o * PRIMI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 218 (8620) TRST, torek, 18. septembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DN N v zasužnjeni vropi. KLJUB ZAGOTOVILOM REŽIMA, DA SE POLOŽAJ POSTOPNO =11111 je imel pogovore umu o F*™- , , , °—-l .. sednikom Maocetungom kot s pred-‘ni petdnevni obisk v Jugoslavijo. Ngujena Huu Thoja, ki prihaja na vabilo predsednika Tita, so na letališču pozdravili podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič, tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, predsednik skup- gometnega moštva Genoa uprli in niso hoteli priti v Neapelj, kjer bi morala biti tekma Napoli — Genoa, veljavna za italijanski pokal. Prav tako so se uprli tudi igralci Verone, ki pa bi morali igrati v Bariju proti domačemu moštvu. Tekma Genoa — Napoli bi morala biti prvotno Genovi, dežela Ligurija pa jo je prepovedala, nakar je nogometna zveza odločila, da jo bodo odigrali v Neaplju. Tu pa se postavlja vprašanje, zakaj so neapeljske občinske oblasti dale domači ekipi dovoljenje, da odigra tekmo v Neaplju, medtem ko so bile prepovedane tekme v Castellammare di Stabia in v Torre del Greco. Zakaj je dežela Ligurija prepovedala tekmo, ki jo je Kampanija dovolila? V Bariju so zaprli kinematografe in cerkve, v Neaplju ne. V Bariju so dovolili velesejem «Fiera del Levante*, v Neaplju pa so prepovedali slovesnosti ob prazniku sv. Gennara. V nekaterih deželah menijo, da je potrebno po- novno cepljenje, v drugih pa se zadovoljujejo z enim. Gre za vrsto takih nesoglasij, ki dokazujejo skrajno neskladnost med raznimi krajevnimi upravami. Minister za zdravstvo Gui je ponovno pozval deželne oblasti naj si prizadevajo, da bi nevtralizirali središča epidemije ter izsledili vse o-sebe, ki so prišle v stik z bolniki. Dejstvo, da se še sedaj zatekajo v bolnišnico ljudje v hudem zdrav-stvnem stanju, priča o tem, da so nekateri, ki se zdravijo sami na svojih domovih, kar je izredno nevarno tako za bolnike same, kot za njihove sorodnike. Priča pa tudi o tem, da je treba pospešiti epidemiološke raziskave. Poleg tega, pravi Gui, pa je treba začeti z resnim delom na področju zdravstvenih razmer, treba je začeti z očiščevanjem mestnih in industrijskih odplak, kar je predpogoj za preprečitev epidemij kot je tista, ki je prizadela zadnje čase Kampanijo in Apulijo. DUBLIN, 17. - Heathov obisk v Dublinu se je začel v znamenju velike napetosti. Medtem ko sta se britanski in irski ministrski predsednik pogovarjala v vojaškem oporišču Baldonel, so se v središču irske prestolnice demonstranti ostro spopadli s policijo, iz Londona in Belfasta pa so poročali o ponovnih bombnih atentatih. Britanski premier se je pred nedavnim vrnil iz Ulstra praznih rok. Njegovi pogovori s sprtimi severnoirskimi strankami niso bili kaj prida uspešni in so potrdili sumničenja, da v Ulstru še dolgo časa ne bo tako, kot si želi britanska vlada. Spričo tega Heathu ni preostalo drugega kot da poskusi še eno in morda zadnjo rpožiiost: pritegniti dublinskega ministrskega predsednika k tesnejšemu sodelpvanju in skupaj z njim pripraviti kompromisno rešitev za ulstrsko vprašanje. V kolikšni meri mu je to uspelo bo pokazal razvoj dogodkov v Ulstru v prihodnjih mesecih. Na sliki: razdejanje, ki ga je bombna eksploz:ja povzročila v belfaškem klubu Orch;d. Po sporočilu policije je eksplozija peklenskega stroja ranila najmanj 15 ljudi in uničila sto avtomobilov To je bil zadnji od treh današnjih bombnih atentatov v Belfastu. ŽENEVA, 17. — V Ženevi se bo jutri začela druga faza evropske konference o varnosti in sodelovanju. Kot je znano, je bila prva faza v Helsinkih na ministrski ravni ter se je zaključila julija z odobritvijo dokumenta o smernicah, ki bodo služile za osnovo sedanje faze konference. Tudi v Ženevi bodo prisotni predstavniki 33 evropskih držav, ZDA in Kanade. IIIIIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIlAUnillllllMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHHinilHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllUlllllllllimillllllllllllllllllV ENO LETO PO OBJAVI Stane Dolanc podal obračun dosežkov po Titovem pismu Po mnenju Dolanca je še vedno premalo konkretnih akcij in borbe za uresničevanje načel pisma BEOGRAD, 17. — Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je ob obletnici znanega pisma predsednika Tita in izvršnega biroja v intervjuju televiziji Beograd v odgovor na vprašanje, kaj je doseženo s tem pismom, izjavil, da je največji uspeh pisma v tem, da je zveza komunistov dokazala, da je sposobna v najbolj usodnih trenutkih jugoslovanske družbe iziti z jasno prespektivo nadaljnjega razvoja družbe. Po besedah Dolanca je v času, ko se je vodila najbolj ostra borba z anar-holiberalizmom, neostalinizmom in tehnokratijo storjen v jugoslovanski družbi največ ji korak naprej; dan je predlog nove ustave, ki je zagotovo najbolj revolucionarna listava v zgodovini človeštva, ki jamči delavskemu razredu neposredni vpliv na vse družbene ednose. Istočasno je bila objavljena idejno - politična platforma 10. kongresa ZKJ, v kateri se daje odgovor na mnoga nerešena vprašanja in jasen odgovor, da je razvoj ščine Srbije Dragoslav Markovič in druge visoke jugoslovanske osebnosti. Člani vietnamske delegacije se bodo zadržali v Jugoslaviji do 21 t.m. Nocoj je predsednik SFRJ v palači zveznega izvršnega sveta priredil v čast vietnamske partijsko delegacije večerjo, po večerji pa sprejem. zadnjem času. Govorijo tudi o možnosti razpustitve neapeljskega občinskega sveta in odbora. Krčenje državnega proračuna, za katerega se je tako zavzel zakladni minister posl. Ugo La Malta, je močno prizadelo tudi slovensko manjšino. Povsem neupravičeno je namreč vlada skrčila izdatek za slovensko šolo v Italiji od predvidenih 700 na 250 milijonov. V Trst je prispel minister za trgovinsko mornarico sen. Pie-raccini, ki se bo danes in jutri pogovarjal o aktualnih vprašanjih razvoja tržaškega pomorstva in luškega gospodarstva. Osrednje srečanje bo jutri na sedežu deželne uprave, ko bodo Pieraccini-ju orisali svoje zahteve predstavniki deželne vlade, pokrajine, občine, gospodarskih krogov in zastopniki sindikalne federacije. Čilski vojski ni uspelo zatreti vedno močnejšega ljudskega odpora proti novemu fašističnemu režimu. Po skopih in nejasnih vesteh, ki prihajajo iz Čila, so v nekaterih mestih še vedno v teku spopadi, ki so menda najbolj ostri v pristaniškem mestu Valparaisu. Veliko število pristašev pokojnega predsednika A-llendeja pa se je umaknilo na hribovita področja države, kjer snujejo novo partizansko vojsko za oborožen boj prot! vojaški diktaturi. Iz vseh krajev sveta poročajo o protestih proti čilskemu fašističnemu režimu. V Buenos Airesu se je več kot dvesto tisoč oseb zbralo pred čilskim veleposlaništvom, v Franciji pa je na milijone delavcev za eno uro prekinilo delo v znamenje solidarnosti s čilskim odporništvom. Iz Norveške je prišla vest, da bo pokojni predsednik Allende predlagan za kandidata za Nobelovo nagrado za mir. Neapeljski državni pravdnik je izročil neapeljskemu pokrajinskemu zdravniku, občinskemu zdravstvenemu funkcionarju ter predsedniku pristaniške ustanove sporočila o sodnem postopku zaradi njihovih domnevnih odgovornosti pri epidemiji kolere v Neaplju. Še zlasti se bodo morali zagovarjati zaradi dovoljenj za gojenje školjk v neapeljskem pristanišču, ki so jih izstavili v na vseh področjih odvisen od razvoja samoupravnih socialističnih odnosov. Stane Dolanc je priznal, da mnoga vprašanja, ki jih omenja pismo še niso bila rešena, kajti zveza komunistov in družba v celoti še vedno ni zadosti organizirana, da bi izvedla vse, kar se omenja v pismu. Zveza komunistov še vedno ni uspela mobilizirati v tej akciji ostale družbeno - politične organizacije, posebno socialistično zvezo, ki bo po besedah Dolanca morala delovati boljše kot doslej. Po mnenju Dolanca je še vedno premalo konkretnih akcij, premalo konkretne borbe za uresničenje načel pismi in preveč raznih deklamacij in izjav. Položaj delovnega človeka v državnih organizacijah in ustanovah je še vedno težak. Delovni človek šo vedno ni uresničil svojih osnovnih pravic, kaj pa šele pravice, ki mu pripadajo po ostalih spremembah. oziroma pravice, ki mu jih jamči ustava. Prav tako še vedno ni uresničena ideja Tita po večjem številu delavcev v zvezi komunistov. Z večjo navzočnostjo delavcev v zvezi bi se nekatera od teh vprašanj hitreje in učinkovitejša rešila. Priprave za 10. kongres tečejo bolj ali manj načrtno. Zveza komunistov mora do kongresa iz svojih vrst očistiti vse tiste, ki niso v skladu z marksistično usmeritvijo, v skladu s programom zveze. B. B. MINISTER ZA TRGOVINSKO MORNARICO V TRSTU Srečanja z ministrom Pieracdnijem o krizi pomorskega gospodarstva Jutri sestanek na deželi s predstavniki gospodarskih krogov in sindikalisti - Pole. mično sporočilo KPI opozarja na nevarnosti, ki pretijo LIoydu in pristanišču Nova kontejnerska ladja «Nipponlca», ki jo bodo danes izročili Lloydu Velik uspeh tržaškega skladatelja na natečaju «Premio Citla di Trieste} Mladi Daniele Zanettovich zmagovalec natečaja za simfonično skladbo 1973 Drugo mesto je mednarodna žirija prisodila Cehoslovaku Zdene-ku Lukasu, tretje pa Bolgaru Aleksandru Josifovu - Žirija je morala izbirati med 112 skladbami avtorjev iz 27 držav Danes bo v naši deželi minister za trgovinsko mornarico, socialist Giovanni Pieraccini. Svoj obisk je napovedal že podžupanu Lonzi, na sestanku, ki sta ga ob znani »pristaniški krizi» imela v Benetkah konec avgusta. Tedaj je Pieraccini obljubil, da bo z deželnimi oblastmi in zainteresiranimi kategorijami podrobno razpravljal o razvojnih per-spektivah tržaškega pomorskega in pristaniškega gospodarstva. Pieraccini bo danes prisostvoval Izročitvi ladje »Nipponica*, zatem se bo srečal s predstavniki socialistične stranke, v sredo pa bo imel niz sestankov, med katerimi je brez dvoma najvažnejše srečanje na deželi. Tu ga bo pričakal predsednik deželne uprave Comelli, skupaj z odbornikom za industrijo Nereom Stop-perjem in odposlanstvom raznih u-stanov. Prisotni bodo, za »luški področji* Trsta in Tržiča, predsednika goriške in tržaške pokrajine Zanetti in Chientaroli, župana Spaccini in Versace, predsednika trgovskih zbornic Caidassi in Lupieri, predstavniki Pristaniške ustanove, Konzorcija za razvoj Tržiča, industrijci, špediterji, trgovci in predstavniki sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL. Uvodoma bo Pieraccinija seznanil s vprašanji našega pomorskega gospodarstva predsednik deželne vlade Comelli, za njim pa, podrobneje, še odbornik Stopper. Svoja stališča bodo orisali gospodarstveniki in sindikalisti, na kar bi moral Pieraccini orisati smernice svojega ministrstva in sprejeti ustrezne obveze. V zvezi s tem so se sinoči sestali člani sindikalne federacije, ki so mnenja, da je treba zahtevati od rimske vlade naj spoštuje sprejete obveznosti glede tržaškega gospodarstva, ki je že zabredlo v globoko krizo, predvsem kar zadeva nosilne strukture — luko in pomorstvo. Ob Pieraccinijevem obisku v de- želi je KPI izdala sporočilo, v katerem spominja, da sovpada obisk ministra z vestmi o negativnih ukrepih, ki bodo gotovo bridko prizadeli tržaško gospodarstvo. Tržaška KPI upa, da bo minister Pieraccini razčistil dvome in sprejel stvarne obveze, nudil konkretna jamstva, navedel točne roke in izdatke glede okrepitve «Lloyda », struktur tržaške luke in glede zaposlitve v pomorskem sektorju sploh. Mladi tržaški skladatelj Daniele Zanettovich s skladbo »Chorčgraphies pour orchester* je zmagovalec letošnjega tradicionalnega mednarodnega natečaja za simfonične skladbe »Nagrada mesta Trst* (Premio Citta di Trieste). Nagrada za prvo mesto znaša 2 milijona lir. Drugo mesto in denarno nagrado 750.000 lir je žirija prisodila češkoslovaškemu skladatelju Zdeneku Lukašu iz Prage za skladbo »V. Symfonie», tretje mesto in denarno nagrado 250.000 lir pa bolgarskemu skladatelju Aleksandru Josifovu in Sofije za skladbo »Concerto pour piano et orchester*. Prvo in drugo nagrado je žirija podelila z absolutno, tretjo pa z na-.vadno večino. Poleg tega je žirija (soglasno sklenila posebej omeniti še skladbe, ki so bile označene z gesli «11111» in z naslovom »Concerto per fagotto e orchestra», »Eric-Robert Ber-nard» z naslovom »Concerto Double» ■...................................... ENOTNO VODSTVO KD SE ZE KRHA? Pred obsežnim preverjanjem odnosov med večinskimi strankami Odprta imenovanja predsednikov številnih važnih krajevnih ustanov • Devinsko-nabrežinska občinska uprava še vedno v krizi Politični položaj v večinskih strankah tržaške pokrajine se zapleta, kljub formalni enotnosti, ki je bila dosežena v KD s plebiscitarno izvolitvijo novega pokrajinskega tajnika Daria Rinaldija. Enotnost v KD je očitno krhka, saj je že ponedeljkov tržaški dnevnik objavil sporočilo desničarske struje «inizia-tiva pcpolare* (bivši dorotejci), da s sporazumom ni zadovoljna in da zaradi tega tudi ni pristala na sodelovanje v novem enotnem tajništvu. Včeraj pa se je izvedelo, da gre menda za osamljeno pobudo in kasneje So uradno sporočili, da preklicujejo omenjeno sporočilo in da ostane v veljavi v petek doseženi sporazum med strujami. V bistvu pa gre očitno za spor o razdelitvi mest v stranki, kjer bi želela imeti omenjena struja odlo-čilnejša mesta pri vodstvu stran; kine politike. Spor pa se zdi globlji, saj je zna- no, da bo še to jesen moralo priti do preverjanja med strankami leve sredine o številnih spornih vprašanjih, ki se nanašajo na tržaško občino in pokrajino in še zlasti o imenovanjih predsednikov nekaterih zelo važnih javnih ustanov. Tako bo treba, po smrti Franzila, imenovati novega predsednika avtonomne pristaniške ustanove in ponovno je na dnevnem redu ime novanje predsednika Tržaške trgovinske zbornice. Tu gre sicer za imenovanje ministrstva za inckistri-jo in trgovino, formalno na osnovi raznih kandidatur, ki jih predlagajo zainteresirane kategorije, dejansko pa gre za imenovanje, za katero se dogovore politične stranke, ki imajo večino in tako je pri- kis/i.iu. .,i4ir- •_2ii_________________11- Šlo tudi do irrtehdVanja Caidassija. Poleg tega So odprta predsedniška mesta rotacijskega sklada, IACP, Delavskih zadrug' in industrijskega pristanišča. Na občinski ravni bodo prev er- •■iinmiiMiMiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii NESPREJEMLJIV PREDLOG V OKVIRU «KRČENJA» DRŽAVNEGA PRORAČUNA Za 450 milijonov lir naj bi znižali postavko za slovensko šolo v Italiji Prvotni znesek za potrebe slovenskega šolstva, predviden v zakonskem osnutku Relci-Škerk, znaša 700 milijonov lir Prejšnje dni so v parlamentu, najprej v senatu, nato v poslanski zbornici, razdelili osnutek državnega proračuna za leto 1974, ki ga je pripravilo zakladno ministrstvo. Kot je znano se minister La Malfa zelo zavzema za to, da bi skrčil državni deficit od sedanjih 7000 na 3000 milijard lir. Zato skuša na vse načine »krčiti nekatere izdatke, ta krčenja pa zavzemajo, včasih, prizvok izrazite politične izbire. Tako nas je senator Silvano Bacic-chi. ki v senatorski komisiji za proračun predstavlja KPI, opozoril na tiste postavke, ki posredno ali neposredno zadevajo Trst in Slovence. Tržaško mesto prizadevata dve »skrčeni* postavki, ki so jima od-ščipnili dobršen del finančnih sredstev, in to navzlic večkrat razglašenim obljubam vlade. Proračun bo, na primer, odščip-nil 700 milijonov od predvidenega zneska 5 milijard in 700 milijonov za dopolnitev gradnje suhih dokov za arzenale za ladijska popravila v Genovi, Livornu in Trstu. Gradnja suhega doka je, kot znano, v Trstu »zamrznjena* prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev že nekaj let. Brez tega doka pa nima arzenal bog ve kaj dela, še posebno ne z naftnimi tankerji. Nadalje namerava vlada proračunsko skrčiti subvencije za ladijske družbe »prvenstveno državne koristi* (p.i.n.), se pravi tudi za Tržaški Lloyd, ki že danes pluje v slabih vodah. Proračunska sredstva nameravajo skrčiti za 275 milijard. Zadnja, za nas Slovence povsem nerazumljiva postavka, tudi zaradi omejene vrednosti zneska, če ga primerjamo s 4000 milijardami deficita v manj, pa zadeva vladne obveze glede tia zakon o slovenski šoli »Belci - škerk*. V prejšnjih proračunih je namreč vlada predvidevala izdatek 700 milijonov lir. zakladni minister pa je ta znesek skrčil na 250 milijonov. Kot piše v poročilu, gre za »znesek, ki je manjši od onega, ki ga predvidevajo zakoni (v našem primeru akti poslanske zbornice 693 in 1058, oziroma akt senata št. 974, op. ur.) ali zaradi odložitve v času predvidenega dela, ali zaradi skrčenja stroškov*. Postavka, s katero namerava vlada skrčiti za nič manj kot 450 milijonov lir izdatek za slovensko šolo. je v delu poročila, ki zadeva javnost prosvetnega ministrstva. Razumljivo je, da bo vest razburila slovensko narodno skupnost v Italiji, saj gre za izpopolnjevanje i-tak