Naročnina mesečno 85 Din, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* lo letno 96 Din, m Inozemstvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarje« sd.6/111 VENEC Telefoni aredniStva: dnevna služba 20M — nočna 2996, 2994 in 205« Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka in dneva po prazniku Ček račun: Ljubljana št. 10.650 ib 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 3M.011, Praga-Dunaj 24.7«)' Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299J „Ko bi kdo to vedel!" Stojimo v tednu zelo važnih spominov. Dne 23. julija 1914 ob 6 zvečer je tedanja avstro-ogrska vlada po svojem poslaniku v Belgradu izročila Srbiji ultimatum in pozvala srbsko vlado, da nanj odgovori v 48 urah. Odgovor Srbije se monarhiji ni zdel zadovoljiv in 25. julija je Avstro-Ogrska mobilizirala polovico svoje vojne sile, osem armadnih zborov in tri dni nato, 28. julija napovedala Srbiji vojno, prepričana, da bo z malo slovansko državo opravila v nekaj tednih. Toda politično ozračje v Evropi je bilo tako napolnjeno z bojno elektriko, da so prvi streli proti Belgradu bili le signal za splošno, svetovno vojno. Z bliskovito naglico je ena vojna napoved sledila drugi in predno se je svet prav zavedel, že je bil zapleten v najstrašnejšo krvavo morijo, v kateri je izkrvavel cvet narodov, so bile opustošene bogate in plodovite pokrajine, uničenih na milijone družin in sreča neštetih ubogih človeških src. Vojna je razvezala sovraštvo med narodi, kakor smo mislili, da ga človek ni zmožen, civilizacija je odpadla raz njega kakor slaba po-litura in ostala je le še rafinirana žival, noseč smrt in razdejanje. Vse pompozne teorije Geor-ga Sorela in drugih vojnih filozofov o »prero-aitveni vojni jekleni kopeli« so se izkazale kot usodna zabloda in laž. Vojna je nad Evropo in nad ves svet prinesla neizmerno gorje in veliko nesrečo, katere na kadečih bojnih razvalinah še ni bilo konec. Ostale so globoke moralne in socialne rane, ki jih le polagoma zdravi čas in lahko rečemo, da ima mnogo sedanjih težav in neprilik, s katerimi se bori človeštvo, svoje prave korenine v pretekli svetovni vojni. Zato napravi na nas tem poraznejši utis, ko dobivamo polagoma vpogled v diplomatične arhive tiste dobe in vidimo, s kako tragično, naravnost zločinsko lahkomišljenostjo se je pripravljal krvavi ples ali se od najmerodajnej-sih strani vsaj ničesar ni storilo, da bi se preprečil. V tem oziru bo ostal eden najbol j važnih prič nemški kancler knez Biilow, ki je s svo--ega mesta sicer odstopil že pet let pred izbru-iom vojne, a je vse usodne dogodke leta 1914 kot zelo upoštevan diplomat od blizu doživljal in nam jih v III. zvezku svojih »Spominov« tudi popisal. (Bernhard Fiirst von Biilow, Denk-(viirdigkeiten, IV Bande, Ulstein, Berlin 1931.) Biilovvu, ki je desetletje spretno vodil krmilo Nemčije, tudi v rajhu nihče ne bo mogel očitati, da ni iskren nemški patriot in z vso dušo udan nemški stvari. In baš iz njegovih spisov povsem jasno sledi, da so diplomatični in vojaški krogi centralnih velesil hoteli vojno! Pošteno priznava, da je bil odgovor Srbije na avstrijski ultimatum skrajno popustljiv in da je v vseh bistvenih točkah ugodii avstro-ogr-skiin zahtevam. Ko je cesar Viljem bral srbski odgovor na avstrijsko noto, je vzkliknil: »Ne vem, kaj Avstrijci še več hočejo! Nevarnosti in povoda za vojno ni!« (Str. 164.) Anglija je predlagala mednarodno konferenco, ki naj bi razčistila nevaren položaj, drugi zopet so hoteli spraviti spor pred mednarodno haško razsodišče. Toda boginja Fortuna ima po pojmovanju starih le na sprednji strani glave kodre. Kdor jo hoče ujeti, jo mora takoj zagrabiti za sprednji šop las, ker zadaj je popolnoma gola. To priliko in ta trenutek sta zamudili centralni velesili, ker sta ga hoteli zamuditi. Teden pozneje, ko so se množile vojne napovedi, zlasti ko je Anglija posegla v vojno in je na vseh obzorjih zaplamtela krvava vihra, bi radi nazaj, a je bilo prepozno. Naravnost pretresljiva je slika, ki nam jo Biilow prikazuje o svojem razgovoru z državnim kanclerjem Bethmann-Hollvvegom tiste usodne dni. Kancler je sedel pred njim ves zmeden in skrušen. Na vprašanje, kako je do vsega tega prišlo, je brezupno dvignil roke nad glavo in vzkliknil: »Ko bi kdo to vedel!« (Str. 148.) In državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva von Jagovv se je spričo vedno novili vojnih napovedi izrazil proti svojemu prijatelju: »jaz nimam $rca v hlačah, imam ga prav v zadnjih konicah čevljev.