MtiSfto io opragniftvo: Maribor, Korošice ulice 5. 'm*. * ,STRAŽA“ Uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rak dan od 11.—12. ure dopokL Telefon št. H3. ~ naročnina lista: nipi) a vi 1 ■ j||| Mam, MM mMm Posamezne številke 10 v. Tfilk 1111 aWm Sffl MWffl Zunaj Avstriie cel° leto 17 K hh H ||| H Kjj&aM. MM I &JB Inserati ali oznanila gf| lili H ■ MM mm se raćunijo s 15 vin. od čredne ÄbtfJlHi BMtMm ^S'!' petitvrste; pri večkratnih ozna- HB H ■HbHHÜ HH HH nilib velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 89 Maribor, dne 5. avgusta 1910. Letnik II. Narodnostni sporazum in socialna demokracija. ^ v »st jp W * Marsikak optimist je z nekim tihim zadovoljstvom pozdravil' črez 80 poslančevi ’ močno socialdemo-kratično delegacijo, ki je prišla) v ljudsko zbornico, ker je bil uverjen, da se bo narodnostno vprašanje hitro in brez posebnih težav rešilo. Tudi socialna demokracija sama je nekam samozavestno^ proglašala, da je edino ona poklicana v rešitev, tega najbolj kočljivega avstrijskega problema. Sedaj smo že v drugi polovici sedanje legisla-tivne periode, a o kakem narodnostnem premirju ali celo sporazumu ni ne duha ne sluha.. Nemška gospo-'daželjnošt je prejšnje derutne razmere še poslabšala in ustvarila položaj, ki je naravnost nevzdržljiv in kriči po razjasnitvi, a rešitve ni, .Upanje optimistovi je bilo iluzorično. Socialna demokracija se je izkazala { kot popolnoma nezmožna reševateljica narodnostnih prepirov.; Vsa f zmedenost in nerealnost njenih principovj se je jasneje kot kje drugod pokazala pri tem vprašanju* Ne le, da socialna demokracija ni mogla tozadevno nič vplivati na druge stranke, je narodnostno vprašanje zaneslo v njene lastne vrste nevaren in kritičen razpor. Ne smemo misliti, da je napetost, ki je nastala meti češkimi in nemškimi sodrugi,- samo momentana posledica kakšne hipne razdraženosti. Spor je globo-kejši in se bo dal zelo težko premostiti., Listi čeških socialnih demokratov pišejo zelo f ostro in ■ odločno proti svojim nemškim tovarišem. Glavno glasilo avstrijske socialne 'demokracije „Arbeiter-Zeitung“ je do zadnjega časa pisala zelo spravljivo in ni reagirala na razne napade od češke strani, gotovo v upanju, da se bo vso soc.-dem. praznoto odkrivajoča zadeva mirnim potom poravnala. Tudi razni voditelji, kakor Adler, Renner in. drugi ; so se mnogo trudili, da bi odgnali pretečo nevarnost, toda kakor se zdi, vse zastonj. Vsaj pisava ;„Arbeiter-Zeitunge“, ki I je postala bolj odločna nasproti češkim upornežem, opravičuje naše domnevanje. Kuharica in policaj. Iz angleščine. (Konec.) Z obratno pošto sem prejel sledeči odgovor od župnika: „Cenjeni gospod! V danih okoliščinah se čutim dolžnega, da vam zaupno sporočim, o čemur so Priscillini prijatelji zaradi nje same do sedaj molčali. Zebedaeus je bil nekje blizu v službi.' Žal mi je, da moram reci o možu, ki je tako žalostno končal, toda njegovo vedenje nasproti Prisedli je pričalo, j da je moral biti ničvreden |in brezsrčen lo-; pov. Bila sta zaročena in on jo je skušal, kakor moram pristaviti, z obljuba zakona zapeljati. Njena čednost pa se je branila in delal se je, kakor da , se sramuje samega sebe. Oklio se je vršil y moji cerkvi. Prihodnjega dne fpa je Zebedaeus izginil in jo brezsrčno zapustil. Ker je bil zelo poraben clo-i vek, mislim, da je kmalu zopet dobil kako službo. Prepuščam ' vam samemu,, rda si predstavljate, kako zelo je morala trpeti uboga deklicp, vsled sramote. Ko se je -z mojim priporočilom f podala v Lon-j đon, se je oglasila na prvi ogjlas, ki| ga je brala, in bila tako nesrečna, da je začela svoje službovanje v isti hiši, v kateri se je, kakor povzamem iz čas-j niških poročil o umoru, nastanil Zebedaeus s svojo ženo, (s katero se je poročil,! potem ko je zapustil j Prisedlo.; „Arbeiter-Zeitung“ od srede dne 3, t. m. v daljšem članku razmotriva, ali ni pocetjje čeških sodru-gov izdajstvo nad stanovskim značajem stranke. To pomen ja veliko. Stanovska vez ' je temeljni kamen vsega soci alelemokrati enega gibanja. Ako hoče kdo ta temelj okršiti in razrušiti, potem ne spada v stranko, to je jasna konsekvenca in tendenca { članka v „Ar-beiterci,“ (Ali bodo pa hoteli umeti češki sodrugi ta migljaj s kolom, je bolj dvomljivo, Z gotovostjo že skoro lahko trdimo, da. v Avstriji^ nimamo več enotne socialistične stranke, ampak ima vsak narod svojo lastno socialdemokratično strujo, ki po nekod, posebno v obmejnih krajih, tekmuje z raznimi narodno-ra-dikalnimi elementi v radikalizmu. Kje naj pa iščemo vzroke za ta popolen kolaps rucleče internacionale. (Priznati moramo, / da je med socialdemokra-tičnimi inteligenci mnogo zanimanja za narodnostni sporazum. V zadnjih desetletjih ni izšlo od nikoder toliko načrtov in nasvetov, kako rešiti narodnostne spore, kakor od te strani. Tir. Bauer, dr. Renner in še mnogi drugi' so izdelali podrobne načrte za narodno avtonomijo. (Tudi na raznih svojih kongresih se je socialna demokracija veliko posvetovala o narodnostnem vprašanju. (Sklepale so se resolucije in sprejele so se programatične točke, a kakor se sedaj kaže, vse brez pravega haska. Bilo je vsepovsod mnogo lepo doneče teorije, ' a manjkalo je pravega, res objektivnega duha. Narodno prepričanje raznih rudečkarjev, posebno v obmejnih krajih, se je vdejstvovalo popolnoma drugače, kakor je določeno v papirnatih resolucijah.; V: praktičnem življenju ni bilo one popolne enakopravnosti med recimo slovenskimi in nemškimi socialdemokrati, kakor je zasigurana v programu. Gospodujoča narodnost hoče imeti tudi v socialdemokratični organizaciji f prvo in glavno besedo.. Pri nas na jugu se posebno jasno kažeta dve tendenci: V krajih, kjer pride slovenski delavec.V stik z nemškimi socialdemokrati, se ta radi preočite-ga potiskanja nemščine v ospredje sčasoma ponemči, jv krajih, kjer pride v dotiko z italijanskimi, se iz ravno tega vzroka poitalijanči. Bodite zagotovljeni, da ste na tem,, da se zvežete z izvrstno deklico, in sprejmite moje najboljše želje k svoji prihodnji sreči.“ Po tem je bilo jasno, 1 da niso niti, župnik, niti stariši, niti prijatelji vedeli o kupcu noža, Ničvrednež, ki je edini vedel resnico, je bil mož, ki je od nje zahteval, da bodi njegova žena. Samemu sebi sem bil dolžan — vsaj zdelo se mi je tako — da odstranim vsako sumnjo, da sem jo tudi jaz tako lopovsko zapustil. Kakor tudi. je utegnilo biti neljubo, čutil sem vendar, da jo moram še enkrat in zadnjikrat videti,; Bila je pri svojem delu, ko sem stopil v njeno sobo. Ko sem odprl vrata, je skočila pokonci, njena lica je zalila rudečica in njene, oči so ljuto zažarele. Sel sem proti njej In ona ( mi je pogledala v obraz. Zaradi njegovega izraza je molčala,’ Jaz pa sem govoril v najkrajših besedah, ki sem jih mogel najti. „Bil sem v prodajalni nožarja ' v Waterbanku“, sem dejal. „Tara se nahaja popolnoma v vašem rokopisu še nedovršeni najfis na nožu, Z eno samo besedico bi vas zamogel spraviti na vešala, toda — Bog mi odpusti — jaz te besedice f ne morem izgovoriti! “ Ona je naenkrat smrtno prebledela, njene oči so osteklenele iin se povečale ■ kakor oči osebe' v hudi mrzlici. Stala je, nepremično in molče pred menoj. Brez vsake nadaljne besede sem vrgel napis v ogenj. In molče sem odšel. Nikdar več je nisem videl. VIII. Toda nekoliko dni pozneje sem slišal o nje)- 'A njeno pismo sem že davno sežgal. Želel bi, da bi ga mogel tudi pozabiti. Toda ostai mi je v spominu. Ako Ta nezdrav in protinaraven proces, ki je rak-! rana na našem narodnem telesu, je vzbudil protiod-por. Sooialdemokratična stanovska zavest je goitovo moč, ki trdno druži razne delavske sloje, a tudi narodnega momenta ne smemo podcenjevati. Cas, v katerem živimo, je nekako najbolj označen z krepko probujeno narodno zavestjo, Akoravno hočejo stanovski interesi delavca? pritisniti k socialdemokratični organizaciji, se vendar upre pri mnogih njihov narodni čut. Slišijo in čitajo o narodni enakopravnosti, ko pa stopijo v faktično življenje, vidijo, da so krogi, v katere so zašli, v narodnem oziru pristranski in mnogokrat ravno tako nestrpni, kakor tako zasmehovani meščanski, To spoznanje jim razbistri vso praznoto socialdemokratičnih teorij, ( ki v resnem življenju navadna dožive popolen bankerot in lahkega srca otresejo prah socialdemokratične organizacije iz svojih Črevljev. Ta proces se vedno pogosteje ponavlja. Poseb. no pri Cehih, ki so narodno skoro najbolj, probujen narod, opažamo, kako se javlja odpor proti mednarodni socialdemokraciji, ki pri važnih kulturnih zade vali — spominjamo na glasovanje o Stranskyjevem predlogu, ki je zahteval podporo za Komenskyjeve Šole na Dunaju — ne morejo zatajiti svoje narodne nestrpnosti in proti vsem svojim teorijam in programa-tičnim izjavam