foarnm« pjpOMta;* gotovm
MaritMtrsiU
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 253 Maribor, petek 6. novembra 1931
»
turRA<
*ha;a razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. »v. v Ljubljeni it. 11.409 Valja mesečno preieman v upravi ali po požti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din
U redništvo
in
uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Uredn.2440 Uprav« 24B8 |	^	^
Maribor, dne 6. nov.
Sinoči je bil v veliki dvorani pivovar ne Union manifestacijski volilni shod, ki ie pokazal, da stoji Maribor kompaktno 2a tistimi, ki uvidevajo in razumevajo važnost sedanjega trenutka za bodočnost našega naroda in naše države. Vo-lilci vseh slojev in stanov so do zadnjega ‘otička napolnili ogromno dvorano, brez jakega pretiravanja lahko rečemo, da Jih je bilo preko 1500 in da so bili vsi ene misli in enega sklepa.
Shod je otvoril in vodil podžupan dok tor Franjo Lipold, ki je uvodoma pozdra vil vse zbrane minifestante, ministra go sPoda dr. Alberta Kramerja, srezkega kandidata gosp. profesorja dr. Ljudevita Pivka in njegovega namestnika, posestnika gosp. Ivana Janžekoviča. Po obrazložitvi pomena shoda in sedanjega trenutka, ko stojimo pred zgodovinskim dnem volitev, je podal besedo navdušeno pozdravljenemu ministru dr. Albertu Kramerju.
Besede ministra dr. Alberta Kramerja.
Spoštovana gospoda! Cenjeni volilci! Hvala Vam za simpatičen sprejem, katerega ste mi pripravili. Sestali smo se, da se porazgovorimo o vsem potrebnem v sedanjem velikem trenutku, ko smo Postavljeni pred zgodovinske dogodke. ’ naši Jugoslaviji zaključujemo perijodo Colitike 6. januarja in se vračamo v obdobje, ko bosta našo usodo vodila skupno kralj in narod. (Živio kralj!) Odveč bi bilo v Mariboru pripovedovati, da je '' 6. januar historična nujnost. Vi in mi smo se ves čas zavedali, da je bil 6. januar potreben, ako smo hoteli, da se naša Jugoslavija reši iz položaja, nad Katerim so tudi največji optimisti obupovali, ki nas je pritiral na rob propada, da nam je pretila narodna in državna smrt. Vi veste, da je takrat naš kralj z roko neustrašnega junaka sam posegel v Razvoj in nam povedal, da je nad strankarskimi interesi še nekaj višjega: Na-*od in država! In vsi smo po svojih mo-Ceh koristno pomagali, da je bil dosežen nspsh. Pri tem smo spoznali, da je v bodoče pri reševanju vseh naših velikih Problemov prva potrebna sloga.
Njegovo Veličanstvo kralj, ki nam je Obljubil, da se bomo takoj vrnili nazaj k parlamentarnemu življenju, čim bodo
*a to dani pogoji, ta kralj, ki svoje dane Poljube še nikoli ni prelomil, je po dveh 'n pol letih sklenil, da se zopet obnovi Parlamentarni režim. V tem času pa smo dobili čisto novo obliko. Pred vsem je dobila naša država ime Jugoslavija, ka-kro smo si vsi želeli že od tistih časov, '0 smo pričeli delovati za nieno ustano-Vitev. V tem imenu je že podana vsa 5[ner državne in nacijonalne politike ter jjslokupnega nacijonalriega razvoj., v "rincipu narodnega in državnega edinca. Nova ustava je vse uredbe 6. jamarja kodificirala in jih proglasila za •nravne principe. Novo narodno pred-^vništvo, ki bo Izvoljeno v nedeljo, bo Postavljeno pred velike naloge in velika Prašanja. Moralo bo rešiti reorganiza-s'10 vsega notranjega socijalnega in gozdarskega ustroja in izpolniti v celoti Neslovansko nacijonalno idejo. Te o-
Ogromna manifertacija Maribora
za državo
Velike besede ministra dr. Alberta Kramerja, dr. Ljudevita Pivka in Ivana
Janžekoviča pred tisočglavo množico
gromne naloge zahtevajo složnega sodelovanja celokupnega našega naroda. V novem parlamentu se ne bodo reševali problemi, ki ležijo na luni in v zvezdah, ampak problemi našega vsakdanjega življenja, našega kruha in kruha naših otrok. Za tako delo pa so potrebni pošteni, dobri in sposobni narodni zastopniki.
Vloga, ki jo mi Slovenci vršimo v tej državi, je svojevrstna. Slovenski del našega naroda ima posebno socijalno, gospodarsko in kulturno strukturo in nalaga državi naloge, ki jih sicer ne bi imela. 2e često je bilo rečeno s strani Srbov in Hrvatov, kako komodno bi bilo v Jugoslaviji, če ne bi bilo v njej tudi nas. To verujemo, ker že naša sama prisotnost povzroča v Jugoslaviji mednarodne situacije, pred katerimi bi Srbi in Hrvati sami bili obvarovani. Naša industrija iri obrt nalagata vsej državi povsem drugo gospodarsko in carinsko politiko, kakor srbskemu in hrvaškemu delu, ki je enotna agrarna celina. Toda tu sem vam pokazal le eno stran medalje. Kakor je nam Slovencem Jugoslavija neobohodno potrebna, tako tudi brez nas ne bi bila ona velika državna enota na jugovzhodu Evrope, kot je danes.
Mi Slovenci imamo posebni interes, da branimo posebne prilike v katerih živimo. Ako se koga tiče sodelovanje v novem narodnem predstavništvu, potem se gotovo tiče nas. Mi bomo imeli v narodni skupščini 25 poslancev, kar je na-pram celotnemu številu 305 skromna številka. Zato je potrebno, da bodo naši poslanci resni delavci in ne kričači in frazerji, da bodo oblikovalci in kon-strukterji. Ali ti poslanci, če tudi bodo strokovnjaki, bodo le toliko veljali, kolikor bodo prinesli s seboj narodnega zaupanja. Resonanca njihovega dela bo odvisna od števila glasov, ki jim jih bo slovensko ljudstvo zaupalo na dan volitev.
Ce si tako predočimo situacijo, vidimo, da je naš največji interes sodelovati v miru in slogi z vsemi predstavniki naše države, delovati tam, kjer se bodo krojili za vse važni in odlični zakoni. Zato bi bilo povsem blazno početje, desinteresirati se na državnih poslih. glazno bi bilo dejati, da nas vse to skupaj nič ne briga, kajti mi vemo, da pomeni sklepati brez mene često sklepati proti meni. Ako ima kateri del naše države in našega naroda interes, da kar najaktivnejše poseže v valitve in parlament, potem ga imamo mi Slovenci s svojo posebno socijalno, gospodarsko iti kulturno strukturo.
Spoštovana gospoda! Po naši deželi hodijo propagatorji za abstinenčno politiko. Trudil sem se, da bi doumel prave razloge za abstinenco, a doumeti jih ne morem. Popolnoma razumem, če govore frankovci na Hrvaškem, da kdor S. t. m. ne gre volit, glasuje za svobodno Hrvatsko. To je čisto In razumljivo geslo, to je jasen program. Ali pa je med Slovenci človek zdravega razuma, ki bi smel proglašati, da kdor 8. ne voli, gla-
suje za svobodno Slovenijo? Mi vsi vemo, da bi slovenski del našega naroda ločen od Jugoslavije, ne mogel živeti niti 24 ur svobodnega življenja. Kolesa sovražnika, ki komaj preži na našo neslogo, bi šla takoj preko našega narodnega telesa. Zato s tem geslom sploh absolutno ,ni mogoče na plan.
Poseben argument, katerega navajajo pri propagiranju abstinence, je trditev, da te volitve niso dovolj demokratične in svobodne. Toda, gospoda, demokracija je zelo relativen pojem. Tudi mi smo imeli absolutno demokracijo in svobodo, a privedla je državo in narod na rob propada. S popolno demokracijo lahko eksperimentirajo na Španskem. Španci se morejo med seboj, če hočejo tudi klati, njihove države in njihovega ozemlja zaraditega ne bo nihče razbil in poba-sal v svoj žep. Če pa mi Jugosloveni riskiramo notranji nemir, smo že takoj v nevarnosti za ves svoj nadaljnji obstoj. Drugo primero o demokraciji pa nam je nedavno pokazala Anglija, dežela, odkoder demokracija izvira, ko so konservativci le z neznatno večjim številom kakor laburisti dobili preko 400 mandatov, laburisti pa samo 40. Kaj je demokracija, smo spoznali leta 1920. tudi na Koroškem, in rezultate imamo pred seboj. Vse to nam dokazuje, da je treba demokracijo previdno uporabljati.
Naš vladar nam je dal sedaj toliko demokracije, kolikor je nujno potrebujemo, da prebrodimo prehod iz dosedanjega stanja v redne razmere. In komu je s tem svoboda omejena? Največ tožijo o tem tisti, ki so bili največji podporniki dosedanjega režima, in se tedaj niso prav nič revoltirali. Šele sedaj so spomnili na demokracijo, ko res prihajamo vanjo. Imamo svobodo kandidatur. Novi volilni zakon res ne dovoljuje razbijanja na nebroj strank in strančič, ali na drugi strani dopušča v okviru velikih list kandidaturo vsakomur. Vlada ni onemogočila postavitve večjega števila vsedržavnih list. Izdam lahko to, da si je celo želela, da bi tudi opozicija nastopila s svojo listo pri sedanjih volitvah. Ce tega ni storila, je kriva ona sama, ker se voditelji med seboj niso mogli sporazumeti, niti zaradi vprašanja, kdo naj bo nosilec. Toda tudi, ko je bila vložena le lista Petra Zivkoviča, ni bil od kandidiranja na njej nihče izključen. Stavljen je bil le pogoj, da prizna princip narodnega in državnega edinstva, dočim mu je v pogledu socijalnega, gospodarskega ln kulturnega programa ostala popolna svoboda. Tudi g. dr. Korošec bi bil lahko postavil v vseh 25 srezih naše banovine svoje kandidate. Le 200 podpisov v vsakem srezu mu je bilo potrebnih. Jaz sam sem želel, da bi to storjl, ker se zavedam, da ni več čas za vzbujanje starih reminiscenc. Zakaj ni tega storil, so dopustna le ugibanja. Še 3. oktobra je rekel v Beogradu, da je on sam osebno pripravljen sodelovati, da mu pa to onemogočajo njegovi pristaši, ki ne vidijo delj kakor do Zidanega mosta. Zakaj so pa ti odklonili svoje sodelovanje, nam pojasni njihovo
staro geslo: »Mi in nihče drugi«. Če bi se bila upoštevala ta njihova teza, bi bili akceptirali in dopustili tudi vsako nesvobodo in diktaturo ter se ogreli za najradikalnejšo jugoslovensko smer.