« (Str. 159.) Kakor da bi zrli Meduzin obraz, pravi Biilow, s takimi očmi so tiste usodne dni hodili okrog voditelji, ki so lahkomiselno začeli vojno in narod pognali v brezupno bojno klanje. Cesarja Viljema je angleška vojna napoved presenetila v postelji in je kanclerja sprejel kar v spodnjih hlačah itd. Biilovv seveda skuša z naštevanjem takšnih scen odvrniti od Nemčije očitek vojne namere in zatrjuje, da nemška diplomacija ni bila zlohotna ampak le neskončno neumna in nespretna, ker ni znala pravilno preceniti političnega položaja v Evropi, zlasti ne v Angliji. Razven tega »se je dala zavesti na političen tir in v usodno odvisnost od politike lahkomiselnega in celo za avstrijske pojme nenavadno nesposobnega grofa Leopolda Berchtolda« (stran 141), priznava pa na drugih mestih zopet čisto odkrito, da bi sc Avstrija nikdar ne upala tako daleč, ko ne bi dobila od Nemčije spodbude, naj le »ostro postopa«, ker sme v vsakem primeru računati na zvestobo in zavezništvo raj ha (str. 155). Prav nič prepričevalna se ne zdi trditev, da sta Avstrija in Nemčija upali, da bo vojni metez mogoče »lokalizirati« na Avstrijo in Srbijo, ko Biilov sam med vrsticami pove, da so se vojaški krogi zavzemali za »profilak-tlčno vojno«, ki naj bi prehitela še ne dovolj pripravljeno Rusijo in Francijo. Toda kakor je vprašanje vojne krivde zgodovinsko in politično gotovo zelo važno, bi pred vsem hoteli podčrtati dejstvo, da se je v odločilnem trenutku zgodovine brez pomislekov in oklevanja prepustila zadnja in izključna beseda meču, upajoč brez ozira na pravo in pravico ugodno rešitev za močnojšega. Prav radi verjamemo bivšemu nemškemu kanclerju, da sta nemška in avstrijska diplomacija bili nesposobni in dn sta tavali okrog »kakor da v gozdu iščeta gob«, toda istočasno sta bili tudi nemoralni, ker sta z agresivno vojno zadostili svojemu imperializmu. Desetletna neprestana rojna propaganda in oboroževanje je v nemškemu narodu vstvarila psihozo, da se bodo le z mečem, to je z uničenjem šibkejših sosedov mogli doseči imperialistični cilji .velike Ger- Nemirna Avstrija Posku^Merjevskega^irevrata Hitlerjeve! napadli radio postajo, d so biti odbiti - Dollluss je z nekaj ministri ujet v predsedstveni palači, ostala vlada pa zaseda v voj. ministrstvu Dunaj, 25. julija b. Danes točno ob 13.50, ko je napovedovalec dunajske radijske postaje dajal čas in napovedal, da bo po 10 sekundah zvon udaril konec 50. minute, se je nenadoma zaslišalo tole kratko sporočilo: »Vlada dr. Dollfussa je odstop i-1 a, predsedstvo vlade je prevzel dr. Rintelen. Nadaljujemo s p r e n o -s o m«. Naravno je, da je ta vest zbudila na Dunaju in v celi Avstriji silno senzacijo in vznemirjenje. Po tem sporočilu dunajska ra-dio-postaja ni pošiljala v svet več noben'Pa političnih vesti, ampak je postaja oddajala svoj program normalno naprej. Bitka za radio poslajo Danes predpoldne se j. v dunajski Stief-kaserne zbralo okoli 300 narodnih socialistov, ki so se tam preoblekli v vojaške uniforme in se oborožili. Nato so se v zaprtih avtomobilih odpeljali v središče mesta, kjer so v Johannesgasse zasedli avstrijsko radio-po-stajo. Stražarje, ki so jim branili vstop v zgradbo, so ranili in jih tako napravili neškodljive. Nato so vdrli v poslopje in prisilili speakerja, da je takoj javil, da je vlada dr. Dollfussa podala demisijo in da je dr. Rintelen prevzel posle nove vlade. Dunajsko radio-postajo pa je zasedel samo en del v vojaštvo preoblečenih narodnih socialistov, drugi del pa jc odšel na Ballhausplatz, ki ga je zasedel, vdrl v palačo in aretiral 4 člane Dollfussove vlade z dr. Dollfussom na čelu. Poleg Dollfussa so bili v vladni palači še major Fey, pravosodni minister dr. Walde-neg in vladni svetnik in načelnik javne varnosti Dervvinski. Tako je ob 2 popoldne nastala na Duuaju silna panika. Po ulicah so začeli drveti policijski in vojaški avtomobili. Iz prvega okraja, v katerem se nathaja radio-postaja, pa se je začulo močno streljanje. Narodni socialisti so se namreč zabarikadirali v poslopje radio-postaje in policija in vojaštvo sta morala izvesti juriš na poslopje. Narodni socialisti pa so skozi okna metali na ulice ročne granate in je tako akcija policije Sila' zelo otežkočena. Tako se je razvila okoli poslopja radio-postaje prava bitka, ki ob 3.15 ko to oddajamo, še traja. Dollfuss in Fey ujela Medtem pa je drugi del preoblečenih narodnih socialistov vdrl v vladno palačo in aretiral, kakor že omenjeno. Dollfussa, Feya in pravosodnega ministra dr. "VValdenega. Drugi člani vlade so se namreč medtem že nahajali v poslopju vojnega ministra, kjer so skupno z generali avstrijske armade razpravljali o tem, kako osvoboditi avstrijsko radio-postajo in zatreti narodno-socialistični upor. Okoli 4. ure pa je policija dobila obvestilo, da se naj takoj podajo agenti dunajske policije v Siebenbrunnengasse, ker se tam baje pripravlja nova narodno-socialistična teroristična akcija. Na lice mesta so takoj odšli štirje kriminalni uradniki dunajske policije. ki pa so pred naznačenim posloniem opazili osem velikih vojaških avtomobilov polnih Heimwehra, policijskih častnikov in častnikov avstrijske armade. Ti dobrodušni policijski uradniki so mislili, da imajo pred seboj predstavnike avstrijske eksekutive 111 so pustili avtomobile, da so nadaljevali svojo pot proti središču mesta. Šele nato se jim je vzbudil majhen dvom in so zato vstopili v hišo in pogledali, zakaj se je ravno iz te hiše naložilo toliko članov Heimwehra in policijskih ter armadnih častnikov. Ko so vstopili v veliko dvorano poslopja, so tam našli civilne obleke vseh tistih, ki so se pravkar odpeljali proti središču mesta. Avtomobili so medtem zdrveli na Ballhausplatz in narodni socialisti so v svojih preoblekah nemoteno zasedli in ojačili posadko, ki je že bila v vladni palači. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno vreme bo trajalo še naprej s prevladujočo oblačnostjo. Panika po Dunaju Zdaj pa je na Dunaju nastala še večja panika in zmešnjava- Začele so krožiti fantastične vesti o tem, da se je vstaja narodnih socialistov razširila ž na celo Avstrijo. Govorilo se je, da vlada in policija na Dunaju nimata več položaja v svojih rokah, ker nikdo več ne ve, kdo je vladni in kdo hitler-jevski Heimvvehrovec, policaj, ali pa častnik avstrijske armade. Bitka okoli radio-postaje se je medtem razvila že tako, da je policija prišla v premoč in postavila ultimatum narodnim socialistom, da morajo zgradbo zapustiti do 4. ure. Bitka je medtem zahtevala že 40 smrtnih žrtev, Policija je medtem prav tako obkolila tudi že vladno palačo in tudi tam narodnim socialistom stavila ultimat, da morajo takoj izprazniti poslopje, če ne bo policija napadla poslopje in osvobodila ujete člane vlade. Baje je policija stavila ultimat, da morajo zapustiti vladno poslopje že ob 4 popoldne. Nemški viri poročajo Toda ob pol 6 popoldne se narodni sociali. sti še zmeraj nahajajo v kanclerski palači in vsi štirje ministri so njihovi ujetniki. Medtem so se razširile vesti, da je dr. Dollfuss ranjen. Ostali člani vlade neprestano kon. ferirajo v vojnem ministrstvu. Ob 6 popoldne je polieija začela z napa. dom na narodne socialiste, ki se nahajajo v vladni palači. Policija baje sploh ni stavila ultimatuma. ker se je major Fey dvakrat pojavil na balkonu vladne palače in zaprosil policijo, da naj ne podvzema akcije proti na« rodnim socialistom, dokler on ne bo dal povelja za napad. 40 smrtnih žrtev Akcija proti radio-postaji se je končala ob 3.40 popoldne in so se narodni socialisti predali. V bojih za radio-postajo je 40 mrtvili, največ narodnih socialistov. Ranjeni narodni socialisti so bili prepeljani v bolnišnico, ostale pa je policija prepeljala v državne ječe. Dollfuss odstopil s svojo vlado Novi kancler je postal Rintelen Berlin, 25. jul. p. Iz nemškega vira se razširja vest, da je bil izvršen atentat na dunajsko radio-postajo, katere antena se nahaia na Bisen-; bergli. Atentat ie postajo popolnoma uničil in se i je izvršila oddaja iz stare postaje na Rasenhiiglu. Monakovo, 25, jul. (Nemški vir) p. Poleg treh ministrov so narodni socialisti ujeli v uradu zveznega kanclerja tudi več voditeljev Heimvehra. Dr. Dollfuss je odstopil. Avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen, ki je bil po radiu imenovan za predsednika vlade, je že prispel (najbrž z letalom) na Dunaj. Podal se je takoj v vojno ministrstvo ter so se že začela pogajanja za sestavo nove vlade. Govori se, da dr. Dollfuss ni podal demisije samo zase, ampak za vso vlado. Dollfuss težko ranjen Vojaštvo bo začelo obstreljevati hitlerjevce v zvezni palači Druga skupina narodnih socialistov je obkrožila palačo zveznega kanclerja, v kateri je ujela tri ministre, Dollfussa, Feya in Karvvinskega. Narodni socialisti so zagrozili, da ustrele vsakogar, ki bi se približal palači. Medtem je policija, okrepljena s Heimwehrom, cernirala palačo ter pripeljala okropne avtomobile. Kakor je izjavil vodja dunajskega Heimvvehra, se bo po kratkem ultimatu začelo takoj obstreljevanje. Na balkonu palače se je večkrat pojavil minister Fey v spremstvu nekega moža v uniformi cesarskih lovcev ter dajal povelja policiji. Zaklical je čez ulico, da je zvezni kancler ranjen, da je demisioniral in da potrebuje duhovnika. Nato je govoril čez ulico narodnim socialistom državni tajnik Stiirmer, ki jim je obljubil prost odhod v Nemčijo, če se udajo. Ob 17 je prišlo na lice mesta vojaštvo. Vlada pravi, da ni odstopila Dunaj, 25. julija, p. Justični minister dr. Bcr-ger Waldeneck in direkcija za javno varnost sta izdala danes proglas, v katerem ugotavljata, da so bili napadalci na Rawag premagani in da Rawag dela normalno od 17.30 dalje. Vesti o odstopu vlade niso resnične. Opozarja, da še velja preki sod in da bo vsak upornik proti legalni vladi po njem sojen. Dunaj, 25. jul. Uradno poročilo, p. Poleg komunikeja o zasedbi Ravaga je postaja zaščitena po policiji, objavila, da se je okoli 1 podala k palači zveznega kanclerja četa 100 do 150 mož na tovornih avtomobilih. Imeli so deloma oficirske, deloma policijske in deloma navadne vojaške uniforme, Zaprli so zveznega kanclerja dr. Dollfussa, ki je bil ob tej priliki težko ranjen. Nadalje sta bila ujeta Fey in Karwynskj. Ob 15 se je vršila seja manije. To slepo zaupanje na golo fizično silo je pokopalo centralni velesili. Ob 20 letnici izbruha svetovne vojne bo zlasti evropsko časopisje gotovo vzbujalo naj-raznovrstnejše vojne spomine, pa bi bilo prav, če bi v njih videlo tudi potreben opomin za sedanjost in bodočnost. Kajti zdi se, da še bolj kot pred letom 1914 danes v politiki odločujeta izključno mate.rializem in egoizem, ki se cinično posmehujeta pravu in pravici. Pravo in pravica sta bolj kot kdaj danes moč in sila. /fato tudi nihče več ne govori o razorožitvi _ razorožitvena konferenca je klaverno propadla — ampak vsak le še o varnosti, o oboroženi varnosti. Zato je mednarodni