zadajo krepko zaušnico svojim drugo-rodnim stanovskim tovarišem. Pri razmerah, kakor faktično obstoje, si pridobiva pri vseh trezno mislečih vedno več tal prepričanje, da socialna demokracija ni obljubljena rešiteljica iz narodnostnih bojev. Stranka, ki1 propagira naj-hujši materializem, ki vzbuja vse sebične človeške strasti, pač ne more imeti y sebi one vzvišene, neego-istične, izravnalne in pomirjevalne sile, ki je nujna potreba vsakega poštenega narodnega premirja in sporazuma.; ■ ■ » mm* Ali ste že odposlali položnico „Slovenski Straži“? umrjem pri zavesti, bo Priscillino pismo, moja zadnja misel na tem svetu, V obče se je v njem ponavljalo, kar mi je pa tudi povedala, da je kupila nož kot spomin za Zebe-daeja namesto podobnega noža, I katerega je izgubil,; V soboto ga je kupila, pa ga je pustila pri nožarju, da ureže napis. V nedeljo je bila oklicana, v pondeljek jo je pa Zebedaeus zapustil. Hitela je nato k nožarju in mu sredi dela iztrgala nož iz rok. Samo ona je vedela, 'da jo je Zebedaeus vnovič žalil,, ko je prišel s svojo ženo v hišo,, kjer je služila,- Ker pa jo je delo vedno zadrževalo v kuhinji, ni Zebedaeus nikdar zvedel,' da je bila Priscilla v isti hiši vposljena. Sporočam tu samo zadnje vrstice njenega priznanja. „Hudoben duh me je navdahnil, ko sem napoti v svojo spalno sobo preiskala njihova vrata tin jih našla nezaklenjena. Poslušala sem -nekoliko časa in gledala v sobo. Pri ugašujoči luči sveče sem videla obadva, enega spečega v postelji, drugega f poleg kamina. ’Imela sem ravno nož v roki, ' in šinila mi je v glavo misel, da bi izvršila dejanje, radi katerega bi mogla žena priti na, vešala. Noža nisem mogla več izvleči iz trupla, ko je bilo dejanje iz-r vršeno. Pomnite pa, da sem .vas v resnici ljubila. Ko ste me, vprašali, ‘ ali hočem postati vaša žena, nisem' rekla da, ker vendar niste mogli? svoje lastne žene pripraviti' na vešala, < ako bi navsezadnje našli, kedo je Zebedaeja umoril.“ Od ' tedaj (nisem [ ničesar več čul o Priscilli Thurlby. Ne vem ali je Še živa ali mrtva. Mnoga ljudi pač misli, da zaslužim jaz sam, da pridem na vislice, ker nje nisem pripravil nanje. • % ni naroda, kajti to se ne more- pripustiti, -da bi se za vse ogorčenje radi „žaljivih napadov“ svetega očeta umetno inscenirano, hočemo navesti iz Martin Lutrovih del nekoliko citatov,, ki se nanašajo na reformacijsko dobo in na, prve protestante,. V začetku četrtega zvezka f zbranih Luthrovih del čitamo med njegovimi biblijskimi reki sledečo sodbo: „Mnogo jih hodi okrog, o katerih sem vam rekel, — f jokaje moram to ponavljati —' da so sovražniki Kristusovega križa, katerih smoter je vničenje vere, kojih Bog je želodec.“ Leta 1522 je priznal v Erfurtu ' reformatorju Gangu: „Moč besede se pri nas vseh ne kaže nič ali pa še le zelo malo, kar se mi zdi zelo čudno. Mi smo v resnici ostali kakor smo bili prej: trdi, neobčutljivi, nepotrpežljivi, pohlepni, / pijančevanju udarni, ( v življenju neredni in prepirljivi,“ V svojem komentarju ' k peti Mojzesovi knjigi piše Luther: „Med protestanti ni nikogar,, ki bi ne bil sedemkrat slabejši, kakor je bil prej, dokler ni k nam prestopil. Vsakdo si prilašča tujo lastnino, laže, slepari, pijančuje in se vdaja strastem, kakor da ni slišal svete besede. Komaj smo se otresli ene dušev’ ne bolezni, že jih je sedem, ki so hujše kakor prejšnja, ki pridejo na njeno mesto. Pri knezih, velikaših, meščanih in kmečkem ljudstvu lahko to vidimo. Vse živi v največji brezskrbnosti brez misli na Boga in brez strahu pred njegovo jezo.“ O svojih pridigarjih je pisal Luther leta 1524: „Pri izvrševanju krščanske ljubezni so tako mrzli in se vdajajo takemu perverznemu paganskemu življenju, da napravijo brezdvomno več slabega, kakor pa dobrega.“ _ . Na nekem drugem mestu se na sledeč način izraža o njih: „Človek bi v resnici trdila da so postali zato pastorji, da lahko skrbe za svoj želodec in vži-vajo dobrote življenja, f kakor so to delali pod papežem“, ter jih naravnost imenuje: „Požrešne ' sužnje mesa, pse in s.........., ki si niso ohranili od evan- gelija ničesar drugega kakor strahopetno, mesu uda- no svobodo.“ , Navedli bi lahko, še celo kopico enakih m tudi ostrejših Luthrovih izrekov ' o reformaciji in njenih glavnih stebrih, a v karakterizacijo stvari same to zadostuje. Vsak pameten in objektivno misleč človek mora pač že po teh; sicer maloštevilnih a krepkih citatih priti do prepričanja, da je ves krik proti boro-meijski encikliki samo pesek v oči in humbug, ki naj pomaga losvonromsivu na noge, ker drugače bi se morala vsa ta gonja obrniti proti Luthru, ki je v resnici žalil protestantizem in nemštvo. Nemški frajzin pri svojih bojih pač nikoli ne zbira orožja. Vsa sredstva so mu dovoljena, ako. se gre za oškodovanje narodnega ali verskega nasprotnika, __________________*1 ' f- iV o.----------- -------—— Člani Plojevega kluba so sedaj na delu, da v njim uslužnih listih revoltirajo proti jugoslovanski obstrukciji, katero so ti sami večkrat sklenili v svojem klubu, jo v takozvanem vseučiliškem klubu soglasno zopet odobrili, v Slovanski Uniji glasovali za njo ter jo tudi kolikor toliko faktično izvajali. Že marsikateri dogodki za časa obstrukcije so v nekaterih vzbudiH domnevanje, da se bo kljub vsem sklepom od izvest-ne strani začelo zopet na prav zvit način intrigirati. Domnevanja so postala resnica in sedaj vidimo prave sadove teh intrig, da namreč listi nekaterih članov Plojevega kluba z vso vehemenco nastopajo proti obstrukciji. Proti znanim intrigantem in revolterjem se bo vendar moralo enkrat odločno govoriti od stra- hrbtom delala vedno druga politika, nego v obraz. Intrige so jugoslovanski delegaciji vzele že mnogo uspehov, in sedaj so zopet intrige, ki Skušajo oslabiti pozicijo jugoslovanske delegacije na Dunaju, lntri-gantsko politiko so zmožni delati samo možje, ki ljubijo le sebe, narod jim je le sredstvo za dosego egoistični h namenov. Lažejo narodu, da povzdigujejo sebe in ponižujejo one, ki se res trudijo za napredek s\ ojega ljudstva. Politični pregled. Slovanska Jednota. Iz čeških krogov prihaja vest, da se namerava sklicati' parlamentarna komisija Slovanske Jednote koncem avgusta h konferenci, na kateri naj bi se posvetovali, kako stališče naj zavzema Slov, Jednota v jesenskem državnozborskem zasedanju. Parlamentarna večina. Vse skrbi naše nemško-nacionalne vlade se sedaj sučejo .okrog povečanja parlamentarne večine, katere sedaj de fakto ni. „Tagespošta“ od 5. t. m. prinaša izjavo nekega, nemškega parlamentarca. Ker se tiče ravno parlamentarno večine in ker kaže vso nem-ško-Lifir;icnalno nestrpnost, jo, beležimo: Politična kam-panija se bo začela že 20. t. m. s posvetovanjem mi* ulstrskega predsednika s Poljaki. V vladnih krogih gojijo upanje, da se bo dalo doseči sporazumljenje med v ade in Poljaki z ozirom na gradbo kanalov,-Vlada jo uverjena, da bo Poljski klub opustil svoje zadnje zahteve, ako se bo dalo Galiciji gospodarskih koncesij. Tem konferencam, ki bodo okrepile viadno večino, bodo hitro sledili zelo resni dogovori vlade s strankami glede povečanja delavne večine. Kakor se glasi v informiranih krogih, se bo stopilo v prvi vrsti s češko katoliško narodno stranko v stik. Vodilni možje te irakcije so dali uvideti na pristojnih mestih, da bi bili pod gotovimi pogoji pripravljeni , stopiti v, vladno večino. Med drugimi zahtevajo, da bi dobil portfelj poljedelskega ministra neki njihov parlamentarec, češki minister-krajan naj bi pa postal kak njihov, izven parlamenta stoječ pristaš. V nemško-nacionalnih krogih vlada, soglasno mnenje —. in to mnenje je baje razširjeno tudi v vladnih krogih — da bi bilo imenovanje kat. nar. Ceha za poljedelskega ministra enako odkupu opozi-cijelne skupine, kar se ne sme zgoditi.