omejenega in nepopolnega šolskega sistema, ki ga predvideva os- j nutek šolskega zakona. A ne gre samo za to! Vsem bo jasno, da 450 milijonov manj za našo šolo ne rešuje državnega deficita (7 tisoč milijard!) v tolikšni meri, da hi ta sklep bil politično upravičen. Tudi odlaganje na nedoločen čas našemu prebivalstvu ni v prid, posebno če upoštevamo, koliko časa smo čakali (in še čakamo), da bi imeli zadostne šolske strukture. Komu je, torej, padlo na misel, da svetuje funkcionarjem v Rimu, naj tako ravnajo? Senator Bacicchi nam je vsekakor zagotovil, da bo v senatni proračunski komisiji zahteval, da se morajo glede Slovencev sprejete obveze v celoti uresničiti. tos v bližnji stavbi Euroresidience. Sledila je prosta razprava, v katero je poseglo več svetovalcev, ki so postavili odborniku Verzi razna vprašanja o drugih javnih delih in šolskih poslopjih, o katerih je dal odbornik vsa zaželena pojasnila. Tudi otroške jasli v šoli v Ul. Svevo Sinoči se je sestala rajonska kon-zulta za Skedenj in Čarbolo. Seji je prisostvoval občinski odbornik za javna dela Verza, ki je poročal o delih za preureditev doma emigranta v Ul. Svevo. Na zemljišču za domom emigranta bodo zgradili novo telovadnico, obstoječa poslopja pa bodo preuredili v šolo. Nov šolski kompleks bo obsegal osnovno šolo z 20 učilnicami in nižjo srednjo šolo s 24 učilnicami. V manjši stavbi bo otroški vrtec, razdeljen v tri sekcije, v prvem nadstropju pa otroške jasli. Vse objekte bi morali dokončati do avgusta prihodnjega leta, razen o-troških jasli, ki v prvotnem načrtu niso bile predvidene. Namen obiska odbornika Verze je bil prav la, da sliši mnenje kanzulte o otroških jaslih. Konzulta se je soglasno izrekla za otroške jasli. Edine pripombe so se nanašale na dvom, če bo dovolj prostora za otroški vrtec. Ta dvom je odb. Verza izpodbil z dejstvom, da bodo dve nadaljnji sekciji otroškega vrtca odprli že le- Razprava o šoli s celodnevnim poukom sinoči na Opčinah Vprašanje šole s celodnevnim poukom je bila tema zanimive razprave, ki jo je sinoči priredila rajonska konzulta za vzhodni Kras v O-troškem naselju na Opčinah. Na srečanju sta občinska odbornica za šolstvo Bennijeva ter šolski nadzornik dr. Crevatin orisala številnim šolnikom ter staršem, med katerimi žal tudi tokrat nismo opazili veliko slovenskih šolnikov in staršev, načrt za ureditev šole s celodnevnim poukom pri Banih. Posebno zanimiv je bil poseg ravnatelja šole s celodnevnim poukom pri Zindisu dr. Zamole, ki je pristojne seznanil s svojimi izkušnjami pri uvajanju novih oblik poučevanja in vzgoje. Poseben poseg je imel občinski svetovalec Wilhelm, ki je med drugim obžaloval, da predsednik konzulte ni poskrbel za prevajalca v trenutku, ko je povabil na razpravo tudi slovensko prebivalstvo. Obširneje bomo o sinočnjem srečanju poročali v prihodnji številki. Drevi rajonski konzulti za vzh. Kras in Sv. Ivan Drevi ob 20.30 se bo na sedežu, Rotonda del Boschetto 3/F sestala svetoivanska rajonska konzulta, ki bo med drugim razpravljala tudi o občinskem petletnem načrtu 1973-1977. V Proseški ulici 28 pa se bo ob 20.45 sestala v drugem sklicanju rajonska konzulta za vzhodni Kras. Rajonska konzulta za Sv. Soboto in Naselje S. Sergio pa sklicuje za drevi ob 20. uri v šoli v Ul. Zandonai 4 javno sejo, na kateri bodo razpravljali o občinskem petletnem načrtu in o reformi javnih prevozov. janje odložili na jesen in predvidevajo, da se bo občinski svet sestal ob koncu septembra ali prve dni oktobra, ko bodo na dnevnem redu upravna vprašanja, nato pa bodo seje najbrž prekinili, da preverijo opravljeno delo in da se tudd dogovore za sestavo občinskega odbora. Prišlo je namreč do raznih sprememb in predvsem z izvolitvijo podžupana Lonze za deželnega svetovalca in načelnika socialdemokratske skupine v deželnem svetu do novega položaja, ki ga označuje tudd istočasni izstop svetovalca Callegarija iz skupine PSDI ter njegov morebitni pristop svetovalski skupini PSI, saj je pri izstopu sporočil, da bo zaenkrat ostal »avtonomni socialist*. S tem pa bi se seveda histveno spremenil odnos sil med socialistično in socialdemokratsko svetovalsko skupino v občinskem svetu in bi bila logično na dnevnem redu zahteva PSI po mestu podžupana. Te ugotovitve tudi izhajajo Iz uradnega sporočila vodstva PSI o zadnjem sestanku, kjer so podčrtali, da je PSI sedlaj druga vodilna sila leve sredine v tržaški občini ter da tudi zaradi tega zahteva temeljito razčiščen je in preverjanje nekaterih temeljnih programskih postavk. Že v teh dneh pa bo menda prišlo do razgovorov o krizi občinske uprave devinsko - nabrežinske občine, ki se je ponovno zaostrila no diktatu tržaškega demokristjanskega vodstva, oziroma vetu glede sestave občinske gradbene komisije. Stališča so očitno ostro ločeno, tako da bo krizo težko rešiti, to še zlasti, ker je znano, da v tej občini obstajajo težave že dalj časa. Prosta delovna mesta: potrebno znanje slovenščine Deželni urad za delo je sporočil, da v tržaški pokrajini iščejo dve prodajalki z znanjem slovenščine, eno hišno pomočnico z znanjem slovenščine in angleščine ter 2 šoferja z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. ter »Simfonia 453» brez naslova. Žiriji je predsedoval direktor konservatorija »Tartini* prof. Orazio Fiu-me, njeni člani pa so bili skladatelji: Henk Badings (Nizozemska), Louis Fourestier (Francija), Alojz Srebotnjak (Jugoslavija), Giulio Viozzi (Italija) in Ottavio Ziino (Italija). Sedmi član žirije, sovjetski skladatelj Aram Hačaturjan, ni mogel sodelovati pri delu žirije, ker se zaradi slabega zdravja ni mogel cepiti proti koleri, kot zahtevajo sovjetske oblasti, in zato ni mogel priti v Italijo. Svečana razglasitev zmagovalcev je bila sinoči med kratko slovesnostjo v veliki dvorani konservatorija. V imenu žirije je prebral poročilo predsednik prof. Orazio Fiume. Povedal je, da je vodstvo natečaja razposlalo v prvih mesecih leta 1972 8000 izvodov razpisa natečaja v italijanščini, francoščini, angleščini in nemščini po vsem svetu in da je o njem seznanil svet tudi dnevni in specializirani tisk v Italiji in v inozemstvu. Odziv na razpis je bil zelo velik, saj je vodstvo natečaja do predpisanega roka, t. j. do 7. septembra 1873, prejelo kar 112 skladb, od katerih 18 iz Italije in 94 iz 26 tujih držav (Argentine, Avstrije, Belgije, Brazilije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Finske, Francije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Japonske, Grčije, Anglije, Irske, Islandije, Jugoslavije, Luksemburga, Norveške, Poljske, Romunije, Španije, Švedske, Švice, Madžarske in ZDA. 6 nadaljnjih skladb iz tujine ni prišlo v poštev, ker so prišle po roku. žirija je pri svojem delu najprej izločila eno skladbo, ki ni ustrezala razpisu. Od preostalih 111 jih je po večkratnem pregledovanju ostalo najprej 44, nato 19, 12, 7 in končno 4. Svoje končne odločitve je žirija sprejela s tajnim glasovanjem. Zalepke, ki vsebujejo imena in podatke avtorjev tistih skladb, ki jih je žirija sklenila posebej omeniti, bodo odprte le, če bodo avtorji na to pristali. Na koncu svojega poročila se je prof. Orazio Fiume zahvalil članom mednarodne žirije za njihovo naporno in odgovorno delo, prisotnemu predstavniku ministrstva za javno vzgojo dr. Brunu Boccii ter javnim ustanovam in zasebnikom, ki so pripomogli k uspehu natečaja. Za njim je na kratko spregovoril še pooblaščeni svetnik konservatorija «Tartini» prof. dr. Agostino Origone. Zmagovalec natečaja 1973 Daniele Zanettovich se je rodil v Trstu 26. 1. 1950. Diplomiral je iz kompozicije, klavirja, zborovske glasbe ■ in -zboro-vodstva ter iz tolkal. Dosegel je di- plomo za končno izvajanje na mednarodnem skladateljskem natečaju »G. B. Viotti* v Vercelliju v letih 1967, 1968 in 1969. V letih 1969 in 1970 je zmagal na državnem natečaju za kompozicijo «R. Zandonai* v Roveretu. Leta 1971 je bila izvedena njegova enodejanka »Celine* v gledališču Do-nizetti v Bergamu, leta 1972 pa je zmagal na mednarodnem natečaju za kompozicijo «Prince Pierre de Mona-co» s skladbo «E & F Flauto Concerto*. Zanettovich je od leta 1962, ko je tržaški natečaj dobil mednarodni značaj, tretji Tržačan, ki je vpisal svoje ime med nagrajence. Leta 1963 je delil drugo mesto Mario Zafred, leta 1967 pa je osvojil tretjo nagrado naš slovenski skladatelj prof. U-bald Vrabec. Ob krvavih dogodkih v Čilu Protestna resolucija zgoniškega obč. sveta Sinoči je bila v Zgoniku izredna seja občinskega sveta, ki je soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža v imenu vseh občanov solidarnost s čilskimi delavci in demokratičnimi silami, ki so podvržene najhujšemu zatiranju in jih čaka težaven boj za svobodo in demokracijo. Občinski svet se pridružuje ogorčenim protestom vse svetovne demokratične javnosti proti zločinskim fašističnim generalom in reakciji, ki jih podpira, ter se klanja spominu čilskega predsednika AUendeja. Spričo hudega terorja, ki ga izvaja čilski vojaški režim, poziva občinski svet italijansko vlado in deželne oblasti, naj posredujejo, da se v čilu zaščitijo človečanske pravice in prepreči nadaljnji teror. Resolucija ob zaključku opozarja na nujnost e-notnosti vseh demokratičnih sil in budnost za ohranitev demokratičnih svoboščin v naši državi. • Župan Spaccini je včeraj sprejel novoizvoljeni odbor zbornice industrijskih izvedencev, ki ji predseduje Mario Cividin. Delegacijo je spremljal podpredsednik vsedržavnega združenja Marcello Magliaretta. • Deželni odbornik za finance Sergio Coloni je bil pred kratkim v Ko-penhagnu, kjer si je na vabilo podjetja IBM ogledal elektronski center. Obisk sodi v okvir priprav za ureditev deželnega elektronskega centra, ki bo zadoščal potrebam deželne u-prave in drugih krajevnih ustanov. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Danes, v torek, 18. septembra, bo ob 18. uri odborova seja. Na seji se bodo zvrstila naslednja vprašanja: vpis v otroške vrtce in šole, najhujše potrebe slovenskih o-snovnih in srednjih šol, industrijski tehnični zavod, letošnji občni zbor sindikata. Mali oglasi TRŽAŠKA DRUŽINA išče hišno pomočnico. Zagotovljeni so bivališče, najboljši delovni pogoji in kakršna koli ekonomska zahteva. Telefon 60-552. Včeraj-danes Danes, TOREK, 18. septembra IRENA Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.11 — Dolžina dneva 12.24 — Luna vzide ob 22.20 in zatone ob 13.34 Jutri, SREDA, 19. septembra VITOGRAD Vreme včeraj: najvišja temperatura 23.4 stopinje, najnižja 19,7, ob 19. uri 22,4, zračni tlak 1011,1 mb. ali 758.4 mm. stanoviten, veter 7 km na uro zahodndk, vlaga 81-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. septembra 1973 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb. Umrli so: 63-letni Vladimiro Bitežnik, 89-letna Maria Pollesello, 88-let-na Maria Rismotido, 73-letni Guido Vemazza, 65-letna Olga Cigon por. Ba-chis, 71-letni Carlo Usignolo, 81-letna Stefania Arming, 74-letna Giuseppina Dolinar por. Buzzi, 91-letna Beralda Cortese vd. Chiappulini, 75-letna Anna Sverko por. Mejak, 73-letna Stefania Cosmini DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd. Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Vernani, Trg Valmaura 11. . BANČA D|. CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA IHŠT .i,ii ' F. mizi '10. ...38-101. 38-046 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 601.— Funt šterling 1.448,50 Švicarski frank 199,90 Francoski frank 139.— Nemška marka 248,40 Avstrijski šiling 33,45 Dinar: debeli 38.— drobni 39.— MENJALNICA vseh tujih valut HUDA SUŠA, KAKRŠNE NE POMNIJO MNOGO LET Najbolj je prizadela vinogradnike kmetovalce, živinorejce in vrtnarje Računajo, da je suša uničila 60 odstotkov krme in 40 odstotkov grozdja - Poseg deželnih organov je nujen V nedeljo in včeraj je kazalo, da bo po skoraj treh mesecih suše vendar začelo deževati, toda le v nekaterih predelih je nekaj časa rosilo, le toliko da je zmočilo prah. Kdaj bo prišel pravi dež, da bo pošteno namočil zemljo, da bo konec suše? Ribiči, ki se na vreme najbolj razumejo pravijo, da bomo morali še počakati. Huda suša, kakršne ne pomnimo že mnogo let, je najbolj prizadela kmetovalce, tako živinorejce kot vinogradnike, cvetličarje in vrtnarje. Izvedenci kmetijskega nadzomištva po dosedanjih ocenitvah računajo, da je Miiiiiiiil»aiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiimim»»iiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiii POŽAR V STROJNICI JUGOSLOVANSKE LADJE RESNO OPEČEN MORNAR PRI POŽARU NA MLJETU Zvečer »pet nove težave na ladji zaradi okvare električnih naprav Včeraj opoldne je izbruhnil v strojni dvorani jugoslovanske ladje »Mljet*, ki je zasidrana ob pomolih Novega pristanišča, precejšen požar. Plameni so hudo opekli 22-letnega mornarja Marjana Pozotiča s Korčule in poškodovali notranjost ladje. Po vsej verjetnosti je nafta, ki se je med polnjenjem rezervoarjev razlila pod levi pomožni motor, zanetila požar. Ko so spravili v pogon stroj in se je jeklo razgrelo, je nafta izhlapela in ob nenadni električni iskri je izbruhnil v vsej strojni dvorani požar. Zgorele so plastične cevi in ovoji električnih žic. Na srečo je strojnikom uspelo, da so se pravočasno umaknili iz dlvorane, razen Pozotiču, ki so ga plameni oplazili. Hitro so ga naložili na rešilni avto Rdečega križa, ki je medtem prihitel na kraj, in ga odpeljali v bolnišnico. Tu so ga sprejeli v dermatološki oddelek in mu ugotovili opekline prve in druge stopnje po nogah, trupu in obrazu. Sprejeli so ga s prognozo okrevanja v enem mesecu. Medtem so se lotili požara gasilci pristaniške postaje in mestne centrale. Z dvema motornima bri- zgalnama ifl s curki vode iz protipožarnega čolna so pod poveljstvom majorja Lofana napadli plamene. V strojni dvorani pa je bilo prevroče, saj tja niso mogli niti najbolj opremljeni gasilci. Zato so nepredušno zaprli vse izhode iz strojne dvorane, tudi dimnik in ventilatorje, nato pa so spustili v strojni oddelek paro in dušikov ogljik. Na tak način so plameni vsrkali ves kisik in zamrli. Na ladji je škoda precejšnja, saj je uničilo vse električne naprave. V večernih urah so ravno zaradi tega nastale na »Mljetu* nove težave: počila je cev, ki dovaja morsko vodo za hlajenje strojev in tako je voda začela preplavljati strojno dvorano. Zaradi električnih okvar pa niso mogli spraviti v pogon črpalk. Spet so morali prihiteti gasilci, ki so do pozne noči črpali vodo iz preplavljene ladijske strojnice. Ladja bo morala o-stati še precej časa v pristanišču, ker bodo popravila trajala več dni DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI suša uničila približno 60 od sto krme in 40 od sto grozdja. Prizadeto je vse tržaško področje, najbolj pa občutijo posledice suše na Krasu, zla-, sti v devinsko - nabrežinski občini, pri Repniču in Repnu, v bregu nad cbalo in v nekaterih predelih brega ter Miljskih hribov. Ponekod so se mlade trte že posušile in nimajo niti jagode grozdja. Mlade trte na področjih, kjer je bolj plitva zemlja, so sploh utrpele največjo škodo. Drugod se osipajo suhe jagode, druge pa so ovenele in brez soka, listje na trtah že rumeni, kot da bi bila že pezna jesen. Kako je pritisnila suša, kažejo tudi hrasti in ponekod celo bori ter kostanji, da ne govorimo o travnikih in pašnikih, kjer sploh ni več trave, vse je suho, rumeno. Na Krasu ne gonijo na pašo živine že od začetka avgusta, morajo jo krmiti doma kot pozimi, otave pa sploh niso kosili. Kje bodo vzeli krmo za zimo? Živinorejci obupujejo, nekateri so že začeli prodajati živino-, drugi pa pravijo, da bodo izpraznili hleve, ker je krma predraga, cena mleka pa prenizka. Letina grozdja je letos zelo lepo obetala, toda suša je prekrižala načrte in nade. Nekateri vinogradniki pravijo, da ponekod »ploh ne bodo šli trgat grozdja. Suša je že opravila svoje, kot da ne bi zadostovalo pa je prišla še druga nadloga: fazam, sme, ptiči in ose. Sme so se pojavile in napravile veliko škodo tudi v nekaterih krajih, kot v dolinski občini, kjer jih do sedaj še ni bilo. Fazani in ptiči so v nekaterih vinogradih že vse pozobali, lepše grozde pa napadajo ose. Kakšno škodo so vinogradniki utrpeli, bomo lahko u-gofoviT šele po trgatvi, ki letos ne bo vesela. Kot smo že omenili, so prizadeti tudi cvetličarji in vrtnarji. Vode sicer ni primanjkovalo, razen redkih primerov, toda vodo za namakanje morajo kmetje plačevati po enaki ceni kot pitno vodo. Namakanje sicer precej pomaga, toda ne nadomesti tiopdnoma dežja, če suša traja toliko časa. Bo deževalo, ne bo deževalo? Prepozno? Še bi se nekaj rešilo. Za krmo je že prepozno, za trte bi nekoliko še pomagalo, če bi dež dobro namočil zemljo, vrtnarji bi se oddahnili, cvetličarji nekoliko opomogli. Na kmetijskem nadzomištvu smo se pozanimali če bodo prizadeti kmetje dobili kakšno pomoč. Odkrito so nam odgovorili, da zdaj ne morejo ničesar obljubljati. Kmetijsko nadzomi-štvo je opozorilo deželno odbomištvo za kmetijstvo in predlagalo, naj bi najprej dali po znižani ceni vsaj krmo. Kot smo že poročali, je pri kmetijskem nadzomištvu in deželnem od-borništvu posredovala tudi Kmečka zveza. Pravijo, da v tem primeru nimajo na razpolago potrebnih sredstev, da bi morali prej določiti obseg prizadetih področij, oceniti škodo in odobriti zadevni zakonski ukrep. Škoda Je velika, razmere, zlasti za živinorejo, pa kritične. Zato je nujen poseg pristojnih deželnih organov, sicer bomo posledice občutili še leta in leta in ne bo več nobene »žavbe*, ki bi rešila tukajšnjo živinorejo ali spodbujala mladino, da se loti obdelovanja žlahtnih kultur. PO DRŽAVNEM UDARU V ČILU Resolucija 10 Kmečke zveze Izvršni odbor KZ se pridružuje vsej demokratični javnosti v najostrejši obsodbi krvavega prevrata nad čilsko napredno demokracijo, ki so ga zakrivili izdajalski fašistični generali po navdihu notranjih in zunanjih sil reakcije in imperializma in izraža v imenu tržaških kmetov bratsko solidarnost kmetom in vsem delovnim ljudem v njihovi borbi proti hlapčevstvu, za demokracijo in socialno pravico. Nalezljive bolezni v tržaški občini Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v tednu od 10. do 16. septembra zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 1 primer ti-fusne mrzlice, 2 primera ošpic, 3 primeri škrlatinke (od katerih eden izven tržaške občine), 3 primeri o-slovskega kašlja (od katerih eden izven občine), 6 primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke, 3 primeri srbečice (od katerih eden izven občine) in 4 primeri nalezljivega vnetja jeter. Kino Nazionale 15.30 «Pippo, Pluto, Pape-rino Supershow». Walt Disneyev film. V barvah. Excelsior 15.30 «11 delitto Matteotti*. Mario Adorf, Riccardo Cucciolla, R. Montagnani, G. Moschin. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Lo chiamavano Tri-nita*. Igrata Bud Spencer in Teren-ce Hill. Barvna kavbojka. Fenlce 16-00 »La polizia č al servizio del cittadino?* E. M. Salerno in Daniel Gelin. Eden 16.00 »La polizia inerimina, la legge assolve*. Igra Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.30 »La mia legge*, Alain De-lon in Simone Signoret. Aurora 16.30 «Snoopy cane contestato-re», barvni film. Capitol 16.00 »La sedia a rotelle*. Catherine Spaak. Barvni film. Cristallo 16.00 »La collina degli sti-vali», Terence Hill in Bud Spencer. Impero 16.00 «fe simpatico, ma gli romperei il muso*. Barvni film. Filodrammatico 16.30 »I pomogiochi delle femmine svedesi*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Professione assassino*. Charles Bronson. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 »Un uomo da rispettare*, Florinda Bolkan, Kirk Douglas in Giuliano Gemma. Barvni film. Ideale 16.30 «11 calice d’argento*. barvni film, Paul Newman, Natalie Wood, Jack Palance. Abbazia 16.30 «Frankenstein alla con-quista della terra*, barvni film, Nick Adams. Astra 16.30 «11 figlio di Kociss*. barvni film, Rock Curson. Razstave Ob svojem življenjskem jubileju razstavlja v Tržaški knjigarni slikar Avgust Černigoj svoje najnovejše grafike. Razstava bo odprta do konca septembra. V galeriji La Lanterna razstava del dalmatinskega slikarja Jure Ami-žiča. Hrvaški gost bo razstavljal v Trstu do 28. septembra. V galeriji «2 \ GO» v Hruševici razstavlja slikar Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava bo odprta do konca septembra. V Mestni galeriji Piran razstavljata Marino Mahnič - Istran in Vida Slivniker - Belantič. Razstava bo odprta do 23. t. m. po običajnem urniku galerije od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure. Izleti Prosvetno društvo »Rdeča zvezda* iz Saleža bo priredilo v nedeljo, 23. t. m. avtobusni izlet v Kočevje * ogledom Baze 20. Vpisovanje pri vaških odbornikih. SPDT organizira 23. t m. avtobusni izlet na Ratitovec — 1.666 m. (Pot prijateljstva). Odhod ob 6. uri izpred sodne palače in skozi Ljubljano, Škofjo Loko, Železnike do lepe vasice Prtovče, od koder je dve uri hoje do vrha. Ob povratku se bomo ustavili v Škofji Loki, ki letos praznuje tisočletnico obstoja, nato povratek preko Poljanske doline. Vpisovanje pri Norči, Ul. Geppa 9. Sekcija PSI za «vzhodni Kras* z Opčin organizira 30. septembra t.l. enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bližnje slovenske vasi z ogledom Vrbskega jezera in Gosposvetskega polja. Cena izleta 5.500 lir. V ceno je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje na Opčinah v trgovini s pohištvom «Renar», Proseška št. 3 ter v Bazovici št. 131 pri Ivanu Caču, v Velikem Repnu pri Pavlu Colji in v Zgoniku št. 34 pri Brunu Miliču. Za potovanje preko meje je potreben potni list ali osebna izkaznica. Točen čas odhoda bo pravočasno cbjavljen. Kmečka zveza priredi v soboto, 13. in nedeljo. 14. oktobra članski izlet na Plitvička jezera. Izletniki si bodo tudi ogledali nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu. Vpisovanje na tajništvu KZ, Ul. Cicerone 8/B. MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica št. 72 vabi vse člane odbora na sejo, ki bo danes, 18. t. m. ob 20. uri v prostorih mladinskega centra, Ul. Ginnastica 72. Prosveta Prosvetno društvo »Rdeča zvezda* -Salež bo priredilo v četrtek, 20. t. m. ob 20.30 na dvorišču šaleške gostilne kulturni večer s koncertom domačega mladinskega pevskega zbora in recitacijami članov Slovenskega amaterskega gledališča. Vabljeni. Danes, 18. septembra ob 21. uri se pričnejo v Ljudskem domu v Trebčah redne pevske vaje mešanega zbora Primorec. Prosimo polno udeležbo in točnost zaradi bližnjih nastopov. — Odbor. Za ŠD Kontovel darujeta Gospodarsko društvo Prosek 50.000 lir in Ri-kardo Štoka 5.000 lir. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Antona Rustje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. DRUŽINA Trst, 18. septembra 1973 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 DELO HIGIENSKEGA LABORATORIJA Tudi lani posebno nadzorstvo nad ribami in zemeljskimi lešniki Ribe nevarne zaradi koncentracije soli živega srebra - Arašidi okuženi z «aflatok-sino Bl» - Desetina pregledanih vzorcev kruha ni ustrezala higienskim predpisom Oddelek za pregledovanje živil, ki deluje v sklopu Laboratorija za higieno in profilakso tržaške pokrajinske uprave, je v lanskem letu opravil pregled 3.611 vzorcev živil v -prodaji na našem področju oziroma v uvozu iz tujine. Pri tem so strokovnjaki ugotovili, da blago v 5,75 odst. primerov ni ustrezalo higienskim predpisom in so zato sprožili proti kršilcem ustrezni kazenski postopek. Oddelek je nadalje opravil 170 analiz živil po nalogu zasebnikov in 625 pregledov po nalogu raznih javnih ustanov. Med škodljivimi sestavinami, ki so jih strokovnjaki še posebej na-sledovali v pregledanih živilih, so bile zlasti živega srebra (v ribah in mesu) ter tako imenovana «afla-toksina Bi», ki jo včasih najdemo v zemeljskih lešnikih (arašidih). Anorganske in organske soli živega srebra so že dalj časa znane kot zelo strupene snovi; žal gre za soli, ki so precej razširjene v sve tu. ker jih številne industrije odvajajo z odpadnimi vodami in ker jih tudi kmetje uporabljajo za razkuževanje semen oziroma za kemično zdravljenje nekaterih bolezni na posevkih . Na Japonskem je pred časom zaradi prisotnosti soli živega srebra v živilih umrlo nad 100 ljudi, pristojne oblasti pa so ugotovile, da so žrtve zaužile strup z ribjim mesom. V Iraku so iste soli pomorile 35 ljudi, to pot pa so jih žrtve zaužile s svinino. Soli živega srebra prehajajo razmeroma hitro iz že lodca v človeški krvni obtok, od tod pa se nasprotno le počasi odvajajo, tako da se zadržujejo tudi po več mesecev v človeškem organizmu in se pri tem zbirajo zlasti v možganih, jetrih in ledvicah, kjer naglo uničujejo celice. Znanstveniki so postali pozorni zlasti na nevarnost, ki jo v tem po- ljanje prisotnosti soli živega srebra do koncentracije 0,01 miligrama pri kilogramu živila, strokovnjaki pa menijo, da postaja živilo nevarno, če presega koncentracija teh soli 0,7 miligrama na kilogram. S takimi napravami razpolaga danes v Italiji osem pokrajinskih laboratorijev, tržaški pa deluje za širše območje, ki zajema zlasti uvoz živil čez Trst, Benetke, Prosek, Gorico in Pontebo. V letu 1972 so strokovnjaki laboratorija pregledali 1.500 pošiljk rib in ugotovili, da je bila koncentracija soli živega srebra v 8 odst. primerov previsoka. Kar zadeva zemeljske lešnike, so v laboratoriju lani analizirali 306 vzorcev blaga iz prav toliko pošiljk, izkrcanih v tržaškem pristanišču. Šlo je za pošiljke, ki so bile namenjene tako neposredni potrošnji, kot nadaljnjemu predelovanju v oljarnah. V Trstu izkrcajo ladje vsako leto po 20 - 30.000 ton zemeljskih lešnikov in ustreznih pogač za krmo. Pošiljke so večkrat okužene z aflotoksino ter jih v takih primerih vračajo v države, iz katerih prihajajo v naše mesto, ali pa v oljarne, kjer se pridobljeno olje še posebej rafinira, tako da ni več nevarno za zdravje. V Italiji so pred dobrimi desetimi leti zabeležili pravo morijo puranov in ko so strokovnjaki začeli iskati ustrezne razlage, so ugotovili, da je morijo povzročila posebna plesen, ki so jo zapazili v krmi iz zemeljskih lešnikov oziroma točneje v sestavini plesni, ki so jo krstili za »aflatoksino Bi». Italijansko ministrstvo za higieno in zdravstvo je leta 1965 izdalo posebno okrožnico, ki prepoveduje uporabo zemeljskih lešnikov, pri katerih bi koncentracija aflatoksine Bi presegala razmerje 0,05 miligrama na kilogram snovi. Končno so strokovnjaki pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso lani pregledali 366 vzorcev kruha, ki so jih vzeli v raznih pekarnah. Pregledi so pokazali, da so prestopki ustrezne zakonodaje na tem področju precej pogosti, saj so analize pokazale, da kruh ni ustrezal predpisom kar v 10 odst. analiziranih primerov. V PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA COMCUUA V Spilimbergu odprli središče za skladiščenje in predelavo sadja Naprava je stala 700 milijonov lir ■ Predelovalna zmogljivost 100.000 stotov pridelka na leto Predsednik deželnega odbora Co-melli je v soboto odprl v Spilimbergu novo središče za skladiščenje in predelovanje sadja in povrtnine, ki ga je postavila krajevna zadru-gledu predstavljajo za človeka ribe.' ga sadjarjev. Središče obsega vr-Tudi če je koncentracija strupenih sto skladišč, uradne prostore in 9 soli v vodi zelo omejena, se strup kopiči vzdolž biološke verige, in sicer tako, da prehaja od mikroorganizmov v manjše ribe, od teh v večje ribe ter končno na kopenske živali in v človeka. Mikroorganizmi imajo namreč lastnost, da spreminjajo anorganske soli živega srebra v organske, ki so zelo strupene in ki se hitro koncentrirajo v ribah, z ribjo moko, ki je danes ena izmed glavnih surovin za pripravo krme, pridejo strupene soli v perutnino in v domačo živino, tako da je njihova koncentracija posebno visoka v jajcih in v mesu. Tržaški laboratorij razpolaga z napravami, ki omogočajo ugotav- večjih hladilnih prostorov. V skladišča bodo lahko spravljali do 50 tisoč stotov pridelkov, predelovalna zmogljivost naprav pa je preračunana na 500 stotov dnevno oziroma 100.000 stotov pridelka na leto. Gradnja središča je stala okrog 700 milijonov lir, uresničili pa so ga s prispevki, ki sta jih dala na razpolago Evropski sklad za razvoj kmetijstva (FEOGA-) in deželna uprava. Na obširnem, območju okoli Spj-limberga, kjer so tla preveč propustna, da bi lahko ugodno uspevale druge'"kulture, " so v zadnjem času uredili vrsto nasadov sadnega drevja, ki dajejo že večji pridelek in ki jih bo nova naprava še občutno valorizirala. Predsednik Comelli je PATRONAT |NAC 34133 Trsi, Ul- Cirerone 8/h OBVKSTM.A Telet. 62785 PODPIS POOBLASTIL Obveščamo vse naše upokojence, da bo zapadel rok za podpis P° oblasti! in peticije za povišanje minimalnih mesečnih pokojnin na 4« tisoč lir konec tega meseca. S to Peticijo si naša organizacija -j Kmečka zveza — prizadeva doseči že dve važni zmagi v korist kmetov, in sicer: — znižanje pokojninske dobe od 65 na 60 let za kmete in od 60 na 55 let za kmetice, • — polno in neposredno zdravniško oskrbo. Obenem obveščamo ludi druge u-Pokojence (ne kmečko), da lahko tudi ti podpišejo pooblastila pri na-žem patronatu INAC. Zato naprošamo vse upokojence, da se čimprc.j zglasijo pri našem Patronatu INAC in da s seboj prinesejo tudi pokojninsko knjižico. VPRAŠANJA Ni MOŽNOSTI ZA PRIZIV «Vložila sem prošnjo za starostno Pokojnino. Odbil, so mi prošnjo, ker so mi ugotovili 635 prispevkov. Ali bi lahko vložila priziv?* S. M. (Dolina) Žal je vsaka možnost priziva ne mogoča, ker je potrebnih za starostno pokojnino najmanj 780 prispevkov (korpijon ubija*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Boter», ameriški barvni film ob 28.00 in 20.00. DESKLE Prosto. PRVAČINA Prosto. RENČE »Heintje-sonce bo zopet sijalo*, nemški barvni film ob 20.00. KANAL »Rdeče sonce*, francoski barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, teL 79701. V nedeljo popoldne sta se na cesti, ki iz Gradišča pelje proti Vi-lešam ponesrečila dva mladeniča, ki se bosta morala zdraviti v goriški bolnišnici teden dni zaradi lažjih poškodb po telesu. Gre za 22-letnega delavca Vivia-na Zanuttinija iz Gradišča, ki si je poškodoval levo nogo ter za 22-letnega delavca Eda Zolijo tudi iz Gradišča. Japonski prvaki Izleti SPD obvešča vse udeležence družinskega izleta v nedeljo, 30. septembra v Belo krajino, da se javijo najkasneje do četrtka, 20. septembra, na sedežu društva ter prinesejo s seboj osebno izkaznico in veljavno prepust nico ali veljaven potni list. Istočasno bodo udeleženci rezervirali kosilo V nedeljo, 7. oktobra organizira f-FD skupinski izlet z lastnimi sred stvi za naraščajnike, starše in druge »Marc na Razor planino, kjer je postojanka, vzpon na Vogel in tolmin-sk- Kuk (nič težavno) v okviru proslav Tolminskih puntov. Prisotnost velja za »planinstvo in šport za vsakogar*. V nedeljo, 21. oktobra pa bo zlet na Učko nad Opatijo (pri-siit.ovi všteta za »planinstvo in šport za vsakogar*). Iz "nriškr^a iiiuličnt-pi urada ROJSTVA: Carla Marchi, Marco Knezevich, Carlo Martelossi, Raf-faela Bidoli, Lorenzo Drascek, Lu-ca Cumini, Diego Naccini, Eriča Fulizio, Denis Sponton. SMRTI: 85Jetna upokojenka An-na Causini, 74-letna gospodinja Silvia Goriup por. Bonnes, 80 letni upokojenec Luigi Sfiligoj, upokojenka Čarobna Glessig vd. Mangilli, POROKE od 9. do 15. septembra 1973: uradnik Renzo Gabrielli in bolničarka Silvia Venier; uradnik Andrea Norbedo in učiteljica Gio-vanna Visintin; delavec Renato Cot-ti in učiteljica Luigina Morsolin: profesor Paulo Komel in uradnica Caterina Sponza; bančni uradnik Lorenzo Speccher in uradnica Giu-seppina Vecchiet; finančar Gerar-do Tommasone in gospodinja Marija Persolja; profesor Claudio Ca-nesin in študentka Aurelia Stacul: študent Mario Ursic in uradnica Luciana Lazzari: učitelj Gianni Drascek in uradnica Lucia Ernest* Sergiacomi; učitelj Villibaldo Peco-rari in uradnica Lilijana Reščič. OKLICI od 9. do 15. septembra 1973: trgovski potnik Gianpaolo Bi-sio in gospodinja Maria Zotter; šofer Aldo Simonetti in trgovska vajenka Maria Lutman; knjigovodja Mauro Costantini in knjigovodkinja Flavia Milinovih; uradnik Tarcisio Cescato in gospodinja Rosalia For-nasir: podoficir orožnikov Vincenzo Antonio Marchi in zdravstvena asistentka Alba Nives Bulfon; mehanik Corrado Marchi in delavka Norma Cechet; trgovski potnik Enzo Manfreda in trgovska uslužbenka Marina Vecchiet: finančar Ignazio Giallongo in gospodinja Carraela Spinzi. V ZVEZI S KONFERENCO IZVOZNIKOV NA DUNAJU Nafta je vir napredka pa tudi kamen spotike Arabski svet skuša svojemu edinemu viru bogastva dvigniti ceno ZDA bodo vedno boli odvisne od uvoza • Do atomske energije je še daleč Zgodba o nafti je stara toliko, kolikor je staro komercialno izkoriščanje »črnega zlata*, to se pravi 116 let. Prvič so začeli nafto črpati v komercialne namene 1875. leta v Romuniji, dve leti pozneje pa v ZDA. V tem času je tudi na račun nafte oziroma njenih derivatov prišlo v svetu do velikanskih sprememb, tako da so se mnogi stari odnosi porušili in na njihovo mesto so stopili novi. Iz temeljev so se spremenili tudi materialni pogoji, prišlo je do sprememb v proizvodni dejavnosti, še več: celine so spremenile svojo podobo. V tem času so se na eni strani nakopičila velikanska zasebna oo-gastva, na drugi strani pa se je nakopičilo vebko siromaštva in bede. Industrijska civilizacija je odprla človeštvu neslutene perspektive, hkrati pa polomila in zmečkala nešteto malih ljudi. Življenje se je torej z nafto korenito in vsestransko spremenilo. Vendar ne povsod enako, kot tudi ne vedno v dobrem smislu. Ni bilo vse doseženo na račun nafte, toda težko bi industrijski svet mogel doseči, kar je dosegel, brez nje. Brez nafte bi se danes marsikatera dejavnost ustavila. Celo človek sam bi občepel. Nafta je za industrijsko dobo tisto, kar sta voda in ogenj bila in sta za človeka od vedno. Nezamenljiva