Spoštovana gospoda! Samovlada strank je končala, končal je čas, ko so si posamezni šefi strank delili oblast v državi. Zato je pravljica za politične otroke trditev, da če v nedeljo vdeležba pri volitvah ne bo velika, pripade že v pondeljek vsa oblast v državi zopet gospodom Stanojeviču, Davidoviču, Spahi, Mačku, dr. Korošcu itd. Vsak pameten mož, ki se zaveda pomena 6. jaguarja, bo prišel brez dokazovanja do zaključka, da bi pomenilo za one, ki so 6. januarsko politiko izvedli in usmerili Jugo-, slavijo v novo dobo, odstopiti in abdicirati za vso bodočnost, Če bi državo izročili zopet njim, ki so jo privedli do 6. januarja. Zato v preteklost ni povratka, ker ga biti ne more. Nikdar več ne more obveljati stara kaolazicijska teza, ki je s svičnikom v roki računala, koliko moči bo ta ali ona stranka dobila v svoje roke, Nova doba zahteva, da potisnemo stran vse, kar nas loči in složno rešimo probleme naše sedanjosti in bodočnosti.
Poprej sem skušal dokazati, kako blaz na je propaganda za abstinenco, ki ni naperjena samo proti interesom države, ampak tudi proti interesom našega slovenskega dela tega naroda. Ce pa to ni dovolj naj vam zadostuje drug dokaz, da so se vsporedno z letaki podpisanimi po doktorju Korošcu pojavili tudi drugi, fabricirani onstran državnih meja, kjer se abstinenca tudi priporoča in sicer, prav s strani onih, ki so nam še nedavno pošiljali bombe in revolverje. Ali ravna sovražnik tam zunaj v našem interesu ali iz drugih razlogov, ni treba vpraševati. Akcija, ki naleti na odobravanje pri sovražniku, že sama dokazuje, da je na napačni poti. Ko so se abstinenti našli na isti poti s Paveličem in drugimi, bi bili morali kot patrijoti — in jaz verujem, da je dr. Korošec zares patrijot, — preklicati svoje početja, (Živahno pritrjevanje.)
Spoštovana gospoda! Položaj je danes povsod težak. Gospodarske pertur-bacije se pojavljajo povsod in gospodar ski problemi stopajo pri vseh narodih v, ospredje. Gode se gospodarski čudeži Zlati steber, angleški funt, se je pričel po dirati. Če bi bil pred, šestimi mesed kdo rekel, da se bo to zgodilo, bi ga bili smatrali za norca. In vendar je danes tu dl v Angliji kriza. Pa tudi bogata francoska republika se je tv? more otresti. Kljub vsemu temu stoji naša država v, še precej mirnem kotičku. Naš dinar stoji na mednarodnih borzah ob strani najboljših valut v Evropi. Gospodarsko smo kolikor toliko še na trdni poti, industrija in ob t se držita še na neki znosni višini, le lenarnlh sredstev nam primanjkuje. Tbda pri nas nimamo krize novca, ampric le krizo zaupanja v denar, ki povzroča, da se skriva denar do ma v nogavicah. Bankam manjka denar ja, ker so g.i ljudje doma skrili. Narodna ^"nka te-*« Skritega denarja ne sme na-
doknaditi z novimi bankovci, ker mora čuvati zlato podlago ter položaj uradnika, delavca, obrtnika, trgovca, industri-jalca in vseh drugih stanov.
Da se ohranimo na površju, smo dra-konično reducirali vse državne izdatke in tako dosegli, da se dinar drži. Pomisliti pa moramo, da je v naših bankah in denarnih zavodih naloženih preko 14 milijard, dočim znaša obtok vseh naših bankovcev le 5 milijard. Zavodi tedaj ne morejo nikoli izplačevati vse naložene vsote. Tako pa je povsod, po vsem svetu. Sanacija je tedaj le v popolnem zaupanju v naš denar ter v periodi miru in dela, da se vse naše sile gospodarsko okrepijo.
Prvo je tedaj, da se odrečemo strankarstvu vsaj do tedaj, dokler spet ne bomo siti in z vsem preskrbljeni. Še-le tedaj, če bo treba, si bomo lahko zopet privoščili-luksuz strank. To delo ovirati more biti le želja in interes tujca, ki hoče, da ostane naša država v mednarodnem svetu šibka in slaba.
Spoštovana gospoda! Vi prebivalci tega severnega mesta bolj čutite potrebo kakor kdorkoli, da se naša Jugoslavija končno okrepi in ojača, da se njene gospodarske in intelektualne sile povežejo v delu za izgradnjo nacijonalnega živ ljenja. Vi razumete in čutite pomen urejene gospodarsko, socijalno in kulturno organizirane države, v kateri ima narod dovolj moči in sredstev, da čuva svojo intergriteto napram vsakomur, državo, ki tudi urneje pomen Maribora. Zato sem prepričan, da bodo volitve našle pri Vas popolno razumevanje in da se boste polnoštevilno odzvali svoji na-cijonalni in državni dolžnosti. Prepričan sem, da bo 8. november zaznamovan kot dan nove ustanovitve naše države. Ko smo pred 13. leti ustanavljali Jugoslavijo, se nismo skrivali pod šiframi, zato tudi sedaj zahtevamo od vsakogar jasno izjavo za to, da jo očuvamo in utrdimo. Vsak naj možko pokaže, da je za pozitivno delo. Zato Vas — ne kot minister, ampak le kot javen delavec — pozivam, da ostanete zvesti svoji častni preteklosti sedaj in v bodočnosti. Tudi vsak politični nasprotnik mora vedeti, da bi bil zločin, če bi 8. novembra ostali doma. Pokažimo zato, da smo pozitiven
in konstruktiven element in da smo, čeprav majhni, vredni v Jugoslaviji ena ke pozicije kakor Srbi in Hrvati.
Govor g. ministra so navzoči sprejeli % več minut trajajočim enodušnim odobravanjem in ploskanjem.
Govor kandidata dr. Ljudevita Pivka.
Za ministrom dr. Kramerjem je spregovoril istotako pozdravljen kandidat za levi breg g. dr. Ljudevit Pivko, ki je približno izvajal:
Dragi zborovalci, dragi Mariborčani! Bil bi najbolj zadovoljen, če mi ne bi bilo treba kandidirati in bi pri teh volitvah lahko oddal svoj glas komu drugemu, tudi bivšemu pristašu drugega političnega mišljenja. Nerad se zopet vračam v politično življenje, in rajše bi deloval v šoli ter za tisto, čemur sem se od svoje mladosti posvečal. Zadnji sem, ki bi si želel nazaj v prejšnje razmere, ko so nas strankarske strasti tako razdvojile,, da si niti osebno nismo bili več prijatelji. Politika, po 6. januarju nas je zopet združila in pridobili nismo samo v splošnem, ampak tudi družabno smo si bliže, kakor smo si bili poprej. Zato mislim, da Vam je vsem drago, da ostane tudi bodoča politika v smeri sedanje in da se ne .vrnemo v borbo, ki je ne želimo.
Zvest domovini pa sledim pozivu, da tudi tokrat izpolnim nalogo, ki mi je stavljena in ne le za svoj okraj, ampak tudi za splošno veliko sedanjo stvar. Težka bo naloga Vašega poslanca, ker mora biti resonančna deska vsega ljudstva. V našem okraju imamo Industrijsko delavstvo in delavstvo v državnih obratih ki se mu godi huje kakor pred štirimi, petimi leti. Ta stan zahteva nagle pomoči in vsaj delne olajšave. Drugi de! ima popolnoma agrarni značaj in tudi on preživlja težke dni. Težavno je združevati interese vseh teh de’ov, zato prosim, nq bodite brezkompi jsni v svojih zahtevah, ko mi boste kot poslancu prinašali svoje želje.
Oni Slovenci in sploh vsi, posebno pa 011ki štejejo pri mojem ,menu v zlo poprejšnje delo, naj sprejmejo mojo iz-
javo, da sem delal vedno po svoji najboljši vesti in bom tudi v bodoče. Slišal sem tudi, da se govori, ne iz nemških, ampak iz slovenskih krogov, da se me ne more voliti zaradi tega, ker nisem bil zvest državi,‘kateri smo nekoč pripadali. Jaz pa pravim, da je ta argument za jugoslovanske državljane prokleto malo vreden. V trenutku, ko se je Jugoslavija ustanovila, se je nehala borba proti nekdanjim razmeram in tudi borba proti Nemcem, saj proti narodu kot takemu se nikdar nismo borili, ampak samo proti režimu. Vsakdo pa mora priznati in spoštovati sedanje stanje in opustiti vsako misel na spreminjanje naših državnih meja, bodisi z ene ali z druge strani. Zgodovinska resnica je, da je bila okolica Maribora in dežela vedno slovenska, da nikjer ni bilo vasi, v kateri bi prebivali Nemci. Ob prevratu smo se mi postavili na zdravo stališče in opustili vse historične zahteve, isto zahtevamo od drugih.
2e moj predgovornik je omenil, kako nesmiselno je govoriti o tem, da bo po 8. novembru vse drugače; če udeležba pri volitvah ne bo velika. Prav tako napačno pa je tudi mnenje nekaterih drugih, ki mislijo, da bodo te volitve pomenile nekaj takega kakor plebiscit za to državo ali proti njej. Toda tako, hvala Bogu ne mislijo na naši meji, ampak samo v zaledju. Naša meja se vse drugače zaveda vrednosti naše države, in bo zato dne 8. t. m. že zaradi tega častno volila.
Predstavljam se Vam danes skupaj s svojim namestnikom g. Janžekovičem in vem, da bo tudi Maribor izvršil svojo dolžnost. Kdor ne ^ara voliti dr. Pivka, naj voli osebo, ki ! če delati na poslih, ki nas čakajo. Nikomur pa naj ne bo slučaj, da sem jaz edini kandidat, povod, da bi ostal doma. V tem imenu vas vabim, meščane Maribora, da se pojavite v nedeljo na volišču in tako dokumentirate svojo pripadnost k zemlji in državi.
O programu in delu nove narodne skupščine in o vseh drugih problemih vam je govori! moj tovariš dr. Kramer, zato zaključujem svoje besede z ob^jiubo, da bom posvetil vse svoje moči sodelovanju za našo' skupno državo, kateri želim veliko bodočnost, slogo in zadovoljstvo prebivalcev.
Besedam dr. Pivka je sledilo prav tako navdušeno odobravame. kakor poprej govoru dr. Kramerja. Kod zadnji govornik pa je nastopil še kandidatov namestnik, g. Ivan Janžekovič.
Besede Ivana Janžekoviča
Ne bom dolg. Poročila, katera sta vam da'a moja predgovornika, so bila dovolj izčrpna, zato ponavljam: samo v slogi, delu, redu in miru je rešitev iz sedanje težke krize. Ce bodo hoteli rešiti vse probleme, bedo imeli naši novi poslanci mnogo posla. Prepričan pa sem, da bodo storili vse, da bo to parlament reda, dela in razuma, ne pa borbe za strankarske koristi, ki nam je poprej toliko škodovala. Pozivam vas kot kmet, vas meščane: Pojdimo skupno na de'o za en in isti ideal, za našo lepo edinstveno in ve'iko domovino. Pokažite, da ljubite Jugoslavijo, v katero so naši sosedi tako zaljubljeni, da bi jo najrajši kar požrli. Vsi za lepšo bodočnost, vsi za domovino!