“ Prvi odkup kmetov v Bosni. Veleposestnik aga Firbegovič se je odločil, da dovoli svojim kmetom odkup posestev pod pogoji, kakršni so predlagani v predlogi glede odkupa kmetov v Bosni. Kmetje so bili s tem predlogom svojega gospodarja zadovoljni in dne 2, t, m. so se že napravile tozadevne kupne pogodbe. Kupnina znaša skupaj K. 47,515, To je prvi odkup kmetov v Bosni. Kitajska in rusko-japonska pogodba. V kitajskih vladnih krogih narašča vznemirjenje radi rusko-ijaponske pogodbe, ker se vedno bolj utrjuje prepričanje, da se je ta pogodba sklenila samo v to, da si Rusija in 'Japonska med sabo razdelita odločilni vpliv v Mandžuriji. Kitajska vlada je zaradi tega jela pošiljati na mejo vojaštvo. Naša živinoreja. ^ j; Po zadnjem. Štetju z dne 3> junija 1902 ima Avstrija, okrog 18 milijonov glav živine in sicer 1,540 931 konjev, 9,025.257 goveje živine, 2,904,346 ovac, 4 mT-jone 265.095 svinj in 826,756 koza. Iz teh številk se da posneti, kako veliko vrednost ima avstrijska živinoreja. Denarna vrednost živine znaša več sto milijonov kron. Živina pa nima samo kapitalne vrednosti, ampak je še tem več vredna, ker nudi delavno silo in daje mleko, surovo maslo, sir, meso itd. Za razvoj živinoreje se je treba zategadelj zelo zanimati m skrbeti, da se živinoreja ne ohrani samo na sedanji višini, ampak se še povzdigne, in sicer kvantitativno in kvalitativno. Ce bi stanje naše živinoreje nazadovalo, bi bil to težak udarec ne samo za kmetijstvo, ampak za vso državo sploh. Ako se postavimo na to edino pravo stališče, nam je takoj jasno, da je živinorejec opravičen in primoran, se boriti proti vsem okoliščinam, ki bi upli-vale na padanje cen živine in Škodovale živinoreji. Ena najvažnejših zadev vsega našega narodnega gospodarstva je, da skrbimo, da bi se število živine pomnožilo in se zabranilo padanje cen živine. Logična posledica tega je, da se živinorejci zoperstavljajo trgovinskim pogodbam s Srbijo in drugimi balkanskimi državami, potom katerih bi imel tuj uvoz več ugodnosti. Ker ima naša živinoreja glede kvalitete mnogo večjo vrednost kot balkanska, tudi iz tega stališča uvoz one živine v Avstrijo ni upravičen. Nadalje so sanitarne razmere v naši državi glede živinoreje vsaj kolikor toliko zadovoljive, as v balkanskih državah razsajajo skoraj vedno razne kužne bolezni. Ce se hoče čuvati našo zdravo živino, se ne sme nikdar dovoliti uvoza žive živine. Kar se tiče visokih cen mesa, tudi uvoz balkanske živine ne bode cen znižal; saj je znano, da mesarji ne odnehajo od cen, katere so enkrat nastavili. Saj je vendar znano, da so že mnogokrat cene živine zelo občutno padle, n. pr. leta 1909, a mesarjem ni prišlo na um, da bi le količkaj znižali cene mesu. Razni Špekulanti, ki pod pritiskom prebivalcev mest in velikih industrijskih krajev, delujejo na to, da bi se odprle meje tudi za živo živino, bi radi delali velike dobičke na račun naših živinorejcev in niti ne pomislijo, kaka nesreča bi bila, če bi se s tujo živino okužila naša zdrava domača pasma. Nastala bi lahko velika katastrofa za živinorejce in nevarnost, da bi postalo meso Še dražje. Skrb naših gospodarskih organizacij naj bo, da se živinoreja eimprej povzdigne kvantitativno in kvalitativno na višjo stopinjo. Ce bo v 'Avstriji dovolj boljše živine, bode zadovoljen živinorejec in konsu-ment. Martin Luther o reformacijski dobi. Vesoljno svobodomiselstvo * se Se vedno zgraža radi boromejsKe enciklike, Akoravno dožive hujskajoči pastorji skoro povsod blamaže, ker se v svojih govorih spuščajo v take surovosti in peklenske zlobnosti, da odbijejo celo vse treznejše in objektivnejše pristaše, vendar še nočejo odnehati. Njihove vsenemško-protestanfovske težnje rabijo nove hrane,, zato se mora papeževo encikliko izrabljati do absurdnosti. Da bodo naši čitatelji videli, kako je ves prote-stantovsko-svobodomiselni krik izvit iz trte, ■ kako je Hipnotiziran. Jakob Blarket je sedel zamišljen v zakoni gostilni v Texasu in se igral z revolverjem. jOd časa do časa je pogledal skozi okno, kakor bi koga pričakoval. A zdelo se je, da mu samota zelo ugaja in da bi mu bilo najljubše, če bi ga pustili vsi ljudje pri miru. Odkar je namreč Jakob Blarket bogatega Pan-cerja zvečer v temi sicer uljudno (a resno poprosil, naj mu vzpričo revolverja s težko denarnico pomaga — prosil je seveda samo t na „posodo“ tn ker je bil revolver, za poroka, seveda tudi dobil — je minilo šele dvajset ur in ni še bilo gotovo, da policija, ki ima — kakor znano — povsod svoj nos, ne izve tudi za Blarketovo „posojilo,“ Blarket se je prepričal, da je res nekaj na tem, da napravlja denar bogatinom le premnogokrat samo skrbi. Imel je samo 5 dolarjev in nekaj bakra, a 590 dolarjev, ki si jih je „izposodil" pri Pancerju, mu je napravljalo skrbi. Kdo mu more povedati, da skopuh Pancer nima zapisanih številk posamnih bankovcev? / Kako lahko bi se on potem pri menjavanju vjel! — Ali če bi še kdo . . . Vrata so se odprla in prikazala se, je postava, bolj podobna duhu kakor človeku. Dolga postava kakor preklja, suha kot trska, z rokami do kolen segajočimi, upadlega lica, udrtih oči, ki so žarele iz globokih votlin kakor oglje ; na plavi klobuk, da so njega kraj!*pökrivali skoraj vsa pleča, ' 7 ahteval je1 žganja. ■ ; Cčž pol ure sta bila že v živahnem pogovoru in Blarket je vedno bolj pazljivo poslušal. Saj pa je tujec. tudi znal pripovedovati čudovite stvari. „Čudovito, pravim, neverjetno! Večje umetnosti in človeku bolj koristne gotovo še niso iznašli kakor je hipnotizem. Jaz grem na primer v Washington, se vstopim pred vladno palačo, [ predsednik pride ven, pogledam ga hiptnotično; on se obrne, imenuje me za državnega blagajnika in mi prinese še kar sam nekaj denarja!“ „To hočete sedaj poskusiti?“ je vprašal Blarket oprezno. „I seveda, zato pa potujem tjekaj“, mu je potrdil tujec. „Kako pa izpeljete vso to čudno stvar, učeni gospod ?“ „Da, vidite, ravno to je hipnotizem. Pogledam človeka, zagovorim par skrivnostnih besedi, in on je hipnotiziran, to se pravi, on mora storiti vse, kar jaz hočem. Poskusil sem že večkrat. Zadnjič pri sodniku lOdeana v Texasvillu. Saj veste, da se on šali. Mislil me je radi male nepravilnosti zapretil v desetletno ječo , . .“ „In kaj se je potem zgodilo?“ je, hlastno vprašal Jakob. „I, no, hipnotiziral sem ga in konec je bil ta, da mi je dal izpričevalo, da sem najpoštenejši človek med vsemi prebivalci Združenih držav. Ali sem hotel Še kaj več?“ „Ali bi me hoteli naučiti hipnotizirati, saj vam bom plačal ?“ je 'dejal Blarket, ki je takoj spoznal veliko korist čudnega hipnotizma za svoje vsestransko „rokodelstvo.“ „I, zakaj pa ne, če bo denar takoj?“ je dejal tujec. „Dobro!! A prej bodete naredili vdričo mene eno poskušnjo, da se prepričam na lastne oči, če je res, kar govorite o tej stvari, — sicer pa tudi to ne bode zastonj! “ Tujec je takoj vprl oči v Igostilptoarja, ki je, stial pri vratih in molče poslušal pogovarjanje gostov, naredil po zraku z roko kolobar f in v kolobar nekaj križ-kražov in dejal: „Sedaj stori, kar sedaj mislim!“ Gostilničar je odšel in se vrnil s steklenico Jamaika ruma. „Ali vidite sedaj, gospod Blarket, 1 kako hitro uboga! To je moja najpriljubljenejša pijača“, se je nasmehnil tujec. Tudi Blarket je bil zadovoljen z vspehom. Pričela sta se pogajati za ceno, za katero ga bo naučil tujec hipnotizma. Dolgo sta se pričkala sem-tertja, a končno sta se zedinila na 25 dolarjev in vso pijačo, kar jo bosta izpila. Pričel se je pouk. „Hipnotizem je ’ največja umetnost sedanjosti, preteklosti in prihodnjosti“, ' je modroval tujec, „in tam se godi vse s pomočjo duhov, brez žic, elektrike,' sopara, pomočnikov ali stroškov. Ne potrebujete čisto nič drugega, kakor oči, obe vaši roki, veselje in trdno voljo. Recimo, da imate vi soseda, ki zelo nerad vidi, da greste vi včasih k njegovim hruškam v vas. Lepega dne ga obiščete, in ko vam bo stal nasproti, vprite vanj svoje oči, vzdignite polagoma desno roko v višino njegovega ušesa, naredite ’ tri kolobare v zraku jtako velike, da bi on lahko svojo glavo skozi dejal; obenem z levo roko trikrat presekate zrak. Potem si mislite, kaj vam mora narediti. Kmalu bo dejal: „Sosed Blarket, vam li morem postreči s hruškami s svojega vrta?“ In tako mora vsakdo, katerega bodete hipnotizirali,, 'storiti do pičice ( vse natančno, kar mu ukažete.“ Molče je poslušali . Blarket veliko učenost in že med poučevanjem delal z roko kolobare. „Vi imate pa dobro glavo^ Jjč dejal tujec ia spravil onih 25 dol, in pristavil; Bosanski sabor odgođen. - Dane 4. avgusta je dogotovil sabor proračunsko 'debato ter je sprejel proračun ,z veliko večino v drugem in tretjem branju. Izdatke je znižal za 45.000 K, dohodke pa zvi&al za 54.000 K. Sabor je protestiral proti pokončevanju gozdov. Nato je prečita! predsednik dopis deželnega Sela, s katerim se naznanja cesarska odločba, «da se sabor odgodi, Z „Živio“-klici so se poslanci razšli. 