surovina, nezamenljivo pogonsko sredstvo, nujna dobrina, hkrati pa tudi zelo nevarna. Seveda je vse to odvisno od človeka Nafta je kot voda in kot ogenj in to tako praktično kot tudi simbolično. Takšna je bila nafta že v prvih desetletjih tega stoletja, ko se je začela doba blaginje in gang-sterstva, doba Teksasa in Rockefellerjev, doba naglih avtomobilov in naglih dobičkov, svetovnega napredka in svetovnih vojn, doba državnega kapitala in doba zasebnih poslovnih cesarstev. Nafta je v takšnem svetu kar dobro služila ljudem, pogosto pa gospodarila tudi nad njihovo usodo. Ta dvojna vloga tekočega goriva prihaja v današnjih dneh ponovno do izraza. V zvezi z nafto se ljudje vedno bolj prepirajo in kljub navidezni volji do sporazuma se mednarodna napetost veča. Uporabljajo se tudi drugi viri energije, od atomske do sončne. Toda to je še tako daleč od ekonomsko upravičene zamanjave e-nergetskih virov z našimi klasičnimi energetskimi viri. Kljub naglemu naraščanju cen je nafta še vedno najcenejši vir energije, najcenejše gorivo. Zato bi bitka za nafto mogla postati še bolj zapletena, nevarna. Vtem ko zahodne sile, in med njimi tudi sam Izrael, postajajo vedno bolj odvisne od naftnih vrelcev Bližnjega vzhoda, se arabske dežele zavedajo, da bi mogle svoja naftna bogastva izkoristiti tudi kot svoje najmočnejše politično orožje. Zahodne dežele potrebujejo vedno več goriva, zato želijo in hočejo uvažati iz arabskega sveta vedno več nafte. Arabske dežele pa bi hotele dobavljati nafto Zahodu pod drugačnimi pogoji. Arabske vlade računajo, da bi moral Zahod pokazati nekai več razumevanja za potrebe arabskega sveta. Seveda se pri tem interesi križajo in če je res, da Zahod potrebuje več goriva, je tudi res. da arabski svet ootrebuje več medsebojne enotnosti. Res je, na Zahodu se tu in tam kažejo težnje, da bi se arabskim željam ugodilo, pa čeprav s tem postaja nafta dražja. Toda te 'ež-nje so bolj redke, ker so veliko močnejše težnje tistih, ki ne pristanejo na stališča arabskega sveta. Zato bi tudi v primeru, če bi se povsem združili, Arabci več izgubili. Izvažali bi manj nafte, s tem pa bi spravili v nevarnost svoj največji oziroma svoj edini vir dohodkov. To izpričuje dosedania praksa. To se je zgodilo tudi 1967. leta, koj po šestdnevni vojni z Izraelom, ko se je prenehalo izvažanje nafte. Ta bojkot pa so kmalu prekinili, ker je bolj prizadel arabski svet kot potrošnike, ki so za silo našli izvore drugje. Toda od šestdnevne vojne je minilo šest let. V tem času se sicer položaj žrtev izraelskega napada ni spremenil, toda položaj zahodnih petrolejskih družb v arabskem svetu ni več tako trden. Zahodne petrolejske družbe niso več gospodarji petrolejskega bogastva v teh deželah, kot so bile nekoč, kot so bile do nedavnega. One ne morejo več diktirati niti proizvodnje niti cene. In njihova odvisnost bo vedno večja, čim večja bo poraba nafte oziroma njenih derivatov na Zahodu. In v tem smislu so računi tako rekoč matematično točni. Zahodna Evropa, ki praktično nima lastne nafte, kupuje, črno zlato na Bližnjem vzhodu ter v Iranu. Japonska prav tako. Amerika, kije mogla do pred nedavnim dobavljati nafto zase in za druge, se je znašla pred neprijetno resnico, da so se njene notranje rezerve resno skrčile. In pri tem je dodati se to. da ne zadošča niti Venezuela. Niti Venezuela ni neizčrpen vod-njak. Odkritje naftnih ležišč na Aljaski je pomembno. Toda za a-meriško industrijo vendarle omejeno in za sedaj drago Kanadske zaloge sicer niso majhne, toda niso ameriške pač pa kanadske.. Ameriške petrolejske družbe, bolje povedano ZDA so v nekoliko težavnem položaju. In tako morajo ZDA uvažati vedno več nafte in to se bo nadaljevalo vse do tedaj, do- kler se ne bodo našli novi viri energije, ki jo nekateri vidijo v atomu. Ta energija pa je še daleč. verjetno zelo daleč. O tej odvisnosti zgovorno pričajo tudi statistični podatki. Računajo, da bodo zahodne industrijske dežele, med katere je treba šteti tudi Japonsko, povečale porabo nafte od 1,6 milijarde ton, kolikor so je porabile 1970, na 2,8 milijarde ton, kolikor jim je bo potrebne leta 1980. To se pravi, da se bo v desetih letih poraba malone podvojila. In potem? Prav tako je treba vedeti, da predstavlja nafta eno tretjino sedanje skupne energetske porabe ZDA, zahodne Evrope in Japonske. In pri tem postaja odvisnost od arabske nafte še bolj očitna, če upoštevamo dejstvo, da arabski svet, skupno z Iranom, razpolaga s 70 odstotki vse doslej odkrite nafte na svetu. Po najnovejših u-radnih podatkih je proizvodnja nafte v lanskem letu dosegla že 2,6 milijarde ton, od česar je odpadlo na Bližnji vzhod ter na Iran kar 920 milijonov ton, torej več kot ena tretjina. Če upoštevamo to, kar smo navedli, nam bo bolj razumljivo svetovno zanimanje za koilferenco predstavnikov držav izvoznic nafte, ki so se -sestali te dni na Dunaju. Slika iz sicilijanske farse «11 cortile degli Aragonesi*, ki bo nocoj na programu na italijanski TV ........."»"""‘umu..................................■■»■............................inimiin........................ OB NEKEM PODATKU REVIJE FORTUNE Vozila volkswagen na kitajskih cestah Tisti, ki so kritizirali Brandta, preusmerjajo svoje poglede «Zahodna Nemčija je zamudila» - Načrti izpred petnajstih let Ameriška revija «Fortune» je v letošnjem pregledu najbolj uspešnih velikih podjetij postavila zahodnonemško tovarno avtomobilov Volksiuagen na šesto mesto najuspešnejših podjetij izven ZDA. Lani je bila družba Volkswagen na petem mestu, tokrat jo je prehitelo japonsko jeklarsko podjetje Nippon Steel. Kljub temu pa je zahodnonemško podjetje daleč pred drugimi evropskimi avtomobilskimi podjetji. Revija »Fortune* tudi navaja »promet- podjetja, kajti med drugim pravi, da je podjetje Volkswagen prodalo vozil za obilnih pet milijard dolarjev, torej za 3000 milijard lir Vendar tu ne nameravamo pisati o tem uspehu znanega za-hodnonemškega podjetja, pač pa nam ta uspeh služi za kako drugo, na videz stransko, hkrati pa hudo simptomatično potezo. Ko se je v Zahodni Nemčiji vodila kampanja proti ratifikaciji’ Spora-" zumov z vzhodnimi sosedi, se je zbralo 60 poslovnih ljudi, raje bi L rekli managerjev tofikerm naj- T večjih zahodnonemških družb, ki so podpisali znan protest, proti Brandtovi politiki. Gre za protest z naslovom »Odslej ne bomo več molčali*. Med 60 podpisniki protesta je bilo tudi ime voditelja podjetja iz Wolfsburga, torej ime generalnega direktorja podjetja Volksvvagen Leidinga. Leiding je bil torej proti temu, da bi se Zahodna Nemčija «odpirala» proti vzhodni Evropi, proti socialističnemu svetu. In ta isti inanager sedaj na veliko razglaša »uspeh* svojega podjetja, ker se mu odpira večji posel s Kitajsko. Res je, da Kitajska ni država vzhodne Evrope, pač pa vzhodne Azije, toda Kitajska je socialistična država in Leidingu in p-stalim sopodpisnikom ni šlo za to, da bi ne podpisali pogodb s Poljsko ali kako drugo vzhodnoevropsko deželo, pač pa za to, ker so to socialistične dežele, ki so Nemčiji «u-grabile* del njenega ozemlja. Da je v zahodnonemških krogih sedaj zavel drugačen veter nam dokazuje spet Leiding. kajti on je med tistimi zahodnonemškimi poslovnimi ljudmi, ki zatrjujejo, da je Zahodna Nemčija zamudila lepe priložnosti, da je dovolila, da so jo drugi prehiteli. To pa ne na Kitajskem, pač pa kar tu v vzhodni Evropi. In res je, da so zahodnonemški poslovni ljudje zadnje čase podpisali nekaj pomembnejših pogodb s Sovjetsko zvezo, kot na primer pogodbo o dobavi brezšivnih cevi za plinovod, ki bo veljala tri milijarde nemških mark, oziroma 720 -milijard lir. res je tudi, da bodo gradili pri Kur-sku velik metalurški kombinat, ki bo veljal okoli 4 milijarde mark, kar je nad 1000 milijard lir, toda ameriške družbe so se s sovjetskimi oblastmi pogodile še za veliko večja dela, saj računajo, da bo vred nost poslov šla v desetine mili jard dolarjev. Če nadalje upošteva mo dejstvo, da je na primer italijansko avtomobilsko podjetje FIAT zgradilo tovarno avtomobilov v To-gliattigradu, da je zgradilo tovarno avtomobilov na Poljskem in da tudi v Kragujevcu v Srbiji delajo avtomobile po Fiatovi licenci, je res to, kar je rekel Leiding, ki trdi, da je Zahodna Nemčija v zamudi. Te dni pa je govor o manjšem, vendar pa konkretnem rezultatu. In na račun tega uspeha je vodja podjetja v Wolfsburgu »nekoliko evforičen*. Družba Volksvvagen je namreč sklenila pogodbo s Kitajsko. da ji bo dobavila večjo količino avtomobilov. Za prva leta bodo Nemci poslali na Kitajsko le po 50.000 vozil, pozneje pa se bo količina povečala. To pa pomeni, da bo Kitajska absorbirala tisto, kar je zadnje čase odklonila Amerika. Ameriški trg je zadnje čase namreč raje absorbiral vedno več japonskih in vedno manj nemških vozil. V konkretnem primeru pa podjetju iz VVolfsburga ne gre toliko za 50.000 vozil na leto, pač pa za morebitno možnost širšega odpiranja velikanskega trga, ki ga predstavlja več kot 700 milijonov Kitajcev. Sicer je res, da Kitajska ni niti od daleč to, kar so ZDA, celo ne to, kar je Latinska Amerika, toda v tolikšnem oceanu ljudi tudi skromnejše zahteve veliko nanesejo. Vrh tega so v VVolfsburgu že vnaprej mislili na kitajske skromnejše razmere in so zgradili vozilo za kitajske možnosti. Gre za vozilo, ki ga izdelujejo v mehiški filiali »Volks-wagna», ki bo zato lahko še bolj razvila svojo dejavnost, ki je baje postajala prevelika za potrebe Srednje Amerike. Ob koncu še zanimiva ugotovitev: Ko je pred poldrugim desetletjem vodil podjetje Volkswagen njen tedanji direktor Nordchof, je že mislil na te možnosti, toda njegovi načrti so občepeli v miznici, kajti bili smo tedaj v dobi Adenauerjeve krščanske demokracije. Sedaj pa prihajajo ti načrti na dan in malone dokumentirajo, da je Zahodna Nemčija in deloma zahodni svet za-ijiudil obilno desetletje deloma v svojo škodo, deloma pa tudi na škodo drugih. «Potrošništvo» ameriške ženske Ameriška družba je najbolj potrošniška družba na svetu, je tista družba, ki je vsemu svetu vsilila svoj način žvljenja, In v tej družbi je ženska tista, kar je tipično merilo družbe, pa čeprav često le na videz. Ne bomo razglabljali o tem, koliko je ame riško potrošništvo odvisno od nje ali od moškega, toda v ZDA so pred nedavnim napravili anketo o »ženski potrošnji*. Napravili so neko poprečje: 73 let poprečne življenjske dobe ženske in splošno porabo v ZDA ter prišli do naslednjih ugotovitev. Ženska v svojem življenju porabi šest pralnih strojev, sedem televizorjev, osem hladilnikov, e-najs'; sesalcev za prah, devet mlinčkov za kavo, trinajst mešalcev oziroma mikserjev, 17 avtomobilov, 14 ljubimcev in — tri može. Seveda je to poraba poprečne ameriške družine ne pa ameriške ženske, razen ljubimcev in mož, seveda. BOGATAŠ SE UMIKA IZ POSLOVNEGA SVETA V kratkem bodo odprli Gettyjevo vilo-muzej «Če bi vilo videl Disney, bi ga od zavisti razneslo* LOS ANGELES, 17. - O Paulu Gettyju je bil govor pred nedavnim in sicer v zvezi z izginitvijo njegovega vnuka, za katerega ni bil pripravljen dati niti vinarja, da bi ga odkupil, če bi bili zahtevali od njega odkupnino. In ta isti Paul Getty, za katerega se je do pred nedavnim govorilo, da je najbogatejši človek na svetu, je sporočil časnikarjem, da bo v kratkem dokončal svojo vilo v Kaliforniji, čemu tolikšno zanimanje za ta objekt, ko pa je prav gotovo na svetu tudi drugih velikih in razkošnih vil. In vendar zasluži Gettyjeva vila vso pozornost. Paul Getty si je dal na svojem zemljišču v Kaliforniji postaviti vilo v starorimskem stilu, vrhu tega pa bo to vila - muzej Potemtakem zasluži pozornost. Gettyjeva vila - muzej ne bo nič drugega kot rekonstrukcija neke vile, ki jo je 79. leta po Kristusu izbruh Vezuva prekril s pepelom v Herkulanumu in ki so jo pred leti spet-odkopali. Paul Getty si je dal v bližini kopališča Malibu v Kaliforniji zgraditi povsem e-nako vilo, vilo - muaej, ki bo verjetno eden najpomembnejših kulturnih centrov ZDA, kajti tolikšno je umetniško bogastvo, ki si ga je bogati Paul Getty nabral v svojem dolgem življenju. Paul Get-ty je namreč star 80 let. Pravzaprav nihče ne ve, kaj vse je Paul Getty doslej kupil, zagotovo pa vedo povedati, da ima več Rubensov in veliko italijanskih slikarjev iz renesanse, da ne govorimo o novejših slikarjih vštevši Picassa. Paul Gettv, ki sicer živi zelo odtujeno življenje, je najprej povedal časnikarjem, da namerava v kratkem odpreti svojo vilo - muzej, v nekem londonskem časopisu pa je nato tudi povedal, zakaj si je dal zgraditi vilo v starorimskem stilu. Med drugim je zapisal : «Skušal sem si jo zgraditi tako. da sem se kar se da držal izvirnega načrta, pa čeprav sem moral kako podrobnost spremeniti oziroma popraviti. Med drugim sem dal napraviti drugačne stopnice, kajti v rimljanski vili so bile preveč ozke in preveč strme. Prav tako sem si dal postaviti dvigalo, ki ga v rimski vili, logično, ni bilo. To sem si dal urediti zato, da bi imel več udobja.* To je tudi razumljivo, saj ima mož 80 let. čolni, ki so v sezoni prevažali tuje turiste po tržaškem zalivu, so za letos v glavnem opravili delo (Foto M. Magajna) Če je Paul Getty navdušen nad svojo vilo, drugi niso preveč navdušeni. Henry Seldis, umetnostni kritik nekega dnevnika iz Los Angelesa, je za Gettyjevo vilo - muzej rekel, da je to «neverjetna posebnost, ekscentričnost*. In vendar je prav tisti kritik dodal, da vila, ki ima 114 metrov dolgo stebrišče, obrnjeno proti vrhu, daje vtis ' monumentalnega bogastva. Še več, Seldis meni, da če bi Walt Disney videl vilo, ki si jo je postavil Paul Getty, bi ga od zavisti razneslo. Kako to, da si Paul Getty, ki je vse življenje živel po hotelih, gradi hišo, dom. Getty je imel svoje apartmaje v Parizu, Londonu in nekoč v New Yorku, kamor pa se že 22 let ni vrnil. Živel je vedno le po hotelih. Sedaj pa si je dal zgraditi vilo zato, ker se namerava umakniti iz poslovnega življenja, da bi svojo «zrelo dobo* Užival v miru. Gradnjo vile je nadziral kar iz Londona in to v vseh podrobnostih. In zakaj prav starorimsko' Vilo? «Sklenil sem zgraditi muzej v obnovljeni rimski vili, da bi u-stvaril nekaj posebnega. Nikoli mi niso ugajale umetnostne galerije, ki nimajo nič osebnega in kjer ne vidiš drugega kot dolge vrste kipov ali slik. Zato sem skušal ustvariti prirodni ambient, ki bo bolj primeren in bolj prijeten.* In ta njegova »kaprica* je menda edina ekscentričnost, edina posebnost, ki si jo je privoščil v svojem dolgem življenju. O njem se je vedno kaj malo govorilo, razen v poslovnih krogih, kjer je predstavljal veliko ime, saj je za Howardom Hugesom najbogatejši človek na svetu. Borski rudnik in njegovi rekordi Borski rudnik je eden n« ivečji h rudnikov bakrene rude v Evropi in spada tudi med pomembnejše rudnike bakrene rude na svetu. Pred leti je bil v precejšnjih težavah, zadnji dve leti pa doseza neverjetne rezultate. Deloma na račun velike meha-n:zacije, deloma pa tudi na račun tekmovalnega duha med delavci in tehniki, ki so tu zaposleni. Rudnik bakra zaposluje vsega skupaj 2700 delovnih moči, med katerimi je veliko tehnikov in višjih strokovnih delovnih moči. V rudniku imajo zelo veliko velikanskih bagerjev, tudi bager, ki dvigne dvajset ton rude hkrati. Zaradi marljivosti delavcev, zaradi dobre delitve dela ter zaradi močne mehanizacije računajo, da bodo letos producirali 60.000 ton bakra, nekaj ton zlata in nekaj ton srebra v skupni vrednosti 130 milijard dinarjev. V rudniku so bageristi, ki zaslužijo tudi nad pol milijona dinarjev na mesec. Od njih je namreč veliko odvisno, saj morajo »premetati* za 60.000 ton bakra nič kot 32 milijonov ton rude. Stanislavu Bratožu v slovo Pred dnevi so na pokopališču v Podnanosu pospremili k večnemu počitku Stanislava Bratoža, prizadevnega organizatorja prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot. Tudi Bratož je pripadal tisti generaciji primorskih fantov in mož, ki so kapitulacijo Italije dočakali na najbolj oddaljenem jugu Italije, v Kalabriji. Rodil se je leta 1911 v Podnanosu v družini naprednega kmeta. V družini je bilo deset otrok. Po končani osnovni šoli se je izučil žagarskega poklica. Že v zgodnji mladosti se je opredelil za nepredno delavsko gibanje. Po odsluženju vojaščine je bil nekaj časa doma in je zaradi napada fašistične Italije na Abe-sinijo bil mobiliziran. Kot rezervist je bil eno leto in pol v Pi-stoii in se ni udeležil vojne v Etiopiji (letnik 1911 so namreč italijanske fašistične oblasti poslale v celoti v Abesinijo, razen nekaterih izjem - predvsem iz političnih razlogov). Ko so italijanske fašistične oblasti pripravljale napad m Jugoslavijo, so ga l. 1941 ponovno mobilizirali in vtaknili v tedaj že ustanovljene posebne bataljone v Forliju. Po dveh mesecih so ga poslali domov, kjer je ostal do leta 1942, ko so ga ponovno mobilizirali in poslali v 207. posebni bataljon v Catanzaro. V NOB se je vključil takoj v začetku, ko so se pojavili prvi partizani na Nanosu in ko so začeli delovati prvi aktivisti OF. Ko so ga v spremstvu karabinjerjev leta 1942 pripeljali v kazensko e-noto v Catanzaro, je takoj vzpo-' ■vil stike z naprednimi Slovenci. Stane Bratož je bil zaradi doslednega stališča do narodnoosvobodilne borbe vključen v odbor, ki je deloval med Primorci in Istrani v omenjenem kraju. Po padcu fašizma in kapitulaciji Italije sta Stane Bratož kot predsednik odbora, in Viktor Vrabec kot politični vodja narodnoosvobodilnega gibanja med Primorci in Istrani v Catanzaru, vzpostavilo stike z našimi predstavniki v Carbonari oziroma v Gravi-ni in Bratož je poslej deloval v neposredni povezavi s političnim vodstvom partizanskega taborišča v Gravini. Ko je Stane Bratož opravil vse r ■ ‘ r* ;........ a- zaupane mu naloge v Catanzaru, je prišel v partizansko taborišče v Gravini in bil določen v 2. četo 111. bataljona III. prekomorske brigade. Nato je po trimesečnem urjenju v Italiji odšel z brigado v Dalmacijo in sodeloval pri o-brambi otoka Visa v času, ko je bil tam VŠ NOVJ in tovariš Tito. Kmalu nato je kot komandir 2. čete III. bataljona sodeloval v borbah za osvoboditev oto-kot Brača in Korčule in polotoka Pelješca. Nato je sodeloval v borbah od Visa do Soče skupaj z enotami IV. jugoslovanske armade. Posebno hude borbe so bile za osvoboditev Knina, Mostarja in Gospida. Svojo četo je vodil tudi v borbah pri proboju stare jugoslovansko - italijanske meje nri Klani, nato Ilirski Bistrici, Marijanah. Livi in Rupi. Konec vojne je skupaj s svojo enoto dočakal na zahodni meji v Tržiču in na Soči. V NOVJ je dosegel čin poročnika in bil odlikovan z Redom zasluge za narod in Redom za hrabrost. Po vojni je bil določen za oficirsko inženirsko šolo. ki jo ie dokončal z odličnim uspehom. Na lastno, željo je bil kmalu nato demobiliziran in se ip zaposlil, v žagarskem podjetju Vipava, nato je delal na vodilnem položaju v podjetju «LIPA» v Ajdovščini Kasneje se je zaposlil v lesni industriji na Kozini, kjer je bil do leta 1963. Nato je prevzel posle tehničnega vodje v podjetju «Mli-notesH v Ajdovščini. Leta 1968 pa se je upokojil in živel na svojem domu v Podnanosu. Nekdanjim borcem III. prekomorske udarne brigade, bo ostal v svetlem spominu Slava njegovemu spominu! A. K. •m..................................................................... Horoskop OVEN (od 21.4 do 20.4.) Zaključili boste s kompromisom neki posel, ki se je že dolgo vlekel. Zadoščenje s prijatelji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Predno se lotite važnega posla, ugotovite solidnost svojih sredstev. Rešili boste neko čustveno zadevo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Splošen napredek na delu, vendar brez večjega uspeha. Nepričakovano in prijetno srečanje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaše pobude bodo pri sodelavcih naletele na ugoden sprejem. Pridobili si boste nove simpatije. LEV (od 23.7. do 22.8.) V poslovnih zadevah ne tvegajte. Preverite solidnost ponudb. Ne pustite se vplivati od predsodkov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo dobra prilika za trajnejšo zaposlitev. Odlična rešitev nekega družinskega vprašanja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) S potrpežljivostjo vam je poslovni uspeh zagotovljen. Popustite nekoliko, in v družini bo mir. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ugodna prilika za tiste, ki se podajajo na potovanje. Vse se bo izteklo po predvidenem programu. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite skromni v svojih načrtih in uspeh vam je zagotovljen. Prevelika oblastnost nekega družinskega člana. KOZOROG (od 21.12. do 201.) Zaradi pomanjkanja presoje bi utegnili zamuditi lepo poslovno priložnost. Ljubosumni boste. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izogibajte se lenobi in počasnosti. Samo tako vam je zagotovljen uspeh nad nasprotniki. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Napravili boste dober nakup in prejeli zanimive ponudbe Nepredvidena okoliščina bo od vas terjala nagleda posega. TOREK, 18. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za otroke: POSKUS I. S.: SVET SE RUŠI Film. Igrajo v njem: Dana Andrewa, Janette Scott, Kieron Moore in A,lexamder Knox 19.50 Športni dnevnik Italijanske kronike in napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 LA PORTA SUL BUIO Tretja epizoda: LUTKA Vznemirljivi svet bolnih možganov je jedro TV filma, ki bo na programu nocoj. Hkrati je to tudi tretji film, ki ga je pripravil Dario Argento. Zgodba se začenja v neki bolnišnici za umobolne. Pacient, ki ga ne bomo videli, ubeži nadzorstvu bolničarjev in neznano kam izgine. Ko ugotovijo njegovo izginotje, si policija in zdravniki zadajo nalogo ujeti shizofrenika. In tako se znajdemo v nekem pokrajinskem mestecu, kamor prispe neki čudak, ki ga igra Robert Hoffmanu in ki zelo previdno slel i sleherni potezi, slehernemu premiku lepe mlade ženske, lastnice nekega ateljeja. In to žensko nekega dne najdejo mrtvo. Moški, ki je do tega dne sledil umorjeni lastnici ateljeja, se na svoj način loti neke druge ženske: stalno je na sledi mladi, lepi ženski, ki jo igra Mara Venier. Z enostavno že tisočkrat preskušeno potezo, namreč s preprosto lutko, pridobi čudni moški simpatijo lepega dekleta. Toda v tem trenutku se pokaže tudi njegovo bistvo, njegov cilj: hoče jo imeti kot jetnico in ji grozi s smrtjo. Toda v tem trenutku se najde tudi rešitev za mlado dekle, rešitev, ki io bomo videli nocoj na televiziji 22.00 ANDANTE MA NON TROPPO Tretje nadaljevanje VELIKE GLASBENE ŠOLE Televizijska anketa o glasbeni vzgoji v Italiji bo nocoj obravnavala zanimivo poglavje — glasbene šole oziroma kon servatorija. Analiza bo ugotovila zelo pereče probleme glasbenih šol. V tem smislu bomo obiskali s telekamero neko beneško ter neko neapeljsko glasbeno šolo in zvedeli za toga pravila, ki so značilna za italijanske konservatorije že od njihovega nastanka z vsemi ustreznimi pozitivnimi pa tudi hudo negativnimi posledicami. Izreden odpor, ki je na raznih šolah nastal zadnja leta, ni zajel konservatorijev. Problemi pa so vendarle ostali. O tem bodo kaj več pove dali Nino Antonellini, Massimo Mila, Mario Pomilio, Gu glielmo Barblan, Francesco Dergada, Eugenio Bagnoli, Lu-dano Alberti in drugi. 23.00 POROČILA Napoved vremena in športne vesti DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 Italijanske farse Sicilijanska farsa IL CORTILE DEGLI ARAGONESI II cortile degli Aragonesi je stara farsa neznanega avtorja, ki jo je v sicilijanskem dialektu predelal pesnik Ignazio But-titta. Je to svojevrstno odrsko delo komičnega značaja, kakršna so uprizarjali v Palermu na trgih na improviziranih odrih v zadnjih desetletjih 18. stoletja. Zaplet je skrajno preprost: dva nosača, Nofriu, ki ga pooseblja Franco Fran-chi ter njegov oče Cosimo sta glavni osebi. Nofriu je zaljubljen v Liso, toda proti njej je njegova sestra Betta. Pa tudi Cosimo še rad vidi žensko in se zaljubi v Lisino mater Lauro. V vso zgodbo se vmeša še baron Bagheria, ki ga igra Ciccio lngrassia. Baron je precej «vzvišen», hkrati pa tudi zelo naiven. V zadevo se vplete še don Parpaglione, ki tudi rad pogleda Liso. Na koncu, ko. se že sklepa poročna pogodba med Liso in Nofriujem, Betta poruši vse, ker navade bodočo, svakinjo. 22.30 ZGREŠENA DIAGNOZA Češki TV film v režiji Iva Novaka V glavnih vlogah: Ilia Prachar, Vladimir Menšika, Iva Jan zurova, Marija Drahokoutilova. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.35, 12.00, 15.45, 16.55 in 17.10 ŠOLA 11.40 in 16.35 RUŠČINA 17.40 EVA IN EVA Poljska barvna oddaja 19.10 OBZORNIK 19.35 OD ZORE DO MRAKA 19.50 MOZAIK 19.55 Osebna nega: MASTNA KOŽA Na-pogostne jše težave, ki tarejo ml"da dekleta in fante, sta mnzoljevica in mastna polt. Mastna koža in mozoljevica po vzročrta težave tudi kozmetičarjem in kozmetičarkam celo zdravnikom. Mozoli« se začnejo noja vi j »ti že pri t,rina'stih letih in lahko trajajo več let. Pri nekaterih izginejo šele jx> tridesetem letu. 20.55 OD GRMEČA DO DINARE 20.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.55 O SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI 22.25 Pogled za kubse Nocojšnja oddaja je namenjena snemrnju angleške nadalje vanke »Vojna in mir*. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 RISANKA 21.15 POROČILA 21.30 ČETRTA STOPINJA Celovečerni film 23.00 Svet danes — svet jutri Dokumentarec TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12 50 Klav rske skladbe; 13 30 Glasba po željah; 17.00; Pro gram za mladino; 18.30 Komorni koncert; 19.05 Kmečki punti v slov. slovstvu; 19 20 Program za najmlajše; 20.20 Športne vesti; 20.35 Smetana: Prodana nevesta (ljubljanska Opera). TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželna kronika; 15.10 Pisan spo red; 10.20 Deželni kulturni pregled; 18.30 Deželna kronika. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Popevke 10.00 Francoske plošče; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.45 Počitek ob glasbi; 16.00 Plošče Ricordi; 17.40 Zborovsko petje; 18.00 Program za mladino; 18 45 Klarinetist Brezigar in pianist Bidussi; 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Domači pevci zabavne glasbe; 21.00 Gasba v večeru; 21 40 Zborovsko petje; 22.00 Literarna oddaja; 22.15 Poje Marta Larm, 23.00 Matičičeva glasba; 23.25 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.40 Puccinijeva «Tu-randot*; 11.30 Četrti spored; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni spored za mladino; 17.05 »Sončnica*; 18.55 Neapeljske popevke; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 Puccinijeva «La Ron-dine»; 22.05 Orkester Calvi; 22.20 »Andata e ritorno*. II. PROGRAM 7.3C, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Marisa Sann a in Michele, 6.40 Kako in zakaj?; 8.45 Orke ster; 9.50 Nadaljevanka; 10 05 Pesem za vsakogar; 10.35 Fred Bongusto; 12.40 Alto gradimento; 13 50 Kako in zakaj?; 14.00 Pio šče; 15.00 V. Wolf: «Noč in dan*; 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 20.10 «Andata e ritorno*; 20 50 Pošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Hegel: este tika in glasba; 13.30 Plošče resne glasbe; 14.3(1 Pergolesijeva «Smrt. sv. Jožefa*; 16.15 Debussy in Beethoven; 17 20 Strani iz albuma; 17 35 Jazz; 18.45 Calaman drei: «Ameri.ška družina*; 19.15 Koncert; 21 3(1 Radijsk-' oder. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Zemlja, velikanski življenjski prostor; 10.35 Simfoniki v svetu lahke glasbe; 11.15 Poletna potepanja; 12 20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Sloven ske narodne pojo; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 «Ali jih poznate?*; 15.40 Na poti s kitaro; 10.40 Tenorist G. Di Stefano: 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 M. Bulga-kov: Jekleni grb; 18.00 Popularni simfonični koncert; 18.00 V torek na svidenje!; 19.45 Tipke in goda- la; 20.00 Lahko noč otroci!; 20.15 Ansambel Toneta Kmetca; 21.00 Lahka glasba slov. avtorjev; 21.30 Tom Stoppard: «Albertov most* - Radijska igra; 22.31 Melodije v ritmu; 23.15 Popevke; 00.05 Literarni nokturno — M. Phal: Pesmi; 00.15 Časi v zrcalu glasbe. ŠPORT ŠPORT ŠPORT Italijanska nogometna prvenstva A SKUPINA CsiŠlJ & Alessandria — Legnano 1:0 Belluno — Seregno 2:0 Udinese — Bolzano 1:0 Clodiasottomarina — Savona 1:0 Mantova — Gavinovese 1:0 Monza — Padova 3:1 Solbiatese — Pro Vercelli 0:0 Triestina — Derthona 1:0 Venezia — Trento 1:1 Vigevano — Lecco 0:0 LESTVICA: Udinese, Belluno. Mon-*&. Alessandria, Clodiasottomarina, fantova in Triestina 2, Lecco. Pro Vercelli. Trento. Solbiatese, Venezia in Vigevano 1, Derthona, Gavinovese, Legnano, Savona, Padova, Seregno in Bolzano 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Derthona — Monza, Gavinovese — Vigevano, Lecco — Bolzano, Legnano — Venezia, Padova — Alessandria, Pro Vercelli — Triestina, Savona — Sol-biatese, Seregno — Mantova, Trento Clodiasottomarina, Udinese — Belluno. Jugoslovansko nogometno prvenstvo 1. ZVEZNA NOG. LIGA Borac — Radnički 1:1 Beograd — Bor 4:0 Vojvodina — Dinamo 0:1 željezničar — Čelik 1:1 Hajduk — Sarajevo 1:0 Olimpija — Proleter 2:0 Vardar — Velež 2:3 Zagreb — Partizan 3:1 Crvena zvezda — Sloboda l 2:2 LESTVICA: Dinamo 10, Hajduk 9, Beograd, Proleter in Čelik 8, Crvena f<’ezda 7, Olimpija, Velež, Radnički j11 Željezničar 6, Sloboda, Sarajevo iu Partizan 5, Vardar, Borac, Zagreb in Bor 4, Vojvodina 3. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Ve-lež — Olimpija, Čelik — Borac, Rad-nitki — Beograd, Dinamo — Crvena Zvezda, Sarajevo — Željezničar, Procter — Hajduk, Partizan — Vardar, loboda — Zagreb, Bor — Vojvodina. 2- ZVEZNA LIGA - ZAHOD Crvenka — Karlovac 4:1 Binarno — Šibenik 2:1 Bijeka — Spartak 1:0 Mercator — Igman 1:0 Binarno — Iskra 4:0 Maribor — Novi Sad 2:3 Osijek — Leotar 3:0 Mura — Famos 2:1 Kozara — Bačka 2:1 LESTVICA: Rijeka 9, Osijek 8, Orvenka 7, Mercator in Dinamo 6, Dinamo Novi Sad, Bačka, Spartak, eamos in Mura 5, Igman, Iskra in oarlovac 4, Šibenik, Maribor, Kozara “n Leotar 3. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Kar-lovac — Mercator, Šibenik — Crven-ka, Rijeka — Dinamo, Igman — Dihamo, Iskra — Maribor, Leotar — Mura, Famos — Kozara, Spartak — Bačka, Novi Sad — Osijek. SLOVENSKA NOG. LIGA Drava — Koper 0:0 Šmartno — Železničar 1:1 Nafta — Aluminij 1:0 Slavija — Ljubljana 0:0 Kovinar — Rudar 2:1 Ilirija — Kladivar 0:1 Izola — Slovan U3 LESTVICA: Kladivar 6, Slavija, Nafta, Rudar, Koper in Slovan 5, Aluminij, Ilirija in Kovinar 4, železničar, Šmartno in Ljubljana 3, Izola in Drava 2. pari prihodnjega kola: sio- 6ar —. iiiriia> Ljubljana - Kovinar, Muminij — Slavija, železničar *a> Koper — Šmartno. — Naf- ZCNL Jadran — Sava (K) 0:1 Tolmin — Tržič 0:1 Usnjar — Adria 0:2 Vozila — Litija 1:0 Triglav — Primorje 4:1 Tabor — Sava (T) 3:1 NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Pozitiven nastop Triestine v prvem kolu proti Derthoni Domačini so povedli z enajstmetrovko • Slab sodnik vplival na srečanje Triestina — Derthona 1:0 TRIESTINA: Cantagallo, Trabal-za (v 72. min. Soldo), Brusadelli, Riva, De Luca, Fera, Truant, Ber-toli, Schilliro, D’Alessi, Rossi (12 Marson, 13 Tosetto). DERTHONA: Domenghini, Con- solandi, Facetti, Muratori, Gastal-di (Ghidoni), Solbiati, Pacchiarini, Capon, Gaiba, Bonacina, Beltrame (12 Marschi, 13 Brugnola). SODNIK: Foschi iz Forlija. STRELEC: D’Alessi v 25. min. iz enajstmetrovke. V prvem prvenstvenem srečanju je Triestina po ostri borbi proti Derthoni zmagala, pa čeprav z 11-metrovko, ki jo je realiziral D’A-lessi sredi prvega polčasa. Do te ostre kazni je prišlo zaradi ene izmed grobih napak, ki so jih gostje zagrešili nad tržaškim napadalcem Schillirojem, ki je bil skupno z Rossijem zelo nevaren obrambi Derthone. K ostri igri je pripomogel tudi sodnik Fosch', z ne vedr.o dobrim sojenjem, ki je razburilo igralce na obeh straneh. Sodnik se je namreč vse prerad posluževal ostrih kazni, zaradi česar je prišlo do prehitre izključitve D'Alessia v drugem polčasu. Da bi popravi! svojo odločitev, pa je Foschi le nekaj rrinut kasneje poslal v slačilnico še branilca Derthone Ghidonija. Moštvi sta tako od 60. minute dalje igrali le v desetih. Triestina je prikazala napadalno igro, predvsem v prvem polčasu, ko je prišla do izraza borbenost, ki jo je že pokazala proti Bellunu. Napadalna vrsta je slonela na Rossiju in Schilliroju, ki sta prejemala iz ozadja odlične žoge. Napad so stalno oskrbovali Brusadelli, Berto-li, Truant, odličnega pomena pa je bila prisotnost D’Alessija. Ko je bil ta v drugem polčasu izključen, so se Tržačani zaprli v obrambo in vsa njihova igra je slonela na hitrih protinapadih obeh konic. Derthona ni bila preveč nevaren nasprotnik, vendar se je posluževala grobe igre, kar je zelo vplivalo na potek srečanja. Vsekakor je bila slabša od domačinov, ki bi lahko zaključili srečanje s še večjo razliko v golih, čeprav so gostje zastreljali enajstmetrovko. To je sodnik dosodil zaradi roke De Luče, kar pa je precej dvomljivo, saj prekrška verjetno ni bilo. Kljub zmagi pa v tržaških vrstah še ni vse v redu. Kljub temu pa so domačini osvojili dve točki, ki bosta zelo pomembni v nadaljevanju prvenstva, ekipa pa se bo prav gotovo v prihodnjih srečanjih še bolj popravila. Po prvem kolu se nahaja na vrhu lestvice A skupine C lige šest ekip, od katerih je le Udinese zmagal na tujem. Do velikih presenečenj ni prišlo, razen remija Lec-ca, ki je lani izpadel iz B lige. Radi ITALIJANSKI NGG. POKAL 1. skupina Arezzo — Foggia 0:0 Spal — Ascoli 2:1 Lestvica: Juventus, Spal in Ascoli 4, Foggia in Arezzo 1. 2. skupina Varese — Novara 1:0 Roma — Brescia 0:0 Lestvica: Brescia 5, Roma, Lazio ih Varese 3, Novara 2. 3. skupina Palermo — Perugia 1:0 Bari — Verona neodigrana Lestvica: Palermo 4, Verona 3, Bari in Fiorentina 2, Perugia 1. 4. skupina Catania — Como 1:0 Sampdoria — Parma 1:0 Lestvica: Inter 5, Parma, Samp- doria in Como 3, Catania 2. 