Po navdušenem odobravanju zaključnih besed g. Janžekoviča je predsednik, g. podžupan dr. Lipold zaključil sijajno manifestacijo s pozivom, naj gredo vsi v agitacijo za našo dobro skupno stvar, da pridobe tudi Še one, ki omahujejo, in da bo Maribor pokazal kakor vselei doslej, da je nacijonalno velik in zrel.
Na svidenje na voliščih!
PoHožai v Aziji ie bolj na?et
AMERIŠKI ULTIMATUM. — RAZBURJENJE V MOSKVI.
WASHINGTON, 6. novembra. Zaradi novih komplikacij kitajsko-rusko-japon-skega konflikta se čuti ameriška vlada primorano, poslati vladi v Tokio novo diplomatsko noto, v kateri odločno zahteva takojšnjo izpraznitev vsega zasedenega ozemlja v Mandžuriji. Nota sicer ni terminirana, vendar pa so v političnih krogih mišljenja, da je japonski vladi za evakuacijo kot zadnji dan določen 15. november, ker bo v nasprotnem slučaju izvajala Amerika določila Kelloggovega
pakta in pričela z gospodarsko blokado Japonske.
ŠANGHAJ, 6. novembra. Boj za 250 metrov dolg železniški most čez reko Noni med Japonci in Kitajci je napetost te še povečal. Konflikt grozi, da poseže tudi v rusko interesno cono. V Moskvi je veliko razburjenje in listi očitajo Japonski, da skuša markirati svoje operacije v Mandžuriji z nevarnostjo ruske intervencije.
Nova angleška vlada
SESTAVA NOVEGA KABINETA. - ODMEVI REKONSTRUKCIJE.
LONDON, 6. novembra. Nova vladaje sestavljena tako-le: Mac Donald, predsednik vlade; Nevilie Chamberlain, zakladni kancelar; Runciman, predsednik trgovinskega urada: John Simon, zunanje zadeve; Thomas, deminioni; Cunliffe Lister, kolonije; Samuel Hoare, Indija; Bolton Eyres Morsell, admiraliteta; lord Hailsham, vojna; markiz London Dordy, zrakoplovstvo; Herbert Samuel, notranje zadeve; Baldwin, lord-predsednik tajnega sveta; Snowden, lord-čuvar tajnega pečata; Donald Maclean, vzgoja; lord Sankey, 'lord-kancelar; Archibald •Sinclair, drž. tajnik za Škotsko; Hilton Ycxung, javno zdravstvo; John Gilmore, kmetijstvo in ribarstvo; Hemry Better-tem, delo. Ormsby Gore, prvi komisar za dela. Novi angleški kabinet ima tako 20
ministrov. Od teh so 4 pristaši delavske stranke, 5 narodnih liberalcev in 11 konservativcev. Veliko senzacijo je izzvalo imenovanje sira Johna Simona za zunanjega ministra namesto lorda Readinga, ki se je umaknil zaradi starosti.
LONDON, 6. novembra. Novo vlado je tisk simpatično sprejel. Veliko izneua-de: e je pripravil lord Reading s svojo demisijo kot zunanji minister, a-še večje je bilo iznenadenje, ko je javnosti bi’o sporočeno, da bo vodil posle zunanjega ministra v Downing Streetu Sir jottft Simon; moža cenijo kot izbornega poznavalca tehničnih strani reparaerskegs vprašanja. Nova vlada bo imela v teko prihodnjega tedna svojo prvo sejo, n* kateri bodo sklepali o uravnoteženju an< gleške trgovinske bilance.
Ameriška prohibicija ogrožena.
NEWYORK, 6. novembra. Zmaga de-
mokratov pri naknadnih volitvah je da-
la demokratom večino, ker imajo zdaj 217 proti 215 republikanskim glasovom
v predstavniškem domu. Za predsednika predstavniškega doma bo izvoljen demokrat iz Texasa John Carner, ki jc znan kot odločen nasprotnik prohibicije in znižanja evropskih vojnih dolgov. Ker imajo tudi v senatu republikanci samo en glas večine, bo predsednik Hoover v prihodnjem zasedanju imel jako težavno stališče. Pripomniti je treba, da so vsi izvoljeni demokrati izraziti nasprotniki »suhega režima«.
AMERIŠKI ORI.IAŠKI BALON UNIČEN.
CAPE MAY (Newjersey), 5. novembra. Vodljivi orjaški zrakoplov »K 1« ameriške mornarice je bil težko poškodovan, ko so ga spravljali v hangar in ga ie pri tem sunek vetra pognal proti barijeri. Posadke na srečo ni bilo več na krovu, tako da ni nobene žrtve.
ATENTAT NA DVA DUHOVNIKA.
BILBAO, 5. novembra, V Arboledu na Španskem je bil izvršen atentat na domačega župnika in nekega drugega duhovnika, ki je bi! pri njem na obisku. Ko se je župnik sprehajal s svojim gostom zunaj vasi, sta prišla mimo dva neznanca, ki sta duhovnika spoštljivo pozdravila. Ko sta duhovnika odzdravila, tedaj pa sta neznanca naenkrat nofegnila revolverje in oddala pet strelov. Župnik je bil na mestu mrtev, njegov tovariš pa težko ranjen. Napadalca sta pobegnila.
OTROCI UBILI OČETA.
PARIZ, 4. novembra. V nekem pariškem predmestju se je odigrala strašna tragedija. Štirje majhni otroci v sta rosti 3, 5, 6 in 7 let so ubili svojega očeta. Mož je bil rudar, a hud pijanec, ki je v pijanosti vedno pretepal svojo ženo Ko sc je nekega večera to zopet zgodilo, so otroci branili mater ter metali v očeta krožnike in čaše z mize. Pri tem se je kos stekla zapičil očetu v vrat in mu nresekal žilo, tako da je kmalu nato izkrvavel.
PRIJETNE RAZMERE V BERLINU.
BERLIN, 4. novembra. V teku dveh ur se je v Berlinu dogodilo nič manj kot pet roparskih napadov. Nekemu poslovodju so z revolverji oboroženi roparji odvzeli 2700 mark, nakar so pobegnili. Zasledovalci so streljali za njimi, pri čemer je bil neki pasant težko ranjen,
V	dveh drugih primerih so roparji odnesli 3000 ma'rk.
NOV PORAZ ANGLEŠKIH LABURISTOV.
LONDON, 4. novembra. Pri občinskih volitvah v več ko 300 mestih in pode-žilskih volilnih okrožjih je po doslej znanih rezultatih delavska stranka :• jpet doživela težek poraz. Konzervativci so debili 140 mandatov (izgubili pet), liberalci 26 (izgubili pet), laburisti pa so dobili samo 5 in izgubili 206 mandatov. Razmeroma dobro je odrezala neodvisna delavska stranka, ki je dobila 46 la izgu-
bila 10 sedežev. V Londonu mestu je doslej izvoljenih 562 konzervativcev in 205 laburistov, nadalje 10 pristašev raznih steank. S tem je konzervativna stranka pridobila v Londonu 85 sedežev, delavska stranka pa izgubila 92 sedežev.
Predlog k ureditvi najemnin
Mnenje hišnega posestnika.
Najemnine bi se dale mogoče regulirati na način maksimiranja najemnine za vsako sobo in stranske prostore in bi se klasificirala stanovanja. Treba bi bilo ločiti: 1. stanovanja, ki so vsa parketirana in opremljena z vsem konfortom, to je:
1.	voda, 2. plin, 3. elektrika, 4. kopalnica in 5. stranišče z vodnim splakalnikoffl (angleško stranišče); 2. kakor pod L, toda namesto parketov deske; 3. kakof pod 1. manj ali več označenih naprav (pod 1. 2. 3. 4-. 5.); 4. stanovanje, kjer inia več strank vodo skupno zunaj na hodniku ali stranišče ali oboje skupaj; 5. stanovanja, kjer je dohod v sobe skozi kuhinjo in nadai e Še stanovanja s solnčnO lego ter suha ali zadohla.
Vsako stanovanje predstavlja drugo vrednost in ni mogoče vreči vsa z istim številom lokalov v en koš. Ni vseeno, če imam vse v stanovanju, kar potrebujem ali mi manjka eno ali več udobnih naprav kakor so označene pod 1. Na pr. se danes vsakdo rad poslužuje plina za kuhanje, posebno poleti; če ga ni, je dosti izgube na času, čistoči in udobnosti; isto velja za e'ektrično razsvetljavo. Tudi ni vseeno, če imamo vodo v stanovanju ali je zunaj na hodniku, še večja razlika je pa, če imam stranišče ali oboja zunaj na hodniku; posebno se to občuti po zimi in v slučaju bolezni.
Bilo bi tedaj težko pravično urediti na emnine ex 1914, pomnožene z današnjo pariteto, ki je 11.15 (jutri bo laliK0 10.50, drugi mesec 10 itd). Najenostavnejše bi se dale urediti najemnine na način, kot jih je uredila država v svojih hišah. Te najemnine pa so nizke in bi s13 moralo dovoliti privatnim lastnikom solnčna, svetla in parketirana stanovu-n a, v katerih je voda, elektrika, plin in stranišče z vodnim splakalnikom v stanovanju in ne zunaj na hodniku, vsa.' 10—15% višji koeficient za sobe. vsaki drug prostor, to je kuhinjo, predsobo, shrambo za jedila, klet, drvarnic0-podstrešje in pralnico pa bi ostal ev isti koeficient, kakor ga je določila država v svojih lastnih hišah.
Tudi hišam, katere so izvršile vC^.ei poprave ali investicije v povojni dobi-h bilo dovoliti primeren odstotno v*« koeficient.
V	M t r I 1) o r u, 'dne 6. XT. 1931’. ***imi	mi—i————m—
Mariborskim
Vprašanje šoiske stavbe v V. okraju
Mnenje pedagoga.
Ker je problem nove »Magdalentske šole« dan širši javnosti v razpravo, je umestno, da se zadeva premotri tudi iz vidika »modernega šolskega naziranja«, kakor je bila ta misel že sprožena v anketi.
'Samoumevno je, da se morajo pri vsakem pametnem zidabu nove šole v popevati poleg novejših tehničnih pridobitev tudi sodobna pedagoška načela, tako, da šola lahko povsem služi svojemu namenu. In to ni lahko! Koliko novih šolskih pa'ač imamo v zadnjem času širom naše domovine in skoraj pri nobeni ne moremo trditi, da popolnoma odgovarja zahtevam sodobne vzgoje! In vendar bi naj že okolica, položaj stavbe in vsa šolska oprava vplivala na otroka v Vzgojnem smislu. »Žarišče izobrazbe, dela in vesel a« je daleč od monotonih zgradb kasarniškega stika sredi mestnega vrvenja!