'Akcija romunskega metropolita Me tianu za narodno-•Priprave za jesen. „Hrvaška korespondenca1' poroča: „V poljskih krogih se govori, da bodo sklicani deželni zbori dne 20, septembra k dvatedenskemu zasedanju. Okoli 4. oktobra se bodo zbrale delegacije, med 14, in 18. oktobrom bo sklican državni zbor, ki bo pa zboroval samo do 3. novembra. Od 3, do 20. novembra bodo zopet zborovali deželni zbori, po 22. nov. bo pa zaključno zasedanje delegacij. Ako bo državni zbor že v začetku delanezmo-Žen, Bo razpuščen in bodo v spomladi nove volitve. stno vprašanje na Ogrskem. Iz Budimpešte: Romunski metropolit Metianu je skušal najti stika z ogrsko vlado in pomiriti narodnosti z vlado. Metropolit je obiskal ministrskega predsednika, potem naučnega ministra Zichy-ja in je z obema dalje Časa konferiral. Zdi, se, da akcija metropolita ni brezvspešna in da pride v kratkem med vlado in narodnostmi do nekih prijateljskih odnošajev. Kor. „Keleti Ertösito“ poroča, da je izročil metropolit ministrskemu predsedniku in naučnemn ministru spomenico, ki navaja, gklicuje se na konkretne slučaje, one pritožbe, ki so jih! Rumunij v zadnjih letih dvignili toliko na cerkvenem, kolikor na učnem polju. Hrvaška kriza. Ban Tomašič se je posvetoval z več člani hr-vaško-srbske koalicije, a kakor, vse kaže, dosedaj brez vspeha. „Agramer Tagblatt“ piše namreč:; Gospodje večinoma niso izpolnili nad, ki jih je stavil ban Tomašič na pogovor ž njimi, ker ni dobro informiran, ako računa na needinost v koaliciji in če dela svoje načrte na možnost razdora v isti. iTudi poslanci stranke prava, ki so zavzeli naj-zmernejše stališče, niso razpoloženi, da bi podpirali načrte bana Tomašiča za sestavo, pokorne večine.; „Obzor“ poroča, da se banu morda vendar-le posreči, da doseže sporazum s stranko prava. To bi imelo za posledico razpad koalicije. Ošeška „Narodna Obrana“' zagovarja sporazum z banom in tudi slavonski poslanci so za to. Kriza bo trajala najbrž še dalje Časa, ker je mnogo vodilnih poslancev zapustilo Zagreb in se pri vsej resnosti položaja drže vaje znanega gesla: Pro-cul negotii s ... Raznoterosti. Osebna vest. Mil. gospod kanonik Jakob Kavčič je odšel v Gradec, kjer se mora podvreči nevarni operaciji. Želimo srečen izid in skorajšnjega popolnega ozdravljenja. [ ' v ^ Osebna vest. Višji računski -svetnik Anton Poženel v računskem oddelku višjega deželnega sodišča V Gradcuf je dobil naslov in značaj vladnega svetnika. Iz šole. Nadučitelj pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, g. Fr. Sijaneo, stopi s 1. septembrom y pokoj in se naseli pri Sv. Andražu v Slov. gor. Velezaslužul g. župnik 'Janez Kunce pri Sv. 'Juriju ob Ščavnici je bil imenovan dne 2. avgusta na Han sv. birme za knezošk. duhovnega svetovalca. Čestitamo! „Želim vam veliko vspeha in Še nekaj: hipno-tizem deluje skozi zrak, ne pa skozi steklo!“ Blarket je vesel odšel. Že si je slikal lepo prihodnjost, ko mu ne bo treba nič skrbeti, ko bo vse dobil na migljaj. Iz teh prijetnih sanj pa ga je vzdramila železna roka pravice in glas: „V imenu postave aretirani radi oropanja gospoda Pancerja!“ ., . ... Blarket je bil tako iznenađen, da je preteklo precej časa, predno se je zbrijhtal. Najprvo je bil jezen sam nase in na tujca, ki ga je učil hipnotiziranja tako zelo, ( da je radi jfcega popolnoma pozabil na vsako previdnost. Potem pa si je domislil, '■ da lahko' hipnotizira stražnika, kadar hoče, in potem ga mora izpustiti, A 'domislil se je še boljšega, spomnil se je, kako se je njegov učitelj rešil sodnika. Dal se je mirno zapreti. Dva dni pozneje je imel sodnik Odeana izreci svojo sodbo. . Tožen je bil navadnega ropa, in Pancer je prisesek da je Blarket ravno tisti, f ki ga je zadnjič ^oropal. Vrhtega so pa našli v Blarketovih škornjih one Hankovce, ki so bili Puncerju ukradeni, , Hop je bil torej dokazän bolj kakor potrebno, ^ „Vaša krivda, Blarket, je dokazana; imate li še Jkaj na srcu?“ je dejal sodnik, „Da! Jaz nisem izvršil ropa; io je le velika po- Iz šole. Na Sestrazrednici y Šoštanju je prosto mesto definitivnega učitelja. Sola je v drugem krajevnem razredu. Prošnje je vložiti do 1. septembra na krajni šolski svet v Šoštanju, — Pri Sv* Duhu v Halozah, drugi plačilni razred, je razpisano mesto definitivnega nadučitelja. Prošnje do 20. avgusta. — Na štirirazrednici pri Sv* Urbanu blizu -Ptuja, tretji plačilni razred*, je razpisano mesto učitelja* oziroma učiteljice. Prošnje do 31. avgustaj1 na krajni šolski svet. — Razpisano je mesto učitelja I in ! šolskega vodja na novoustanovljeni enorazredni ljudski šoli v Cirkovcih pri Skalah, Sola je v drugem plačilnem razredu Prošnje do 1. septembra na krajni šolski svet v, Cirkovcah pri Skalah, ProŠnjik mora izkazati znanjo slovenskega in nemškega jezika. Hrvaška drama na jubilejnih slavnostih na Cetinju. Ansambl hrvaške drame v Z(agrebu se napoti sredi tega meseca na Cetinje, kjep bo priredilo povodom knezovega jubileja pot predstav»; Najzadnje vpri-zorf hrvaška dram« „Balkansko carico“, umotvor, ki ga je t^pisal knez Nikola sam,- S skušnjami za to g» štovanja so igralci pričeli v torek. Na povratku! iz črne gore bo hrvaška drama gostovala po vseh večjih mestih dalmatinskih. Vedno večja postaja drznost Plojevega glasila. Temu listu se dozdeva, da sme že vse j in vsakega onesnažiti s svojim smrdljivim blatom. Sedaj hofrat-skemu listu tudi ni več prav, da prem. knezoškof po svoji modrosti j in vesti prestavlja kaplane ter ' ne vpraša prej za mnenje pri „Slogi,“ Imputira mu celo, da se je dal vplivati po „Štajercu“, „Marburger-ci“ in graškem „Tagblattu.“ Zadnji Čas se «„Sloga“ od celjskih listov razločuje samo v tem, da; nj'o plačuje Ploj,, a celjske liste tiskajo na dolg, pisava pa je povsod ista! Smrt. V Ljubljani je umrl trgove© gospod Jernej Bahovec* brat tukajšnj. poštnega uradnika g. A, Bahovca. Naše sožalje! Štajersko katoliško narodno dijaštvo. Občni zbor Štajerskega pododbora Slovenske dijaške izveze se vrši letos dne 15. avgusta v «Slovenski Bistrici v hotelu Avstrija. Ob VS. uri dopoldne je sveta maša, ob 10. uri pa« zborovanje. Tovariši somišljeniki, prihitite ta dan od -blizu in daleč na zborovanje in pokažite z obilno udeležbo, da tudi med štajerskim di-jaštvom napreduje katoliška narodna misel. Tovariši, ki aktivno sodelujejo pri popoldanski igri, morajo pa prib seveda primerno prej. Ljudsko veselico priredi katoliško narodno dijaštvo dne ,15. avgusta po večernicah v Slov. Bistrici v hotelu Avstrija z zanimivim sporedom. Že to, da tu nastopi kaiteliško narodno dijaštvo,f ki se je med našim ljudstvom tako priljubilo, nam zanesljivo obeta Številne udeležbe. ,Osobito vrla kmečka dekleta in pa fantje iz bistriške in sosednih far bodo, sigurno z veseljem prihiteli f na prireditev njihovih tovarišev dijakov, Gotovo pa ne bodo tudi zaostali njihovi stariši, ki tudi sicer z veseljem poseeajo prireditve poštene mladine. Slovenske hranilnice, ki so v liberalnih rokah, so osnovale Zvezo jugoslovanskih hranilnic po vzoru Svaza českyeh sporiteln. Nas zanima, da se je tej liberalni organizaciji priklopila) tudi Južnoštajerska hranilnica v Celju, Pozneje se namerava osnovati tudi Osrednja banka jugoslovanskih hranilnic. Zdaj vemo. Kakor blazen f fantazira vsak dan „Narodni Dnevnik“ o politiki naših poslancev na Dunaju. Lepo je povedal zopet v sredo, ko piše: „Kaj je slovenska opozicija na Dunaju vredna, to smo že tisočkrat povedali: edino za to oponirajo klerikalci, da bi škodovali slovenskim naprednjakom.“ -Zdaj vemo! Res grda politika naših poslancev, da ne pustijo liberalcev k vladnim jaslim in jim lako Škodujejo. Sedaj vlada plačuje edino-le Miloša -Stieblerja kot uči’ telja za liberalno zadružništvo. K „uboju“ v Vrbju pri Žalou se nam poroča iz osrednje Afrike: * Med ljudožrci silno vre. Rodovi, mota, 'Saj imam dovolj sredstev, da si dobim poštenim potom lahko milijone,“ „Kakšna pa so tista sredstva?“ je vprašal sod-sodnik smehljaje. „K temu mi pomaga moja učenost“,) se je samozavestno odrezal Blarket, „Prosim, da dovolite, da vam dokažem, in potem boste prepričani. Ha jaz nisem izvršil ropa.“ Sodnik se je smejal je dejal: „O, prosim, kar pokažite nam svojo veliko učenost ! “ In sedaj je pričel Jakob „hipnotizirati“ sodnika. Mahal je z rokami, delal kolobare in mrmral poleg: „Ukažem ij, da me izpustiš* mi daš tvojo zlato uro za razžaljenje časti in izjaviš, da sem najbo! pošten človek v celi Ameriki!" Da ves čas ni obrnil svojih oči od sodnika, se samoobsebi razume. „No, ali ste končali ?“ je vprašal sodnik in se smehljal. „Da, da!“ , je dejal Blarket, ' nestrpno čakajoč „hipnotiziranja.“ „Dobro,' Jakob Blarket; jaz ti prisodim deset let težite ječe!“ In Jakob Blarket je bil sam hipnotiziran. Stal je kakor okamnel, gluh, nem in slep. Stražnika sta ga morala skoraj nesti v celico, kjer ,je potem lahko premišljeval, zakaj njegovo hipnotiziranje ni imelo povoljnega vspeha. med katerimi je „Narodni Dnevnik“ že- močno razSte-jen, so silno ogorčenj in nepopisno razburjeni .radi „klerikalnih tolovajev“, ki so brez vedenja vrhovnega poglavarja vseh ljudožrcev „ubili“ nedolžno „narodno žrtev“ Cokana, somišljenika in dobrega« tovariša mnogih liberalnih dam in damic v Žalcu. Načelniki vseh okrajnih organizacij so se zbrali v nujno posvetovanje, da izrazijo svoje -globoko ogorčenje nad tem „tolovajstvom“, posebno pa nad kaplanom Sehreijier-jem, ki je po prepričanju ljudožrcev kriv vseh pobojev v Evropi. V sredi posvetovanja se raznese glas, da je državno pravdništvo v Celju zaplenilo „Narodni Dnevnik“, ob enem pa poslalo „popravek“, v katerem se na podlagi zdravniške izjave o priliki raz-paranja Cokanovega trupla trdi, da je Cokan umrl „naravne smrti.