V7VAND
NO. 49
-Po/
V3^ /Jf IW-J" 1qq32


AM€R3CAN IN'SPIRIT FOR6IGN IN UNGUAL ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€W$PAP€B
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 12, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Ml
f ncm GBOiOfl
Frances Srpan
V 89. letu starosti je v nedeljo ponoči umrla v Euclid General bolnici Frances Srpan, rojena Sterle, 17822 Marcella Rd., rojena v Sloveniji, od ko-1 der je prišla v Ameriko nekako j leta 1901. Bila je vdova po leta j 1966 umrlemu možu Louisu, kateri je imel veliko let krojač-nico na Calcutta Ave. in. Waterloo Rd., mati pokojnih Louisa, Antona in Edwarda, Frances Baker, Elizabeth Mohar in Josepha Srpan, 10-krat stara mati in 14-krat prastara mati ter sestra pokojnega Johna Sterle.
Bila je članica društva št. 6 ADZ, društva št. 191 KSKJ in podružnice št. 14 SŽZ. Pogreb
bo v četrtek ob 9.45 iz Grdinove-1 za sebe in se pri tem komaj kaj ga pogrebnega zavoda na Lake-j	.na koristi svojih zavez_
shore Blvd. v cerkev Manje Po-| nikQv y Evropi in seveda še mocmce s pogrebno maso ob'
10.30, nato na pokopališče Ver-' m!mJ “ ZDA' nih duš.
BIo zahodni opazovalci Kitajske ogibljejo o ozadju in o obsegu novega vala “kulturne revolucije”, pišejo sovjetski listi o “čistki na vseh ravneh v vladajoči plasti Kitajske.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetsko časopisje je pretekli teden prvič poročalo obširnejše o razmerah na Kitajskem. Tu pišejo o obsežni čistki “na vseh ravneh” v vladajoči plasti. Tass pravi, da “ezopski slog” napadanja na starega modrijana Konfucija in na mrtvega vojnega ministra Lin Piao služi za “prikrivanje vplivnih osebnosti v Pekingu, ki so bile izbrane za grešne kozle”.
Med tem ko zahodni proučevalci položaja na Kitajskem u-gibljejo, ali ni novi val “proletarske kulturne revolucije” naperjen proti predsedniku vlade Ču En-laju, sovjetska poročila ne iščejo v tej smeri. Po njihovi sodbi je to “boj med frakcijami” v vladajoči plasti Kitajske.
“Pravda’* je navedla poročila, Basilone, 13-krat stara mati in
tujega časopisja o sedanjem po-|9-krat prastara mati, sestra Er-
ložaju na Kitajskem, med dru- nesta iz Pensilvanije, pokojnega
gim	tudi	jugoslovansko	ugiba-! - ranka’	Tonyia> '-eceiije in Jo-
nje,	da	je'	sedanja	kampanja | sePhine-	Ro.iena 3e bila v vasi
“zelo verjetno” naperjena proti i pol-)ane v Istri’ kjer zaPušča 95
predsedniku vlade. “Izvestia” so | ^ st*ref br,ata . Zvan« Per-.	,	,	-	, cica. V	Ameriko le prišla leta
pr eh enim tednom poročala, da |	. v.	_ ..
,	„	,	i912. Bila ie clanica HBZ st. 99.
mnogo opazovalcev ’ razlaga se-! T	,,
,	.	,	.	. A ,,,	. Jutri ob enajstih dopolane se
danjo kampanjo kot “drugi val:	„.	. . v. A.
, ,	,	.	.° bodo družinski elani in pnja-
kulturne revolucije ’ m kot zna-

Ko bi bila svobodnemu svetu najbolj potrebna sloga in skupen nastop, je prišlo do javnega prepiranja in hudih trenj med Francijo in ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Francija je obnovila protiameriško smer v svoji zunanji politiki, kot jo je zastopala v času De Gaulla. Lani nova smer še ni bila tako očitna in vsi so upali, da je le začasna in da bo prešla. Položaj se je z oljno krizo v zadnjih mesecih lani in letos zategnil. Francija je nastopala sama
Gini Lolobrigicli preveč
SYDNEY, .Avstral. — Znana filmska igralka Gina Lolobrigi-, da, ki se je v zadnjem času po- j svetila fotografiranju, je ob svo-: jem prihodu sem dejala, da so j sedanji filmi zaradi svoje spolz-j kesti nesprejemljivi.
Pripcmnila je, da so filmi, v
katerih je nekdaj ona nastopala,! Predsednik ZDA Richard Nixon je v osebnem pismu nemškemu kanclerju Brandtu grajal ponudbo držav Evropske gospodarske skupnosti 20 arabskim državam za obsežno sodelovanje. ZDA se zavzemajo za skupne razgovore z arabskimi državami v pogledu olja, ko u-bira Evropa svojo lastno pot.
za “redovnice in otroke” v primeru s tem, kar danes kažejo v kinih.
I OB'
mm m or^siev
\M
\\h
Od-
Predsednik Nixon se je izjavil proti financiranju volitev iz zveznih sredstev,
WASHINGTON, D. C. ločitev držav Evropske gospo- clerja odgovor, ki odločno zani-darske skupnosti pretekli teden kava, da bi se evropski zavez-ponuditi 20 arabskim državam niki združili proti ZDA. Na ebsežno sodelovanje na gospo- zborovanju nemških bankirjev
Mildred Vlah
V 81. letu starosti je umrla v Hillerest bolnici Mildred (Milka) Vlah, rojena Perčič, 1302B County Line Rd., Chesterland, Ohio, vdova po leta 1964 umrlemu možu Kuzmi, mati Walter-ja, Olge Benich, Franka, Evelyn
Zunanji minister Michel Jo-bert je na konferenci držav po-trcšnic olja sredi februarja letos v Washingtonu jasno pokazal, da mu je vsak ameriški vpliv v Evropi odveč, hoče pa ohraniti ameriško vojaško varstvo. Francija je na konferenci ostala o-samljena in izglodalo je nekaj časa, da je Evropska gospodarska skupnost v resni nevarnosti. V Bonnu so previdno izjavljali, da ne sme priti do nujnosti izbire: Pariz ali Washington.
Med tem je francoska politika zavila v tako smer da v državnem , t?.jni?tv>: preudarjajo,., ali. se bo sploh možno izogniti očitnemu sporu s Francijo. Washington je javno pokazal svoje nezadovoljstvo, ker ni bil nič po~ vprašan in obveščen o ponudbi Evropske gospodarske skupnosti 20 arabskim državam za obsežno gospoodarsko, tehnično in kulturno sodelovanje. V Parizu so nato odgovorili, da je ta pritožba jasen znak zahteve ZDA po nadvladi Evrope.