položaj jako ne-siguren, ker čeprav bi nihče ne želel vojne, zadostuje ob takšnem ozračju dostikrat neznaten dogodek, da sc odtrga plaz. Žalibog pa nimamo niti tega zagotovila, da res nihče vojne noče. Če prebiramo Hitlerjevo programatično knjigo »Mein Kampf«, ponovno naletimo na mesta, da gleda sedanji voditelj Nemčije boij- l šo bodočnost svojega naroda le v zmagoslavnih ' vojnih pohodih na vzhod in zapad. Zato so ino-! rali pacifisti v konccntracijske tabore. Tudi drugi fašizmi kaj radi rožljajo s sabljo. Nekoliko upravičen je radi tega pesimizem francoskega vojnega ministra Petnimi, ki jc te dni pred rezervnimi častniki izjavil, da jc treba biti na vse pripravljen, »ker »lahko pride vojna kakor blisk«. Kar počenja Hitler z Avstrijo, jc pravzaprav že vojna brez vojne napovedi. Proti vojni psihozi je treba s sistematično mirovno propagando ustvariti psihozo miru in izmirjenja med narodi. Narodi gotovo nočejo vojne, ki ravno najboljšim in najbolj delavnim ljudskem plastem navadno le vzame a nič ne prinese. Vojna pomenja vedno krvavo šibo bo_žjo_, ki si jo morejo nad narod želeti le politični pustolovci in obupane! a j j pa brezvestni špekulanti, hoteč iz ljudske krvi sebi kovati umazan dobiček. Gorje, ako v odločilnih trenutkih takšni ljudje odločujejo o usodi na-codovl drin< ministrskega sveta, katere se je udeležil tudi dunajski župan s poveljnikom dunajske policije. Sklenjeno je bilo, da se z uporniki ne vrše nobena pogajanja. Zvezni predsednik Miklas je poveril začasno vodstvo predsedniških poslov ministru dr. Suschniggu. Vlada poživlja vse prebivalstvo, da se pokori eksekutivL Promet je povsod normalen. Angleška poročila Politična napetost v Avstriji je narastla do viška, ki ga je dosegla ob 1. uri, ko je izbruhnil že dolgo časa pripravljeni upor proti Dollfuvssovi vladi. Prve vesti so prišlo v javnost po radiu, ki so ga zavzeli liitler-jevci in se ga poslužili, da so raztresli meri ljudstvo vesti o odstopu vlade. V popoldanskih urah je bil položaj popolnoma nejasen, ker ni bilo mogoče razlikovati, kdo prav za prav vodi upor. Nekateri so trdili, da ga vodijo komunisti, drugi, da je na čelu nezatlo-voljnežev avstrijska armada, tretji zopet, da so se uprli narodni socialisti. Splošen vtis pa je bil že ob 5. popoldne, da je dr. Dollfus-sova doba vladanja končana in da bo na vsak način prevzel zvezno kancler,stvo avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen. Policija v bojni opremi z bojnimi čeladami in oborožena z ročnimi granatami je takoj zasedla zopet radio-oddajno postajo, medtem ko je vlada izdala pomirljiva poročila. Dolgo časa ni bilo mogoče dobiti točnih poročil, kaj je zveznim kanclerjem. Nasprotujoča si poročila so krožila po mestu, češ, da so Dollfuss, Fey in Karwynski aretirani, medtem ko se ostali člani vlade nahajajo v vojnem ministrstvu ter so posvetujejo o sestavi novo vlade. Po triurnem boju okrog radio postaje so se morali hitlerjevci udati, in sicer šele, ko je policija začela obstreljavati poslopja s strojnicami. Dozdaj se ne ve, koliko je mrtvih žrtev. Dr. Rintelen je prišel v prvih popoldanskih urah z letalom iz Rima ter takoj šel y vojno ministrstvo, kjer se je začel pogajati z začasnim kanclerjem Su-schniggom in predstavniki armade za sestavo nove vlade. Med javnost je prišla vest, da je sestava vlade poverjena dr. Rintelenu, a do 8. ure zvečer o tem še ni bilo izdano no. beno uradno poročilo, ki bi potrdilo odstop Dollfussove vlade in imenovanje novega kanclerja. Tudi po deželi revolucija? Kaj je z državnim kanclerjem 1 London, 25. julija. AA. Reuter doznava, da so vse telefonske zveze med Avstrijo in inozemstvom prekinjene. Po nekem poročilu iz Pariza so Dollfussa ubili. Najnovejše vesti z Dunaja kažejo, da vojaštvo še zmeraj oblega nacionalne socialiste v kanclerski palači. Nacionalni socialisti so sporočili oblegajočim četam, dn bodo pri prvi krogli, ki jo sprožijo proti njim, ubili kanclerja. Majorja Feya so videli nn oknu kanclerskc palače, kako je mahal z belim robcem in prosil vojaštvo in policijo, nuj nc strelja. Potem so videli, da so ga potegnili od oknu. V dunajskih predmestjih in v raznih krajih na deželi se zbirajo velike množice in demonstrirajo zoper vlado. Voditelji štajerskih hcimvvehrovccv so odredili mobilizacijo .svojih čel. V hirtenberški municijski tovarni na Nižjem Avstrijskem so zadnje dni najeli več ko 100 novih delavcev, ki delajo noč in dan. ★ London. 