“ Strašen vihar ogorčenja se vzdigne» ter stresa posvetovalni Šotor; bliskajo se noži in bodala, in le s težavo se posreči predsedniku napraviti mir. Na predlog predsednika se sprejmeta dve resoluciji. Prva «zahteva poslati posebno deputacijo v Avstrijo in zahtevati telesa dr, Bračiča, Hohnjeca, Jeharta, Korošca* Peska, Sehreinerja in Verstovšeka, živa ali mrtva, da se pri prvi liberalni veselici v prid Ciril-Me-todariji ^pečejo. Druga priporoča razposlati posebne pole za nabiranje prispevkov med vse rodove ljudožrcev naprednega mišljenja v svrho nakupa čevljarskih nožev in gnojnih vil, ki se naj potem brezplačno razdelijo ■- vsem naprednim razširjalcem ' liberalne omike in dostojnosti. O vspehu nabiranja poročamo prihodnjič. Ciril-Metodarija se , v zadnjem „Slovenskem Braniku“ f krega nad '( Slovenskim planinskim društvom, ker je izdalo to društvo v najnovejšem času tudi svoj kolek. Troti, o katerih je govoril dr. Korošec na občnem zboru S. K. S. Z. v Ljubljani, so Plojaše tako razburili, da je eden izmed njih zlezel celo v duhovniško obleko ter pod krinko duhovnika bere dr. Korošcu hude levite, Ta prikazen, da se liberalci od časa do časa oblečejo v duhovniško obleko, se vsedejo na sodni stol in tamkaj obsojajo svoje „duhovne brate“, je tako originalna in tako pristno liberalna, da prav nič več ne vleče. Kdor ima kake dvome o trotih, naj si jih prečita v „Slovenskem Gospodarju“, štev. 30, tam bo našel, kako izpušča Plojev „duhovnik“ v citatu najvažnejše besede in kako z bujno domišljijo in .veliko hudobnostjo zavija v Koroščeve besede ost proti duhovščini. Ta Plojev „duhovnik“ je bil tudi pri rnajevem korzu na Dunaju in tam videl „do popka razgaljene Židovke“, ker je pozabil prej zakriti obraž s Plojevim brinjem. Plojašem svetujemo, da naj le mirno slečejo svojo „duhovniško obleko“, ker, jih itak vsakdo pozna, ter se naj vprašajo: Kje so med. nami troti? Med seboj jih bodo našli največ. S polnimi jadri pluje Plojev a „Sloga“ v liberalnem toku. Vzeli smo v roko danes došlo nam šte_ Vilko ter videli, da bobna za Sokola v Ljutomeru, dä razglaša ciril-metodarsko veselico v Framu, poroča o vspehih znane ciril-metodarije v Žalcu, hvali ustanovitev oiril-metodarije v Podsredi ( ter naznanja ustanovitev liberalce Prosvete istotako v Podsredi. G katoliško-narodnih organizacijah, pa nič», ITo le konzervativnost v liberalizmu! Zgodovino je začel raziskovati ob robu svojega groba poljski „Narodni List“, katerega že hudo tlači jetična bolezen* Naše! Je to-Ie fenomenalno zgodovinska resnica s »Pred stoletji smo prebivali ml Slovenci na vsem Štajerskem gori1 do Nižje-Avstrijskega, na vsem Koroškem! in globoko doli v ITirole, A kje smo sedaj? Na Tirolskem smo izginili skoro brez sledu, na Koroškem umiramo in na Štajerskem nas je potisnil nemški sovrag že do Drave. In vse to je zakrivil klerikalizem, ki je bil vsikdar ponižen sluga Rim«* in nemštva, a strupen sovražnik Slovanske narodnosti.“ — Tako, zdaj vemo, da nas je ta preklicani Rim potisnil že do Spielfelda nazaj. Vkljub temu pa si Še upajo celo rimski duhovniki kakor Vračko, Cižek’ in drugi tiščati mejo proti Spielfeldu nazaj tei tako delati proti Rimu. To je vendar upor proti Rimu. Zgodovinarje pa prosimo, da vendar le ne zabi-ležijo zgodovinskih raziskavanj naših liberalcev, ker še vedno moli slovensko ljudstvo, da bi Bog dal tudi tem norcem pamet! Za slov. izseljence. VSIovetnjska jiodružnifca Družbe sv. Rafaela v Ljubljani je otvorila s 1. avg. lastno informacijsko pisarno v poslopju Zadr, zveze v Ljubljani, I. nastopje. Družbin uradnik gospod Fr. Rus je že nastopil svoje mesto. Vsem, ki imajo vpliv na izseljence, polagamo na srce, naj priporočajo izseljencem, da se zglase pred odhodom v tej pisarni,; 'Znak sv. Rafaela jim bo ! na potovanju veliko koristil. Strankino šolo so letos, ustanovili nemški sodra gi v Avstriji. Otvorila se je v Podmoklih na Češkem. Njen namen je, izobraziti teoretično poučene delavce ne le za agitacijo in organizacijo^ ampak tudi za razširjanje izobraževalnega dela. (CJčni načrt obsega: A. Narodno gospodarstvo: propadanje rokodelstva; razvoj male trgovine; kapitalizem in poljedelstvo ; industrialni veleobrat, delniške družbe, karteli in trusti; banke in borze; varstvene carine in kolo-nialtna politika; 1 podružabljenje proizvajalnih sredstev : B. Državoslovje: postanek moderne države? meščanska revolucija na Angleškem. Francoskem, Nemškem in v Avstriji; razvoj avstrijske države in politične stranke izza leta 1848. C. Socialna politika: teorija in praksa strokovnih društev; načela In razvojni smotri zakonodajstva o delavskem varstvu m zavarovanju delavcev, D. Pravoznanstvo: avstrijsko Stran 4. delavsko pravo. — Za vsak predmet je doloßena dnevno ena ura. Poučuje se od 7. do 11. ure dopoldne, od 5. do 7, ure zvečer se vrše vaje za zbiranje agitacijskega materiala,' za govornifctvo,' za Statistiko, za izdelavanje predavanj, za priredbo diskusij Itd. Za učitelje so bili poklicani sodrugi: dr. Bauer, dr. [Adoll Braun, dr. Renner, dr. Fric Winter. Tako ima nemška socialna demokracija sedaj tudi v, Avstriji poleg rednih delavskih Šol, ki so izobrazile že ogromno Število v socialdemokraškem smislu^ dobro podkovanih agitatorjev in funkcionarjev za organizacije, prvi začetek delavskega vseučilišča. Naša pripomba na to je: Posnemajmo in prekosimo! Himen. Prihodnjo pondeljek dne 8. avgusta se bode poročil gospod Konrad Celcer, slovenski gostilničar in mesar v Št. liju v Slov. gor., z gospodično 'Minko Cvilak, hčerko trgovca in gostilničarja v Ja-renini. Poroka se vrši v baziliki Matere Milosti v Mariboru. Vrlemu paru naj sije solnce sreče! Afera Hladnik pride koncem avgusta t. I. pred ljubljansko porotno sodišče. Preiskovalni sodnik dr. pl. Graselli je v Trstu zaslišal veliko število prič. Hladnik in njegova žena tajita svojo krivdo. Obtoženec piše v zaporu roman, ki se bo nanašal na to a-fero. Zveza liberalnih jugoslovanskih učiteljev zboruje letos dne 6. in 7. avgusta v Rudolfovem.; Tam si bodo tudi Štajerski liberalni slovenski učitelji, > M v. [Gradcu nosijo nemške trakove, upali pripeti slovenski trak. Sicer pa bo zopet celo zborovanje po načinu španskih bojev z biki: 1 komediantska bitka liberalnega učiteljstva s klerikalnim zmajem. Slomškova zveza ima v pondeljek dne 8. avg. v Ljubljani v Rokodelskem domu občni zbor, na kojem se bo predavalo o vzgoji volje v Šoli in o desetletnem delovanju Slomškove zveze. Obilo vspeha! Nemški gost. Po Vel. gospojnici obišče vrli nemški duhovnik V. Köster naše kraje. Gospod je bil prvi nemški duhovnik, ki se je iz ljubezni do naših u-bogih delavcev naučil slovenskega jezika, da sedaj popolnoma gladko slovenski pridiguje. Deluje kot Šol* ski rektor v Hambornu, središču; slovenskih rudarjev na Vestfalskem. Vič. gospodom župnikom našega požrtvovalnega prijatelja gorko priporočamo. Meseca septembra potuje z našimi slovenskimi romarji v Sv, deželo. | ( Nemci i— pobijalci. Zadnjo nedeljo so hoteli prirediti Čehi v Iglavi, ki je sicer, nemško mesto,, a je središče češkega okraja, slavnost. Nemški zagrizenci pa tega niso hoteli dopustiti in so zasedli vse dohode k „Besednemu domu,“ Prišlo je do spopadov, v katerih so nemški izzivači pretepli več Čehov, Nekega zidarja,, očeta sedmih otrok, ki je prišel v I glavo dela iskat, so| nemške surovine jtpliko časa teple, da je omedlel. Nesli so ga v neko hijšo, a ^veliki kulturo-nosci“ so Še nad omedlelim hladili svojo jezo. Surovost Nemcev- je bila tolika, da je ubogi zidar v bolnišnici, kamor so ga konečno prinesli, bmrl. Kaj bodo neki sedaj pisali nemški listi o njihovi „prosvitlje-ni kulturi“? Češki agrarci so v pondeljek dne 1. avgusta v Pragi ustanovili vzajemno zavarovalnico za živino. Grunwaldska slavnost fv (Ameriki. tAmerikan-ski Poljaki so priredili v Jolietu veliko slaynost v proslavo zmage pri Grunwaldu. C. Med drugim se je vršil velik sprevod, katerega so se udeležili tudi drugi Slovani: Slovaki, Srbi, Hrvati in Slovenci, Velika poletna slavnost se vrši v nedeljo dne 14. t. m. v postojnski jami. Skrivnostni podzemeljski prostori bodo krasno razsvetljenji1 in igralo bo' več godb. Vstopnina znaša dve kroni. Ker se pričakuje velik obisk, bo prirejenih več posebnih vlakov. Slavnost se prične ob 3. uri popoldne. 