Javno razpravljanje v časopisju je še bolj ostro pokazalo francosko željo po združitvi svobodne Evrope pod vodstvom Pariza in njeni usmeritvi proti ZDA. riška Domovina jutri, v sredo,,. Te naj bi pri tem še dalje nosile in vse srede do nadaljnjega ne edgovofnost za varnost Evrope luciji je tildi tokrat glavni na- bo izšla- Nasledn3a redna števil- in vzdrževale tam svoje vojaštvo por namenjen željam ljudi po ka AD bo v četrtek’ 7- marca- in Farsko orožje.
izboljšanju gmotnega stanja, -------------------------------—--------------------------------—----
kulturne ravni in izvedbe socia- | iističnih načel v gospodarstvu,”, razlaga Tass in ugotavlja, da se- J danjemu vodstvu v Pekingu ni j do izboljšanja položaja kitajske-j ga ljudstva.
darskem, tehnološkem in kultur- Je Brandt izjavil, da je vsake „ v..	...	,	| nem področju neoziraje se na ustvarjanje “fronte proti ZDA
premozil pa je cmejllev aa-|ZDA> Kanado in jap0nskOi je za nje izven razprave”. Zahodna
WASHINGTON C^’	1 naletela v ZDA na moban od' Nemčija mora skrbno tehtati
tergate je
naši
.	.	por. Državni tajnik Kissinger se1 sv°i° evropsko usmerjenost in
nizko politi cr“! g" —” ^
deželi, oportunizem in machia-, dhodno informirali) k so velizem se povSod močno uve- ..m le, sporočili svoj sklep> Pri.
Ijavljcta. em . je io m P1"" tožbe je naletela v glavnih me-zadnjih predsedniških volitvah ; ^ zave2nikov v Evropi na neu.
posebno očitno na republikanski goden odmeVi označili so ]Q za strani, se obeh teh glavnih “kre-, ,ne3trpnost:- s t.em se je začela naiHe Politike odnos ZDA posti” tudi med demokrati ne javna razprava; v katero je po_	-
manjka. Zahteva po volivni re-; sege| sam predsednik Nixon s formi je .zato vsesplošna in poli- j svoiim osebnim pi.smom tiki hočejo volivcem ustreči, se-: veda tako. da bo to v prvi vrsti ; koristno za nje same.
Demokrati so sc ponovno zavzemali za kritje volivnih stro-j gospodarsko skupnostj zatc
nem-
škov v zvezne urade iz zvezne blagajne. Predse; nik Nixon, ki je preko svojih “'-oJ.čL.voe-v za zadnje predsedniške in kongres- |
škernu kanclerju W. Brandtu.
Nemška zvezna republika je | trenutno predsednica ministr-I skega sveta, ki vodi Evropsko
je
nemški zunanji minister Walter
škim odnosom.
Dr. H. Kissinger je včeraj v govoru ženam kongresnikov v državnem tajništvu dejal, da je najtežje vprašanje ameriške zu-
do
svobodne Evrope.
“ZDA nimajo prav nič proti neodvisni politiki Evrope, so pa proti taki neodvisni politiki, kadar ta prevzame sovražno obliko do ZDA. So proti njej, kadar je mogoče neko krizo rešiti le s sodelovanjem, Evropejci pa namerno zavzamejo stališče tek-
mica “novih prevratov v vrhovih Komunistične partije in vladne birokracije”.
Po Tassovem mnenju je sedanje gibanje sprožila in ga vodi ista skupina, ki je sprožila in
telji zbrali ob grobu na Knoll-wood pokopališču na Mayfield Heights, Ohio, k pogrebu in obredom, nato pa bodo sprejeti na domu na County Line Road v Chesterlandu. Družina priporoča v njen spomin darove za
movanja ... Rekel bi, da naj-Scheel govoril o predlogu EG S večie ^rašarje ameriške zuna-
z ameriškim državnim taJniKom, n1e'' nolitike trenutno ni ureia-nje preciseaniEKe m Kongres- ik	3 jn 4 marca na noti s J. P1 '	'	°.	1 l' J .
ne volitve zbral več denarja, kot . Srednjega vzhoda ustavil v Bon- j kf	p°^avRi
ga je mogel porabiti, je tako re- nU; predno je poletel dalje v | naše prkatPelje do spozPa^ da
Bruxelles, kjer so bili tedaj j 6bstoje večji skupni interesp kot
zbrani zunanji ministri EGS. Ti je preprosto Samouveljavljanje, so na tem sestanku dokončne |in da bo zmaga> pQ kateri 'stre. potrdili ponudbo 20 arabskim j mij0) prazna v ozračju stalnega
j trenja in brezkončnega tekmo-
vodila kulturno revolucijo, in u-, Croatian Fraternal Union Scho-živa kot tedaj tudi sedaj podpo- | larship Fund, 100 Delaney Dr.,
ro samega Mao Cetunga. Mao uživa pri tem podporo vojske in polvojaških formacij, s pomočjo katerih skuša “strahovati partijske in vladne kadre”, ki naj bi skušali obnoviti stanje, kot je bilo pred kulturno revolucijo. “Kot pri prejšnji kulturni revo-
Pittsburgh, Pa. 15235.
Ameriška Domovina jutri ne izide
Kot je bilo objavljeno, Ame-
šitev odklonil, ker bi “prisilila davkoplačevalce, da bi podpirali s svojim denarjem kandidate, ki jih odklanjajo”.
Predsednik Nixon je predložil, naj bi bili darovi v volivni sklad pri predsedniških volitvah omejeni na -$15,000, pri kongresnih pa na $3,000. Darovi v gotovini naj ne bi presegli $50. Za vsakega kandidata naj bi bil dovoljen en sam volivni odbor. Ta-
državam.
Ko se je Kissinger na poti do- j mo v v razgovoru s časnikarji pritoževal nad zavezniki v EGS, ki da ZDA niso o svojih načrtih obvestili in se o njih z njimi razgovarjali, je nemški zunanji minister W. Scheel to zanikal. Trdil je, da so bile ZDA o vsem
( vanja ...” je razlagal Kissinger ameriško gledanje na položaj.
ka rešitev bi olajšala nadzor in omejila vpliv bogatašev, pa tudi j sproti obveščene.
— delavskih unij, je razlagal Predsednik Nixon je zadnji Nixon svoj predlog. Da bi ta | četrtek v -osebnem pismu Bran-predlog Kongres uzakonil, je dru grajal postopanje članic komaj verjetno.	EGS, pa dobil od nemškega kan-
Iz Clevelanda in okolice
Važna seja—
Klub Upokojencev na Holmes Ave. ima redno mesečno sejo jutri, v sredo, ob enih popoldan na Holmes Ave. Računi od veselice bodo prebrani. Vsi vabljeni!
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer redno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Za pecivo prosijo—
Misijonska znamkarske akcija prosi gospodinje za domače pecivo za nedeljo. Prošene so, da ga prinesejo v farno dvorano k Sv! Vidu.
Vabilo k molitvi—
Podružnica št. 14 SŽZ vabi svoje članice, da pridejo jutri ob sedmih zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se z molitvijo pošlo ve od umrle članice Frances Srpan.
Podkupljiva policija—
Preiskava skupine novinarjev lista The Plain Dealer je razkrila nove podrobnosti o nezakonitem delu mestne policije. Tako je objavila, da je neki narednik skupine za preganjanje prostitucije prejemal podkupnino in puščal mirno opravljanje teh poslov v Sterling Hotelu na E. 30 St. in Prospect Avenue.
