilile našega kmeta, da je šel na boben. Italijani so to prav spretno izrabili v svojo korist. Za nizko ceno so pokupili naša posestva in nanje naseljujejo svoje ljudi iz Italije. Toda s tem še ni končano vse. Hočejo najprej italijanizi-rati to zemljo in še uničiti našega človeka. Takih primerov imamo že več. Danes pa doda-jemo drugega. V Vipavski dolini, znano nam je zaenkrat samo v Dornbergu, a zgodilo se je tudi že v bližnji okolici, so pred nedavnim časom naselile banke italijanske kolone na naša posestva, ki so šla na boben. Te družine kolonov so zelo številne in posestva pa precej majhna, tako, da nikakor ne morejo pre-življevati vseh družinskih članov. Kajti te družine štejejo ne prav redko do 14 ljudi! In ker se ne morejo na noben način preživljati padejo na rame najbližji instituciji—na občino. Ta jih mora prav lepo rediti, in se ne sme prav nič upirati. Tako gredo težki stotaki in tisočaki domačega občinskega denarja prav za prav za tujce. Naši kmetje pravijo, da je to huje kot vsaka toča... . -_o--/ Popravek V zahvali Rose Oberstar se je vrnila pri imenih neljuba pomota. Glasiti bi se moralo pravilno: družina Joseph Berus (ne Bterns) in Mr. Antojn Nardin (ne Nordin), kar naj prizadeti oproste. Naznanilo Tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nahajala v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida danes med 6 in 7, zvečer v svrho pobiranja ases-menta. -o- Bomba raznesla napadalca Varšava, Poljska.—Ko je stopil Adam, Koc, vodja novo orga-ganizirane narodne stranke, iz svoje hiše, je stopil proti njemtf neki, moški, ki je držal bombo v roki. V trenutku pa, ko je hotel napadalec vreči bombo, se mu je ta razletela v roki in ga tako raznešla, da ga sploh ne morejo spoznati kdo bi bil. Koc je organiziral novo stranko, katere namen je, da združi vse« Poljake pod eno politično Zastavo. MALI OGLASI V najem se da hiša 5 sob in garaža; rent $25. na mesec. Vprašajte na 1174 Addison Rd. Išče se dekle za hišna opravila, ki naj bi stanovala v okolici 185. ceste. Vpra-na 756 E. 185th St. (170), Proda se omara za klobuke in kape, pripravno za obešanje obleke; cash register, železna blagajna, dve izložbeni omari in stroj za na-pravljanje čekov. Proda se po najnižji ceni radi opustitve trgovine. Originalna cena vsega gori omenjenega je bila $1,040, sedaj se proda vse skupaj za $125:00. Vprašajte pri Jos. Gornik, 672 E. 152nd St. (171), Stanovanje se da v najem, 5 sob zgorej in garaža; vse udobnosti. Na 18213 Park Drive. Odda se pošteni družini. Poizve se na 1133 Norwood Rd. (171) Soba se odda jako čedna, za 1 ali 2 fanta. Vprašajte na 1131 E. 60th St. (170) Gostilna naprodaj ki ima tudi plesno- dvorano; ima 5-D licenco ter jako dober promet. Proda se radi bolezni v družini, prav poceni. Vprašajte na 15815 Waterloo Rd. (170) Hiša naprodaj za 2 družini, 5 in 3 sobe, vse moderno za vsako družino, vsaka družina svoje kopališče in kar spada zraven. Cena je jako zmerna. Vprašajte na 990 E. 78th St. (170) za meč, ni imel niti prostora ni- $ Pazite na oglas v petkovi številki, da vidite, kaj priredi KLUB SLOVENSKIH GROCERISTOV in MESARJEV v nedeljo 25. julija JAMES A.GARFIELD CABIN AT THE -Jgagje GREAT LAKES GHjEj-_ EXPOSITION INTERIOR OF THE IZi YEAR OLD CABIN COURTESY STANDARD OH.CO/OF OHti *Ro£a sedeta POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. M. "Ne, ne, gospod izdajalec," odgovori Wulf. "Ne, ne, ti, ki izdajaš krščanske device v oblast tega poganskega psa, boril si se že z Godvinom in sedaj je vrsta na meni. če ubiješ Wulf a, ostane še Godvin. če ubiješ God-vina, pa ostane še Bog. Lopov, poslednjikrat vidiš mene!" Lozel ga je slišal in je kar divjal od togote ali strahu, ali iz obeh vzrokov. "Gospod Sinan," je vpil arabski, "to je umor. Ali naj mene, ki sem ti storil toliko uslug, pobijata tebi v zabavo ljubimca tiste ženske, ki jo hočeš počastiti z imenom žena?" Sinan ga je slišal in srdito strmel vanj. % "Da, le glej debelo," je nadaljeval zblazneli Lozel, "pa resnica je, njena ljubimca sta, ne brata. Mar meniš, da bi se brata toliko trudila za sestro? Mar bi se radi sestre podala v tvoje mre- Sinan dvigne roko v znamenje miru. "Pričnite," je rekel, "najsi sta ta dva moža karkoli hočeta, boj se mora vršiti, kakor je bilo dogovorjeno." Pristopil je svetovalec ter vrgel žreb na tla; ko ga je pogledal, je oznanil, da mora Lozel v prvem boju jezditi od drugega konca mostu. Nato je prijel eden stražnikov njegovega konja za uzdo ter ga peljal na drugo stran. Jahajoč mimo bratov se jima je zarežal v obraz ter de jal: "Vsaj toliko je gotovo, da, brata Rozamundina, poslednjikrat gledata mesec. Jaz sem že maščevan." Brata pa mu nista ničesar odgovorila. Glasnik se oglasi. Masuda je prevedla njegove besede, ki jih je ponavljal drug glasnik z druge strani. Trikrat se oglase trobente Pri tretjem znamenju viteza na-padeta in se sniteda sredi mosta. Odtle pa se lahko borita, kakor jima drago, na konjih ali peš, s sulico, mečem ali bodalom, a premaganemu se ne izkaže nobena milost, če ga pripeljejo živega z mosta, bodo živega vrgli v brezdno. Tako se glasi Al-džebalov ukaz! Nato odvedejo Wulfovega konja k vhodu na most in od druge strani pa Lozelovega. "Bog daj srečo," reče Godvin, ko cdid