401etnico zrelostnega izpita so obhajali dna 28. julija v Celju abiturienta iz Jeta 1870, Živi jih Še samo. 12; od teh se dva sestanka nista udeležila. Došli so pa sledeči gospodje: Del Čott, vpokojeni okrajni glavar v Ljubljani; Idr, Franc Vovšek,f svetnik deželnega nadsodišča v Mariboru; F. Kitak, jožefi-nec v Celju; Lovro Baš in Josip Detiček, notarja v Celju; Franc Praprotnik, nadučitelj v Mozirju; I. Monetti, železniški nadrevident na Dunaju; G. Gre-sel, višji vojaški oskrbnik v Przemyslu; I. Blažiš, vpokojeni finančni stražnik v Mariboru in pl. Wittenbach, Veleposestnikf na Vranskem. ' Izmed tedanjih profesorjev Še živita ' duhovni svetovalec KruŠič v Celju in deželni šolski nadzornik Končnik v Gradcu. Slovenski katoliški narodni abiturienti' v f Zagrebu. Iz Brežic se je odpeljalo v pondeljek več naših abiturientov v Zagreb. Hrvaško katoliško narodno dijaštvo jih je z navdušenjem in veseljem spreje- lo. V torek zvečer so priredili Hrvatje Slovencem na Čast, komerz, ki so ga posetili odlični zagrebški krogi, Stoloravnatelj večera je bil dr. Lončarič, znani prvobojevnik katoliške misli med Hrvati, Kongres zoologov. V dneh od 15. do 20. t. m. se vrši v Gradcu VIII, mednarodni kongres zoologov. Zastopane 'bodo skoro vse države, univerze, društva in narodnosti po oficijelnih zastopnikih. Iz Francoskega pride 12 oficijelnih delegatov, na. čelu jim slavno-znani Perrier, Po kongresu napravijo udeleženci izlet v Dalmacijo. Mandat poslanca Gabel. V zadnji Številki smo poročali, da je nagloma umrl cionistični poslanec Gabel. Za njegov mandat se ne bodo vršile volitve, ker velja v Galiciji ( kakor znano ' proporcionalni volilni red in pride na mesto poslanca oni kandidat,1 ki je dobil za njim največ glasov. Gabelnov naslednik bo S T R A 2 A, ________________________ Rusin Longin Cegielski, (ki je že naznani^ vstop v Rusinski klub'. Cionistični klub Šteje sedaj samo Se 3 člane. Štajersko. Mariborske novice. Mariborski pomožni odbor za ublažitev pomanjkanja, ki so ga povzročile uime, ima, v torek dne 9, avgusta t. 1. ob 10, uri dopoldne sejo v uradnem poslopju c, kr. okrajnega glavarstva. Mariborski nemški železničarji so imeli dne 3. avgusta svoje zborovanje, na katerem so sklepali gie-de ustanovitve nekega konsumnega društva za nemške železniške uradnike. Nemški železničarji v Mariboru so člani državne zveze nemških železničarjev in imajo svojo posebno podružnico, potom katere skušajo vedno več novih nemških železničarjev spraviti v Maribor. Maribor. Od zadnjega shoda pri Götzn, kjer so mariborski protestanti in odpadniki hrumeli proti katolikom, je dobila mariborska poulična fakinaža veliko korajžo. Dan za dnovom se slišijo pritožbe, da na ulici ob večernih urah ni več miru. Raznolika sodrga kruli Wacht am Rhein in izziva mirne ljudi. Na večer dne 4. avgusta se je krog 10, ure zvečer zbrala taka tolpa nemških fantalinov in je divjala okrog frančiškanske cerkve. Klici „Heil Luther,, heil Mahnert“ itd. so bili podobni vsklikom afriških divjakov. Nemška kultura napreduje. Maribor. Umri je dne 4. avgusta Vincenc Mli-neric, c. kr. stotnik v pokoju. Dne 3. avgusta pa je u-mrla Frančiška Sedlaček, hišnica v Mariboru. Mariborska davkarija. Vodstvo mariborske davkarije je prevzel linančni tajnik dr. Ferdinand Oplu-stil; prejšnji vodja dr, Moyser ostane prideljen nadalje pri vodstvu davkarije. • Mlada tatica. V četrtek, dne 4. t. m. je prišla k nekemu mariborskemu zlatninarju 171etna Marija Wretzl iz Pobrežja kupit zlati nakit. Plačala je s 1000-kronskim bankovcem. Ko je potem Še pri nekem drugem trgovcu nekaj nakupovala, jo je policijski stražnik prijel in aretiral. Wretzl je prišla iz Zagreba in se ni mogla izpričati, odkod je vzela denar. Maribor., Blamaža, ki so jo doživeli protestan-tovski „verniki“ s svojim protestnim zborovanjem mi-nolo. soboto, jim ne da miru. Že na zborovanju je pastor Mahnert kazal vernim poslušalcem neko anonimno pismo, ki so mu ga baje poslali katoliki. V „Mar-burgerci“ od 4. t. m. priobčuje Še dve anonimni pismi in Bogu vdano pripomnja : „Mein Leben steht in Gottes Hand. Wenn es sein Wille ist, daß ich fallen soll unter den Händen römischer Mordbuben, so sterbe ich für eine gute und gerechte Sache! “ (Moje življenje je v božjih rokah. Ako je (njegova volja, da padem kot žrtev rimskih morilcev,. tedaj bom umrl za dobro in pošteno stvar.) Mi bi se za stvar ne brigali dalje, ker vsak pameten človek ve, da imamo (veliko resnejšega dela, kakor pa skrbeti za to, da postane Mahnert „žrtev rimskih morilcev“. Časi v katerih živimo, so preresni,, da bi se spuščali v take smešne malenkosti, ki bazirajo na anonimnih pismih, s katerimi mogoče kdo vleče „Bogu vdane“ protestantovske pastorje. Konstatiramo samo to protestantovsko taktiko, ker je zelo značilna. Komaj teden dni je od tega, ko se je ves svobodomiselni tabor zgražal radi pisma, ki ga je dobil ljubljanski Hegemann in ki so ga prav nerodno podtikali poslancu Hagenhoferju. Za Hegemannom pride sedaj Mahnert, ki krošnjari )z anonimnimi pismi in poživlja: vesoljno nemštvo, naj ga varuje pred „katoliškimi morilci“. Nekateri' ljudje se trudijo na vse načine, da jih človek res ne more nikdar smatrati resnim. Pozor pred cigani. Zadnji čas se klatijo po Sp. Štajerskem cele tolpe ciganov, ki skušajo pri ljudstvu e svojimi malovrednimi kupčijami doseči dobičke. Dne 3. avgusta je prišel cigan Jos, Herzensberger v restavracijo na mariborskem južnem kolodvoru in je tam prodajal navidezne srebrne verižice. Nek natakar je kupil eno, a je pozneje spoznal,, da je verižica iz ničvredne kovine. Podjetnega cigana so djali pod ključ. Maribor. Od več strani čujemo pritožbe, da so uslužbenci pri Martinzu in Pirchanu, ki oba živita po večini od slovenskih odjemalcev, najbolj zagrizeni nemški naeionalci in odpadniki. Tudi na protestnem zborovanju v soboto dne 80. julija so se z demonstrativnim ploskanjem in vpitjem najbolj odlikovali »ti mladi „kulturonosci.“ Celjske novice. Celje. Novica „Straže“ o Sokolih in zajcih, ki beže iz Celja v Store, da korakajo zopet nazaj v Celje, je hudo spekla tukajšnje sokolske kroge, in čisto-narodni elementi med njimi so pritrjevali: „da, pod dr. Dečkom bi bilo tako z narodnega stališča nečastno umikanje izključeno!“ V „Slovenskem Narodu“ nek zajčji sokolič opravičuje umikanje iz Celja v Store s tem, da je vlada to zahtevala. Ljudje božji, ali mislite, da je Šla dr,. Dečku vlada na roko in mu izpolnila takoj vsako željo, ki jo je izrekel? Seveda, Če je bil posredovalec za liberalno sokolstvo pri vladi dr. Ploj, kakor se tukaj govori — poudarjamo, da se upiramo samo na govorico, v liberalnih! krogih splošno razširjeno — potem je pač razumljivo, da vlada ni hotela ničesar slišati o izstopu v Celju. Sedaj se morajo peljati Sokoli mimo Celja vi Store, da tam izsto- 5., avgusta 1910, pijo, in potem korakajo zopet v. Celje! Kdor ne čuti v. tem hudega poniževanja, nima sploh nobene časti več v svojem sokolskem telesu, je res pravi zajec! Rajši nobenega izleta, nego izlet, pri katerem morajo Sokoli nastopiti kot narodni zajci. Toda sedaj ni več dr. Dečka v Celju, ampak dr. Kukovec, hoče igrati njegovo vlogo. Z narodnega stališča tudi mi obžalujemo, da*fe ta vloga grozno klaverna. Celje. Gostilna delavskega podpornega društva, ki je obstojala toliko let, in je bila svoj čas po nekem nemčurskem pritisku skoraj za vedno izgubljena, a v Gradcu na prizadevanje gg. Rebeka in drugih zopet pridobljena, je Šla zdaj pod vodstvom g. Špindlerja, urednika „Narodnega Dnevnika“,, rakom žvižgat. Prodala se je po dvakratni prodaji do malega že vsa društvena gostilniška oprava. Pod takim vodstvom lahko mogoče, da doživi društvo črno ženo — smrt. Oj liberalno gospodarstvo za delavca in kmeta!? Zakaj so celjski Nemci s tako silo pripravljeni naskočiti okoliško občino? Zato, ker bi radi več bližnjih krajev, kakor na primer Gaberje, priklopili s pomočjo odbora okoliške občine 1 k mestni občini .Celje, da bi potem te priklopnjene kraje f s pomočjo Šulfer-ajna in Südmarke čim prej ponemčili. Dokler pa je okoliški občinski odbor slovenski,1 tako dolgo se jim te pobožne želje ne bodo uresničile. Celjani bi radi tudi najeli zopet novo mesjtno posojijo; ker je mesto že do- sedaj do vratu v dolgovih,' bi se seveda tudi priklopljeni kraji obremenili z mestnimi dolgovi in mesto bi tudi vsled večjega mestnega teritorija dobilo na, ta račun kredit. Zatorej, okoliški Slovenci, ki hočete sami sebi dobro, prekrižajte na dan volitve pohlepne želje celjskih nemčurjev! Ptujske novice. Ogenj. Velika nesreča je zadela dne 3. t. m. na večer dva posestnika Crepinko in Franc Terbuleca v. Skorbi župnije hajdinske. Ogenj jima je namreč vse vpepelil. Zgorela so ne samo poslopja, ampak tudi vsa krma, snopje, gospodarsko orodje, pohištvo, in Terbulecu tudi dve lepi kravi, dva mlada, junčka, svinje iu perutnina. Gospodar je komaj rešili dva svoja mala otroka, s katerima se je le s težavo preril skozi visoke plamene; potem enega konja in par volov. Vse drugo je ogenj uničil. Žalostno je bilo gledati