5. skupina Catanzaro — Temana 3:0 Cesena — Reggina 3:0 Lestvica: Cesena 6, Torino 5, Ca- tanzaro 4, Ternana 1, Reggina 0. 6. skupina Bologna — Avellino 3:1 Napoli — Genoa neodigrana Lestvica: Bologna 4, Reggiana 3, Napoli, Avellino in Genoa 1. 7. skupina Taranto — Brindisi 1:0 Atalanta — Cagliari 1:0 Lestvica: Atalanta 5, Brindisi 4, Vicenza in Taranto 3, Cagliari 1. TROFEJA BAZOVIŠKIH ŽRTEV Tudi v poslednjem večeru prikazana odbojka zadovoljila Doslej po dve zmagi za Bor in Breg ■ Nagrajene so bile vse ekipe Letošnji četrti turnir za «Trofe-jo bazoviških žrtev* je odlično u-spel. V treh dneh smo videli zaposlenih na bazoviškem igrišču kar šest naših ekip, ki so odigrale skupno osem tekem. Prikazana i-gra je bila za dosedanje priprave zadovoljiva. Prijetno pa so prav gotovo presenetile mlade zastopnico Brega, ki so osvojile tretje mesto in so v izdatni meri prispevale tudi k zmagi njihove prve ekipe. Največje zanimanje je prav gotovo vladalo za sklepna spopada, in sicer za tretje ter prvo mesto. Po dveh zaporednih zmagah Bora je letos prišla na vrsto (in to zasluženo) ekipa iz Doline, ki je v odločilnem spopadu premagala Bor po štirih setih igre. S tem je stanje dosedanjih naših dveh najboljših ekip na tem turnirju v ravnotežju, z dvema zmagama za vsako. Tako bo ta dragocena lovorika za leto dni krasila vitrino Brega. Zmagovalec prihodnjega, petega turnirja, pa si jo bo obdržal v trajno last, saj ni mogoče pričakovati, da bi se pojavila v obdobju enega leta neka tretja naša ekipa, ki bi mešala štrene Boru in Bregu. Breg B — Sloga 2:0 (15:8, 15:7) BREG: Pavletič, Trenta, Olenik, Meneghetti, Ludvik, Kofol, Sancin. SLOGA: Kralj, Busletta, S. in M. Grgič, Ferluga, Padovan, Benčina in Milkovč. SODNIK: Jacolino; STRANSKI: Ruggeri; ZAPISNIKAR: Marcon. fMiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiimiiimiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiii ODBOJKA NA EP ZA MLADINCE DVOJNA ZMAGA IGRALCEV SZ Odličen uspeh Italijanov, ki so osvojili četrto mesto V raznih mestih Nizozemske se je I Nemčija, 5. Nizozemska, 6. Romu- lafnčnio mrmnclrn rMlorlincIm I niio 7 Rnlrfuriio P \/7hn^nQ Mom- ESTVICA: Vozila 5, Triglav, Tržič, or, Adria in Jadran 4, Litija in a (K) 3, Sava (T) 2, Tolmin, Pri-‘je in Usnjar 1. ARI PRIHODNJEGA KOLA: Sava - Sava (T), Primorje - Tabor-ja — Triglav, Adria — Vozila, ič — Usnjar, Jadran — Tolmin. V PREDPRVENSTVENI TEKMI Poraz Pro Gorizie V Romansu je v nedeljo Pro Go-rizia doživela svoj prvi predprven-stveni poraz. Goričani so v prvem polčasu preveč podcenjevali nasprotnika, kar jih je stalo precej drago. Pohvaliti pa je treba požrtvovalnost gostujoče ekipe, ki se ni ustrašila bolj kvoriranih igralcev, ampak je odločno zaigrala in bila večkrat nevarna v napadu. V drugem polčasu je Pro Gori-zia uredila svoje vrste in začela bolj zbrano napadati. Kljub temu pa ni prišla do gola in je zapustila igrišče praznih rok. Seveda je med goriškimi navijači zadovoljstvo zaradi prejšnjih uspešnih tekem nekoliko upadlo, saj bodo morali Goričani prihodnjo nedeljo odigrati prvo prvenstveno tekmo doma proti Roveretu. P. R. V nedeljo popoldne je v prijateljski nogometni tekmi štandreška Juventina premagala s 3:1 ekipo iz Poggia. Za slovensko ekipo so gole dosegli Marvin, Miloš Tabaj in Gianni Montico. P. R. končalo letošnje evropsko mladinsko odbojkarsko prvenstvo. Samo prvenstvo je potekalo v izraziti premoči mladih odbojkarjev in odbojkaric iz Sovjetske zveze, ki so zmagali v obeh konkurencah. Potem ko so o-Svojili tudi sovjetski člani in članice najvišji nasjov na starem kontinentu je njihovo zmagoslavje,. še popolnejše. To pa je več kot jasfen dokaz, da v tej državi v bližgji prihodnosti ne bo nobenih težav pri zamenjavi generacij. Kaj takega pa ne moremo reči za nekatere druge reprezentance, ki ne posvečajo take pozornosti mladim. Odlično so se odrezali mladi Italijani, ki so se vse do poslednjega spopada s Poljaki borili za bronasto medaljo. V tem neposrednem srečanju pa so bili nasprotniki uspešnejši in to po izredno ogorčenem ter izenačenem boju, ki je trajal celih pet setov. Jugoslovani so bili osmi in prav Italija jih je izločila iz finalnega turnirja (za vrstni red od prvega do šestega mesta). V tolažilnem turnirju so jugoslovanski reprezentanti premagali vse nasprotnike razen Vzhodnih Nemcev, med njimi tudi letošnje balkanske prvake Grke, ki so jih premagali sredi Aten pred dvema mesecema. Zanimivo je, da je bil isti vrstni red prvih treh tudi pri mladinkah. Prijetno je presenetila Zah. Nemčija (z odličnim četrtim mestom). Mlade Madžarke so bile pete toda na koncu so ugotovili, da je bila ena njihova odbojkarica za leto prestara in tako so zgubile mesto, priborjeno na igrišču. Predpisi veljajo za vse enako. Italija je bila v tej konkurenci pred Jugoslavijo, čeprav je v neposrednem spopadu zgubila s svojimi vzhodnimi sosedi. Končni vrstni red mladincev: 1. Sovjetska zveza, 2. češkoslovaška, 3. Poljska, 4. Italija, 5. Bolgarija, 6. Nizozemska, 7. Vzhodna Nemčija, 8. Jugoslavija, 9. Grčija, 10. Romunija. Mladinke: 1. Sovjetska zveza, 2. Češkoslovaška, 3. Poljska, 4. Zah. 1 nija, 7. Bolgarija, 8. Vzhodna Nemčija, 9. Italija, 10. Jugoslavija. G. F. ANDORRA, 17. — Spanec Peru-rena je osvojil šesto etapo medna-rpdne,,, Kolesarske dirke po Kataloniji. Prvo- mesto na skupni lestvici je prevzel Spanec Martos., 1 2 3 4 5 6 eJ 1 ^ ^ iE = r 1 m 1. - 1. Sligo Fox 2 2. Smalto 2 2. — 1. Aurita 1 2. Maslova X 3. — 1. Serchio 1 2. Elegia X 4. — 1. Labrador D’Ausa 2 2. Gemone 2 5. — 1. Benevento 1 2. Lioso X 6. — 1. Lady Hera 2 2. Castcleone X KVOTE: 11 — 779.713 lir 10 ~ 42.400 lir Tekma za tretje mesto je bila precej zanimiva, čeprav Sloga to pot ni bila enakovreden tekmec drugi postavi Brega. Mlade Bre-žanke (na čelu s Trentovo in Pa-vletičevo) so kaj kmalu strle zagon domačink, ki so se zagnale v boj z vso prizadevnostjo. Po izenačenju pri sedmici je Breg nizal nezadržno točko za točko, Sloga pa je bila uspešna samo še enkrat. V drugem setu pa so Dolinčanke prevzele vajeti igre v svoje roke že na samem začetku. Menjave in prekinitve igre trenerja Neubauerja niso prav nič zalegle, da bi kolikor toliko zaustavil zmagovito pol; Brega, ki je nezadržno korakal tretjemu mestu nasproti. V tem delu igre je bila bera točk sloga-šic za točko slabša. Breg A — Bor A 3:1 (15:6, 13:15, 15:11, 15:13) BREG: Klabjan, Hmeljak, Zobec, Križmančič, M. in D. Kofol, Ludvik, Trenta, Olenik, Pavletič in Meneghetti. BOR: Pečar, Bolčina, Kufersin, Jevnikar, Bezeljak, Kalan, Prašelj, Rauber, Božič in Bizjak. SODNIK: Marcon; STRANSKI: Conte; ZAPISNIKAR: Ruggeri. Obe šesterki sta se nam pokazali v precej drugačni postavi kot v preteklem prvenstvu. Mladi Trenta in Pavletičeva sta ob izkušenih Klabjanovi, Križmančičevi, Kofolovi in Hmeljakovi tvorili dokaj homogeno in razmeroma dobro uigrano celoto. Ne moremo pa reči tega za ekipo Bora, ki (v začetni postavi Prašelj, Jevnikar, Kufersin, Pečar, Kalan in Bolčina) ni mogla dobiti tistega zagona in zlasti konstantnosti. To pa kljub temu da je bil sam začetek dokaj obetajoč. Začetno vodstvo s 5:1 je bilo vse v tem delu igre. Nekoliko bolj izenačen je bil drugi niz, ko je Beze-ljakova zaigrala na mestu vezne igralke ter je Rauberjeva (kot tol-kačica) zamenjala Prašljevo. Največ po zaslugi odlične Bolčinove (v igri v polju) in Kalanove (ob mreži) je Bor stanje z muko le izenačil. V nadaljevanju je Breg prikazal bolj zanesljivo igro in Bor ni mogel dobiti primernega protiorožja. Slab sprejem je pogojeval še slabše podaje in s tem je ohromel tudi to pot nezaneslj;vi napad. Na drugi strani mreže pa Križmančičeva ter Pavletičeva (in občasno tudi Klabjanova) niso prizanašale. V teh kritičnih trenutkih se je v veliki -meri poznala odsotnost -Hrovatinove in Pefnarčičeve, zlasti v zadnjem setu, ko so Tržačanke prešle še enkrat v vodstvo in so tako nudile še zadnjo iluzijo, da bo ta sklepni spopad trajal pet setov. To je bila v osmih dneh že druga zmaga Brega nad svojim večnim tekmecem Borom. Do pričetka prvenstva bodo morale Tržačanke krepko zavihati rokave za uspešno nastopanje v prvenstvu 2. lige. Končni vrstni red tega turnirja je b'l naslednji: 1. Breg A, 2. Bor A, 3. Breg B, 4. Sloga, 5. Konto-vel, 6. Bor B. Po končanem tekmovanju sta se predsednik ŠD Zarje Ivan Brass in član odbora za proslavo bazoviških žrtev Miro Stopar zahvalila vsem sodelujočim ekipam za nastop na tem četrtem turnirju in sta oba obenem povabila vse šesterke k sodelovanju tudi prihodnje leto. Stopar pa je obljubil, da bo odbor za proslavo bazoviških žtrev ob 45-letnici ustrelitve poskrbel za še lepšo trofejo. Poleg prehodne lovorike je Breg osvojil še pokal Zarje, Boru so poklonili za 2. mesto pokal SKGZ, drugi ekipi Brega pokal Bazoviškega doma, Sloga je dobila za četrto mesto pokal ZSŠDI, Kontovel deželne odbojkarske zveze F1PAV, druga šesterka Bora pa Primorskega dnevnika. G. F. 1, MEMORIAL IGONA PUNTARJA Po oceni udeležencev je turnir uspel dobro Osem tekem si je ogledalo skupno 5000 gledalcev V nedeljo zjutraj je ob prisotno sti predstavnikov in igralcev vseh društev (razen Primorca) v prostorih Prosvetnega doma na Proseku ŠD Primorje podelilo nagrade «1. memoriala Egona Puntarja*. Tajnik Primorja Darij Tence in predsednik Sergij Cibic sta se po pozdravnem nagovoru zahvalila vsem nastopajočim enajstericam in navijačem posameznih klubov, ki so s takim navdušenjem spremljali turnir, ki bo tradicionalen. (Osem tekem turnirja si je ogledalo približno 5000 ljudi). Sledilo je nagrajevanje posamez- Predsednlk Primorja Cibic čestita predsedniku Vesne Sedmaku za 1. mesto na «PuntarJevem memorialu* llllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHUlllMIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ATLETIKA V HELSINKIH Pursiainenova izenačila svetovni rekord na 400 m Sovjeti zasedli prvo mesto pred vzhodnimi Nemci in Finci Predstavnik odbora za proslavo bazoviških žrtev Stopar izroča trofejo predstavnici Brega HELSINKI, 17. - V okviru med državnega atletskega troboja Finska — SZ — NDR v Helsinkih je finska tekačica Monna Lisa Pur-siainen izenačila svetovni rekord v teku na 400 m s časom 51”. Končni izid troboja je bil naslednji: SZ - NDR 210:199 SZ - Finska 221:187 NDR - Finska 227:181 * * * RIETI, 17. — V okviru mednarodnega atletskega mitinga v Rieti-ju je Ceciha Molirani pretekla 200 m v času 23"6 in je s tem popravila dosedanji rekord Leonejeve, ki je veljal kar 13 let. KOLESARSTVO NA I KM Z LETEČIM STARTOM Nov svetovni rekord Belgijca P. Sercuja MILAN, 17. - Belgijski kolesar Patrick Sercu je danes postavil nov svetovni rekord v vožnji na en kilometer z letečim startom. Progo je prevozil v 1'02”46, s poprečno hitrostjo 57,636 km na uro. Sercu je tako za samih pet desetink sekunde popravil svetovni rekord, ki je od leta 1956 pripadal Italijanu Morettiniju. NOGOMET rezultat po obeh podaljških. Lazio pa je zmagal šele po dolgem streljanju enajstmetrovk, tako da je bil končni rezultat 8:7 (0:0). V srečanju za tretje mesto je zmagala Dukla iz Prage, ki je z golom Kozohorskyja odpravila mla-dibcu Monfakoneja,, , SMUČARSKI SKOKI KRANJ,-'"ff- Včeraj je bilo v Krarji mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na p'asticni skakalnici, katerega se je udeležilo 80 tekmovalcev iz 6 d-žav. Zmagal je Jugoslovan Dolhar, ki je s skokom 50,5 m izenačil rekord skakalnice. 2. je bil Schnabl (Avs.), 3. pa Mesec (Jug.). NOGOMET Lazio osvojil «Pokal Pieri» V nedeljo se je v Trstu zaključil mladinski mednarodni turnir za »Pokal Pieri*. V finalu za prvo mesto je zmagal Lazio, ki je premagal Atalanto šele po podaljških in po streljanju enajstmetrovk. Tekma je bila na visoki tehnični ravni, kar dokazuje tudi neodločen POKAL POKALNIH PRVAKOV Jutri Milan-Dlnamo MILAN, 17. — V sredo se bosta Milanu srečala tamkajšnji klub Milan in zagrebški Dinamo v prvem kolu mednarodnega nogometnega turnirja za pokal pokalnih prvakov. Jugoslovani bodo prispeli v lombardijsko prestolnico jutri, srečanje pa bo na sporedu pojutrišnjem ob 21.15. Tekmo bo sodil za-hodnonemški sodnik Escaivveiler. DVIGANJE UTEŽI HAVANA, 17. — Med svetovnim prvenstvom v dviganju uteži, ki je na sporedu v kubanskem glavnem mestu, so dosegli v petelinji kategoriji svetovna rekorda. Japonec K. Miki ga je dosegel s sunkom, ko je dvignil 117,500 kg. Bolgar Kirov pa je v olimpijskem dvoboju dvignil 257,500 kg. nih ekip: plaketo za osmo mesto je osvojil Libertas Prosek, plaketo za sedmo mesto enajsterica Primorca, plaketo za šesto mesto Olimpija, plaketo za peto mesto pa Auri-sina. Pokal za četrto mesto je o-svojila enajsterica Brega, pokal za tretje mesto (dar Primorskega dnevnika) ekipa Zarje, pokal za drugo mesto in petnajst srebrnih kolajn enajsterici Primorja, pokal za prvo mesto in petnajst zlatih kolajn ekipa Vesne. Kapetanu Vesne Kelemenicu pa je oče pokojnega Egona Puntarja izročil tudi memorial. Več nagrad je bilo tudi za posameznike. Kapetana velikega finala Prašelj in Kelemenic sta dobila hladilno torbo, trenerja Vatta ;n Košuta fotografske aparate, vratarja R. Tence in Stocca pa bronasto kolajno. Najboljši strelec turnirja (3 goli) Bortolotti (Vesna) je dobil zapestno uro. Najmlajši igralec turnirja Valter Husu (Primorje) tranzistorski radio. Najstarejši igralec turnirja Verginella (Olimpija) usnjeno denarnico. Trener najmlajše enajsterice Cimador (Au-risina) bon za 30 litrov bencina. Najbolj borben nogometaš turnirja Slavec (Breg) zapestno uro. Najbolj «k!asičen» nogometaš turnirja Žagar (Zarja) torbo za športno opremo. Disciplinski pokal pa je osvojila enajsterica Libertas Prosek. Nagrajevanju je sledila zakuska. Mnenja trenerjev prvih štirih fina jsteric o turnirju: Košuta (Vesna): »Priznati moram, da je bila organizacija odlična in zato je tudi turnir odlično uspel. Že na papirju so bile favorizirane 'tiste enajsterice, ki so o-svojile prva štiri mesta. Končna zmaga Vesne je povsem zaslužena in to je za nas lep uspeh če pomislimo, da smo letos obnovili in pomladili moštvo.* Vatta (Primorje): «Turnir je bil zanimiv in odlična priprava za prvenstvo. Kot organizator smo računali na finale in to nam je tudi uspelo, čeprav končna zmaga ni bila naša. Priznati moram vsekakor, da za ta turnir nismo bili še dobro pripravljeni in pomankljivo-sti, ki jih je enajsterica pokazala, bo treba kmalu odpraviti. Računam seveda na izkušenega režiserja (kar se tiče obrambe). Sedaj, ko sem dobil izpisnico, menim, da bom lahko sam mnogo pomagal.* Turco (Zarja): »Bil je to pozitiven turnir' in lep uspeh Zarje, ki je pokazala že lep sistem ter skup: no igrid/ Sčprav bo treba v prvenstvu pospešiti ritem igre. Zahvaliti bi se hotel vedstvu Primorja za gostoljubnost in odlično organizacijo tega nadvse uspelega turnirja.* Kozina (Breg): «Turnir je bil Gotovo najlepši in najzanimivejši na Tržaškem in to potrjuje tudi množična udeležba navijačev na posameznih tekmah. Organizacija je bila odlična, kot tudi gostoljubnost. Za Breg je bil ta turnir pozitiven, ne glede na končno lestvico. V zadnjih dveh rikmah mo-da vse ni šlo kot predvideno, upoštevati pa je treba," da smo v sedm h dneh odigrali štiri tekme. Nogometaši so pokazali dobro kondicijo in na sološno je ekipa že dobro pripravljena.* B. R. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠKSIT Sl RANI Arezzo — Foggia X Atalanta — Cagliari 1 Bari — Verona n.v. Bologna — Avellino 1 Catania — Como I Cesena — Reggina 1 Genoa — Napoli n.v. Palermo — Perugia 1 Parma — Sampdoria 2 Spal — Ascoli 1 Taranto — Brindisi 1 Ternana — Catanzaro 2 Varese — Novara 1 KVOTE 11 — 443.600 lir SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Kaj naj stori z njima v pričakovanju polkovnikovega odgovora? Giuliano je nameraval zapustiti Monreaie in oditi Proti Castelvetranu, vendar ni hotel s seboj vlačiti one dvojice, temveč ju je pustil v Monrealu, svoji desni roki, Gasparu Plsciottu pa je zaukazal, naj ju čuva. No, videli bomo še ha kakšen način je Pisoiotta «čuval» omenjeno dvojico! Eden izmed obsojenih na smrt, Benedetto Minasola, je bil očitno inteligentnejši im prepredenejši od Pisciotte, če sklepamo po tistem, kar se je zgodilo. Minasola je začel psiho-Joško vplivati na Pisoiotto. Govoril mu je: «Nikar se ne varaj, tudi ti boš končal kot midva, ubit boš Pa ta ali oni način. Vsi so tako ali drugače izdani in za nikogar iz bande ni rešitve. Ce te nihče drug ne bo izdal, te b0 izdal sam šef, Turiddu! Ali veš, zakaj je zdaj odšel v Castelvetrano? Vidim, da ne veš. Vse Je uredil za svoj pobeg ^ dežele, vse vas ostale pa bo prepustil na milost In nemilost karabinjerjem.