Že načeli higiene in varnosti zahtevata, da se moderna šolska stavba postavi med zelenje in cvetje, da'eč od prašnih ulic. Stavbo naj obdajajo vrtovi, sprehajališča in igrališča (ne več starinska »dvorišča«)! Čim večji je prostor, tem bolje! Igrališča so otrokom na razpolago tudi ob lepih popoldnevih ob nadzorstvu učiteljev, kar je važno posebno za delavske okraje! Zato primeren in navedenim načelom odgovarjajoč prostor za novo stavbo tvori v vsakem slučaju jedro prob’ema. Ni važno, če je stavba točno v sredini okoliša, važnejše je, če projektirani prostori omogočajo stvaritev primernega otroškega okolja z vrtovi, sprehajališči in igrališči, kar je važen del sodobne šolske vzgoje!
Nekdaj se je stavbeniku ob zidairu šole stavil pogoj da kolikor največ klopi spravi v dovolj svetel prostor, ki se da kuriti. To je bil smoter stavbe. Seveda je pri vsem igral veliko vlogo — denar, štednja na nepravem mestu, ki pa je Povsem odgovarjala svoječasnim vzgojnim in učnim težnjam!
Kaj zahteva sodobnost od šolske stavbe?
Moderna vzgoja teži po razvoju otroka v osebnost, samostojno v mišljenju in udejstvovanju. Današn e gospodarske in družabne razmere zahtevajo novega človeka, polnega inicijativnosti in zaupanja v lastne tvorne sile. Taka vzgoja zahteva povsem drugačno delo v šoli. »Delovna šola« zahteva, da si učenci pridobivajo učno snov poleg duševnega tudi s te esnim delom! Delo z materijalom je os vsega šolskega dela: glina, papir, lepenka, les, kovine steklo so predmet Praktičnega ude stvovanja. Z vživetjem v delovno in življensko zajednico se razred pretvori v homogeno skupino, ki doživlja v šoli resnično kulturno živl en e'
Novemu šolskemu živ’jenju se mora Prilagoditi šolsko poslopje. V naprednih državah se nove šolske stavbe zelo razlikuje o od dosedanjih i v notranji i v zunanji ureditvi. Tako je n. pr. dr. Kar-sen v Berlinu postavil z razmeroma malimi stroški moderno »šolsko mesto« (Schulstadt) v nekem delavskem predmestju. Šo’a VseHije tipično »enotno šolo« od osnovne do višje srednje šole. Že od zunaj napravlja dcem prijetnega otroškega bivališča. Poslopja se širijo v dolžino In ne v višino, ker to napravlja vtis domačnosti, .le pa večina šolskih sob v pritlič u odprtih nn vrt, v 1. nadstropju sp balkoni, na vrhu pa terase za pouk na Prostem ob lepem vremenu. Okolica je
Praktični Izpiti učiteljic.
Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru so bili od 6. oktobra do 5. novembra t. 1. pod predse^-tvom direktorja G. Kadunca praktič izpiti učiteljic, ‘zplt so napravile: Jo/ t Praznik, Danijela Šprager, Ana Zupan, Ivanka Kran-tec-Bizjak, S. Frančiška Potočnik, Ana ^■avpah, Evgeni a Bizjak, Jožica Duh, Ana Torelli, Vida Jamšek, Lidvina ^rnvje-Eiletz, Marija Rutter. Lucija a'ec, Jožica Starec, Roza Perčič, Mag-ena Kramer, Marija Nachtigall, Ana eranič, Kristina Klinc, Božena Muc. i'u-
obdana s krasnim parkom in Igrališči ter vrtovi. V notranjosti so prostorne razredne sobe z velikimi okni, na vseh oknih police s cvetličnimi lonci. Stene so pobarvane z raznimi barvami, vsaka soba z drugo barvo. Tudi zunanji omet je barvan s toplim tonom, da estetika pride popolnoma do veljave. Po razredih so mize in stolčki brez katedra, table so nameščene krog in krog po stenah. Seveda so v poslopju tudi delavnice, telovadnice, gledališka dvorana in kopalnice. Ne manjkajo tudi posebne sobe za učiteljski zbor, knjižnice in soba za — starše, ki so sestaven del šolske uprave!
V	vsakem razredu so umivalniki z vodovodom, centralna kurjava in električni ventilator. Za shrambo obleke imajo posebne sobice, priključene razredom. Omare so vzidane v zid. Hodniki in stopnice so tlakovane s hrapavim tlakom. Za deklice višjih letnikov so tudi kuhinje z vrtovi na razpolago. Vestibul in hodniki so primeren prostor za akvari-rije in terarije, pa tudi za razstave slik in izdelkov so kaj primerni.
Prav nič razkošnega, vse praktično in prilagodeno življenju šolskih zajednic!
Idealni šoli nujno odgovara komponenta: idealno, napredno učite'jstvo in rezultanta: dobro telesno in duševno razvita deca!
Slična šola je možna pri nas v Mag-dalenskem okraju! Res je, da so stroški za moderne zgradbe šol večji od običajnih stavb, a ta denar je dobro naložen! škoda bi bilo, če bi se danes zgradila s trudom in žrtvami šola, ki bi se čez nekaj let morala prezidati.
Po gornem načrtu so prostori ekonomsko razde'jeni, vsi služijo važnim svrham. Toda šola res lahko postane kulturno žarišče okoliša! Občina ali privatne ustanove sj pa postavijo s tem de janjem najlepši kulturni spomenik, —c.
Mnenje očeta.
Predlogi, ki so jih navedli že nekateri anketarji, so vredni resnega prevdarka!
! Da bi zidali šolo na konec Madgalenske ulice, se mi zdi srečna misel g. Lukmana. Le ko zahteva, da se postavi stavba ločeno po spolu, sem dvomil v bodočnost naše mladine. Mislim, da takšno nazira-j nje ni več umestno in da prav gotovo nt bo nobenih prestopkov ne na eni, ne na drugi strani, če deca hodi skupno v šolo.
Pravi en je račun, da se bo proti Radvanju mesto najhitreje širilo. Saj je pravkar v nastanku železničarska kolonih 50 hiš -ob Betnavski cesti! Prav gotovo se bo stavbeno gibanje še razširilo do Pohorja, kakor hitro bo tujski promet uspel in bo kriza minula. Vsekakor se tu v južnem delu mesta snuje nova »četrt« in šola bo akcijo poživila in pospešila.
Kazalo bi, da se nova osnovna šola za dečke in deklice postavi na občinskem svetu ob koncu Magda enske ulice, sedanje staro poslopje na Ruški cesti pa se prepusti prepotrebni meščanski šoli. Nikakor pa ni umestno, če snujemo načrte za dve šoli pod eno streho. S tem se na obeh straneh utesnile šolski obrat, osnovna šola pa je tako zaključena živ-Ijenska enota, da je v njenem interesu, če razpolaga s svojim poslopjem.
Novo šolsko poslopje v bližini občinske kolonije pa 'ahko efektno zakLuči ves komnleks in s tem tudi krona soc! jalna in kulturna stremljenja mestne občine mariborske!
sta Pipan-Starc, Friderika Klethofer, Zora Macarol, Jožefa Reven, Marija Plav šak,1 Angela Sekiraik-Stopar, Marija Mlaker, Alojzija Verbek, Nada Bobič, Josipina Kavčič, Frančiška Ferenčak. Aleš, Franica Volč ak.
Oslabelost.
Trgovca Alojzija Simoniča, starega 28 let, na Aleksandrovi cesti, je popadla včerai popoldne slabost, da so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico, - Mestna uboga, Slleiia Marija Šel, je tako nerodno stopila, da si je poškodovala nogo in so jo morali oddati v bolnišnico.
Prometni kontrolor Smerdu odhaja.
Prometni kontrolor g. Franjo Smerdu je premeščen iz Maribora v Ljubljano, kjer je že nastopil svoje novo službeno mesto. G. Smerdu si je pridobil v Mariboru velik krog znancev in prijateljev. Velik ugled je užival prav posebno med svojimi stanovskimi tovariši, ki so ga vsi radi njegovega strokovnega znanja in priljubljenosti visoko cenili. Želimo gospodu kontrolorju tudi v Ljubljani najboljši uspeh.
Žepni vozni redi Mestnega avtobusnega prometa.
Vodstvo Mestnega avtobusnega prometa je stavilo v promet nove žepne vozne rede vseh svojih lokalnih in podeželskih prog, iz katerih je točno razvidno odhod in pirhod posameznih avtobusov. Dobijo se pri službujočih šoferjih, v trafiki na Glavnem trgu, pri avtobusni postaji in pri blagajni podjetja, Plinarniška ulica 9. Cena Din 2 po komadu.
Ustanovitev društva »Samopomoč«.
V sredo 11. in četrek 12. t. m. vsaki-krat ob 19. uri, se bo vršil v prostorih Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu sestanek pripravljalnega odbora upokojencev in uslužbencev mariborske mestne policije, v svrho razgovora radi ustanovitve podpornega društva Samopomoč. Radi važnosti predmeta so nujno na-pro-šeni vsi člani bivšega društva, da se udeležijo sestanka. — Pripravljalni odbor.
Najdeni predmeti.
V mesecu oktobru so bili oddani oziroma prijavljeni na policiji ti-le najdeni predmeti: boa, par naočal, srnjak, pleten telovnik, zapestna ura, palica, usnjena ženska torbica, ženska ročna torbica z 20 Din, denarnica s 85 dinarji, denarnica z 200 Din, zlata ura, ženska torbica z dvema robcema, črna usnjata ročna torbica s 23 Din, rava usnjata listnica s 1700 Din, zavitek maniufakturnega blaga, moški dežnik, ženski dežnik in pasji nagobčnik.
Lepote našega Pohorja.
Zimsko športni odsek SPD priredi v sredo 11. t. m. v dvorani Zadružne gospodarske banke predavanje o lepotah našega Pohorja. Predavanje bo združeno s skioptičnimi slikami.
Novi grobovi.
Danes zjutraj je preminula v Kopitarjevi ulici 12 Alojzija Meniš, v starosti 65 let. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. uri iz kapelice v mestno pokopališče. — SI noči pa je umrla v splošni bolnišnici 59letna zasebnica Ana Ženka. Pokopljejo jo v nedeljo ob pol 17. uri na mestnem pokopališču. Blag jima spomin, preostalim naše sožalje!
Aretacija.
V pretekli noči je policija aretirala Franca Gartner a radi prepovedanega beračenja. Drugih aretacij ni bilo in je podcija imela mirno noč.
Tatvina drv.
Nepoznani storilec se je očividno nameraval preskrbeti z drvami za zimo. Preteklo noč je v'omil v drvarnico od' vetnika dr. Rapotca v Maistrovi ulici 16 in odnesel precej drv.
Nesreča ne. počiva.
Včeraj popoldne je 401etnemu delavcu v delavnicah drž. železnic, Francu Fla-kušu pad o pri delu težko bruno na desno nogo in mu jo zlomilo pod kolenom. Tudi na ramah in glavi je dobil hude poškodbe. Težko ranjenega so z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico.
Kolesarjeva nezgoda.
• 211etni mehaniker Ivo Strupnik je dirjal s svojim kolesom po Tržaški cesti in se zaletel v neki voz, ter padel s kolesa. Ime' pa je srečo. Le na glavi se je ne koliko potolkel.