u-bogo žival v, hlevu napol zgorelo. Kako je ogenj nastal, se Še ne ve. Da se ogenj ni razširil Še na sosednje slamnate strehe, se je zahvaliti temu, ker je bilo popolnoma mirno vreme, potem pa pogumnemu gašenju vaščanov in drugih dobrih sosedov. Tudi og-njegasci iz Ptuja, nekateri gg. furadniki in drugi zasebniki iz Ptuja, gospoda hajdinski župan in redar brežiški, potem nekateri vojaki in domača duhovščina, so krepko pomagali, ali v dejanju ali jz nasvetom in vzpodbujanjem. Vsem povrni Bog obilo. Nesrečna po-gorelca se priporočata v pomoč dobrih in usmiljenih' src! Ptuj. Liberalni akademiki so dne 30. Julija zopet obnovili svoje lerialno društvo „Bodočnost“, ter si izvolili odbor, kojega zaradi informacij somišljenikov v okraju priobčujemo: Vekoslav Sumenjak, predsednik; iur. I. Pernat, podpredsednik; iur. I. Horvat, tajnik; iur. Vekoslav Visenjak, blagajnik; iur. Jože Tašner, knjižničar. Preglednika sta:, iur. Šalamun in Lenart Boezio. — Zadnji dogodki v našem okraju kažejo, da je zadnji Čas, ako prekinemo z ono malomarnostjo, ki se ne briga za nobene strankarske pojave. Na vse strani prikimavati, da se lažje u-dobno živi, to je naravnost spodbuda za naše narodne, pa tudi bratske nasprotnike. Ptuj. V našem mestu bi zelo potrebovali kato-liško-narodnega odvetnika, da bil vodil izobraževalno in gospodarsko organizacijo po celem okraju. Liberalci v tem oziru nič ne storijo, ki večjemu, da pridejo kakor hoirat Ploj in zahtevajo, naj jim ob Času volitev pade zrelo jabolko v naročje. Ti ljudje ne store ničesar za našo povzdigo, ampaks samo izrabljajo v svoje osebne namene. Posojilnica se bo, kakor je sedaj v začetku spoznati, lepo razvijala ter si kmalu za* dobila zaupanje pri ljudstvu! V Ptuju se je vršil pred nekaj dnevi koncert v korist nemškemu Šulferajnu, Sudmarki in stavbi ptujskega nemškega doma. fNa koncertu (je bilo do 500 Ijudij kar pomenja za ptujsko in ormoško nemštvo veliko blamažo. Čistega dobička ni bilo niti 300. K. No, od Ptujčanov se nemška obrambna društva ne bodo obogatila. Drugi kraji. Studenci pri Mariboru. Naš župan Schmucken-schlag razpisuje v „Marburgerci“ službo občinskega redarja in sluge. Kot pogoj je navedeno, da mora biti tisti, ki ima upanje, da dobi to službo, nemške narodnosti, a mora biti vešč slovenščine. Vendar je naš Župan s tem priznal, da bivajo v Studencih Slovenci. Hoče. (Nesreča pri streljanju.) Mizarski pomočnik Ivan Stern, 26 let star, je dne 1. t. m. na neki gostiji v Gornjih Hočah streljal z možnarji. Ko je hotel Štern zopet en možnar nabasati, se je smodnik predčasno vžgal in strel je zadel Sterna v obe roki ter ga pri tem hudo ranil. Težko ranjenega so Še isti večer prepeljali v, Maribor v bolnišnico. Pesnica. Nemški listi pišejo zelo otožno o zadnjih občinskih vslitvah, Huduje se posebno „Marbur-gerca“, ker se Slovenci pridno naseljujejo .v našo občino. Pravi, da je kriva naše zmage Südmarka, ki Še vse premalo podpira pesniške renegate, Zn^np pa je vsem Pesničanom, da dobiva več tukajšnjih, pristnih Nemcev, ki pa še nemški ne znajo, znatne podpore od Südmarke. Tudi za agitacijo so ti ljudje razpolagali z SiVdmarkino podporo. Da so Nemci propadli, ni kriva Sudmarka, ampak zavednost naših mož-vol»1-cev. Odpor proti tujcem in narodnim nasprotnikom ter dolgoletno delo naše izobraževalne organizacije nam je vrnilo Pesnico zopet v slovenske roke. Št. Ilj v Slov. gor. Kakor se nam poroča iz Ljubljane, bo poskrbela „Slovenska Straža'1, da se bo za otvoritev „Slovenskega Doma v St. liju priredil za udeležence iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev poseben vlak. „Slovenska Straža“ poroča, da fee vrši otvoritvena slavnost ŠeAe 8. septembra, ker se prej ne zamore jo izvršiti vse potrebne predpripmr ve. Otvoritev torej ne bo 28. avgusta, ampak sigurno dne 8. septembra. Društva, uredite svoje prireditve tako, da se zamorete udeležiti tega slavlja obmejnih Slovencev! Št. Ilj v Slov. gor. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 7. avgusta po rani službi božji v J areni ni v Ornikovi gostilni poučno zborovanje, na katerem bo govoril potovalni učitelj g. Pirstinger. Popoldne po večernicah pa je enak shod pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Št. Ilj v Slov. gor. V ponedeljek, dne 1. t. m. popoldne je 701etni Anton Pungert, težak pri Fišere-derju, v Št. liju pri zlaganju snopja padel z voza in se pri tem v križu nevarno poškodoval. Priti je moral v mariborsko bolnišnico. Šaleška dolina. Dne 20. julija je bilo pri nas (veliko hudourje, ki, je napravilo zlasti na Plešivcu, Pusti gori, v občinah Skale, Razbor, Šoštanj, Št. Vid nad Valdekom posestnikom mnogo Škode na pridelkih in občinskih cestah. Dež, in drž. poslanec dr. K. Verstovšek,! ki je Škodo deloma isam ogledal, je posredoval pri vladi in deželnem odboru radi podpore, odpisa davka itd. in storil vse potrebne korake. Velenje. iPriprave za blagoslovljenje društvenega doma dne 15. t. m. se vršijo. Obisk bode velik; od vseh krajev se pripravljajo udeleženci. Dopoldne ob 10. uri bode pridigoval v Marijini cerkvi slavno znani pridigar Ö. g. dr. Medved, c. kr. profesor v Mariboru. „Društveni Dom“ bode blagoslavljal domači župnik fi. g, Cizej. Slavnostni govor bode imel državni in deželni poslanec dr, K. Verstovšek. Nato se bode razvila domača ljudska veselica v pravem pomenu besede. Slavno pevsko društvo „Ljubljana“ pošlje nad 20 članov z zastavo. Peli bodo ljubljanski pevci luđi pri sv. maši v Velenju. Pri ljudski veselici bode raznih kratkočasnih prireditev, nastopala bodo razna, pevska društva, govorili razni govorniki, državni in deželni poslanci. Agitirajte povsod za obilno udeležbo! Pojasnila daje č. g. kaplan M. Goričar v Velenju. Na večer se lahko ob 7. in 548. uri vsi u-deleženci odpeljejo. Št. Lenart ,v Slov. gor. (Redek slučaj.) Iz poslopja tukajšnje sodnije visi že peti dan bela zastava, v znamenje, da se v tukajšnjih zaporih ne nahar ja nikak kaznjenec. To je za velik sodnijski okraj gotovo izvanreden slučaj. Zadnjikrat je vihrala bela zastava dne 18, velikega srpana 1908. To je najlepši odgovor na napade v „Marburger Zeitung“, ki pravi, da se zgodi največ zločinov v slovenskih pokrajinah. Št. Janž na Peči. V noči 3. avgusta je nastal požar v vasi Prelska, ki je vpepelil enemu posestniku hišo s pritiklinami, drugemu pa dve gospodarski poslopji, Obema posestnikoma so zgoreli tudi vsi pridelki in svinje, Lipovcu celo ena telica in 140 K denarja. Slednji si je s svojo družino rešil komaj Življenje, ker je nastal ogenj okoli polnoči ko so ljudje najtrdneje spali. Pogorelca sta bila zavarovana le za malo svoto- Gradce. V nedeljo, dne 31. p. m. se je več oseb sprlo v gostilni „Häuselbauer“ na Egenberški cesti. Ko so se zvečer ob. 9., uri vračali domov, je prišlo med potjo do pretepa. Neki delavec Anton Hernet je z nožem zabodel v glavo Ignaca Forsteriča, Franca Mensila in Antona Windischa. Vse tri z nožem zabodene so prepeljali v graško, bolnišnico. Forsterič je smrtno nevarno ranjen,. Zverinski Hernet bi bil lahko vse tri zgoraj imenovane na licu mesta zaklal, ako bi ne bila ob pravem Času prihitela pomoč. Marija Snežna. Dne 2. avgusta; je bilo tukaj veliko hudourje. Vtrgal se je oblak, in toča je napravila v okolici Cmureka in Marije Snežne v sadonos-nikih, vinogradih in na polju mnogo Škode. Slov. Bistrica. Naš slovenski krojač Martin Ojeinger je iznašel neko koso, s katero lahko brez nevarnosti kosi vsak otrok. Na svojo iznajdbo je vzel patent, za katerega so mu ponujali že 80.000 gld. G. Ojcinger pa ni hotel odstopiti svoje Iznajdbe in misli sam s pomočjo kakih kapitalistov zgraditi tovarno. Iznajdba gospoda Ojcingerja vzbuja v vseh krogih največje zanimanje. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Konje, katere so dne 31, julija Ukradli posestniku Mihaelu Mustafi, so že dobili, ne pa uzmovičev. Sumi se, da so jih u-kradli cigani, ki pa šo jo pobrisali^ ko so zapazili, da so jim na sledu. Sv. Jakob v Slov. gor. V nedeljo dne 81. 