25. julija. A A. Iz Benetk poroča jm Knez Stnrhembcrg je danes popoldne odlctal na Dunaj. Dr. Dolliuss - umrl Havas iz Pariza poroča iz Prane: Agencija ČTK poroča, da je po sporočilu avstrijskega poslaništva v Pragi Dollfuss podlegel svojim ranam. Pariški Havas poroča z Du-laja, da se je del upornikov v kanclerski pa- Kakor v Nemčiji Ostudna umora v Cd&vcu m Inomosiu Dunaj, 25. juliji). Včeraj je član Heira-vvehra Itinner v Weiiisdorl'u pri Celovcu d:i-lii! poziv, da se mora takoj javiti svojemu poveljstvu v Celovcu. Itinner je takoj odšej v Celovec. Toda kmaPu nato so ga našli mrtvega, komaj 20 korakov od hiše. Ugotovili so, iia so ga ubili s tremi revolverskimi streli. Preden je Itinner stopil v Heimvvehr Veslfi iz obmejnih kraje" lači ob 29.30 udal. Pričakovati je skorajšnje predaje še ostalih. Ministri, razen onih, ki so v kanclerski palači zaprti, so se sestali na ministrsko sejo. pripadal neki drugi organizaciji druge politične smeri. Vse-kaže, da je treba v tej okoliščini iskati vzrokov, ki so privedli do njegove smrti. Dunaj, 25. julija AA. Iz Inoinosta poročajo: Ko je hotel danes kmalu po kosilu upravnik inoinoškc policije Hickel v prostore prosekture deželne bolnišnice, sta ga napadla dva nacionalna socialista in sprožila vanj več revolverskih strelov. Večkrat zadet se je Hickel mrtev zgrndil na tla. Morilca sta aretirana. Monakovo, 25. julija. (Nemški vir.) p. V Lin/.u je bil izvršen na vodjo gornjeavstrijskega Heim-\vphra revolverski atentat. Vodja, ""'ni legitimist, grof Torel, je mrtev" Atentatorjev še niso dobili. Radgona, 25. julija ttelef. poročilo). Danes opoldne so se kot blisk raznesle po vsej Radgoni vesti, da so hitlerjevci v Avstriji izvedli državni udar. Odkod je prišla vest, nikdo prav ne ve. Avstrijska radiopostnja na Dunaju je sama k temu pripomogla, ker jc naenkrat oddala vest. da je »zvezna vlada odstopila«. Naravno je, da se .ie vse radgonsko prebivalstvo zgrnilo proti meji, da od Mize opazuje dogodke. Oblasti so inost v avstrijski del Radgone (Ifadkersburg) zasedle in je prehod na avstrijska tla nemogoč. tez most in od drugih razglednih točk na meji, smo mogli opazovati, da so hitlerjancj zasedli vsa javna poslopja. Pred avstrijskimi uradnimi poslopji stoje čete s hitlerjevskimi znaki. Točno je bilo mogoče razločiti hitler-jevske kljukaste križce na trakovih rokavov pri četi, ki je siražila občinski urad in šolsko poslopje. Z daljnogledi pa se je nudila še bolj čudna slika. Cele, ki stojijo okrog vladnih javnih poslopij nosijo heiinvvehrovske uniforme in heiimvchrovske čepice, a okrog rokavov imajo rdeče trakove s kljukastim križcem na belem polju Zdi se torej, da so se ali hitlerjevci preoblekli v heiimvchrovskc uniforme in v njih napadli javna poslopja ter jih zasedli, ali pa da so kratkomalo heim-»ehrovski odredi, ki so na Štajerskem usmerjeni čisto hitlerjansko, nataknili znake s kljukastimi križci ter izvedli uporniško zasedbo javnih poslopij in državne meje. V Radkersbnrgu vlada vsaj na videz popoln red in mir in pravijo ljudje, ki živijo tik oh meji, da se je uporniška akcija izvedla brez vsakega odpora. Avstrijske državne policije, redne vojske ali uniform »domovinske fronte« Kako so v Ljubljani zvedeti za punt Ljubljana, 25. julija. Danes opoldne smo tudi Ljubljančani imeli svojo senzacijo iz tujega sveta. Ob eni sum sedeli pri kosilu in poslušali radio. Ker smo ljubljanske reklame temeljilo siti, smo zavrteli gumb malo okoli in ost:« 1 i pri Dunaju, ki je oddajal ravno časovni znak. Bila je 1 ura in 1 minuta. Ko je napovedovalec napovedal, da .ie bila ura toliko in toliko^ je namesto vremenskega poročila bilo slišati naenkrat presenetljivo novico: »Zvezna vlada je odstopila«. Vlado je prevzel dr. Rintelen. Predno pridejo vesti, oddajamo plošče. Začele so m- plošče, toda če/, nekaj ča-sa je Dunaj prenehal oddajati. Prešli smo hitro.ua Gradec. toda tudi Gradec, ki oddaja isti program kot Dunaj, je predvajal plošče, toda ne v programu se nahajajo«1, ampak neko avstrijsko kmečko godbo. Plošča se jc vrstila za ploščo, poročil pa še od nikoder. Od dveh bi moral biti program končan, toda plošče so se vrtele naprej, napovedanih poročil pa šo vodno ne. Nato je graški na- povedovalec povedal, da je preklopi je£a graška postaja na dunajsko in je nekaj časa oddajal Dunaj. Ob pol štirih pa smo le dočakali uradno objavo »Amtliclie Nachrieh-tenstelle«, ki se je glasilo: Danes dopoldne se je zbralo v Turnhalle v Rosengasse okoli 300 ljudi, ki so nosili policijske in vojaške uniforme. Tam so se preskrbeli z orožjem in municijo. Toda en oddelek je bil pri tem presenečen po policiji in aretiran. Drugi del pa jc zasedel tovorne avtomobile in se odpeljal v Johanncsgasse, kjer se nahaja študijo dunajske oddajne postaje Ra\vag. Napadli so postajo ter razširili l>o dunajskem radiju v svet vest: Vlada dr. Dollfussa je odstopila. Med tem imi je že prišla policija in razvil se je boj, oziroma izvaja policija čistilno akcijo. Dunajska postaja je zopet prešla v roke policije. Drugače jc v vsej Avstriji mir. Tndii po tem obvestilu dunajska posla,ia ni več oddajala in so oddajale le postaje Gradec, Celovec, Line in Inomost. Bolgarija in Sovjetska Brzojavni pozdravi Batalova in Lilvinova Prava kultura proti hitlerjevshemu poganstva Svarilni glas nemških škofov „Školje ne smejo molčati J« - „Naš poklic je, da svarimo" Radgona opazuje razvoj upora Sofija, 25. julija. AA. Bolgarski zunanji minister Batalov iii sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov sta izmenjala li-le dve brzojavki: Kraljevska vlada jo na podlagi pogajanj, ki sta jih vodila nedavno tega zastopnika sovjetske Rusijo in Bolgarsko v Carigradu, gg. Žurič in Antonov, sklonila, it,i v skladu s stoletnim prijateljstvom mod Bolgarsko in Rusijo vzpostavi redno diplomatske stike mod Bolgarsko in sovjetsko Rusijo z