« Pisciotta ni hotel verjeti, toda Minasola je imel v žepu dokumente, ki mu jih Giuliano ni odvzel, ker ga ni niti prečkal, ko ga je ujel in obsodil na smrt. To je bilo neko pismo Policijskega inšpektorja Verdlanija in Giulianov odgovor Ver-tkaniju, iz česar je bilo mogoče jasno razbrati, da namerava Giuliano zares emigrirati. Pisoiotta Je bil presenečen. Vzel je omenjeni pismi. Kasneje, ko je prišlo do velikega procesa, je omenjeni pismi Pisciotta predložil sodišču. Gaspare Pisciotta je podlegel Minasoli. Sklenil je izdati ali zapustiti Giuliama in sodelovati s karabinjerji proti njemu., Karabinjerji so bili že zvedeli za Giulianov in Pisdottov udar v Monrealu in o ugrabitvi Micelija in Minasola. Niso vedeli, kam so ju odpeljali, pa tudi pomislili niso, da nista obsojenca na smrt v nekem stanovanju v Monrealu. Karabinjerji so pričakovali, da bodo danes ali Jutri našli njuni trupli s pismenim sporočilom karabinjerjem, da bodo tako pobih tudi njihove ostale vohune. Nasprotno pa, pet dni potem, ko sta bila Miceli in Minasola obsojena na smrt, je šel karabinjerski podpolkovnik Gia-cinto Paolantonio po neki palermski ulici in zdelo se mu je je, da sanja, ko je na nasprotnem pločniku zagledal Minasola, ki ga je seveda dobro poznal. Prepričan je bil, da je že truplo, človek pa se je sprehajal po ulici. Minasola je prečkal ulico, pomembno je pogledal podpolkovnika in šel naprej. Kakšno minuto kasneje sta se našla v zadnjem prostoru fotografskega ateljeja Lo Blanco, kjer so se že prej sestajali na skrivaj vohuni iz Giulianove bande s karabinjerji. Visoki karabinjerski oficir ga je objel še enkrat, ko je od njega zvedel, za kaj je šlo. Minasola je rekel, da mu prinaša kapitulacijo glavnega Giulianovega adjutanta — Gaspara Pisciotte! Izvlekel je iz žepa pismo Pisciotte, naslovljeno na poveljnika karabinjerjev Uga Luco. V tem pismu je Pisciotta izjavil, da je pripravljen na pogajanja, če sprejmejo pogoje, ki jih bo Minasola ustno povedal polkovniku. Podpolkovnik Paolantonio je takoj poklical po telefonu svojega šefa, ki je pohitel v fotografski atelje. Polkovnik Luca je bil previden, pa je prišel z njim tudi karabinjerski kapetan Perenze. Bila sta dobro oborožena. Ni bilo Izključeno, da sta vse to Giuliano in Pisciotta lnscenirala, da bi tako nar padla šefa operacije proti banditom. Toda Ugo Luco se je kaj kmalu prepričal, da temu ni bilo tako. Minasola je izročil Pisclottovo pismo, potem pa je ustno povedal naslednje: Pisciotta sporoča, da je pripravljen ubiti Giuldana v sodelovanju s karabinjerji. V zameno za Giuhanovo glavo pa zahteva, naj mu dajo pismeno zagotovilo, da se mu ne bo nič zgodilo in to od samega notranjega ministra Scelbe. Podpolkovnik Paolantonio je takoj sedel in napisal pismo Fisdotti, v katerem mu je obljubil garancijo, čeprav ni bil čisto prepričan, da jo bo Scelba tudi dal. Treba bo poskusiti. Konspiratorji, banditi in karabinjerji so se razšli diskretno in odšli v časovnih presledkih iz fotografskega ateljeja. Nekaj dni kasneje se je Minasola prikazal z novim sporočilom Pisciotte: tistega dne zvečer je zahteval sestanek s polkovnikom Ugom Luco. Polkovnik se je spet zbal, da je to past. Potem ko je malce razmislil, je pristal in tako je prišlo do «zgodovinskega» srečanja med poveljnikom operacije proti Giuhanu in Giulianovdm adjutantom Pisciotto. P odvzeli so temeljite varnostne in previdnostne ukrepe, o katerih Pisciotta ni ničesar vedel. Sestanek naj bi bil v Monrealu, omenjeno mestece pa so ob tej priložnosti prepustili temeljiti kontroli karabinjerjev. Varnostne ukrepe je organiziral podpolkovnik Paolantonio. Bil je ponedeljek, 19. junija 1950. Polkovnik, podpolkovnik in še trije karabinjerski oficirji so prišli v Monreaie v civilnih oblekah in ne v uniformah. Z njimi je bil tudi bandit-vohun Minasola. Ko pa so prispeli v Monreaie, sta se polkovnik Luca in bandit Minasola ločila in vstopila v neko hišo. Tu sta dvajset minut čakala na Pisciottov prihod. To je bilo nenavadno srečanje. Polkovnik karabinjerjev Ugo Luca, poveljnik operacije proti Giiilianovi bandi, se je znašel v majhni sobici iz oči v oči z njegovim adjutantom. Tako polkovnik kot Pisciotta sta bila pripravljena na najhujše,' roki obeh sta bili pripravljeni potegniti revolver. Toda to ni bilo potrebno. Polkovnik je bil dober psiholog, in je takoj opazil, da ima pred seboj zlomljenega človeka. Polkovnik Luca je začel najprej s pogoji sodelovanja. Hotel je vplivati na Pisoiotto in mu je rekel, da namerava vlada nagrado 50 milijonov lir, ki je bila razpisana za Giulianovo glavo, razdeliti tako, da bi tudi Pisciotta dobil svoj del. Toda Pisciotta je zavrnil denar. Rekel je, da je pripravljen likvidirati svojega šefa zaradi prepričanja. Luca mu je nudil potni list za tujino, toda Pisciotta ni hotel niti tega, temveč je zahteval tisto, kar je bil terjal že na začetku, to pa je pismeno garancijo notranjega ministra Scelbe, da se lahko svobodno giblje v Italiji In da ga ne bodo policijsko in sodno preganjali. Polkovnik Luca je sodil, da je takšna zahteva naivna, toda tega mu ni hotel reči, temveč mu je obljubil, da bo izposloval takšno garancijo. Potem so prešli na preučevanje, kako bi likvidirali Giullana. Postavili naj bi mu past In ga zasačili v mestu med spanjem pri nekih njegovih zvestih prijateljih. V načelu so se strinjali, toda podrobnosti so prepustili za naslednji sestanek. Polkovnik in bandit sta se znova sestala v Monrealu 26. Junija 1950. Ob tej priložnosti Je polkovnik Luca izročil Pi-sciotti tisto, kar je bil zahteval in kar je imel v svoji naivnosti za rešitev. Luca mu je izročil papir z glavo ((Notranje ministrstvo«. Dokument je imel podpis notranjega ministra Scelbe, ki daje Pisciotti zahtevane garancije. Toda, kot so to kasneje ugotovili na procesu, Je bil to falsifikat, ki ga je bil izdelal podpolkovnik Paolantonio. V ministrstvu za to niso vedeli. Polkovnik Luca Je mislil, da bo, potem ko bodo že enkrat likvidirali Giullana, zlahka odvzel Pisciotti omenjeni dokument s ponarejenim ministrovim podpisom. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. *f,ncrnar0Čnin8 Z3 'nozems,vo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 18. septembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pel oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije prt S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst PO IZMENJA VI PISEM MED BREŽNJEVOM IN SADA TOM Ponovno zbližanje med SZ in Egiptom Jordanija uradno imenovala svojega veleposlanika v Kairu KAIRO, 17. — Kairski list «A1 Ahram» poroča o pomembnem dopisovanju med generalnim tajnikom sovjetske komunistične partije Brežnjevom in predsednikom Egipta Sadatom. Vse kaže, da je pobudo dal Brežnjev, ki je poslal predsedniku Egipta tri tipkane strani dolgo pismo. V teh dneh je Sadat odgovoril sovjetskemu državniku. Po pisanju lista, ki edini objavlja vest, naj bi državnika v dokumentih obravnavala vprašanje mednarodnega političnega položaja in krize na Bližnjem vzhodu ter vprašanje vzajemnih odnosov. Po vesteh iz egiptovskih političnih krogov naj bi Brežnjev v svojem STARA NAVADA ŽELEZNA SRAJCA Neuiporška policija je aretirala roparja — 77-letnega Bruea Busha — ki je v treh tednih oropal tri nevoporšKe banke, ker se bandit ni Hotel odpovedati svojemu dobičkonosnemu sistemu dela. Fant je enkrat na teden poletel iz Miamija v New York, kjer je v trgovini z igračami kupil samokres-igračo. Nato je kje ukradel »volksivagen* se zapeljal do Long Islanda in oropal banko. Po roparskem podvigu je mladenič zapustil vozilo, si kupil novo obleko in nato s prijatelji v nekem baru na Trgu Times zapil dober del zaslužka. Tri tedne zaporedoma je preslepil policijo, četrtič pa so ga agenti zasačili na... delu. Stara navada je res železna strajca, ali, če priredimo pregovor potrebi, jeklene lisice. SVOJEVRSTEN REKORD Lionel Grap je dosegel nov ameriški rekord sedenja v naslonjaču. Fant, ki je presedel 190 ur in 50 minut, je za svoj «trud» dobil skoraj 150 tisoč lir nagrade. ŽRTEV REDUKCIJE Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije Rudi Čačinovič je prejšnji teden hodil po svetu z obližem na bradi. tžrtev redukcije sem*, je potarnal vsakemu, ki se je pozanimal čemu obliž. Po dolgih letih se je moral briti z žiletko namesto z električnim brivnikom. Odpirajo se perspektive za naglo reševanje energetske krize: potrebe so tako rekoč krvave, ali kosmate, če se bodo spričo nevarnosti redukcije, Slovenci odločili, da se po Castrovem zgledu prelevijo v bradače. stavlja na isto raven vloge Sovjetske zveze in ZDA v krizi na Bližnjem vzhodu. Ključno vprašanje v odnosih med SZ in Egiptom je oborožitev egiptovske vojske. Kot je znano ima Egipt skoraj izključno sovjetsko o-rožje, ki je delno neuporabno zaradi pomanjkanja nadomestnih delov. Izmenjava poslanic med državnikoma naj bi pomenila, da namerava SZ odslej redno pošiljati E-giptu nadomestne dele, čeprav ne bi dala na razpolago najmodernejšega orožja, da bi preprečila ponoven izbruh vojne. Značilno pa je, da je do izmenjave pisem prišlo v trenutku, ko je podpredsednik Egipta na obisku na Kitajskem. Libanonski časopih »Al Nahar* pa poroča danes, da se bodo novembra letos ponovno sestali v Damasku šefi Egipta, Sirije in Jordanije, po tem srečanju pa naj bi Husein, Sadat in Asad imeli. v načrtu če eno srečanje na vrhu v začetku prihodi iega leta. Prvo srečanje med omenjenimi državniki po likvidaciji palestinskih gverilcev v Jordaniji je bilo od 10. do IZ septembra letos v Kairu. Srečanje je pomenilo tudi nove odnose med Egiotom in Jordanijo. V tej zvezi so iz Arna na danes uradno sporočili, da je bil Huseinov svetovalec in bivši ministrski predsednik Rifai imenovan za veleposlanika v Kairu. Konec septembra v Portorožu kongres o onesnaženju Jadrana KOPER, 17. — Od 6. do 30. septembra bo v Portorožu mednarodni kongres, na katerem bodo znanstveniki sredozemskih dlržav razpravljali o onesnaženju Sredozemskega morja. Poseben poudarek pa bodo dali vprašanju onesnaženja na Jadranu. ki je eno najbolj ogroženih morij. Že dalj časa znanstveniki nadzorujejo stopnjo onesnaženja na Jadranu. Organske snovi, težke kovine, fosfati in nit-ati so že tako okužili to morje, da favna in flora postopoma izginjata. ŠPORT ŠPORT ŠPORT JADRANJE NA PRVI REGATI SLOVENSKEGA POMORSKEGA KLURA ČUPA Železniška nesreča pri Salernu SALERNO, 17. — Promet na železniški progi Cava dei Tirreni - Salerno je bil danes nekaj ur pre-kinien, ker je iztiril tovorni vlak 34 vagoni. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je vzrok nesreče, ki na srečo ni terjala človeških žrtev, okvara na zavorah. Tovorni vlak je vozil iz Neaplja Battipaglio. Ko se je z Vietria spuščal v Salerno, so odpovedale zavore. Na srečo so z Vietria pravočasno opozorili načelnika salem ske postaje o nevarnosti, da preusmeril vlak na peron 5, ki je bil prazen. Na kretnici pa jp tret-vagon vlaka iztiril in potegnil za sabo še ostale voze, ki so se prevrnili na tovorni vlak, ki je ča kal na peronu 3. Materialna škoda je velika in bi bila še večja, če bi se po trčenju vnel voz, poln vnetljive tekočine. Goričana Zavadlal in Contelli osvojila na jadrnici «Osoj»prvo mesto 2. je bila Dolina (Glavina-Škcrjanc), 3. pa Šljuka (Volpi-Starc) - Slabe vetrovne razmere - Klubska večerja iiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniii TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA ODBORA Vrsta deželnih posegov na turističnem področju 5 milijonov lir za sodelovanje naše dežele na kulturnem srečanju Alpe-Adria - Odobrili so tudi izdatke za deželno trofejo mladinskih iger pismu izrekel bojazen, da se prijateljstvo Egipta do Sovjetske zveze ohlaja. Brežnjev naj bi, po informacijah iz istih krogov, poudaril, da popuščanje napetosti na mednarodnem pozorišču in zlasti med ZDA in SZ ne bo pogojevalo stališča Sovjetske zveze do Bližnjega vzhoda, ker bo Moskva vestno izpolnjevala vse obveze. Brežnjev naj bi nadalje poudaril, da je zaskrbljen s pričo novih smernic zunanje politike Egipta, ki se ni zavzel za izpolnitev vrste sovjetsko - egiptovskih skuDnih načrtov. To naj bi po mnenju Brež-njeva dokazovalo, da se Egipt oddal ju ie od Sovjetske zveze. Po informacijah iz istih krogov naj bi Sadat v svojem odgovoru poudaril, da se zunanja politika E-gipta ni bistveno spremenila, saj sodi še vedno, da je ZSSR prijateljica Arabcev. Pribil pa je, da bi se Moskva lahko v veliko večji meri zavzela za rešitev krize na Bližnjem vzhodu zlasti pa srečanju Brežnjev - Nixon. Sadat naj bi nadalje z obžalovanjem ugotovil, da Sovjetska zveza daje Egiptu le o-mejene količine orožja. Predsednik Egipta naj bi v zaključku še izrekel obžalovanje, da Sovjetska zveza ni podprla v zadostni meri zahteve arabskih držav, ki bi hotele imeti svoje zastopnike na konferenci o evropski varnosti v Helsinkih. V tej zvezi v Kairu poudarjajo, da je Egipt prosil za dovoljenje, da na drugem zasedanju konference o varnosti njegov predstavnik seznani delegate s stališčem Kaira do krize na Bližnjem vzhodu. Zahtevo sta doslej podprli le dve državi: Turčija in Jugoslavija. V kairskih političnih krogih trdijo tudi, da bo v kratkem delegacija Egipta odpotovala v Moskvo. Šlo naj bi za pripravljalna pogajanja za srečanje na višji ravni. Informacije iz kairskih političnih krogov potrjujejo domnevo političnih opazovalcev, da pomeni izmenjava pisem med Brežnjevom in Sadatom začetek nove faze odnosov med Egiptom in Sovjetsko zvezo, če že ne zbližanja med državama. Prijateljstvo med Moskvo in Kairom se je znatno ohladilo, odkar je 17. julija lani Sadat izgnal sovjetske vojaške strokovnjake. Predsednik Egipta je konec julija letos dokaj ostro napadel Sovjetsko zvezo, mesec dni pozneje pa je nekoliko omilil svojo sodbo, in poudaril, da ne po- Deželni odbor je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Co melli, sprejel nekaj pomembnih u-krepov. Med temi so najvažnejši ukrepi turističnega značaja. Na predlog odbornika za turizem Devetega je odbor na podlagi čl. 2 deželnega zakona št. 16 z leta 1965 podelil podpore za skupnih 450 milijonov lir. Podporo so podelili med drugim tudi medobčinskemu konzorciju »Colonia climatica Terzo d'Aquileia», ki namerava zgraditi v kraju Drogne di Forni di Sotto turistično naselje za delavce z gorsko klimatsko kolonijo. Deželna u-prava je za ta načrt doslej porabila že 400 milijonov lir, s čimer bodo izvedli prvi del gradnje. Vsoto 380 milijonov lir so podelili kot prispevek za odplačevanje obresti 19 zasebnim turističnim operaterjem v skladu z zakonom št. 24. iz leta 1966. Gre predvsem za popravila in modernizacijo hotelov ter gradnjo novih hotelov v naši deželi. Deželni odbor je tudi podelil jamstvo zdravstveni in letovi-ščarski ustanovi iz Lignana, ki bo najela 140 milijonov posojila pri videmski in pordenonski hranilnici. Z omenjeno vsoto bodo zgradili nov sedež ustanove in opravili nekaj popravil na plaži. Poleg ukrepov turističnega značaja je deželni odbor na predlog odbornika za kulturo Dal Mas odobril izdatek 5 milijonov lir za sodelovanje naše dežele na kulturnem srečanju «Alpe - Adria*, ki bo v Ljubljani od 28. septembra do 27. oktobra. Prvo tako srečanje je bilo lani v Celovcu. Furlanijo - Julijsko krajino bodo v Ljubljani zastopali Filharmonični orkester občinskega gledališča »Giuseppe Verdi* in več osebnosti kulturnega življenja. Končno pa je odbor na predlog odbornika za športne in rekreativne dejavnosti odobril izdatek 8 milijonov 806 tisoč lir za organizacijo 2. deželne trofeje Mladinskih iger, ki bo 22. septembra v Trstu, 23. v Pordenonu, 29. v Gorici in 30. seDtembra v Vidmu. Rumorjem in ministrom za dežele To-rosom. Ni dvoma, da ' bi> med vprašanji, ki jih bo morala komisija razčistiti, tudi odprto vprašanje pristojnosti glede reševanja vprašanj slovenske narodne manjšine. Tretja komisija pa bo razpravljala o dveh zakonskih osnutkih o podporah slepim in gluhonemim. V Rimu so se sestali odborniki za kmetijstvo Deželni odbornik za kmetijstvo Tri-pani se je vrnil iz Rima, kjer se je udeležil sestanka vseh deželnih odbornikov za kmetijska vprašanja s pristojnima ministroma Ferrari - Aggra-dijem in Torosom (slednji je zadolžen za stike med vlado in deželnimi upravami). Tripani je izjavil, da je na seji predlagal, naj bi se prihodnjič sestali, ločeno, odborniki za kmetijstvo dežel s posebnim statutom, ker imajo lete prvostopno pristojnost za ta vprašanja. Izrazil je svoje zadovoljstvo za reorganizacijo vsedržavnega sveta za kmetijstvo, v katerega bodo vstopili predstavniki dežel in izrazil upanje, da bo vlada pooblastila dežele kar zadeva izvajanje kmetijske politike EGS. • Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da so na oglasni deski skrbništva na vpogled prednostne lestvice osnovnošolskih učiteljev; prizadeti lahko vložijo priziv do 18. t.m. Na oglasni deski učiteljišča »G. Carducci* pa so na vpogled dokončne prednostne lestvice za su-plence za šolsko leto 1973/74 na srednjih šolah. Deželni posegi za pomoč gojiteljem klapavic Na deželnem odbomištvu za industrijo in trgovino so včeraj proučili pereče stanje gojiteljev klapavic, ki so po izbruhu epidemije kolere v Italiji izgubili ves dobiček. Glede na deželne posege je odbornik Stopper dejal, da bo deželna