1. m. priredi naše slovensko izobraževalno društvo veselico, pri kateri govori dr, Leskovar iz Maribora. Sv. Benedikt v Slov. gor. Jakob Fekonja, kije bil aretiran radi znane zastrupljevalne zadeve, je v preiskovalnem zaporu umrl. Pokopan je bil včeraj, dne 4. t. m. popoldne. Njegovo ženo, ki je bila tudi pridržana v. preiskovalnem zaporu, so izpustili. Koroško. Prevalje. V nedeljo, dne 31. julija se je vršil v Šteklnovi gostilni političen shod, ki ga je sklicalo katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Kot govornik je nastopil na$ poslanec Franc Grafenauer, (ki je razložil mnogoštevilno zbranim zborovalcem celo zgodovino regulacije Meže in povedal, kdo je zavlačeval regulacijo. Ta mož je bil prevaljski župan Pristov, ki je velik prijatelj celjskih zadrugarjev. Navzoči kmetje so burno pritrjevali besedam g. poslanca. Bilo so jako nevoljni, jda je sklical Pristov nepravdno občni zbor posojilnice, ko ga ni naznanil v „Mir“-u, kakor je po pravilih predpisano. Pristov je dobil odgovor, kakoršnega je zaslužil. Celovec. Dne 2. avgusta se vrši sestanek slovenskih posojilničarjev. Govorili so o različnih načrtih, katere hočejo izvesti. Kot govorniki so nastopili g. ravnatelj Traven iz Ljubljane, g. Franjo Jošt, kateremu sa koroški posojilničarji popolnoma pritrjevali iu bili veseli, da je vstopil kot uradnik k ljubljanski Zadružni zvezi. Želimo, da bi obrodil sestanek mnogo sadov. Zitaravas. Veliko veselje vlada t med našim ljudstvom, IVresniČila se 1 je naša dolgoletna Želja: Društveni dom imamo! Od gostilničarja Glinka smo kupili s pomočjo Si Ks S,: Z1, v Celovcu hišo, ki smo jo nekoliko predelali v, dom. C>ne 28. t. m. fee vrši slovesna otvoritev Društvenega doma, ob enem tudi ustanovitev „Slovenske Straže.“ Ker nas stane dom približno 7000 K, prosimo prostovoljnih darov, ki naj se pošiljajo na katoliško, slovensko izobraževalno društvo Trta v Žitarivasi, pošta 'Miklavc* Primorsko. Pazin. Na c. kr. hrvaški gimnaziji v Pazinu je razpisano suplentsko mesto za nemščino in grščino, ali za nemščino in propedevtiko. Prošnje, naslovljene na e. kr. deželni! Šolski svet za Istro naj vlože kompetenti do dne 16. avgustar pri c. kr. gimnazijskem ravnateljstvu v Pazinu, Zborovanje primorskega kat. nar. dijaštva pri Sv. Ivanu v Trstu. Jutri, v soboto, dne 6. avgusta se vrši pri Sv. Ivanu v Trstu v novi dvorani kršč. soc, zveze zborovanje kat. nar. primorskega dijaštva, združeno z občnim zborovanjem „Pododbora slov. dijaške zveze“ in z ustanovitvijo podružnice. Vspored: Ob 6, uri predpoldne: Skupna sv. maša. Ob 10. uri predpoldne: Razvoj kat. nar. ideje in naše dijaštvo. Poroča stud. iur. Vekoslav Vertovec. Ob 2. uri pop. : 1. Naše narodno obrambno delo. Poroča stud. iur. Josi^ Godnič. 2. Občni zbor „Pododbora S. D. Z. za Primorje" in ustanovitev podružnice. 3. Slučajnosti. Ob 8. uri zvečer: Prijateljski sestanek. V nedelje, 7. avgusta, ogledovanje Trsta in popoldne veselica pri Sv. Ivanu na čast kat. nar. dijaštva. Narodno gospodarstvo. Kako je postopati, če se hoče kuhati davka prosto žganje. Nameravano kuho davka prostega žganja je zglasiti vsako leto do 15. avgusta pri županu ali pri dotičnem oddelku finančne straže. Pri zglašenju mora stranka povedati: 1, ime in priimek ter posel in bivališče s hišnim številom vred; 2. obsežnost družine, to je število domačih ljudi in poslov, ki so, pri nji na hrani in v stanovanju, z všteto svojo osebo; 3. Število, kakovost in obseg CO S)-9 I 2jk.sk. saS/a^-s“* > £ j ® S s O ^ ® ^ o rit i. o 2 S’* «r § £ 3 n u o-e s. :.s ° as Ki ® „.5 g <6 ~ S3 O -■343 ®ß §N g a. >3 s * * a * a «* I »a J ° a S.2 gs-aSSIs1 g © cS ns 0 u b CÖ 88 Ö 88 T3 »riri 89 0 ► § »H 88 &■ © ri-4 1 i o o § O..S 5* 9 o jS’a ga © S —< © FH -s -g a o cu. j,- _ >00 tK Q »J- S1« a ° £o.= > 0< Q.Ö g ^ ’S S, > S« 0 05 b" 05 I g §s!i .§ a 2 S es «- > > 2 w w j -r* a § 9-§ S £ >g n ** n ri^ oo B 3 m oo © - . BJgV* OuOD bC c X X X X X II %» Jg § II s >§ £ j I § I igi I* o o -fi m: n »§ i 03 M g .S M XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Edino narodno kamno- Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopdie, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različit: nib kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: seško podjetje v CELJU. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ah cementnim ::: tlakom. . Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, ndela-::: vanje napisov v fete- Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri Goričar & Leskovšek, Celje Graška ulica štev. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih pred-piših. — Zaloga vseh tiskovin za nrade. ROBERT DOL igajai priporoča stojo doma 1 0 žgano sliTOTko, tropi- I noTOc, Tinsko žganje, li auJoIi brinjeTec kakor tudi konj a k. Z*i ožuli in iz d» ja tel j: Konzorcij , Straž»“, OdgOTorai crednik: Fran Bakovič. Tibk tiskarne st. Cirila v Maribora, Razglas. Krajni šolski svet občina trg in občina okolica Sv. Jurij ob juž. žel. prodajo potom javne ustmene dražbe staro dekliško in deško šolo, kakor tudi hišo, v katerej je se daj konsumno društvo. Izklicna cena za dekliško šolo znaša. 5000 K za deško šolo........................ 4500 K jn za hišo, v kateri je konsumno društvo . . ■ 7000 K pod katero ceno se ne bode prodalo. Poslopja so v dobrem stanu, stoje v sredini trga Sv. Jurij ob juž. žel. zraven cerkve, zelo pripravna za kako trgovino, obrr, pa tudi za privatna stanovanja. Ustmena dražba se bode vršila dne 21. avgusta 1910 in sicer za dekliško šolo v novi šoli, soba krajni šolski svet točno ob pol 9. dopoldne, za deško šolo in hišo, v ka-terej je konsumno društvo v občinski pisarni okolice Sv. Jurij ob juž. žel. tudi isti dan točno ob desetih dopoldne. Kot varščino je položiti za vsako poslopje 1000 K v gotovini, ali v hranilnični knjigi, ostanek kupnine je plačati v teku osmih dnij. Natančneji pogoji se bodo objavili pred dražbo. Za občino trg Sv. Jurij cbj. ž., Za krajni šolski svet Franc Pisanec, dr. Jos. Povalej, župan. t. č. načelnik. Za občino okolica Sv. Jurij ob juž. žel. 105 Jožef Ratej, župan. Priporočam 51 patentirane varnostne priprave za mlatilnice katerih neprecenljiva vrednost se je povsod obnesla. — Veliko komadov praktično v radi v vseh delih dežele. — Ivan Rebek, ključavničarski mojster Celje. 100 Ogromno denarja si lahko prihranite ako takoj naročite cajga-ste ostanke za ženske o-bleke, 20 metrov po 8, 10 in 12 K, iz narodne vele-trgovske hiše R' Stermecki, Celje. zastonj dobite i_ perantsko slovnico________ Ček, ki jo predelate v par urah in ki vam odpre celi svet, ako naročite „Popolno slovnico esp. jezika“ (2 izdaja, 1 30 K s prštnino), I ' jo lahko prodate svojemu prijatelju. K 5 izvodom (6-30 s poštnino) priložimo seveda zastonj 5 majhnih slovnic in slovarčkov, povrh pa še zvezek anekdot. Založništvo esp. knjig Lj. Koser, Juršinci pri 106 Ptuju. Tage za vagone, voze (mostne), centimalne.škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kaldh, tovarna za vage, Brno, Menice Moravsko. 80 slovanska obrt. Na prodaj je gospodarsko poslopje z zemljiščem tik cerkve pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Hiša stoji na lepem prostoru, ima dva sadonos-na vrta iu studenec. Zemljišče meri blizu 5 oralov rodovitnih njiv in travnik. Posebno primerno bi bilo za kakega penzijonista. Ponudbe do 20. avgusta na Alojzijo Hofbaur roj. Munda, Videm, Sv. Jurij ob Ščavnici. 108 Gostilna v Gradcu se s hišo, koncesijo in vsem inventarjem zaradi družinskih razmer takoj proda. Malo naplačilo. Kupci se naj obrnejo na naslov: Gaberšek, glavna pošta, poste restante Gradec. 96 XXXXXXXXXX Učenec se takoj sprejme v trgovini s steklom in porcelanom Iv. Kovačič v Radgoni. 594 Slovenska trgovina z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - - J. N. Šoštarič, Maribor Umetni zavod za slikanje na steklo Maks Tušek : Ljubljana Sv. Petra nasip št. 7 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. == Načrte in proračune n« razpolago. = samo G-lavni trg štev. 19 priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn. Postrežba ;točna in stroga solidna. :: :: :: Pna velika zalega čevljev v Celja, priporoča p. n. občinstvu najfinejše in najcenejše čevlje za gospode, dame in otroke. Originalni amerikanski čevlji za gospode in dame. Velika izbera čevljev za telovadbo, tenis in dr. 97 z odličnim spoštovanjem Štefan Strašek. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Na debelo!] D „ Na drobnol ® rvipopoca se m edina narodna trgovina 5 galanterijskega,|norimberškega in modnega blaga, kakor g tudi igrač. ^ priča & Kramar v Celju ■ na voglu Graške-Jin Krožne ceste.,... E V poteptaj pern posojilnica v regfstrovana zadruga z neomejeno z&vm cerkvijo f, Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice Se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. li-T* posojila s« dajejo le članom in sieer: na vkryiibo proti papilarni varnosti po 4*/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 6'*/*•/» in na osebni kredit po 6%. Nadalje isposcjnje na sastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame poBojilniea v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki p» nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vksjtžbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. m ■0 Uradne ure o sredo in četrtek @i 9. de IS. £gpth$M-;o ^soboto od 8 do 2 S8 e. — V uradnih nrah se «prejema in :»■ plačuje denar. pojasnile se dajeje to»* t««tl «s«. «*•«*«#* fcvawtB»®