Perk odločen—
Mestni župan R. J. Perk, ki je ,e čedne bolan v Cleveland Clinic, je naročil sodni postopek proti policajem in gasilcem, ki so pred dvemi tedni demonstrirali pred Mestno hišo in niso pustili mestnih uslužbencev na delo.
010ŽAJ ŽENSK Y leMMiMI! DRŽAVAH 38 "DUEVO
lEME"
Vietnamci izmenjali svoje vojne ujetnike
SAIGON, J. Viet. — Po več ko enem letu uradnega končanja vojskovanja v Vietnamu so pretekli teden bili vojni ujetniki vlade v Saigonu zamenjani z vojnimi ujetniki provizorične revolucionarne vlade — Viet Konga.
Poleg različnih vojnih ujetnikov so bili izmenjani tudi civilni politični jetniki. Vlada v Saigonu je izročila rdečim 31,502 ujetnika, Viet Konga pa jih ji je izročil 5,942, od tega 606 civilnih jetnikov.
I re,
menski prerok
oma oblačno in možnost „ Najvišja temperatura v'F (4 C).
Pretekli petek, 8. marca, so v Jugoslaviji kot v ostalih komunističnih državah praznovali “Dan žene”, ki je v komunističnem svetu nekaj takega, kot sta naša ‘ Materinski dan” in “Valentinov dan” skupaj. Ta dan častijo in izkazujejo priznanje materam, pa tudi ženstvu na splošno. Ta dan povabijo možje svoje žene na kosilo in večerjo ven, da jim ni treba opravljati gospodinjskih poslov, fantje povabijo svoja dekleta na izlete ali na ples, kot je kdo usmerjen in česa si bolj želi.
Položaj žena v komunističnem svetu je uradno v vsem enak položaju moških. Enake so pri delu, zato opravljajo tudi prava težaška dela, posebno velja to za Sovjetsko zvezo, služijo po potrebi v 0-boroženih silah, kot se je to godilo med drugo svetovno vojno in med revolucijo, ne le v bolniških enotah in pisarnah, ampak tudi na samem bojišču z orožjem v roki.
Za Sovjetsko zvezo je značilno, da imajo ženske ogromno večino med zdravniki in
med učiteljstvom, tako osnovnim kot srednjim. Seveda so v vseh tovarnah in na sovho-zih in kolhozih. Edino v rudnikih jih menda še ni, vsaj ne v tolikem številu, da bi bilo to opazljivo.
Ženska enakost je poudarjena v zakonih, ženske SFRJ imaj o enakopravno vlogo v Komunistični partiji in v državnem vodstvu. To velja, v kolikor sc zaposlene in tako upravičene preko “temeljnih organizacij skupnega dela” sodelovati pri izbiranju in vo-litvi zastopnikov, ki v okviru nove ustave volijo vsa. javna zastopstva tja do zveznega parlamenta, če moremo to, kar nova ustava SFR Jugoslavije uvaja, tako sploh imenovati.
Ob letošnjem ‘Dnevu žene’ so bile zastopnice ženskih pravic v Jugoslaviji slabe volje, kajti nova ustava ne priznava gospodinjam nobenih pravic pri volitvah ljudskih zastopstev, kot je to priznal sam podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Antun Vratuša.
Gospodinje niso upravičene do izbire, oziroma volitve zveznih predstavništev in seveda tudi ne do izvolitve v ta predstavništva. Nova ustava predvideva neposredno politično zastopanje delavstva preko* ‘temeljnih organizacij skupnega dela.” Te izvolijo svoje predstavnike v višje zastopstvo in ti nato volijo zopet naslednje višje zastopstvo vse do zveznih zborov, ki skupaj predstavljajo nekako narodno skupščino. Gospodinje in še veliko drugih žena in deklet ne spada v “temeljne organizacije skupnega dela” in tako seveda ne morejo ne voliti ne biti izvoljene.
Dr. Antun Vratuša je sodelavcu The New York Times M. W. Browneju razlagal: “Vi morate razumeti da v našem socialističnem sistemu ni cilj imeti običajen parlament, v katerem je zastopan vsak odsek družbe. Naš parlament je zamišljen tako, da daje delavskemu razredu posebno in neposredno nad-zarstvo nad vlado dežele.”
V razgovoru je dr. Antun Vratuša priznal, da je na ra-.čun nove jugoslovanske ustave slišati med ženskim svetom dosti pritožb, zagovornice ženske enakosti pravijo, da je nova ustava “dokaz moške nestrpnosti”. Ženske bodo imele možnost in pravico do zastopstva v Zvezi komunistov in y krajevnih zastopstvih, ki po besedah dr. A. Vratuše niso nič “manj važna od zastopstev na zvezni ravni”. Sodelavec NYT ugotavlja, da so ženske na splošno tako v Zvezi komunistov kot v raznih javnih zastopstvih zelo redke. Za mizo kakih 40 predstavnikov vodstva podjetja je morda le ena ženska. Nič boljše ni na višjih ravneh partijske in državne organizacije.
Nekdo je ob praznovanju “Dneva žene” cb primerjanju položaja žene v komunističnem in svobodnem svetu dejal, da imajo žene. v komunističnem svetu en sam svoj dan v celem letu, v svobodnem svetu pa so vsi dnevi leta “dnevi žene”.
Zadnje vest
CARACAS, Venez. — Mrs. Richard Nixon je priletela včeraj^ sem na vmes ti te v novega predsednika republike Carlosa A, Pereza kot zastopnica ZDA. Od tu ho odletela v Brazilijo, na vmestitev tamkajšnjega novega predsednika republike. Na poti bo 6 dni in bo napravila 9,090 milj, predno bo zopet doma v ZDA.
KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat se je sporazumel z oljnimi ministri 6 arabskih držav za skupni nastop na jutrišnji konferenci arabskih držav v Tripoliju v Libiji. Skupno se bodo zavzeli za obnovo dobav arabskega olja ZDA in za povečanje črpanja olja za 15%, s čimer bo to doseglo raven lanskega septembra.
LONDON, Vel. Brit. — Stanje izredne stiske, ki je bilo oklicano 13. novembra lani, je bilo včeraj s proglasom kraljice Elizabete II. ukinjeno. Dežela se vrača v redne razmere, ko so se rudarji vrnili v premogovnike in začeli redno delo. Zaradi povišanja njihovih plač za 35% bodo temu primerno povišane tudi cene premoga.
BRUXELLES, Belg. — Pri nedeljskih državnih volitvah je zmagala krščansko demokratska stranka.
RIM, It. — M. Rumor še vedno ni sestavil nove vlade, četudi naj bi bil dosegel načelni sporazum z vsemi strankami stare vladne koalicije.
gdpevadai
razgovore z Evrepafcš
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je koncem tedna objavilo odložitev sestanka predstavnikov ZDA s predstavniki Evropske gospodarske skupnosti, določenega sa sredo, .’3. marca 1974. Namen sestanka je bil razgovor o izjavi o načelih za odnose med ZDA in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Za odloženi sestanek ni bil določen noben nov datum. Osnutek izjave je v razpravi že od lanskega avgusta.