Neprevidni kolesarji.
Na kolesu se je podil včeraj popoldne po Vetrinjski ulici proti Glavnemu trgu torbarski pomočnik Drago Veras. V br-zem tempu je zavozil v nekega Franca Dervošta in ga podrl na tla. Dervoštu se ni zgodilo nič hudega. — Preko Državnega mosta pa se je naglo vozil krznar ski pomčnik Ivan Šipek in podrl na tla starčka Nudla, ki je pri padcu zadobi poškodbe na glavi. Na rešilni postaji je tožil tudi o notramih bolečinah. Oba brezobzirna kolesarja je zaslišal stražnik in ne bosta ušla zasluženi kazni!.
Zatvorltev Ruške ceste.
Zaradi ureditve cestišča ostane Ruška cesta med Kraka Petra trgom in Črto-mirovo ulico od 5. XI. t. I. do nadaljnega la vozovni nromet zaprta.
maribursko glečalinfe
REPERTOAR. —
Petek, 6. novembra. Zaprto.
Sobota, 7. novembra ob 20. uri »Cirkuška princesa«.
Nedelja, 8. novembra ob 20. uri »Zemlja smehljaja«.
Dramatična šola v nedeljo od 9.--13 kot običajno.
Nezgoda pri delu.
Danes predpoldne je vozil 151etni Otmar Galun iz Limbuša gnoj na njivo. Ko se je peljal na vozu domov, so se plašili konji in je hlapček padel pod voz ter si zlomil desno nogo nad kolenom. Prepeljati so ga morali v bolnišnico.
Oj ti vinotoči.
Vse mrgoli vinotočev, vina obilno, a kam ž njim. Enemu se z vinotočem gmotno pomaga, zato se pa mnogim drugim, zlasti viničarjem in delavcem izpraznijo žepi do zadnje pare. Kje pa je moralna škoda? Preteklo nedeljo se e pilo in vpilo v vinotoču Knuplež v Jarenini. Ob koncu pretep, nevarna rana, prevoz v, bolnico, nazadnje pa sodnija in stroški. Voiilcem v Krčevini.
Sestanek volilcev bo jutri 7. novembra ob 6. uri zvečer v gostilni »Lovski dom«. Priredi ga akcijski odbor v občini Krčevina. Govoril bo kandidat dr. Pivko.
Ribji trg.
Na današnjem ribjem trgu so prodajali morske rake po 24 Din, sardelice po 10 Din, skombre, sipe in polenovke po Din 22, moli in sardele po 28 Din za kilogram.
Pančevski most dogotovlien.
Pančevski most, največji most na Balkanu in sploh eden največjih mostov v Evropi, je zdaj dogotovljen in ga je komisija prometnega ministrstva že pregledala. Ta most, ki veže Beograd s Pančevom, je 1200 metrov dolg. Za njegovo konstrukcijo so porabili 20 milijonov kil jekla, za stebre pa dva in pol milijona kil železa in stotisoč kubičnih metrov betona. Širina mostu je 11 metrov. Služil bo za železniški in navadni cestni promet.
Opozorilo pravnikom!
Tiskovna zadruga v Ljubljani sporoča vsem sodnikom, odvetnikom in notarjem, da izide še pred 20. XI. 1931 »Dodatek k Tolmaču kazenskega zakonika«, ki ga je napisal univ. prof. dr. Metod Dolenc. Urejen bo pregledno in bo pov-darjal zlasti načelna vprašanja, ki so prišla v novelirani zakonik. Nato izide pri isti založbi v »Zbirki zakonov« (50. snopič) »Kazenski zakonik« v drugi, prena-re:eni izdaji, ki je postala potrebna radi »Zakona o zpremembah in dopolnitvah v kazenskem zakoniku, zakoniku o sodnem kazenskem postopku, zakonu o izvrševanju kazni na prostosti, z dne 9. oktobra 1931 št. 121.300, Sl. N. 245/LXXV«. Slednjič bo izšel okoli Božiča prav tam sistematični prikaz »Sodnega kazenskega postopnika kraljevine Jugoslavije« od prof. dr. Metoda Dolenca. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge, Ljubjana, Šelenburgova ul.
3,	oziroma Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Obmejna šola, podružnica šole pr! Sv. Duhu na Ostrem vrhu — Gradišče je po polletnem predsledku vendar dobila novo učno moč. Nameščena je ga. Meža-nova iz Kamnice, ki je bo 35 obmejnih otrok po do'gih počitnicah prav veselo. Zasilni pouk je dosedaj nudil dvakrat tedensko g. šol. uprav. Križnič od Sv. Duha.
Iz Piu}a
Zemljišče, kjer je bila doslej ptujska banovinska drevesnica, pripade z novim letom po sklepu agrarne reforme nazaj graščini. Z ozirom na to se širi govorica, da nameravajo ptujsko banovinsko drevesnico sploh opustiti. Srez ptujski je največji v naši banovini in tu se prav pod uplivom banovinske drevesnice sadjarstvo lepo razvija in napreduje. Prebivalstvu, kateremu je sadjarstvo eden izmed glavnih dohodkov, bi se z opustitvijo zadal hud udarec, ker mu nudi banovinska drevesnica prav lepo drevje, sposobno za presaditev na stalno mesto po 10 Din, med tem ko nekateri tukajšnji drevesničarji zanj zahtevajo še enkrat to'iko. Zato se tem potom obračamo na merodajna mesta s prošnjo, da se banovinska drevesnica tu ne opusti, ampak se dotično zeml išče vzame v najem ali pa se pridobi za drevesnico drugo primerno zemljišče
Volilno gibanje
Vsemu obrtniitvu zveznega
področja
Volitvam poslancev v narodno skupščino, ki bodo dne 8. novembra t. 1., bodo povsem drugačnega značaja nego poslanske volitve pred 6. januarjem 1929. Pri prejšnjih volitvah so volilci hodili v borbo zgolj za strankarska gesla, za zmago političnih strank, katere so potem v parlamentu v borbi za zmago svojih strankarskih programov tratile dragoceni čas, — sedanje volitve pa se jzvr-šijo v vsej državi pod enim samim geslom: Za veličino naroda in moč države!
»Gospodarski in kulturni napredek vseh slojev naroda« označuje vladna proklamacija kot obvezen delovni program bodočega narodnega predstavništva.
Med vsemi sloji prebivalstva smo obrtniki na: odkritosrčne je pozdravili odpravo pogubnega strankarstva. Dogodki 2 let dokazujejo, da smo imeli prav. Ako bi pri nas v tem času vladali prejšnji neznosni spori, ki so zasejali sovraštvo med strankami, stanovi, sosedi, tovariši, zakonci in zavirali vsako koristno gospodarsko delo, si je težko predstavljati, kako bi zmagovala naša država sedanjo gospodarsko krizo, katera spravlja v kritičen položaj celo najmočnejše države sveta. Z nestrankarskim, pravičnim in složnim delom pa je država prebredla velik del krize brez večjih pretresljajev, naš dinar se je okrepil celo v času, ko padajo močne valute in tudi brezposelnost se v naši državi razmeroma prav malo občuti, medtem ko drugod rapidno 'narašča. Ta dejstva priznavajo tudi sovražniki naše države.
Obrtniki smo močno Interesirani na tem, da novo narodno predstavništvo nadaljuje zdravo in dobro delo po dosedanjih smernicah in kot reprezentant naroda sodeluje v zakonodaji in nadaljnji izgradnji temeljev edinstvene, velike in neodvisne Jugoslavije. V močni in neodvisni državi in v složnem sodelovanju vseh stanov je podana najsolidnejša podlaga za prospevanje obrta, trgovine in industrije, politično strankarstvo pa ustvarja protekcionizem, ki demoralizira narod in uničuje dobrine celih stanov na korist poedincev. Obrtništvo to dobro ve in se zaradi tega nikdar in nikjer ni vidno izpostavljalo v strankarskem življenju. Obrtništvo, katerega so politične stranke vedno izigravale, nima povoda ogrevati se za strankarske voditelje, ki so takoj izginili raz površja, ko je vladar postavil nepristransko vlado in zahteval nesebično delo. Nas torej ne morejo nobeni pomisleki zadrževati, da s svojimi glasovi povemo javno, da ne dopuščamo povratka prejšnjih žalostnih razmer. Dvakrat važno je za obrtništvo v najseverne sem delu države, da gre do zadnjega moža dne 8. novembra na volišče in s tem pokaže, da sl želi mirnega gospodarskega dela pod zaščito močne ocodvisne države, ker je temu obrtništvu, iz>pr Javljenemu občutni konkurenci 3 sosednih držav, potrebna državna zaščita v najobilnejši meri in bo ta zaščita tem izdatnejša, čim večji bo naš odziv pri volitvah v narodno predstavništvo.
Zapomnimo si: Kdor izostane od volitev 8. novembra, pokaže javno, da žaluje za političnimi strankami in strankarskimi prepiri.
Predsednik Zveze: Bureš Franjo, 1.r.
Uolišča u fTlariborcj
volišče: Volilci I. mestnega okraja (notranje mesto), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede A do L; volijo v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici 1.
I. volišče: Volilci I. mestnega okraja (notranje mesto), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede M do 2; volijo v telovadnici državne realke v Krekovi ulici 1.
II. volišče: Volilci II. mestnega okraja (graško predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede A do L; volijo v telovadnici dekliške šole v Cankarjevi ulici 7.
V. volišče: Volilci II. mestnega okraja (graško predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede M do 2; volijo v telovadnici drž. ženske učiteljske šole v Cafovi ulici 9.
V. volišče: Volilci III. mestnega okraja (Melje) volijo v otroškem vrtcu v Erjavčevi ulici 3.
VI. volišče: Volilci IV. mestnega okraja (koroško predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede A do L; volijo v telovadnici IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici, prej Samostanska ulica).
VII. volišče: Volilci IV. mestnega okraja (koroško predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede M do 2; volijo v šolski sobi IV. razre-
Sokoli in volitve
Kakor znano, so bili vročeni v zadnjih dneh Sokolom — volilnim upravičencem letaki te-le vsebine:
Sokoli! Bratje!
Državljani kraljevine Jugoslavije!
Dan 8. novembra 1931 bo odločilnega pomena za našo domovino. Mi vsi hočemo in moramo na volišče, da odločno, možato in junaško manifestiramo za moč in slavo Jugoslavije! Ona je naša mati, mi smo njeni sinovi. V trenutku, ko sami odločamo o njeni usodi in bodočnosti, hočemo dokazati, da smo svoji domovini vdani in zvesti.
Naša načela, izražena odkrito in jasno y »Potih in ciljih«, nam velevajo v odločilno borbo za napredek in poveličanje domovine. Borimo se s poštenimi sredstvi: z bratsko ljubeznijo do vseh, ki jim je blagor domovine prvi ukaz!
Izdajalca ni v našem številu! Kdor omahuje izven nas, tega pridobimo za zmago časti in ugleda Jugoslavije! Preprečiti moramo razorno delo onih, ki jim je strast in sovraštvo več nego bratstvo, sloga in mir med narodom!