uprava v kratkem nakazala podporo prizadetim družinam. Poleg tega bo deželna uprava tudi finančno sodelovala pri gradnji čistilnih naprav na gojiščih. Dejavnost stalnih deželnih komisij Tudi ta teden se deželni svet Furlanije - Julijske krajine ne bo sestal. Pač pa je živahna dejavnost stalnih svetovalskih komisij. V četrtek se sestaneta prva in tretja komisija. Prva svetovalska komisija bo razpravljala o odnosih med deželno u-pravo in državno oblaBtjo pred napovedanim sestankom predsednikov deželnih odborov s predsednikom vlade Zaradi ilegalnega prehoda meje Montresor iz Verone obsojen v Kopru na dvajset dni zapora Koprski sodnik za prekrške je danes obsodil italijanskega državljana Paola Montresorja zaradi ilegalnega prehoda jugoslovanske meje na 20 dni zapora. Kakor je znano je Montreso-ra ustavila patrulja ljudske milice v Ankaranu in ga prijavila sodniku za prekrške, ker ni imel potnega lista in je torej ilegalno prekoračil jugoslovansko - italijansko mejo. Ker pa so pri zaslišanju opazili na njegovi obleki sledove krvi, so ga začeli nekoliko podrobneje izpraševati, nakar je Montresor priznal, da je v prepiru napadel in ubil lastno mater v Veroni ter nato pobegnil v Jugoslavijo. Kakšna bo njegova nadaljnja usoda po prestani zaporni kazni nam pristojni organi niso odgovorili. Zvedeli smo samo, da se z italijanskimi sodnimi oblastmi dogovarjajo o ek-stradiciji. Po nepotrjenih vesteh je prispela danes v Koper tudi morilčeva sestra Paola, ki je skupaj z očetom odkrila truplo matere v orna ri. Namen njenega prihoda ni znan. Morda je hotela le obiskati brata ali pa morda posredovati tukajšnjim sodnim oblastem določene informacije. L. O. , Kot smo že poročali je bila v soboto popoldne v Sesljanu prva regata slovenskega pomorskega kluba Čupa. V nedeljo zjutraj so se spet zbrale posadke, vedno v Sesljan-skem zalivu, za drugo regato, ki se je pričela ob 10. Škoda, da v nedeljo skoraj ni bilo sapice in morje je bilo gladko kot olje. Jadralci so se kljub temu podali na start, vendar so morali pokazati vse svoje znanje, da so svoja jadra vsaj nekoliko napeli. Razumljivo je, da se je ob takem brezvetrju regata odvijala dokaj počasi in tekmovalci so potrebovali precej časa več, da so prišli na cilj, kot so prvotno računali. Prav gotovo pa bi ob močnejšem vetru bili rezultati tudi nekoliko drugačni, saj bi marsikdo drugače uveljavil svoje znanje, kot ga je sicer. Na splošno lahko rečemo, da je druga regata potrdila rezultate iz prvega dne. Večjih presenečenj ni bilo in posadke, ki so v soboto zasedle najvišja mesta, so se uveljavile tudi v nedeljo. Udeležba je bila v nedeljo nekoliko večja, saj je nastopilo deset čolnov. Končna lestvica tega tekmovanja je naslednja: 1. OSOJ (Zavadlal-Contelli) 14 2. DOLINA (Glavina-Škerjanc) 12 3. ŠLJUKA (Volpi-Starc) 11 4. SPLASCH (Bensi-Hrovatin I.) 11 5. BARAKUDA (Kosmina-Terčon) 7 6. CHERSO H. (Zavadlal-Kolenc) 5 7. TOTSCH (Guštin) 4 8. MANTA (Dieter-Kocman) 4 9. VERA (Vuga-Martelanc) 3 10. KADYN (Bensi-Hrovatin II.) 2 Ob 19. uri v nedeljo je bilo v dvorani PD «Igo Gruden* v Nabrežini srečanje vseh članov in simpatizerjev kluba, nato pa nagrajevanje zmagovitih posadk. Pokal devinsko-nabrežinske občine, katerega je izročil odbornik za šport Zandomeni, je osvojila posadka Osoj. Dolina in Šljuka sta prejeli priznanje. Tako predsednik društva Niko Kosmina kot odbornik za šport Zandomeni sta pozdravila to lepo pobudo ter zaželela vsem tekmovalcem nadaljnje uspehe. Sledila je klubska večerja: ribja juha s polento, kraški krompir in pristna žlahtna domača kapljica. Nato pa se je razvil družabni večer, ki je potekal v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Srečanju je prisostvoval tudi devinsko-nabrežinski župan dr. Drago Legiša. Mario Magajna KOŠARKA CARIGRAD, 17. - V predzadnjem kolu balkanskega košarkarskega prvenstva je Jugoslavija gladko odpravila Grčijo z 82:65. S to zmago so Jugoslovani prvi, s šestimi točkami naskoka pred Bolgarijo in Turčijo (4), Romunijo (2) in Grčijo (0). V zadnjem kolu nastopa Jugoslavija proti Turčiji, Bolgarija pa proti Romuniji. Zopet priznanje za našo odbojko Slovenska zamejska odbojka je ponovno dobila lepo priznanje: včeraj so se namreč začele skupne priprave najboljših mladih odbojkaric iz severovzhodne Italije in na ta trening so povabili tudi dve slovenski zamejski odbojkarici. To sta Tjaša Pavletič (Breg) in Kati Kost napfel (Bor). Obe igralki sta se najprej udele- Na regati SPK čupa v Sesljanu sta prvo mesto osvojila Goričana Zavadlal in Contelli žili širšega izbora v Trstu, nato pa ožjega v Mestrah. Obe sta v izredno ostri konkurenci visokih in tehnično zelo dobro pripravljenih i-gralk uspešno prestali izpit in tako so ju povabili v Belluno, kjer bosta ostali približno teden dni. NAMIZNI TENIS NA SREDOZEMSKIH IGRAH Dve Krasovl igralki v reprezentanci Namiznoteniški odsek Krasa je zopet zabeležil lep uspeh: tokrat se lahko pohvali, da ima kar dve svoji igralki v italijanski državni reprezentanci. Poleg »veteranke* Miličeve, so zdaj poklicali med «az-zurre* tudi Vesnaverjevo. Obe i-gralki bosta nastopili na sredozemskih igrah. VESLANJE ŠIBENIK, 17. — Na jugoslovanskem državnem prvenstvu v veslanju je levji delež zmag (štiri) odnesel Danubius iz Novega Sada, medtem ko se je izolski Argo uvrstil trikrat na tretje mesto. BALINANJE Prejšnjo soboto so se balinarji iz Gorice in Nove Gorice pomerili med seboj na «Turnirju prijateljstva*. Ta turnir je bil zelo važen zaradi tesnejših prijateljskih in vsestranskih povezav med komisijo za balinanje iz Nove Gorice in balearskim društvom ENAL-FIGB. Pred tekmovanjem sta predsednika obeh društev imela kratka pozdravna govora ter sta si izmenjala spominska darila. NOGOMET IZIDI MLADINSKIH TEKEM MLADINCI Aurisina — Breg 2:2 Primorje — Campanelle 2:0 Gaja — Libertas Sv. Marko 2:2 NARAŠČAJNIKI Union — Tergeste De Macori — Breg ZAČETNIKI Giarizzole — Breg PRIJATELJSKA TEKMA Mladost — Libertas Tržič 3:1 0:5 6:0 V PORTOROŽU Portisch že na varnem Dve koli pred koncem šahovskega troboja v Portorožu si je Portisch že pridobil pravico do sodelovala na turnirju kandidatov za izzivalca svetovnega prvaka Fischerja. Madžarski velemojster je' namreč dobil prekinjeno partijo s Polugajevskim, v devetem kolu pa je z istim igralcem še remiziral. Portisch ima tako 4 in pol točke in si je že tudi teoretično zagotovil najmanj delitev prvega mesta. Sinoči sta se pomerila Polugajevski in Geller. Polugajevski je izbral izrazito remi varianto damskega gambita in igralca sta se že v 17. potezi sporazumela za remi. Danes bo na sporedu 11. kolo, v katerem bosta igrala Geller in Por; tisch. Pričakujejo, da bo sovjetski velemojster igral ostro na zmago, kajti verjetno je zanj to zadnja priložnost, da bi se uvrstil na turnir kandidatov. Stanje dve koli pred koncem: Portisch 4,5 točke, Polugajevski 3 in Geller 2,5 točke. L. O. PODVODNO PLAVANJE NA LOKVAH PRI REKI Jugoslavija druga za Sovjetsko zvezo REKA, 17. — Sovjetska zveza je zmagala na prvem svetovnem prvenstvu v podvodnem orientacijskem plavahju, ki se je odvijalo v umetnem jezeru na Lokvah pri Reki. Drugo mesto je zasedla jugoslovanska reprezentanca, ki se je uvrstila pred favorite ČSSR in Vzh. Nemčije. ....."""""''""'i'........i.i.■■■■.......um... 5. ŠPORTNI TEDEN V ŠTEVERJANU Letos so prvič tekmovali tudi v plavalnih disciplinah Tekmovanj se udeležuje mnogo mladine, pa tudi gledalcev ne manjka KOLESARSTVO Prvi večer je bilo na sporedu kolesarstvo. Tekmo je vodil Boris Hladnik. REZULTATI NAJMLAJŠI (letnik 1964) 1. Vogrič Armand, Bukovje 2. Černič Marinka, Gaberški konec 3. Terpin Simon, Klanec ODRASLI L Černič Kazimir, Gaberški konec 2. Černič Marko, Gaberški konec 3. Vogrič Klavdij, Bukovje 4. Maraž Darij, Ščedno PLAVANJE Novost letošnjega športnega tedna je bilo plavanje. Ob števerjan-skem bazenu se je v četrtek zbralo veliko občinstva. REZULTATI PROSTO PLAVANJE 1. Komjanc Simon, Valerišče 2. Fattore Klavdij, Sovenca 3. Hlede Lucijan, Grojna HRBTNO 50 m nillllllllllllllllllllllll||||||||||||||||IUIIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIfllllHIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||m|||l||l|m|||„„n||||||||||„|,||m|||||m||||| KOLESARSTVO V nedeljo zanimiva prireditev v Ronkah V nedeljo je bila v Ronkah izredno zanimiva prireditev, ob aktivni udeležbi preko tristo oseb. Na skoraj trideset kilometrov dolgo progo po furlanskih vaseh so se s kolesi podali mladi in stari. Namen tega nastopa, ki ga je organiziral ronški kolesarski klub, je bil, da bi propagirali uporabo kolesa kot prevoznega sredstva in kot panoge, ki koristi zdravju in bi jo morali bolj gojiti za rekreacijo. Skoraj kilometrska kolona se je podala iz Ronk mimo Pierisa, Turjaka in Štarancana do Tržiča, od tu pa zopet v Ronke, kjer se je manifestacija zaključila po približno dveh urah. Razen domačinov, ki so se odzvali polnoštevilno, je bilo prisotnih tudi precej gostov, med katerimi so bili tudi predstavniki lo-njerskega kluba Adria. Kot zanimivost naj navedemo, da je imel najmlajši udeleženec komaj štiri leta, najstarejši pa krepko preko osemdeset. Pa tudi prevozna sredstva so bila precej različna: od najmodernejših dirkalnih koles do navadnih in zložljivih koles. Posebno zanimivo pa je bilo umetniško izdelano leseno kolo s karbidovko, za katero so lastniku ponujali več kot milijon lir. Radi PLAVANJE BI OGRAD, 17. — V prihodnjih dneh bcco na več tekmovanjih v Jugoslaviji nastopili kitajsiri plavalci in skakalci v vodo. To bo prvo gostovanje kitajskih plavalcev tujini po mnogih letih. VODNO SMUČANJE BOGOTA, 17. — Američanka Liz Shatter je zmagala v finalu v ženskih skokih v vodnem smučanju pred Francozinjo Sylvie Maurial. Med moškimi pa so tudi zmagali Američani z R. McCormickom. KOŠARKA TURNIR INTER 1904 Naši igralci v Nabrežini osvojili četrto mesto Med nagrajenimi je bil tudi Klavdij Starc s Kontovela Košarkarski turnir v Nabrežini (za letnike 1959 in mlajše) se je zaključil s predvideno zmago In-terja 1904, ki je bil obenem tudi organizator te prireditve. Turnirja se je udeležila tudi izbrana slovenska reprezentanza, ki pa je nastopila z zelo mlado postavo (izključno letniki 1960 in 1961). Naši košarkarji, ki so bili znatno nižji od ostalih moštev, so bili tako v velikih težavah predvsem pri lovljenju odbitih žog pod košema. Poraz je bil tako neizbežen, kljub temu pa smo lahko z nastopom naših mladih igralcev zadovoljni, saj so v obeh tekmah dali vse od sede in so z borbenostjo presenetili tudi organizatorje, ki so se o njih laskovo izrazili. Turnir, ki bi moral imeti mednarodno obeležje (z udeležbo ljubljanske Olimpije), je bil le »internega* značaja. Zaradi zdravstvenih ukrepov proti koleri so se namreč Ljubljančani odpovedali nastopu. Tudi na tej prireditvi je Inter 1904 potrdil svojo premoč v tej kategoriji, saj je odpravil svoja neposredna nasprotnika povsem prepričljivo in z visoko razliko v koših. Prva izločilna tekma: POM Tržič — Slov. reprezentanza 67:42 (36:20) Slovenska reprezentanza. Starc K, 2, Daneu, Rismondo 3, Starc I. 13, Mazzucca, Čuk 6, Sosič 11, Volk 4, Race, Nabergoj (k) 3. Prosti meti: 61-6. Našim igralcem se je poznalo, da so komaj začeli s treningi, saj so bili zelo pomanjkljivi pri metu na koš. Tudi v obrambi so večkrat odpovedali. Zadovoljivo so se izkazali Mauro Čuk, Ivo Stare in Valter Sosič. Druga izločilna tekma: Inter 1904 — I ta Is id e r 87:31 Finale za 3. in 4. mesto: Italsider — Slov. reprez. 55:40 (20:23) Slov, reprezentanca: Klavdij Starc 8, Daneu 2, Rismondo 9, Ivo Starc 1, Mazzucca, čuk 6, Sosič 2, Volk 6. Race, Nabergoj (k) 6. Prosti meti 8-20. Slovenski košarkarji so dokaj dobro začeli v prvem polčasu in kazalo je tudi, da bodo nasprotnike pre magali, saj so bili živahnejši v obrambi in iznajdljivejši v napadu. Ko pa se je Italsider branil v coni, so se naši igralci zmedli, bili so pomanjkljivi pri metih na koš in poraz je bil neizbežen. Boljši so bili: Klavdij Starc, Sandi Volk in Mauro Čuk. Finale za 1. in 2. mesto: Inter 1904 — POM 78:30 Tržič Končna lestvica: L Inter 1904, 2. POM Tržič, 3. Italsider in 4. Slovenska reprezentanca. * * * Po končanem turnirju je bilo nagrajevanje, katerega se je udeležil tudi predsednik deželnega košarkarskega odbora dr. Jacobucci. Vse ekipe so bile deležne nagrad. Lepo spominsko plaketo je dobil tudi slovenski košarkar, član društva Kontovel, Klavdij Starc kot najmlajši igralec na tem turnirju. b. 1. 1. Macus Aldo, Sovenca 2. Hlede Lucijan, Grojna 3. Komjanc Simon, Valerišče f RSNO 50 m 1. Komjanc Simon 2. Beretta Robert 3. Hlede Lucijan ATLETIKA V soboto se je nadaljeval športni teden z atletiko. Tudi tu je bila velika udeležba. Rezultati so naslednji: DEKLETA TEK NA 100 m 1. Perše Silvana, Grojna 2. Bulfoni Orjeta, Grojna 3. Gravnar Anica, Ščedno TEK NA 800 m 1. Perše Silvana, Grojna 2. Gravnar Anica, Ščedno 3. Simčič Mirjam, Ščedno MET DISKA 1. Bolfoni Orjeta, Grojna 2. Perše Silvana, Grojna (L Simčič Jožica, Ščedno MET KLADIVA 1. Perše Silvana, Grojna 2. Simčič Jožica, Ščedno 3. Bulfoni Orjeta, Grojna FANTJE MET DISKA 1. Černič Marko, Oslavje 2. Maraž Dario, Ščedno 3. Vogrič Klavdij, Bukovje MET KLADIVA L Maraž Dario, Ščedno 2. Černič Marko, Oslavje 3. Škorjanc Stanko, Dvor STRELJANJE Vedno v soboto je bilo tudi streljanje z zračno puško. Udeležilo se ga je kakih 50 tekmovalcev. REZULTATI ŽENSKE 1. Komjanc Klara, Bukovje 2. Maraž Loreta, Ščedno 3. Hlede Mirjam, Križišče MLAJŠI 1. Hlede Franko, Ašči 2. Kumar Dario, Škorjanc Marko in Černič Kazimir, ki se bodo Se pomerili za 2. in 3. mesto. ODRASLI L Dornik Rinaldo, Križišče 2 Terpin Marjan, Klanec J. Humar Dominik, Klanec ekipe L Hlede Lucijan, Perše Marjan in Dornik Rinaldo 2. Hlede Bruno, Terpin Marjan in Lutman Boris 3. Komjanc Drago, Černič Igor in Humar Dominik nogomet V nedeljo je bil na programu nogomet. DOLENJI KONEC: Maraž Ivan, Creselli Klavdij,' Perše Marjan, Hlede Lucijan, Becciu Mario, Mu-žič Ivan in Beretta Robert. BRITOF: Hlede Bruno, Škorjanc Stanko, Škorjanc Marko, Mužič Jožko, Maraž Darij, Fattore Klavdij in Macus Aldo. IZIDI: Britof — Dolenji konec 5:5 (5:1), TOČKE za Britof: Macus Aldo, Maraž Darij, Škorjan Stanko, Fattore Klavdij (dvakrat). TOČKE za Dolenji konec: Crasel-li (trikrat), Perše Marjan (dva krat). jateljsko predprvenstveno tekmo. «Plavi» se bodo v prvem srečanju spoprijeli s Servolano, ki bo letos nastopila v četrti italijanski ligi in katero letos trenira bivši Borov trener Mario Mari. Tekma Servolana — Bor bo jutri, ob 21. uri v skednju. Bor bo nastopil z naslednjimi igralci: Barazutti, Francia, Klobas. Koren, Kapič, Vatovec, Ambrožič, Kralj, Pertot, D. Zavadlal, S. Hrvatič. b. 1. OBVKSmA Športno združenje Dom Iz Gorico obvešča, da so se na igrišču slovenskega Dijaškega doma, L'l. Montesanto 84, že pričeli moški treningi v odbojki. Igralci naj »e zberejo vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri na igrišču. V primeru slabega vremena treningi odpadejo. « « • SPDT obvešča mladince tekmovalne ekipe, da se je včeraj 17. septembra, pričel 1. ciklus rednega tekmovalnega predsmu-čarskega treninga, ki bo 2-krat tedensko do konca meseca, in sicer ob ponedeljkih In četrtkih od 18.30 do 19.30 v prostorih stadiona «1. maj*. Vpisnina znaša 1000 lir za posameznika. Plačilo In vpisovanje v ponedeljek pred pričetkom tečaja. Prosimo točnost. Drugi ciklus se bo pričel 7. oktobra po splošni razporeditvi urnikov raznih športnih panog na stadionu, trajal pa bo nato do 15. decembra. SPDT obvešča, da se bodo to-čaji predsmučarske telovadbe pričeli meseca oktobra po razporedih in urnikih, ki bodo prevoda*1 no objavljeni. Tečaji bodo trajali do 15. 'decembra. Ob vpisu je treba poravnati co-lotni znesek. VPISOVANJE: Barkovlje - Rojan (vaditelj Janko Furlan), vpisovanje v čevljarni Gec. Sv. Jakob (vaditelj žarko Ve-kjet), vpisovanje v Ul. Geppa 9. Sv. Ivan, vpisovanje v Ul. Geppa za odrasle (vaditelj bo določen kasneje). Za ostale kraje kot Prosek, Kri* Itd bo sledilo kasnejše obvestilo. Vpisovanje do nepreklicno 26. septembra. Jutri v Škednju Servolana — Bor Borovi košarkarji, ki bodo letos nastopili v promocijskem prvenstvu, bodo jutri odigrali svojo prvo pri- 13. Sšl namiznoteniški turnir v Gorici šZ Dem (Gorica) organizira v sklopu 13. slovenskih športnih iger za goriško področje namiznoteniški turnir, ki bo v torek, 25. in sredo. 26. septembra. Turnir bo v prostorih Prosvetne dvorane (Verdijev korzo 13, Gorica) pričetkom ob 20. uri. Prvi dan (torek, 25. 9.) bodo turnirji članic, mladink (55-57) naraščajmo (59 in mlajše), ženske ekipno, zenske dvojice in naraščajniki (’5* in mlajši). Naslednji dan (sreda, 26. 9) pa člani, mladinci ('55-51), moške dvojice in ekipno moški. Vpisovanje na sedežu SPZ (Ul. Malta 2, Gorica, tel. 24-95) ali pismeno na naslov: SZ Dom — Verdijev korzo 13, Gorica. Vpisovanje se zaključi v soboto, 22. septembra. V ostalem velja glavni pravilnik SŠI in pr*-vila FITeT.