V diplomatskih z a s t o pstvih glavnih zavezniških držav Evrope tu sodijo, da je smisel odpovedi sestanka, da pokaže nejevoljo ZDA nad ponudbo Evropske gospodarske skupnosti za razgovore z arabskimi državami, objavljeno pretekli teden. ZDA trdijo, da jih evropski zavezniki niso nič preje povprašali za njihovo mnenje in vidijo v evropski ponudbi namero po lastnih pogajanjih z Arabci brez ZDA in Japonske.
Napovedujejo, da bo o tem razpravljal jutri v Washingtonu s Kissingerjem in Shultzem nemški finančni minister Schmidt, ki prihaja sem na poluradni obisk v zvezi s svojim že pred meseci dogovorjenim predavanjem v Chicagu.
-o-------
Obtoženi izjavili, i da se ne čutijo krive
! WASHINGTON. D.C. — Sedem bivših Nixonovih ožjih so-: delavcev, ki jih je zvezna glav-no rorota obtožila kovanja zarote in oviranja pravice, je izjavilo zadnjo soboto pred sodnikom J. Sirico, da se v smislu obtožbe ne čutijo krivi.
Memšma B&momm
»OP* |%]— MO/V« E

Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published, daily except Wed., Sat., Sun. and Holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
?18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^-83
No. 49 Tuesday, March 12, 1974
V Damasku so ob koncu Gromikovega obiska v skup-1 ni izjavi posebno poudarili, da mora biti v vsakem, tudi delnem dogovoru, med Sirijo in Izraelom zagotovljeno, da se j bo Izrael umaknil z vsega arabskega ozemlja, zasedenega junija 1967 in ne le z enega njegovega dela. V tem vidijo očiten uspeh Sovjetske zveze, ki hoče pomirjevanje zavleči, če že ne kar preprečiti. Očitno je to težko poleno pod noge Kissingerju.
Sovjetski zunanji minister bi rad razgovore med Sirijo in Izraelom spravil v Ženevo, kjer bi bil sovjetski zastopnik stalno navzoč in enakovreden “posredovalec” ameriškemu. Kissingerju je uspelo te razgovore vsaj v prvem delu organizirati v Washingtonu, kjer lahko računa na prevlado ameriškega vpliva.
Trdijo, da je sovjetski zunanji minister tudi svaril a-rabska vodnika, naj se Arabcem ne mudi z obnovo dobav olja ZDA ...
1 BESEDA IZ NARODA |
Župnik Praznik OO-ieinik Isgr* Viktor Zakrajšek
Sovjetska zveza varuje svoje koristi na Srednjem vzhodu
Obisk sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromi-ka v zadnjih dveh tednih na Srednjem vzhodu, v Damasku in Kairu, so nekateri skušali razlagati kot vzporeden napor Sovjetske zveze za ureditev in pomiritev Srednjega vzhoda z naporom ZDA v zadnjih mesech, ki so se kazali v potovanjih državnega tajnika dr. Henryja Kissingerja. Ta razlaga je bila seveda preenostavna, da bi mogla biti resnična.
Sovjetska zveza se je prizadevala za dosego in utrditev svojega vpliva na Srednjem vzhodu v vseh povojnih letih, prav posebno pa s posegom v Egipt v času Hruščeva, ko je obljubila pomoč za gradnjo Asvanskega jezu po umiku take pomoči iz ZDA in Velike Britanije. Sovjetska zveza se je trdno usidrala v Egiptu, pa tudi v Siriji, Iraku in v Alžiriji. Vložila je v svojo politiko tam težke biljione in ni sedaj voljna vsega tega mirno odpisati.
Razvoj je kazal v to smer, ko je ZDA uspelo doseči sporazum o umiku Izraela iz Egipta in od Sueškega prekopa v notranjost Sinajskega polotoka, kar je Egiptu dalo možnost začeti delati na obnovi Sueškega prekopa in nase-
umrl
CLEVELAND, O. — Po sporočilu, katero smo prejeli konec tedna iz Slovenije, je v petek, 1. tm., umrl zadet od kapi na Bistrici-Tržič msgr. Viktor Zakrajšek, župnik in dekan trži-ški.
Rajnki gospod prelat se je rodil 9. majnika 1903 v Trebnjem na Dolenjskem. V mašnika je bil posvečen 29. junija 1927. Kot duhovnik je pastiroval v domači škofiji v diaspori na jugu države. Njegovo truplo je bilo pokopano prejšnjo nedeljo, 3. tm., popoldne. Na njegov pogreb so God ali prišli trije slovenski škofje: dr. rojstni dan katerega izmed dru-1 Pogačnik, dr. Lenič in dr. Janez žinskih udov je vedno velik dan' Jenko. Pogreb je opravil nad-v vsaki zdravi družinski skup-1 škof dr. Pogačnik, ki se je od nosti, posebno še, kadar gre za rajnkega tudi poslovil v lepem
CLEVELAND, O.
lij ob njem. Odnosi med ZDA in Egiptom so se izredno iz- j god ali rojstni dan očeta ali ma-| govoru. Vsega skupaj se je po boljšali, niso postali le redni Z obnovo ponovnih diplomat- 'tere. Podobna skupnost kot dru-islovilo od njega osem govorniških stikov, ampak SO prešli že V nekako prijateljstvo, ki ga ! žina je v širšem merilu fara ali kov, otroci, ministranti, zastop-je egiptski predsednik Sadat javno kazal, ko je govoril o .župnija. Kar je v družini oče,'nik Bistrica-Tržič, zastopnik Lo-svojem “prijatelju Kissingerju”.	1 to je v župniji župnik, njen du- ma (kjer je oskrboval več let
S podporo Egipta je Kissingerju uspelo pripraviti tudi vse potrebno za razgovore med Izraelom, in Sirijo. Zadnja se je podala in mu izročila listo izraelskih vojnih ujetnikov, ki jo je nato Kissinger odnesel v Izrael. Pot k pogajanjem je bila odprta.
Tedaj je prihitel v Damask sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in ostal tam par dni, pa nato odletel v Kairo, kamor je prispel nekaj ur potem, ko je od tam odletel Kissinger. Pretekli teden se je Gromiko iz Kaira vrnil v Damask in ostal tam dva dni, pa nato odletel domov.
Očitno je bilo, da se je Moskva začela bati za svoj položaj na Srednjem vzhodu. Nagla pomiritev sporov med A-rabci in Izraelom bi odpravila pri Arabcih potrebo po podpiranju Sovjetske zveze. Arabski svet komunizmu ni naklonjen, mu je preje sovražen. V Egiptu je vlada nastopila ostro proti komunistom celo v času tesnega sodelovanja z Moskvo in močne navezanosti na njo. Komunizem smatra-
hovni oče.	! tamkajšnjo župnijo, zastopnik
Janjencev (izvM ac e d o n i je) Tako bo imela jutri, v sredo, msgr_ Lojze Turk iz Belgrada m 13. marca tl., naša osrednja cle- trebanjski dekan. Vsi govorniki velandska slovenska župnija sv. so rajnemu priznali njegovo privida svoj župnijski praznik, ko zadevno delo doma in v diaspo-bo praznovala rojstni dan svoje-
ga duhovnega očeta - župnika, Duihovnikov je bilo na pogre_ in še prav posebej zato, ker bo bu okoli sto; drugih pogrebcev ta dan župnik g. Rudolf Fraz- pa je bilQ sUa veliko PrMteli nik dopolnil tudi 60 let svojega so se poslovit od njega ne samo življenja, kar je ze kar čedna iz vseh delov slovenije) marveč številka v človeškem življenju, j tudi ^ drugih delov države. Iz Ob tem lepem življenjskem Zagreba jih je prišlo več avto. prazniku se vidovski farani ve-
selimo v svojim župnikom. Predvsem smo Bogu hvaležni, da ga imamo v svoji sredi. Naš dober
mobilov.