Bratje! Sokoli! Domovina nas zove! Izvršimo vsak svojo državljansko dolžnost!
Domovini — Zdravo!
Ker sem od večih strani slišal izraženo mnenje, češ, šlo se je predaleč; radi tega smatram za umestno, da se ta očitek ovrže. Zastopam seveda svoje osebno mnenje, ki pa temelji na resolucijah, priobčenih v publikaciji »Putevi i ciljevi« in veljavnih za vse jugosloven-sko Sokolstvo. Tam čitamo na str. 18 pod II. točko, alineja 2.: »Soko kraljevino Jugoslavije... smatra za svoju svetu diižnost, da ... utiče na izgradnju i učvr-ščivanje te države...» A dalje v iste II. točke 4. alineji beremo: »Soko kraljevine Jugoslavije smatra, da 6e taj zada-tak (sc. izraženi v alineji 2. ispuniti najbolje na taj način, ako bude svoje pripadnike vaspitavao u duhu sokolskih načela, ... razvijajuči u njima ... grada% sku svest, svest o državljanskim dužno-stima 1 pravima i osečanje zajedničke odgovornosti, kad se odlučuje o sudbini vlastite države...«
Iz navedenih citatov sledi, da se Sokolstvo kot tako ni postavilo na neko
stališče, na katerem bi mu bilo irelevantna usoda naše države, ampak nasprotno smatra za svojo pravico in dolžnost, vplivati na izgradnjo in okrepitev naše države. Državljan kot posameznik sode luje pri tem ob prilikah, ko se odločuje o usodi države. Kako neki, kedaj se mu nudi taka prilika? Edino ob volitvah In ker zahteva Sokolstvo od svojih pripadnikov, da čuti vsak v sebi tudi soodgovornost za državino usodo, zato za nas Sokole ne obstoji le volilna pravica, ampak volilna dolžnost. Ako so tedaj Sokolom bili v zadnjih dneh vročeni gori omenjeni letaki, tedaj so bili le ponovno opomnjeni na svojo sokolsko dolž' nost, da se ne bo mogel nikdo izgovarjati, češ, nisem vedel, kaj mi je storiti.
Toliko zgolj načelnega stališča! H kon cu še nekoliko opomb in vprašanj na menjenih zdravi pameti. Parola znanega hrvatskega političnega voditelja drja Vladimirja Mačka, naslednika pokojnega Stjepana Radiča, se glasi: »Kdor se dne 8. novembra vzdrži volitev, glasuje za samostalno Hrvatsko.« Kaj je dolžnost Sokola, ki čita v »Potih in ciljih« na str, 6 pod točko 10.: »... Sokolstvo kralje vine Jugoslavije jest i hoče da ostane svojina celokupnog jugoslovenskog na^ roda u jednoj ledlnstvenoj i nedeljivo; slobodnoj državi...«? — Pomen volitev 8. novembra je izražen v odgovoru na vprašanje: Ali odobravamo kraljevo politiko, inavgurirano z manifestom 6. ja nuarja 1929., ali ne? — Katera vlada je nudila jugoslovenskemu Sokolstvu toli ko podpore kakor vlada, ki je pomagala našemu vladarju pri njegovem obnovit venem delu od 6. I. 1929 do 3. IX. 1929 Kaj je tudi v zasebnem življeiru člove dolžan svojemu dobrotniku, ako hoče veljati za dostojnega, za osebo, ki pozna bon ton?! — Naposled: Kdo propagira abstinenco od volitev? Tisti ljudje, ki so vedno bili in so še danes proti Sokolu Kar oni proklinja-o, to pač Sokolu ne more biti na škodo!!
Ne samo, kdor pozna sokolsko disc plino, nego tudi vsakdo, ki je Sokolstvu naklonjen in misli s svojo glavo, bo ve del, kaj mu je 8. novembra storiti!
Dr. Maks Kovačič
Kje bomo volili?
da v pritličju IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici (Prej Samostan-ska ulica).	«
VIII. volišče: Volilci V. mestnega okraja (maigdalensko predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede A do G; voMjo v šolski^ sobi u. razreda III. deške osnovne šole 113 Ruški cesti.	.
IX. volišče: Volilci V. mestnega okraja (magdalensko predmestje), katerih pn* imki se pišejo z začetnimi črkami abecede H do L; volijo v telovadnici m* deške osnovne šole na Ruški cesti _
X. volišče: Volilci V. mestnega okra!* (magdalensko predmeste), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede N do R; volijo v otroškem vrtcu
III.	v Valvazorjevi ulici.
XI. volišče: Volilci V. mestnega okrala magdalensko predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede S do 2; volijo v šolski sobi vi pritličju dekliške osnovne šole na Ma* gdalenskem trgu.
Državni uslužbenci, ki so uslužbeni ^ mestu pa stanujejo v okoliških občinah oziroma izven Maribora, so v volilnih imenikih razdeljeni: Krčevina in občine levo železniške proge Maribor—Št. IH ^
I.	okraju, Košaki in občine desno železniške proge Maribor—Št. IIj v II okraji Sv. Peter in sosedne občine na levem bregu Drave v IV. okraju, vse občine desnem bregu Drave v V. okraju.
Nadaljni shodi in volilni sestanki sreskega kandidata dr. Vauhnika
Včeraj so se vršili izredno dobro obiskani shodi sreskega kandidata za desni breg g. dr. V a u h n i k a, in sj-cer v Zrkovcih, Dogošah, Dobravcih, pri Sv. Miklavžu in v Slivnici. Pri sho du v Slivnici je bilo zbranih posebno mnogo agrarnih interesentov. Poleg sreskega kandidata so nastopili kot :ovorniki tudi gg. Tomažič, dr. Strm-ek, dr. Kovačič, dr. Irgolič, Pavlica, Belšak in Lajh. Na vseh shodih je bilo spoznati, da je zmagala uvidevnost in razsodnost in da propaganda za abstinenco ne bo imela uspeha. Ljudje sami uvidevajo, da je najboljše in edino pametno, če se volitev udeleže kot en mož, ker čim več glasov bodo dobili naši poslanci, tem večja bo njihova moč. Danes in jutri bo ime! sreski kandidat dr. V a u h n i k še pet volilnih shodov, in sicer na Lehnu, Rdečem bregu, Pobrežju, v Studencih in Rogozi.
V srezu Šmarje
V	srezu Šmarje
je sreski kandidat Špindler tekom minolih dni zopet priredil celo vrsto sestankov in shodov, med drugimi dva lepa shoda v Z i b i k i in Sv. Štefanu. Danes ima še shod v I m e-n e m pri Podčetrtku, jutri pa v B u-
č a h. Kandidat Špindler je obhodil V kom zadnjih dveh tednov srez od ob* čine do občine in povsod budil zan'* manje za volilno udeležbo. Nedvomfl0 je v tej smeri njegova propaganda* prosta vseh osebnih ambicij in vodena samo z vidika državnih interesov, naj' več pripomogla, da se je volilno raz* položenje med narodom močno dvig' nilo.
Trafikanti!
Bliža se 8. november in s tem . dan volitev, ko bo vsak zavedeti državljan oddal svoj glas v prid in napredek naš« ljubljene domovine Jugoslavije.
Temne sile, iz katerega razloga že skfl' šajo na vse načine vplivati na volilce, da se ne udeleže teh volitev. Ne nasedite takim zapeljivcem in energično zavrnite vsakega, ki bi se vam približal s tak° zahtevo! Casi so resni, po vsem svetjj je zavladala huda gospodarska kriza, W je zajela poleg vseh evropskih držav til* di našo Jugoslavijo.
Tovariši trafikanti! Proč s stranka** stvom, ki je spravilo našo državo v tak* mučen položaj. Šele odločna volja našega ljubljenega vladarja, izražena v ma* nifestu 6. januarja 1929, nas je rešila M tega močvirja. Tovariši trafikanti! Po* kažimo tudi mi, da je nam država na« vse, pojdimo v nedeljo vsi na volišče, da oddamo svoj glas in s tem pokažem® trdno voljo za skupno, močno Jugosla* vijo. — Odbor Udruženja tobačnih trafikantov.
Iz Studencev
Delavci, volilci! Zgodovinski dan 8. novembra se bliža! Ne gre samo za zmago narodne politike, gre tudi za težnje stanov in rešitev splošne krize! Za ublažitev mizernega gmotnega položaja uslužbencev in za ustavitev usodne brezposelnosti se bodo naši izvoljeni poslanci prav tako potegovali kakor za čuvanje narodne sloge iti edinstva! Zato se ne pustimo begati od najetih hujskačev, ampak bomo vsi složno oddali glas za našo domovino Jugoslavijo, ki nedvomno ne bo nikoli pozabila tudi nas delavcev in uslužbencev!
Zadnji volilni sestanek se vrši v soboto v gostilni Iligo. Sklicuje ga sreski kandidat g. dr. Vauhnik. Ostala dva kandidata do danes še nista imela svojih sestankov.
Nekateri nasprotnik] trosijo zadnje dni vesti, da so duhovniki - sreski kandidati v zadnjem hipu odstopili od svojih kandidatur. Pametni volilci seveda ne nasedajo takim brezvestnim govoricam!
Studenški Nemci so v smislu poziva svoje kulturne zveze sklenili, da se korporativno udeleži'0 volitev. In mi Slovenci naj ostanemo doma??!
Novice z meje
Volilni shodi pri Sv. Duhu na Ostreni vrhu, na Kapli in Remšniku so dobro uspeli. Na prvem je poročal šol. nadz. i-Tomažič iz Maribora, na ostalih dveh Pa g. inž. Pahernik kot sreski kandidat. M®* jašl-volllci se zavedajo resnih časov, za* to se bodo nedeljskih volitev udeležili * čim večjem številu.
CMD podružnica Sv. Duh na Ostrem vrhu se je v nedeljo 25. oktobra pokazala po dolgem presledku zopet s svojin1 gledališkim odsekom. Uprizorila se ie burka iz vojaškega življenja »Kakršen gospod, takšen sluga«. Obisk od blizu in daleč je bil prav dober. Igra je izredno ugajala in so prišle do posebnega izraz? lepo podane vloge vseh igralcev. Največ smeha sta zbujala Matiček (g. Mavrič) in Lipe (g. Vogelnik), prav tako zadovoljili so pa tudi vsi drugi. Le še kmalu kakšno igro, za katere je med obmejni^1 ljudstvom vedno dovolj zanimanja!
Sneg se je v obmejnih planinah prt* kazal že do gležnja visok. Tudi zmrzni' je in je nudil par dni ugoden smuški teren za prve vaje. K sreči ga je še toP]0 solnce zaenkrat pobralo.
Jesen na Pohorju
Kdor je Pohorje v krasoti njegovih gora, kop in vrhov, v solnčni svetlobi n e-SOvih obširnih planjav in grljav, njegovih sočnih planin in pašnikov, v romantiki Vegovih šumnih vodž, prepadov, peči in globač, v skrivnostno-temnem šelestu njegovih stoletnih gozdov in njihovih Poti in stez do dobra spoznal prav v vsakem letnem času, ve, da ni nič pretirana trditev da je to gorovje naš Engadin, naš Davos, naš Semering.