imenovanjem rednih pooblaščenih ministrov. ( vrsto sem prepričan. (In bodo lako vzpostavljeni ■diki okrepili prijateljska čustva mod obema na--odonia in razvili gospodarsko odnošaje mod obema državama. — Batalov. f Župnik Martin Jurhar Včeraj popoldne ob 4 je po dolgem trpljenju umrl v ljubljanski bolnišnici g. Martin J n r h a r , /upnik iz Brežic. Pred enim tednom je nenadno nevarno zbolel in takoj ti i bilo nobenega dvoma, da bo bolezen končala s smrtjo. Rajni župnik je bil izredno plemenita duša, jako jiobožcii in izobražen duhovnik, ki je tunel tudi spretno sukati pisateljsko pero. Bil jc nekaj časa tudi urednik nabožnega mesečnika »Glasnik Presv. Srca Jezusovega«. Povsod, kjer jc služboval, si je pridobil zaupanje in naklonjenost svojih faraiiov. Živo bodo žalovali za svojim dušnim pastirjem zlasti Brežičani. kjer je služboval zadnjih deset let. /.upnik Martin Jurhar se je rodil II. novembra 1880 v Mariji Reki. v mašnika je bil posvečen v Mariboru 27. julija 1006. Kaplanoval jc v Rečici iu Konjicah. Leta 1010. je prišel za vikarja v Celje, od tam pa leta 1918. za spirituala v mariborsko bogoslovje. kjer ie ostal do 1. januarja 1924. ko je postal mestni župnik v Brežicah. Pogreb blagega pokojnika bo v |ietek poldne iz mrtvašnice drž. bolnišnice. Ura bo določena Dozneie. R. I. P- Socialni teden v Franciji Nicc, 23. julia 1934. Danes Je bil tukaj otvorjen 26. francoski socialni teden, ki spada med največje socialno ideološke prireditve ne samo v Franciji, ampak na svetu. Zhralo se je veliko število učiteljev in učen-cev iz vseh krajev Evrope, kajti vprašanie, ki ga letos obravnavajo na tem velikem socialnem tečaju, je sodobno in pereče. »Družabni red in vzgoja«, to je predmet, ki ga je izbral vrhovni odbor Socialnega tedna, ki ga še vedno »odi stari socialni pijonir Francije lillski profesor Dulhoit, in ga bodo vsestransko osvetlili najbolj odlični predavatelji in socialni strokovnjaki. Tečaj se je začel s pontifikalno mašo niškega škofa in velikega sociologa msgr. Remonda, nakar je imel g. Dut-hoit otvoritveno predavanje o družabnem redu in o vzgoji mladine, ki mora bili usmerjena tako, da bo gradila družabni red, ki ga predlaga človeštvu krščanstvo. Varšava, 25. julija. AA, Iz 1 vova poročajo, da ie dane« na ulici neki neznanec dvakrat ustrelil I iz revolverja v ravnatelja maloruske gimnazije, ; ni nikjer opažati. Dva potnika, ki sta bila spuščena čez mejo in sta prihajala i/, Spod-' nje Purkljc (Unterpurkcl), pripovedujeta, da nista opazila nič izrednega, samo to sc jima je »čudno zdolo«, da so opoldne naenkrat ljudje v uniformah prišli in zasedli vas in da jih je ljudstvo pozdravljalo. Ob 3 popoldne so se pojavili tudi onstran mosta hitlerjevci z kljukastim križcem na traku okrog rokava. Gradec, 2r>. julija. AA. Po naših avtentičnih in potrjenih vesteh so danes Hitlerjevci na štajerskem v zvezi z današnjimi dogodki na Dunaju v VVeizu zavzeli tainošnjo pošto, v Steinsu orožniško postujo, v Mnrrecku in \ Radgoni na sami jugoslovansko-avstrijski meji pa sreskn načelstva in pošte. V vse te kraje so odšli inočni vojaški oddelki, da vzpostavijo red. V Gradcu jc vladal ob 18 popoldne relativen mir. Maribor. 25. julija. (Telef. poročilo.) V Mariboru v večernih urah še ni bilo ničesar točno znanega o dogodkih v Avstriji. Osebni vlak iz Avslrijc je prišel s samo polurno zamudo in je pripeljal nenavadno veliko število potniki«, ki so po ve-čiu: govorili nemški. Potniki pripovedujejo (lil so (mazili, oziroma slišali govorPi v vosovMi mod vožnjo da sc dogajajo na nekaih krajih ui-ji neredi. Pripovedujejo, da je ua Dunaju množici \drl.-i v palačo zveznega kanclerja, kjer so nahaja dr. 1)( llfuss z nekaterimi ministri. Nadalje govorijo. da so hitlerjevci preoblečeni v uniforme lloini \vehra hoteli zasesti vladna p isi <;ija v Gradcu, a (ia niso uspeli. Tudi o krajih ob zoleniiški progi jz Gradca proti Jugoslaviji pripovedujejo, da so ro ponekod hitlerjevci polastili javnih poslopij. Vatikansko mesto, 25. julija. E. Dunajska Mteichspost« je priobčila iz Berlina vest,, da so pogajanja med nemško vlado in med predstavniki katoliških škofov Nemčije za izvedbo nekaterih še 6f>ornih točk konkordata, končana. Sklepi bodo predloženi Vatikanu in vsem katoliškim škofom v Nemčiji. Avstrijski list pripoveduje, da namerava nemška vlada (lati zelo važno izjavo o jamstvih, « katerimi bo zaščitila pravice katoličanov. Ker so bila berlinska pogajanja obvezna, ima Vatikan vso možnost, da v polni neodvisnosti prouči vse predloge in sklejje in morda celo zahteva, da se pogajanja nadaljujejo neposredno med Berlinom in med Vatikanom samim. »Reiclisposl^ trd; končno, da ima iz verodostojnega vira poročila, da so se zastopniki nemške' vlade pri pogajanjih s škofi večkrat izrazili, da jer razširjanje novih poganskih zmot v Nemčiji. Tako početje je popolnoma v nasprotju z izjavami državne vlade in njenega voditelja. Ako avtoriteta državo ne bo slonela več na avtoriteti enega samega Boga, ki zahteva pokorščino do države in njenih zakonov : zaradi vesti, bo padla tudi avtoriteta države. V j tem slučaju bo državna oblast postala despotija. ki je ne