jo za nesprejemljiv in sovražen islamskemu izročilu v kon- , ,	. v . T .	, .
servativni Savdski Arabiji, pa tudi v nacionalistični in doldu iovniioc® je' Jeseni> 14- seP- vinogradu! neke mere Zahodu najbolj sovražni Libiji.	jtembra^bo ze pet let, kar je po-
V Moskvi jih je strah, da bi arabski svet, ko bi jo ne stal .naB du'hovni ipastir‘ Pozna potreboval več v boju proti Izraelu in njegovim zavezni- nas ^ mi Poznamo njega. Vekom, njej obrnil hrbet in se zopet približal Žahodu, s kate- da,na^.ima rad’ kako^i1rna' rim je bil povezan pred nastankom Izraela in še nekaj let + " po tem.
Naj počiva v božjem miru veliki sodelavec v Gospodovem
J. S.
! mo tudi mi njega radi. Dokazi j na eni in drugi strani to potrju
Ib prvi oblefnlcl mtll m s Jurija Traka
EUCLID, O. — Njegov smn-
Zahodni opazovalci sodijo, da stvarno v Egiptu, Siriji, Iraku in Alžiriji tako utrdila, da se ji ni treba bati, da bi jo mogli v kratkem popolnoma izriniti od tam. Dopuščajo pri tem, da se Sovjetski zvezi ne mudi s pomirjanjem Srednjega vzhoda, da bi popolni sporazum med Izraelom in Arabci rajše zavlekla, kot pa pospešila. Čas bi ji nudil pregled in vedno nove možnosti za vmešavanje in varovanje lastnih koristi. Hitrica Moskvi na Srednjem vzhodu ne gre v račun.
Ne smemo pozabiti, da je bil Lenin na stališču, da komunistični svet ne sme nikdar dopustiti pravega miru s
ep fp SnviptoLo 7,,p7o	Velika Je njegova očetov-; ni dan 12. marca 1973. Dosegel
^	-	ska skrb za nas. Haležni smo mu ' je starost 102 leti, 7 mesecev in
za vse, kar je storil v tem času za nas.
Boga prosimo, naj mu da še
12 dni, ki bo pač najvišji vrh starosti med slovenskimi izse-Ijenci v Ameriki! Naj ne gre veliko trdnega zdravja in močne nam njegovo plodonosno delo volje, da bo kos vsem križem in brez spomina nanj. Svoje dašev-težavam, katere postajajo od le- ne talente je s polnim prgiščem ta do leta večje. Pa naj bo go-, sejal med nami. Se bo kdo za-
spod jubilant prepričan, da mu bomo radi pomagali. Sicer radi
vzel, da bi njegova dela — so natisnjena v letnikih “Novega sveta” od 1. 1938 tja do 1950
kapitalističnim. Za komuniste je najboljše, da ni ne vojne I ^ Pagodrnjamo, nazadnje ga in ne miru, da je svet nemiren, negotov, zaskrbljen, v večni !pa e UQ0'Samo> ker vemo, da je,bila strnjena v celoto knjige, da
napetosti. Tako stanje nudi komunizmu obilo priložnosti ta.1° najbo^ Prav-Nismo ga pu-; bi ta duhovni zaklad imeli po-
stih na cedilu v preteklosti, še i natisnjen?
za pospeševanje njegovih načrtov in smotrov. Zahodni opazovalci Sovjetske zveze ugibljejo,
manj ga bomo v prihodnosti, j Bil je velik pisatelj, Slovenec,
tam verjetno tri struje: prva je za trdo in odločno politiko ° bomo zanj ter ga tudi, Slovan, duhovnik in filozof ta-proti Zahodu in zato nasprotuje ameriškemu prizadevanju materialno podprli, da vsaj te ko, da smo njegova dela, ki jih za pomiritev Arabcev in Izraelcev; druga umirjena sodi, !5Jzave ne.bodo^ zanj najhujše, da je ZSSR vložila na Srednjem vzhodu velikanska sred-	ko bo naš župnik, bolj bo
stva v orožju in opremi, pa ima od tega komaj kaj pokazati, ; na^‘ Pog ga zlvl! pri tem pa se podaja še v nevarnost spopada z ZDA, zato se 1 Jubdant gospod župnik Rudolf je pripravljena s temi pogoditi, dopustiti pomiritev Sred- raznik se je rodil 13. sušca 1914
v vasi Dolenje jezero pri Cerknici na Notranjskem, to je v kraju, kateri nam je dal toliko
Srednjega vzhoda v upanju na primerno ameriško pomoč ; vebkih mož. Z očetom in ma-pri sovjetskem gospodarskem razvoju.	iter;i
njega vzhoda in dobiti v zahvalo ameriško gospodarsko in tehnološko pomoč pri lastnem gospodarskem razvoju; tretja je nekje med tema dvema in pristaja na delno pomiritev
jo je prišel v Ameriko (v Cle-
je v duhovitih uvodnikih in še pod rubriko “Tihe ure” objavljal, uživali, kar nam je napisal. Naj v njegov spomin, ko je danes vse v zmedi, posredujem v razmišljanje (iz uvodnika “Novi svet”, letnik L, 1938, št. 6, str. 161-162) članek ČLOVEK SVOBODEN?
“Spoznaj resnico in resnica te
V tej luči gledan je obisk Gromika v Damasku in Kairu | ve^and) leta 1926. V mašnika je b° osvobodila.” — Z drugo be-
razumljiv, razumljive pa tudi njegove posledice.
V Kairu je bila ob zaključku obiska v skupni izjavi poudarjena povezava Egipta in Sovjetske zveze v preteklosti in njen pomen v sedanjosti, pa tudi v bodočnosti. V Kairu so izgleda s to izjavo hoteli podčrtati svojo nevtralnost, svoje nepripadnosti obema glavnima blokoma v svetu. Prijateljstvo z ZDA naj odtehta dobre odnose z ZSSR.
bil posvečen 18. majnika 1940. ■ sedo: ako boš svoboden, boš res-Septembra 1962 je postal žup-1 nico spoznal. “Resnica nam daje nik na fari presv. Srca Jezuso-! najvišjo svobodo — toda svobo-vega v Barbertonu, O., 14. sep-,da je potrebna za sprejem res-tembra 1989 pa je bil instaliran nice.” — Tako je zapisano, za župnika pri Sv. Vidu.	Svoboda je svojina duševno-
Stari Vidovec sth Je pa tudi naravna. Je neko
temeljno načelo bitja in življenja. Je globoka skrivnostna svojina duha.