Nekoliko strogo in ostro je to naše Pohor e spomladi, ko kopnijo zadnje sledi stajenega snega, ko majejo ostre sape, ,Prihajajoče iz treh strani, od Savinjskih »'p, od Karavank in iz osrč.a naše severne sosede, nežne pomladanske cvetke. čudovito moč očituje Pohorje poleti, ko počiva na njem zdravje in mladost južnega solnca, ko nasičena zelena barva blaži oko in se uho zadovoljnega izletnika veselega prepevanja najrazno-vrstnejših pohorskih gozdnih pevcev kar naslišati ne more. Jasno in krasno je to naše Pohorje pozimi, ko se komaj pregledne njegove visoke poljana svetijo in blešče v snegu in ledu in v toplem zimskem solncu, ki skozi nje drvi smučar za smučarjem po strmih poteh in robeh.
A čarobna, prava pravljica iz zlate dobe naših pradedov, je naš jugoslovanski Semering v jesenskem času, ko žari in gori v tisočih, nobenemu umetniku znanih barvah, ko se prelivanje in prehajanje teh tisočerih barv spaja v veličastno simfonijo, sedaj lenkolsko, sedaj romantično, potem zopet herojsko, da se vidi in čuje daleč na okoli v vse doline in ravni, ki to našo pohorsko jesen obdajajo.
Pravljica, živa in živahna, pestra m bujna, je ta pohorska jesen, ako jo občuduješ pri Ribniškem jezeru za zelenim ogrin alom nizkega ruševja in čretja; st?ra ženica, ki komaj še hodi, ker se ji bliža zima in smrt, je prinesla na to 1500 m visoko polico ubito črno mačko in jo je ob pljuskajočih jezerskih valovih podarila Jezerniku, ker še danes veruje, da se ta grozni povodni mož s tako žrtvi o najrajši da potolažiti v svoji jezi. Prav-
ljica in basen iz bajnih časov naših Pohorcev in njihovih zagonetnih prednikov je ta pohorska jesen, ako o srečaš, gledaš in opazuješ okoli zadnjih sledi starih in slavnih glažut, ki žalostne tragike svoje usode nikoli bolj ne očitujejo nego v melanholiji razžar.enega jesenskega večera. Nerodni, a nehudobni medvedje, ki so na Pohorju sicer že izumrli, hodijo v tej pohorski jeseni še vedno smukat lečo, ki kmetu raste okoli dolge ovsene njive, nerodno sedajo na nastavljeni jim dvokolesni voziček in še hitreje, nego se tega zavedejo, zdrknejo v jamo, kjer jim .e skopal oškodovani kmetič prezgodnji grob. Pa če zaideš v pohorske vinograde, ko gore in žare in vriskajo, da se s Pekrskih goric vidi in sliši gori do razvalin in jesenskih dni našega sv. Bolfenka; ko poslušaš veselo pesem viničarjev, trgačev in vinogradnikov v rumeno-rudečih vinskih goricah na južnih obrokih vzhodnega Pohor.a, v Framu, v Kovačivasi, v Ritoznoju, v Konjiških Škalicah ali na Lačni gori; pa še zraven čuješ jesensko pesem klopotcev, ki bodo kmalu utihnili v šumenju pohorskih šum in voda, jesensko pesem pohorskih koscev, drvarjev, voznikov in pastirjev, te daj veš, da je jesen na Pohorju mehka in ubrana, blažilna m v globine vsakega dovzetnega srca segajoča lenkolsko-pastir-ska simfonia, ki je za to, ker je pristno pohorska, v tej milini in krasoti nikjer drugod slišati ne moreš. Dolga vrsta lepih jesenskih dni, včasih in v nekterih skritih kotičkih našega obširnega Pohorja od tisočerih kričečih jesenskih barv bolj razsvetljenih kakor od solnca, se ozira z Velike in Male Kope na Golico, na Veliki Klek; gleda na muhasto zveri-ženi naš obmejni Kozjak s Črnega in Jezerskega vrha; z dopaden:em obrača svoje oči z Velikega vrha, izpred »Ruške« in »Mariborske« na jesensko milobo, pesem in sok Slovenskih goric, na Haloze. Zavrč in Macljek. V ta mir, v to tišino in breskalnost pozne pohorske jeseni se začno dvigati potlešne megle iz močvirnatega Dravskega polja, iz Haloz, Zavrča in Macljeka, pa tudi nad Slov.
goricami in izza Kozjaka sive megle više in više. Peca gleda mrko izpod svojega visokega skalnatega čela; ali grozi kralj Matjaž s svojo vojsko. V čereh in pečeh O,strice, Brane in Skute rohni in bobni in poka. Silni viharji drve preko pohorskih vršacev in pode črez nje in skozi njihove prelaze težke, grozeče črne oblake. Trkajo na okna samotnih kmetskih domov in naših planinskih zavetišč; odpirajo vrata in odnašajo hišam strehe. Sc zaletavajo v stare stisnjene gozdove; suvajo, lomijo in ruvajo mogočne smreke, jelke in bukve; silne vode bobnijo preko Šumika, preko Vrne, po Dravinji in Oplotnici, po Mislinji, Radoljni in Velki nizdol. Ponosna stavba nove koče »Pri cerkvici na Pohorju« edina kljubuje, stoji mirno v besnemu razbrzdane pohorske jeseni. Črna mačka, Jezerniku žrtvovana od stare ženice, ni nič pomagala. Divje herojska, obenem romantična simfonija jeseni na Pohorju. Ko utihne, je Pohorje en sam dolg otok podoben največjemu v našem morju; megleno morje ga obdaja okoli in okoli; nanj pa sije solnce, toplo in svetlo; jesenska pesem našega
Pohorja.
Dr. Fr. Mišic.
Šport
Iz LNP.
Verificirajo se s pravom nastopa 14. novembra: za ISSK Maribor Prevolnik Jože, Peče Ivan, Gajšek Emil. S pravom nastopa 14. novembra t. 1. za mednarodne, 4. februarja 1932 za prijateljske in
4.	maja 1932 za prvenstvene tekme se verificira za ISSK Maribor Kokot Josip. Popravlja se verifikacija igralca Janžekoviča Vinka (Svoboda, Maribor) tako, da ima pravo takojšnjega nastopa.
Drobne športne vesti.
Na državni praznik 1. decembra bo igrala v Beogradu reprezentanca Avstrije, toda zaradi neuspehov naše reprezentance v Sofiji in Poznanju samo z drugo garnituro. Naš#savez ji bo sedaj postavil nasproti kombinirano enajstori-co BSK in Jugoslavije, torej reprezenr tanco Beograda.
V Ljubljani bo v nedeljo, dne S. t. m. nogometni derby. Srečala se bosta Primorje in Ilirija.
Odlični srednji krilec Concofdije Premeri je izstopil iz svojega kluba in se prijavil k Viktoriji.
V Cargradu se je odigrala meddržavna nogometna tekma med Turčijo in Grčijo. Tekma je končala 1:1.
Dne 15. novembra bo v Rimu nogometna tekma Kalija:Češkoslovaška.
ISSK Maribor, nogometna sekcija.
Naslednji igralci morajo biti v nedeljo, dne 8. t. m. ob pol 10. na igrišču: Koren
II.	Štepic, Bertoncelj I, Končan, Kirbiš, Pievolnik, Žgur, Bertoncelj II, Vidic, Konič, Priveršek; Gutmajer, Koren I, Pliberšek, Petan, Ivič, Ketiš, Janžekovič, Pečnik, Sak, Gačnik, Kokot, Pahor, Gomolj Kokanija. — Načelnik.
Noče plačati svojega pogreba.
Da, ta čudna reč se je dogodila te dni v Bukarešti. Tam je umrl trgovec Vasilio Schiler. Ko so krsto prinesli v cerkev, se je naenkrat dvignil pokrov in ven je pokukal mrlič. Pogrebce je naravno popadla groza in so vsi pobegnili iz cerkve. Oživljeni mrlič pa je ostal popolnoma miren. In ker se nihče ni upal v njegovo bližino, je sam vstal iz krste. Ker pa v, svoji mrtvaški halji ni mogel ven na ulico, so mu prinesli drugo obleko in tako se je živ od lastnega pogreba popeljal domov. Zdaj pa je prišel lastnik pogrebnega zavoda in zahteval od Schilerja, da plača račun za svoj pogreb. Schiler je to odločno odklonil. Pogrebni zavod pa .e bil kulamten in je ponudil Schilerju, 6e plača račun, da ga bodo drugič, ko zares umrje, brezplačno pokopali. Schiler tudi na ,to n* Pr*stal >n tako pride zdaj pred sodišče vsekakor zelo zanimiva pravda.
Malo smeha.
Lovski čuvaj je zaslišal strel in je pohitel na dotični kraj v gozdu. Tam je videl ležati srnjaka. Zraven njega puško, ki se je še kadila. In tam na strani je stal mož s klobukom v roki. Zmoliva očenaš, gospod gozdar, je dejal ta mož. srnjak se je pravkar ustrelil.
Radivoj Rehar:
Rdeči zastor
Ulica je bila ozka in visoka. Starinske hiše z baročnimi portali so se trudne naslanjale druga na drugo in se položno spuščale navzdol proti živahnemu trgu z nizkim parkom. V eni izmed njih, neobičajno ozki in visoki, je imel v tretjem nadstropju svojo sobico stud. phil. Oton Osec. Štiri tesne stene so oklepale pet korakov dolg in tri širok prostor, ki ga je do polovice zajemala široka železna postelja. Okno je bilo ozko, a visoko, in če se je Oton Osec iztegnil čezenj, je videl vse gori do vrha tesne ulice in doli do trga, kjer je za tesno zarezo valovalo velikomestno življenje. Oton Osec je bil v osmem semestru filozofije in se je pripravljal na izpit. Kadar ni bil na univerzi, je sedel za svojo vegasto in vso s knjigami in zvezki obloženo mizo, ali pa je s knjigo v roki ležal na široki postelji In študiral. Na izprehod je hodil bolj poredkoma in kadar se mu je zahotelo svežega zraka, je odprl okno, zakrilil z rokama in si prezračil z dušečim vzduhom in cigaretnim dimom napolnjena prsa.
Tako je storil tudi tistega dne.
»Dulce est desipere in loco!« je zade-klamiral, odložil Kanta in stopili k oknu. Zunaj je bil prijeten pomladanski večer. Na dimnikih in slemenih nasprotnih hiš so zamirali zadnji solnčni žarki in spodaj na ulici je bilo nekam svečano mirno in tiho. Osec je že dvignil roki, da bi zakrni z njima po stari navadi in si prevetril p!!uča. ko mu je pogied nenadoma obtičal na rdečem zastoru nasprotnega okna. Roki sta mu sami omahnili in pogled mu je ušel za zastor, za katerim se je v polutemi pregibala nerazločna senca in se tisti trenutek zgostila v postavo Prikupnega dekleta. Neznanka je odgrni a zastor in Osec je zagledal pred seboj rožnat obrazek, obkrožen od gostih, kakor pšenična slama rumenili las. Tudi ona se je ozrla in Oscu se je zazdelo, da Se mu je prikupno in Ijubeznjivo nasmeh
nila. Potem je izginila in zopet spustila rdeči zastor.