ho nihče dolgo prenašal j Država se bo razdella v hinavske sužnjo iu pri-| krite revolucionarje in odprla se bodo vrata uporu in anarhiji. Spričo tega škofje ne smejo molčati. To tein manj, ker se novi poganski nauki zavijajo v dvoumne besede, ki se zdijo lepe, so pa v re-_ snic.i sirup za krščanstvo in za vsako urejeno" družbo. Po časopisih, brošurah, učnih in drugih knjigah ter s pomočjo karikaturo se zasramuje Cerkev, duhovščina in krščanstvo', se žali Kristus in neskončno Veličastvo božje. Škofje ne smejo molčati, če se razširja in priporoča ter sitoma uvaja I učna knjiga, ki poslavlja za podlago države poganstvo. Naš poklic je. da vernike pred leni svarimo in jim povemo, da je smrtni greh take knjige citati, in Ha se k temu ne sme dati nihče prisiliti, naj ga stane to tudi žrlev življenja. Obenem pa se zatira katoliški tisk ki nima več svobode, da bi velika vprašanja časa in življenja, obravnaval s stališča katoliške vere in morale. Oskrunja se nadalje nedelja, ker se prirejajo obhodi, ne da bi se mogla mladina udeležiti službo božje in ne da bi se mogla doma vzgajali v krščanski pobožnosti in čednosti. Katoliškim organizacijam se otežuje delovanje v službi Cerkve in države. Preganja se tudi katoliška mladina, čeprav ne stori ničesar drugega, kakor da javno izpoveduje svojo vero v Kristusa in svojo zvestobo krščanskim moralnim načelom, ki so državi najbolj v prid. Ne pustimo, da bi so uničevalo krščansko JIt- ljenje našega naroda Pravijo, da so dogme človeško delo in izmišljotine. Mi vam pa pravimo, da so to resnice, ki | jih jc sam Bog objavil. Slišali ste tudi, da človek, če obleče uniformo, ni več ne katolik, ne protestant. Mi, vaši škofje, pa vam pravimo, da je j>ač treba spoštovati tovariša, naj je tega ali onega verskega prepričanja, da pa moje lastno versko prepričanje nikakor ni suknja, ki jo oblečeni ali slečeni, kadar se mi zljubi. Vera je duša naše duše, je sveta dolžnost v vseh časih in urah in je edini najglob-j lji vir moči za zvesto izpolnjevanje stanovske in ' državne službe. Pravijo vam tudi, da 6e lahko živi i brez vere v Kristusa, mi, vaši škofje, pa vani pra-| vimo, da ni prave vere brez vere v Sinu božjega, ki nam je razodel to resnico od svojega Očeta. Čudno moralo uče novi nemški pagani. Pravijo, da je nravstveno I to, kar narodu koristi. Nravstveno je to, kar od-I govarja zahtevam, namenom in blaginji plemena. | Mi vaši škofje, pa vatli pravimo: Nravstveno jc lc : to, kar odgovarja volji in zakonom božjim, ki so i ali zapisani kot naravno pravo na tablah v človeškem srcu ali pa v knjigah božjega razodetja ali pa se proglašajo pc cerkvenem učeništvu. Le taka morala je vir blagoslova za narod. Kdor se drži 4. in 0. božje zapovedi, ta bo ohranil svojo družino zdravo. Zvestoba do 5., 7. in 8. božje zapovedi pa postavlja javno življenje naroda pod blagoslov bratovske ljubezni, pravičnosti in resnice. Zvestoba do zakonskih postav cerkve bo ustavila počasne j izumiranje naroda in bo našo kri ohranila bolj či sto, nego zakoni tako zvane evgjnike. Pravijo vam tudi. da je krščanstvo nesreča za germanski narod in da jepokvarilo nemško kri. Mi, vaši škofje, j>a vam pravimo, da je bilo krščanstvo največji dar nebes za Germane. Krščanstvo je požlahtnilo in oplemenitilo junaško naravo naših prednikov in jc šele naš narod usposobilo, da je ustvaril tisto krščansko germansko kulturo, ki je dolgo prednjačila vsem evropskim narodom iu vodila njihovo življenje. Kakor hitro bi nemški narod krščanstvo zavrgel, bi si sani izkopal svoj grob in se odpovedal vsaki kulturni bodočnosti. Brez krščanstva bi bili ostali barbari in brez krščanstva bi zopet v barbarstvo padli. Ce tako učimo. ni to nobena politika »Ni politika, če vero v Boga oznanjamo i« proglašamo za temelj vsakega reda na zemlji. Ni politika, če pričamo o Kristusu kot .Odrešeniku sveta. Ni jKilitika, čc branimo večne nravstvene zakone človeštva, svetih 10 božjih zapovedi in od od Boga liotcni pravni red. Ni politika, če zavračamo napačni pojem poganstva o časti in čc kličemo, da je dvoboj prepovedan. Ni politika, če sc iz krščanskega bratoljubja zavzemamo za tiste, ki so brez lastne osebr.? krivde po prevratu razmer( -prišli v stisko in čc so bili obrekovanj. Ni poutwa, čc zahtevamo posebno za mladino možnost resnično krščanske izobrazbe in vzgoje. Vse, kar zahtevamo je Kar pa zavračamo in obsojamo, to je novo pagansko mišljenje, ki hoče prelomiti 1000 letno zgodovino našega naroda in ogroža našo bodočnost. Mi storimo samo svojo dolžnost, če ščitimo versko dedščino svojih prednikov. Mi smo poklicani. da branimo krščansko vero kot temelj vsake resnične avtoritete in vsakega vodstva in če ki>-ščansko nravnost. smatramo za najsigurnejše jamstvo srečnega občestvenega življenja nemškega ljudstva. Evropa izumira Posneto iz objav statističnega urada Zveze narodov Litvinov je odgovoril s to-le brzojavko: Sovjetska vlada jc 7, zadovoljstvom viola na znanje Vašo brzojavko, s katero sle ji blagovolili sporočiti sklop bolgarske vlade, da vzpostavi diplomatske stike mod Bolgarsko in sovjetsko Rusijo z imenovanjem rednih pooblaščenih poslanikov. V zadovoljstvo