Duševna svoboda je neko o-seibno imetje, ki si ga more vsak sam zase pridobiti. Nihče jo ne more jamčiti, nobena pogodba, nobeno vladno zastopstvo in nobeno sodišče. Duševna svoboda je dar božji, je nagrada za delo prizadevanja človeške volje. Duševne svobode si gospodar lahko le ti sam in drugim je ti ne moreš dati, če jo sami nočejo. V tem smislu je lahko suženj bolj svoboden kakor njegov gospodar, kar se je že mnogokrat izkazalo. To nam potrjujejo in pričajo številni slučaji. Državljani najbolj radikalno demokratičnih dežel se nahajajo v duševnem oziru zakovani v strogo hlapčevstvo, v katerem se nahajajo po lastni volji, po lastni politični zaslepljenosti in slepi poslušnosti, v kateri jih drže duševno zakovane cinični poli-tičarji, razne stranke in napačne življenjske filozofije. To o duševni .svobodi.
Politična in osebno svoboda sta zopet drugačnega značaja. Kar je v političnem oziru naj-lepši ideal, je drugemu lahko naj slabši program. O dtod na-sprotstva, iz katerih izvirajo razni politični boji. In v najbolj demokratičnih deželah postavljajo številne stranke in take svoje programe na naj višje oltarje demokratične svobode. In vendar v pravem pomenu besede ni nikoli prava svoboda ona svoboda, ki na vso moč pobija načelo svobode svojega bližnjega. Pa vprašaj enega ali drugega, oba ti hitita zatajevati in dokazati, kako sta demokratična in svobodoljubna. Kako?
Prave osebne svobode je na svetu malo. Drugače tudi biti ne more. Svoboda mora biti o-mejena. Popolne absolutne svobode je na svetu malo. Drugače tudi biti ne more. Svoboda mora biti omejdna. Popolne, absolutne svodode na svetu ni. Da bi imel vsak pravico delati, kar bi hotel, da bi vsak počenjal, kar bi hotel, to je nemogoče. Omejitve človekove svobode niso nič drugega kakor jamstvo splošne svobode. Svoboda brez omejitve bi bila gola anarhija.
Človek pa tudi po naravi ni svoboden. Življenje ga drži v prijemu in mora kloniti življenjskim zahtevam. Življenjski obstoj zahteva od njega, da je, se oblači in spi. Poleg tega ga tiransko zasledujejo razne težave življenja, pred katerimi so živali bolj svobodne kakor človek, ki ima prosto voljo.
Prav malo ima sodobni človek tudi svobode v političnem in gospodarskem oziru. Vzemimo navadnega delavca. Koliko svobode pa ima? Nobene druge, kakor da prodaja delo svojih rok. Delavci v tovarnah, rudokopih in drugod so plačani od svojih gospodarjev. Dajejo jim plače, katere jim lahko vsak čas odtegnejo ali ukinejo, ter jih puste na cesti, da gredo kakor berači na miloščino ali da stradajo, v slučaju, če nimajo sreče najti druge službe ali dela. To niso svobodni ljudje v stvarnem in pravnem pomenu besede. Veliko bolj svobodni so sužnji, za katere skrbe gospodarji v slučaju bolezni in starosti. Današnji industrijski delavci niti take preskrbe nimajo zasigurane. Malo bolj v tem oziru so svobodni farmarji, dokler jih gospodarska politika ne zatira.
O duševni in miselni svobodi nima sodobni in povprečni državljan ničesar pokazati. Ali imajo v tem oziru kako svobodo npr. državljani v sodobni Rusiji? Prav nobene! Kdor slepo, kar se tiče duševne svobode, prav po suženjsko ne prisega na nauk državnega komunizma — ta je kmalu v daljni Sibiriji in je “izčiščen” iz vrst ruskih državljanov. In če prisluhnemo komunistični propagandi, nam ta na vso moč pripoveduje, da ni nikjer večje svobode kakor v
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111.	— Nedavno 1972 zaslužilo pri Medicare
sem bral statistiko o nepismeno- zdravniški službi nad 100 tisoč
sti v Jugoslaviji. Najslabše je na jugu države. Komunistom ni u-spelo dvigniti ljudske izobrazbe. Slovenija je na častnem mestu. Med Slovenci skoraj ni nepismenosti. Le nekaj desetin odstotka. Kako to? Zahvaliti se moramo predvsem škofu A. M. Slomšku. On je dal pobudo za nedeljske šole med Slovenci. On je dal pobudo za knjižno Družbo sv. Mohorja. Koliko1 dobrega je ta družba storila med slovenskim narodom, ni mogoče opisati v nekaj stavkih. Ljudje so vzljubili knjige in jih brali zlasti ob zimskih večerih. In mo-horjevke so bile vedno na častnem mestu. Bile so seveda tudi izjema. V nje so zavijali klobase, kakor je to opisal pisatelj Finžgar.
Vsaka količkaj zavedna slovenska družina je imela družinsko knjižnico. Ne samo mohor-jevke, ampak tudi druge poučne knjige. Menda se nikjer ne tiska toliko knjig in ne bere toliko kakor prav v Sloveniji. Majhen slovenski narod je na prvem mestu ... Ali ne bi mogli nekaj te vneme za slovensko knjigo vnesti tudi v zdomstvo? Povsod, kjer žive in garajo za tujce Slovenci. Gotovo, samo volje je treba. Imamo celovško Mohorjevo družbo, katera vsako leto razpošlje prav lepe knjige. Tudi Celjska Mohorjeva družba je izdala za leto 1974 spet pet lepih knjig, štiri so vezane. Naj o teh knjigah kaj več napišem.
Pet knjig je prišlo na slovenski knjižni trg. Najprvo seveda vsakoletni Koledar. Letošnji Koledar je prav pester. Odlikujejo ga slike končnic na slovenskih čebelnjakih. Le dva članka ne ugajata in sicer Edvarda Kocbeka “Z nami je potoval ves slovenski narod” in “Ob 30. oble t n i c i II. zasedanja AVNOJA” od. dr. Gorazda Ku-šeja. Pogrevanje OF laži in hinavščine. Toda kdor pozna razmere v domovini, ve, da morajo marsikaj požreti, kar se jim od zgoraj servira. Ostale knjige: Ivan Pregelj: Tolminci; Marijan Zadnikar:	Spomeniki cerkvene
arhitekture in umetnosti; M. Sattler-F. Stele: Stare slovenske lipe in Apostolska dela so res odlične in jih bi že radi tega morali imeti v vsaki slovenski knjižnici. Mohorjevke se dobijo v Gl. uradu Slov. ženske zveze v Chicagu, 1937 W. Cermak Rd. Cena prav zmerna. Samo $6.
Deset čikaških zdravnikov (imen niso objavili) je v letu
komunistični Rusiji.
In koliko je duševne in miselne svobode v Italiji in Nemčiji? (Članek je bil napisan 1. 1938.) Fašisti in nacisti jo imajo. Kdor pa skozi fašistična in nacistična očala noče gledati na svet, ga začno zdraviti po fašističnih načelih in načinih.
Svoboden človek — kje si?