Oscu se je po tisti nenadejani prikazni zdelo nasprotno okno kakor okvir, iz katerega je nenadoma izginila mameče lepa slika. Pozabil je na svojo običajno gimnastiko, na Kanta in na ves svet in je kakor začaran strmel v rdeči zastor, čakal je, da se neznanka vrne, da se v praznem okvirju zopet pojavi prejšnja slika. Ozko m globoko ulico je zalila črna tema; spodaj so zažarele električne žarnice in razsvetljena okna so se pričela ozirati v noč, kakor ognjene oči pošastnih živali. Osec pa je slonel na oknu in je strmel v rdeči zastor, ki se ni hotel odgrniti in ne razsvetliti.
Od tistega dne je postal Oton Osec ves drugačen. Povsod, z vsakega okna se mu je dozdevalo, da se ozira nanj zlatolasa neznanka izza rdečega zastora. Sredi Platonovih filozofičnih definicij se mu je prikazoval njen rožnati obrazek, smehljal se mu je izza strani Kantovih razprav, ustajal iz Schopenhauerja, Bren-tana, Hegla, Leibnitza, Spinoze in vseh drugih neštetih mislecev. Okvir pa je o-stal še dolgo brez slike in rdeči zastor ga je bodel v oči, da so ga bolele in skelele.
Nekega večera, bilo je teden dni po prvem srečanju, se je neznanka zopet prikazala. Kakor prvič, tako je tudi tedaj odgrnila zastor in se mu nasmehnila. Z belimi komolci se je naslonila na blazino in se zagledala v globino, kjer so hiteli ljudje po svojih Bog vedi kakšnih opravkih.
0$ec ni odmaknil pogleda od njene lepe pojave; nestrpno in hrepeneče je čakal, kdaj se bo zopet ozrla vanj, kdaj se mu bo zopet nasmehnila s tistim svojim opojnim smehlja'cm. Polagoma je nastajala noč. Luči spodaj so se prižgale in šele tedaj se je neznanka zganila, pogledala Osca, kakor da bi mu hotela voščiti »Lahko noč« in izginila v temini svoje sobe. Osec jc strmel v zastor, ki se je prav tedaj razsvetlil. Skozi rdečo tančico je zagledal zlatolaso neznanko. Videl je, kako je sedla na divan, vzela v roko knjigo in pričela čitati. Osec se ni ganil z ljiesta: strmel je v nienn sobo dokler nd
odložila knjige, zaprla okna in mu zasenčila pogled v svojo intimno domačnost. Z globokim .vzdihom ljubezni in hrepenenja je prižgal luč, legel na posteljo in vzel v roko Brentanovo »Empirično psihologijo«, da bi študiral, a študiral ni. Pred njegovimi očmi je žarel rdeči zastor in za njim je sedela ona, ona...
»Kdo je? Kaj je?« je pomislil Osec. »Ali se mi je res nasmehnila?« se je vprašal dvomeče, kakor vsi mladi zaljubljenci. »Ali vč, da jo opazujem, da jo iščem?« Ni si vedel odgovoriti. Zdaj se mu je dozdevalo, da je nalašč sedla na divan, da bi jo videl; Čez čas si je pa dejal zdvojeno in potrto, da je storila to mehanično in brez misli nanj. Ne, Osec ni vede! ne kdo je ne kaj je, in tudi tega ni vedel, če misli nanj ali ne. — Vedel je samo to, da jo ljubi, da hrepeni po njej z vsem žarom svoje mlade ljubezni.
laka svidenja so se poslej ponavljala skoraj vsak večer in Oton Osec je bolj in bolj pozabljal na filozofe. Tudi zlatolasa neznanka se je morala zavedati njegovih oprezanj, kajti njeni pogledi in smehljaji so postajali vse bolj pogosti in domači. Včasih sta si strmela iz oči v oči, da so Oscu gorela lica od rdečice, a dasi sta si bila tako blizu, da bi se bila lahko ogovorila, sta vendarle ostajala samo pri pogledih. Kolikorkrat je Osec sklenil, da jo bo ogovoril in tudi že pretehtal vse besede, ki jih ji je nameraval reči, tolikokrat je omagal in ostal tih ra nem. Beseda mu ni hotela z jezika; neka neznana tesnoba in plašljivost mu je stiskala grlo in Osec je molčal. Le njegove temne oči so govoii e; »Ljubim te! Ljubim...«
Oton Osec se je zavedel, da je zaljubljen in da mora nekaj storiti. Kaj in kako tega niti sam nd vedel. »Nekaj? — Kaj?« se je vprašal. »Da,« je dejal, »povedati ji je treba; približati se ji Ampak kako? Tu z okna na okno? Ne — tako preko ulice se to ne da povedati!« je doumel. Stopiti je treba k njej, bodisi na ulici bodisi kjerkoli, samo tu z okna — ne.« In je domislil načrt, kako jo bo počakal spodaj pred vrati, kako jo bo pozdravil, ogovoril, oovedal vi kak«
ljubi, kako hrepeni po njej... Potem je čakal prilike in ko se mu je nudila, mu je upadel pogum. Privzdignil je klobuk, priklonil se ji in odšel dalje, ne da bi jo bil ogovoril, ne da bi ji bil povedal. Doma se je hudoval na samega sebe, strmel .v, rdeči zastor in čakal, čakal...
Bilo je nekega 'toplega večera v maju. Osec je bil popoldne vknjižnici in potem še na dijaškem zborovanju. Pozno zvečer se je vračal v svojo tesno sobico v ozki ulici. Kakor vse iste zadnje čase, je tudi tedaj vso pot do doma mislil na svojo zlatolasko, in boječe je ugibal, če jo bo Še videl, kako sedi na divanu in či-ta, ali bo okno že temno in bo strmel v noč samo rdeči zastor.
Ne, ni še spala. Osec je že od daleč o-pazil, da je okno razsvetljeno in kakor v vročičnih sanjah je odprl težka vežna vrata in zdirjal po stopnicah. Planil jev sobo, vrgel na mizo knjigo, ki jo je bil prinesel s seboj in stopil k oknu...
Pred njim je zažarel razsvetljeni rdeči zastor, za njim se je odprla soba z divanom, njo in Osec je vztrepetal, kakor da bi mu bil kdo pravkar nastavil nabito cev na srce. Poleg nje je sedel nekdo: mlad, vitek in vroče se je oklepal njenega pasu, božal jo po zilatih laseh...
»Kaj?« je skoraj kriknil Osec.
»Saj ni mogoče, ne more biti...« AM oči ga niso varale. On, ki Osec ni vedd zanj in ki ni bil nikoli nanj pomislil, je bil resničen, živ človek, in prav tist trenutek jo je prižel k sebi, naslonil si njeno lepo zlatolaso glavo m prsa in jo poljubil... Da, nobenega dvoma ni bilo več.
Pred Osčevimi očmi je zaplesal svet, zamajale so se trudne hiše z baročnimi portali in rdeči zastor se je raztegni v neskončnost. Od neizmernih globin do vrha neba je segal in Oscu se je zdel vea krvav in strašen. Kakor omotičen se je opotekel od okna, zgrudil se na posteljo in se grohotno zasmejal. Vsa neizmerna bolečina trenutka se je izlila v tisti smeh. Potem se je zagrizel v^blazino. Vse je izginilo v praznini, samo rdeči zastor je žarel kakor kri. sveža in topla kri ranjenega srca.
Stran 6.
MnrtenrcM VFCFPNUf Jutra
V	M a r i 1) o r u, dne b. XI. 1931.
wr:r-.. ■	IE8P^
Miss Edith Oxley,
diplomirana na univerzah Cambridge in Pariš, se priporoča kot učiteljica za angleški in francoski jezik. Prevzame tudi prestave v teh jezikih. Gosposka ulica 52/1.	5054
Hiša
z mizarstvom in 3 stanovanji na prodaj. Naslov v upravi.	5117
Pojedina divjačine
in domačih klobas.
Mariborski dvor.
5135
Pozor!
Kie se dobi ceneno in dobro goveje meso? Pri gospodu Avgustu Lobniku, mesarju, Betnavska cesta. Govedina 6—10 Din kg.	5130
Več gospodov
sprejmem kot sostanovalce s hrano ali brez hrane. Radvanjska cesta 48. 5116
TREIKHCO
za
dame in gospode
zimo in I
LOBNIK
KOROŠKA &|
Zgubil sem
na poti iz Grajskega trga čez Pobreško cesto na Brezje staro avstrijsko specijalko okraja Maribor. Najditelj naj jo odda proti nagradi v trgovini Hinko Sax, Grajski trg.	5140
Prima gov eje meso
od 6 do 10 dinarjev kg dobite od danes pri Josipu Dražu, mesarju, Radvanjska cesta 5. Svinjino in teletino dobite vsak dan po najnižji ceni. Vsaka konkurenca izključena.	5129
bo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Pabijene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14.	1566
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR	Podružnica:	CELJE
sprejema hranilne vloge
na knjižice in tekoči račun. — Dovoljuje komunalna in hipotekarna posojila. — Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle najkulantneje.
PUPILARNO VAREN ZAVOD
ker j amil za vse vloge DRAVSKA BANOVINA s celim svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo.
Velika
U«odna orilika za nakUD božičnih darili
St rije:
Blago za zii
s 40% p°pus1
om
II
s 50% popustom
Barhenti in llanell
s 40% popustom
ostankovll
Damski puloveri in telovniki
s 50% popustom
F. »HUM
modna trgnvioa «K NEVESTI«
Maiibor. Gosposka ulita U
za Solo Kupujemo samo na
Slomškovem trgu Stev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
Vsakomur
je že znano, da sem prevzel s 1. novembrom
pivovarniško
restavracijo .Union’
Imel bom za svoje cenjene goste na razpolago vedno prvovrstna domača vina ter sveže pivo v sodčkih in steklenicah, kakor tudi izborno kukinjo. Zajutrkovalnlca, v kateri dobite za mal denar dobro, okusno južinico.
Za naklonjenost in obilen obisk se najvljudneje priporoča
FRANČEK TRAFENIK
Oglejte si veliko zalogo
modnihjistov
francoskih	nemških
za zimo v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
Maribor, Alektandrova 13
adi zmanjšanja zaloge do 15. XI.
velika odprodaja
raznih predmetov z 201 popustom
Cene so na v;-eh predmetih razvidne! — Krijte svoje božične potrebe že pri sedanjem ugodnem nakupu.
FRANC KORMANN • MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 3
KONJAK LIKER
JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9
 Me debelo I________________________________________________________Na	drobno I____
Izdaja Konzorcij »Jutra« x Ljubljani; predstavnik izdajatelja in »rednik: VEKOSLAV SPINIH ER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavi
STANKO DETELA v Mariboru.