mi jo, da Vas lahko obvestim, da jc sovjetska vlada prav rada sprejela Vaš predlog, ki odgovarja tudi njenim željam in interesom obeh držav. Hkrntu dolini tudi Vaše prepričanje, da bodo vzpostavljeni diplomatski stiki okrepili prijatoljstka čuslva mod ohoma narodoma in razvili gospodarske zvezo med obema državama. — Litvinov. Pravkar je izšel Statistični letopis Zveze narodov za 1933—1934, ki prinaša najnovejše statistične podatke tudi o gibanju prebivalstva na svetu. Skupno ceni letopis število prebivalstva na svetu dne 31. decembra 1932 na 2.041,600.000, dočim je bila cenitev za 21. december 1931 samo 2.024,500.000. Toda ta statistika ne temelji povsod na zanesljivih podatkih. Predvsem so nekateri predeli v Afriki, kjer še ni bilo ljudskega štetja, največja neznanka pa je prebivalstvo Kitajske. To cenijo nekateri viri, katere prevzema tudi letopis, na 450,000.000, Če bi bila ta cenitev v veliki meri napačna, potem bi bile tudi končne številke za ves svet drugačne. Toda najzanimivejši so vsekakor podatki o gibanju prebivalstva, ki jih prinaša letopis za celo vrsto držav leta 1933. Te številke nam kažejo, da v večini držav število rojstev pada no samo ab-I solutno, ampak tudi relativno. V celi vrsti držav je število rojstev doseglo minimum, Z vso Evropo računa letopis, da jc znašalo lani število rojstev 7,920,000, toda še pred 9 leti je bilo število rojstev za 1 milijon večje kot sedaj. V teh podatkih ni vpoštevana sovjetska Rusija, za katero so zadnji podatki objavljeni za leto 1927, za kasnejša leta pa lc delni rezultati. Leta 1927 je znašalo število rojstev v Rusiji 13,556.000, istočasno pa v ostali Evropi 8,577.000. Toda kakšno je bilo število prebivalstva Rusije. Po ljudskem štetju iz leta 1926 je imela vsa Rusija 147 rroij. prebivalcev, vsa Evropa brez Rusije pa okoli 500 milj. To je dokaz, kako propada Evropa. Da se omogoči točna primeriava, so podani tudi relativni podatki za posamezne države, t. j. koliko rojstev in smrtnih slučajev odpade na 100 prebivalcev. Za leto 1933 so objavljeni podatki i za tele države, katere smo razvrstili po vrstnem redu višine odstotka (v primerjavo so navedeni tudi podatki za leto 1932). Posaarje 18.2 17,2 9.8 Belgija 17.7 16.5 13.2 13.1 Švica 16.7 16,4 12.1 11.4 Francija 17.3 16.3 15.8 15.8 Estonska 17.6 16.2 14.8 14.7 Avstrija 15.2 13.9 Norveška 16.3 14.9 10.7 10.2 An-glija 15.8 14.9 12.3 12.5 Nemčija 15.1 14.7 10.8 11.2 Švedska 14.5 13.7 11.6 11.2 Rojstv smrti 1932 1933 1932 1933 Romunija 35.9 32.0 21.7 18.7 Portugal 29.9 29.0 17.1 17.2 Bolgarija 31.3 28.0 16.2 Grčiia 28.5 18.0 Španca 28.1 27.6 16.3 16.0 Poljska 2fi.8 26.5 15.0 14.2 Litva 27.2 25.5 15.2 13.4 Italija 23.8 23.5 14.6 13.5 Madjarska 23.4 21.6 17.8 14.7 Holandija 22.0 22.8 9.0 8.8 Češkoslovaška 21.0 19.2 14.1 14.7 Fin ak a 19.8 13.3 Irska 18.9 19.2 14.4 13.6 l.atiška 19.4 17.5 13.6 13.5 Danska 18.0 17.3 11.0 10.6 Za našo državo nismo navedli podatkov v tabeli, ker sc zadnji objavljeni podatki nanašajo na leto 1931, Relativno šlevilo rojstev je znašalo tedaj 33.6, smrtnih slučajev pa 19.8. Tako smo bili v letu 1931 na prvem mestu pred Romunijo, ki je imela tedaj samo 33.3 rojstev na 1000 prebivalcev. V umrljivosti je bila pred nami na prvem mestu Romunija z 20.8 leta 1931. Gotovo bodo tudi pri nas statistični podatki za kasneiša leta pokazali podobno sliko nazadovanja. Na zadnjem mestu je Švedska, ki izkazuje samo še 13.7 rojstev na lOCO prebivalcev, toda vpo-števati je treba, da je v onih državah, kjer je število rojstev tudli število »mrlnih slučajev relativno slabše kot v drugih z velikim število rojstev. To so stare kapitalistične države, v katerih so pa tudi zdravstvene prilike urejene boljše kot v drugih malih državah, kjer je umrljivost velika. Zanimivo pa je, da je umrljivost najmanjša^v Nizozemski in te nizke številke ne pozna nobena druga statistika. To je dokaz, da so Holandci ostali razmeroma zdrav narod kljub svoji visoki kulturi. Za Holandijo pride z najmanjšo umrljivostjo na vrsio Posaarje s pretežno delavskim prebivalstvom, nato pa šele Norveška in Danska. Poučna je tudi primerjalna tabela glede umrljivosti otrok. Ta statistika obsega smrtne slučaje med otroci do t leta, preračunano na 1000 živih novorojencev. Navajamo podatke za 1933 (kjer leh podatkov ni, smo navedli v oklepajih podatke za zadnje leto, za katero imamo statistiko); Malta 257, Romuniia 174, Jugoslavija (165), Bolgarija (146), Portugalska 146, Madjarska 139, Grčija (129), Poljska 128, ČSR 127, Litva 121, Italija (113), Španija 112, Avstrija (106), Estonska'-'!0"' Posaarje (96), Luksemburg 88, Belgija (87), Siji ' ska 81, Scv. Irska 79, Latvija 77, Nemčija 76, Fra.lt cija 75, Danska (72), Finska (71), Vel. Britaniia 66, Irska 65, sama Anglija z Walesom 63, Švedska 48, Norveška 47, lslandia (45) in na zadnjem mestu Ilo-landija 44. Podalki so kaj značilni in so v nemali meri nekakšno merilo za kulturni razvoj narodov, Bukarešta, 25. julija. AA. V Bakuju je nastal silen požar. Ker manjka vode se ogenj s strahovito naglico širi. liasiici in vojaštvo se trudijo, d;i bi ga omejili, a le z malo uspeha. Škoda je že zdai velikanska.