Skušnja nas uči, da najmanj svobode nudijo človeku ravno tisti, ki v svetu najbolj kriče, (pripominjam jaz: Spomnimo se na geslo: “Smrt fašizmu, svoboda narodu”, ker se je udejstvovalo — smrt narodu, svoboda nasilstvu). Kako veliki zaščitniki svobode so. Svobodni svet postaja bolj in bolj obdan od miselnosti komunizma, fašizma v političnem oziru, na gospodarskem polju pa od brezsrčnega kapitalizma. Vsi učijo človeka slepe miselne vdanosti in golega hlapčevstva, ne prave svobode.
Krščanstva, ki uči Kristusov evangelij pravice in poštenosti, noben izmed omenjenih ‘-izmov’ ne sprejme niti ne priznava. Resnice, ki je pogoj za spoznanje svobode, nihče noče, dasi se na svetu na ves glas naglašajo zahteve po svobodi.
Ali ne sliši to lajanju na luno?
M T.
zelencev... Hm, znajo pa, znajo zaslužiti. V našem farnem glasilu “Chimes” sem bral, da so ameriške bolnišnice pravi roparji, kar tiče plačila stroškov. Saj samo bolniška soba stane dnevno skoraj $100. Delal sem nad 17 let v bolnišnici in vem, kako je. Kup ravnateljev, pod-ravnateljev, tajnic itd. Skoro toliko uradov kakor bolniških sob.
Glavni odbor Slov. ženske zveze je imel ob koncu februarja dvodnevno zasedanje v Chicagu, ki je potekalo v vzdušju resnega dela in načrtov.
19. marca bodo primarne volitve v Chicagu. Prav je, da gremo volit. Toda ne glejmo toliko na obljube, ampak na dosedanja dejanja. Kandidatom zastavimo vprašanja, kako gledajo na ukaz Vrhovnega zveznega sodišča o odpravi plodu in kaj mislijo o državni pomoči privatnim, t.j. katoliškim šolam. Ali naj bodo katoličani res drugorazredni državljani?
Govorila sva s prijateljem iz neke slovenske župnije na daljnem vzhodu. Rekel mi je: “Kako srečni ste, da imate vsako nedeljo kar dve slovenski maši in slovenske pobožnosti. Berem kolono Izpod zvona sv. Štefana in vas zavidam. Pri nas pa grozijo, da nam bodo v nekaj letih vzeli še tisto mašo, ki jo imamo v najbolj neugodni uri, ob pol 8. zjutraj ... Držite in ohranjajte to, kar imate, in hvalite Boga, da imate tako dobre duhovnike.”
Koliko stanejo volitve v Ameriki? Guverner Rockefeller je v zadnji kampanji za guvernerja države New York potrošil samo na televiziji več kot 5 milijonov dolarjev. Za predsednika Nixo-na trdijo, da je za predsedniško kampanjo v letu 1988 potrošil 22 milijonov. Za volivno kampanjo v letu 1972 pa trdijo, da je potrošil vsaj dvakrat toliko. Seveda to so mu dali razni magnati, multimiiijonarji, ki sedaj zahtevajo v drugi obliki nazaj, kar so mu dali. Daj-dam je geslo tudi v politiki. Enominutna televizijska oddaja stane nad 100 tisočakov... Gomje podatke je napisal dr. Ludvik Puš v Zborniku Svobodne Slovenije 1971-1972.
*
Kaj mislite, kako bosta Mr. Nixon in žena Pat živela, ko ne bosta več v Beli hiši, pa naj dovrši svoj polni termin ali pa odstopi? Ne bojte se, kar 65 tisočakov bosta dobila na leto in še armado tajne policije do konca življenja. Ce lahko izhaja upokojenec z 200-dolarsko pokojnino, bosta imela Richard in Pat zlate čase ...
*
Ko je nastopil bivši ohajski senator Saxbe službo vrhovnega zveznega tožilca, so mu prijatelji svetovali, naj ima svoje kovčke vedno pripravljene za vsak slučaj, če ga kdo požene iz službe...
*
“V kraljestvu bedakov pametni ne postanejo kralji,” je zapisal ljubljanski list Pavliha.
*
Beri in premisli: “Beseda materina bodi nam domača v naših družinah in pri veselicah; na sprehodih kakor doma naj se beseda materina čuje in govori. Tako bodo pošteni tujci našo slovensko besedo spoštovali, če bodo spoznali, da jo mi prvi spoštujemo.” (A. M. Slomšek.)
*
Prijatelji, ki radi berete naš edini slovenski katoliški dnevnik, prav lepe pozdrave!
“Toti Štajerc”
------o------
Dvojčka in več
Trgovski zastopnik je na r tovanju. Skrbi ga tarejo, J'-na doma pričakuje otrc' čno vendar prejme tež kovano b r z o j a vko: dvojčka, jutri več!”
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Marksizem kot znanstvena metoda”
zapadni marksisti so Ferija, da je treba marskizem ^edati predvsem kot metodo* za ^alizo zgodovine in usmerjanje človeške dejavnosti. Ne gre tu-^ai za to, da bi odločali, kaj je bistveno in kaj je postranskega Pbttiena v marskizmu. Potrebna s° neka opozorila z ozirom na bietodo, ki si upa domišljati, da odkrila na znanstveni način jtenilno silo družbenega razvoja ltl ki tako predstavlja marksi-tem __ rabimo besede Pavla k “v bolj mili obliki, bolj žaljivega modernemu duhu (°A 33)
a) Najprej je treba opozoriti, a se to razčlenjevanje marksi-btov omejuje predvsem na zgo-°vinsko, sociološko in gospo-arsko področje, to se pravi na sbe znanosti, ki spadajo v sku-kin° tako imenovanih družbe-znanosti. Njihova stopnja §°tovosti ali izvestnosti se na 'tehen način ne more primerjati ^ dognanji tako imenovanih ma-boiatičnih znanosti, kot sta ke-^js, fizika itd. Pri družbenih Costih ni nobene možnosti 2agotavlj ati s ponovnimi in nad-z°rovalnimi poizkusi resničnosti '^h “zakonov”.
Ko
Uior,
gre za marskizem, res ne
e nihče zanikavati pravilno-
“l'1 razčlenjevanja; sodobna mi-
56 je z njim obogatela. Mi-
na mnoge prvine kritike
aPitalizma, ali na ugotovitev,
so mnogi vidiki političnega,
delnega in kulturnega življe-
Ja odvisni od gospodarskih raz-
^ er. Toda po drugi strani je tre-
a spomniti, da je zgodovina sa-
a Pokazala zmotnost tako ime-
?0Vanih “zakonov”, ki jih je Dl;	, j j
Ijenje tistih, ki ga izpovedujejo. V tem primeru bi take vrste a-teizem bil zgolj pomanjkanje pojmov; tak ateist bi v dejanskem življenju mogel privzeti tako moralno življenje, ki ne bi bilo daleč od krščanskega. To bi bil slučaj tistih, ki jih imenujemo “anonimne kristjane” in jih koncil priznava. Marksistična metoda pa se nam zdi, da vodi človeka naravnost v praktičen, življenjski ateizem moralnega značaja, kar je še hujše.
Tako se dotaknemo osnovnega vprašanja marskizma, ki se opredeluje istočasno in neraz-družno kot materializem in kot metoda analize in delovanja.
Kdo po marskizmu vpliva na vest, oz. kdo jo določa? Razvoj materialnih sil proizvodnje (to je tehnologija) in položaj ljudi z ozirom na proizvodnjo in lastnino. Naša moralnost, pravi Lenin, je popolnoma podvržena, odvisna od interesov proletari-jata in zahtev razrednega boja. Tukaj leži osnovna točka razlike med marksizmom in krščanstvom. Tukaj se dotikamo mark-
“Ravno v tem času — vsakih novitev, ko bo gotova, res lepa. šest mesecev — so se na otoku	$
Bali vršile razne verske slovesnosti, katerih še nisem prej videla. Ko smo se enkrat z avto-
Društvo Slovenski Dom je imelo svojo letno konvencijo v soboto, 9. marca 1974, v društve-busom peljali na obisk enega | nih prostorih. Dnevni red je bil, znamenitega kraja, smo srečali kot je običajno na takih zborih: zelo dolgo procesijo deklet v poročila, sprejem novih članov, živobarvnih oblekah z okrašenimi košarami ‘na glavah; nesle so jedila k blagoslovu. Zdelo se mi je kot, da bi gledala procesijo deklet v Sloveniji, ki so na Veliko soboto nesle velikonočna jedila k blagoslovu v cerkev. U-stavili smo se pred templom, v katerega na hitela dekleta s košarami polnih jedi. Prosili smo dovoljenja za vstop; dovolili so nam. Neizmerno veliko ljudi je prihajalo v tempel. Njihov duhovnik je s “sveto vodo” blago-
volitve odbora. V zadnjem letu je imel odbor dobro sezono in je tudi finančno kar lepo napredoval, dom namreč. Od časa do časa nudi Slovenski dom svoje prostore tudi drugim organizacijam. Letos v februarju je imela v njem že drugič svoj redni sestanek z večerjo Zadružna pod-zveza Fort York, v kateri sta včlanjeni tudi obe slovenski hranilnici in posojilnici.
*
Misijonski krožek bo v nede-
slavljal ljudi in njihove otroke'ljo dopoldne stopil v akcijo. Čla-
ter darove.
Ti duhovniki se v splošnem bavijo s poljedelstvom in se v prosti naravi z meditacijo skušajo približati Bogu. V tempel pridejo le za verske obrede. Moške, ženske in otroci, mladi in
nice bodo zaposlene v kuhinji pri Mariji Pomagaj. Postregle bodo z zajtrkom, s pecivom in drugimi dobrotami, ki bodo na razpolago vse dopoldne. Vsakoletna akcija te vrste je vedno lep finančni uspeh za slovenske
stari poklekujejo in molijo pred, misijonarje po širnem svetu. V med tem, ko darujejo cvetlice te namene ljudje še vedno radi njihovemu božanstvu. V naši! darujejo. Na drugi strani jim pa skupini j e bil tudi duhovnik, ki' tudi prav pride, da takoj po
sističnega problema, ki uči, da(je skušal poizvedeti, kaj ljudje' službi božji lahko stopijo na pri-
vsa človeška dejavnost in ustanove izhajajo iz ekonomskih osnov.
Po takem pojmovanju je ekonomsko gledanje a b s ol u t n a
iščejo v molitvi. Na njegovo grizek. vprašanje mu je mladenič od-1	•
govoril, da išče srčni mir; mati, V Slovenski pisarni na 618 da prosi blagoslova za svojo dru- Manning Ave. imajo še nekaj žino. Vprašali so tudi hinduistič- ZBORNIKOV 1971/72. Da ne bo
vrednota, bodisi če gre za razla-■ nega duhovnika in njegov odgo- kdo mislil, da je to že stara
ganje zgodovine ali za nje praktičnih smernic, urejajo delovanje človeka v zgodovini.
Oblika, v kateri marskizem razlaga zgodovino in načela, ki je neke vrste osnovna “resnica” in to načelo je gospodarskega značaja. Tu je vzrok vseh nesreč, odtujitev izkoriščanj za človeka in za družbo*. V isti vrsti
določa- vor se je glasil: ‘V molitvi ne j knjiga. To je zadnji izmed Zbor-ki naj iščem ničesar, skušam le ostati v \ nikov Svobodne Slovenije, ki je božji navzočnosti’.” (Podčrtal j izšel proti koncu leta 1973. Pot
poročevalec.)
Kdaj bo današnji svet prišel do takega odnosa do molitve?
Misijonski por.
Hitrost življenja . . .
Dolg je bil predpustni čas, a že smo globoko v postu, ali bo-
v Toronto iz Buenos Airesa je dolga, zato ni čudno*, da še niso vsi izvodi prodani. Prav pa bi bilo, da bi jih pred koncem zime spravili tja, kamor so namenjeni. Knjige morajo med ljudi in tudi ta Zbornik je namenjen vam, bralci. Stane samo $8, pa je knjiga velikega formata. Ljudje so tako organizirali
Marx označeval kot znanstvene, torej’ kjer -ie izvirni ^vseh, Ije v času, v katerem smo se ne-^ne. In dejansko se social-!nesreč’ mora biti tudi odresenJe- j koč postili. Danes zapovedanega revolucije niso izvršile v no- < Pavel VL Pravi’ da Pn tem P0'! posta skoraj ni več, ostal nam živlJenje na teJ zemIji, da ni za-;eni tistih dežel, kjer so bile na- j udarjanju ekonomskega hočejo je samo še postn. čag_	j vor, na katere bi človek lahko
f°vedane, ampak ravno v tistih,1 znižati. vsa	lcloveka ! ime, a vsebina teh dni se je bi-1 Pritisnil> da bi temu življenju
kl niso imele “znanstvenih” po- m družbo na delno vrednotenje, gtveno spremenila> ^	^ „ J zmanjšal brzino ... Pa še dru-
ki ga krščanstvo ne more sprejeti kot najbolj važno. Zaradi tega se nam zdi, da marskizem praktično ostaja prav na isti vi-
na nevarnosti* "daT preneha šini’ stoPnP kot kaPitalizem> to blti človečanski; tem nevarno- ^ ekonomizmU-
jtejev, kj jih je on iSmatral za po-1 ebne, da pride do poloma ka-
^talizma.
b) Poleg tega moramo biti po-
se izpostavi vsak sistem!
Diagnoza stvarnosti in predla-
stiin
Vanizma, ki bi se "rad sklice-!^6 rešitve 30 na zuna-> Pri 0“
^al na znanstveno metodo, “tolbel1 sistemih različne, a osnovna
?! Pravi, da bi se naslanjal iz-IPodlaša> kJer se rešu-'ei° člove-£ JUčno na zakjučke znanosti o!ški Problemi, je ista. Marksizem Cl°veku in družbi. Metodološka in kapitalizem, oba skušata clo-3nost in ideološki predsodki veka dojemati zgolj kot delavca.
!6sto zapeljejo marksiste, da se !Res Je> da ie del° silno vazna Tajijo na gotove poglede na zadeva v	človeka.
*doveka in potem te poglede v Kristjan je dolžan bc
!azlagi posplošujejo. Tako znan-‘ Priznan^e važnosti’ kl ^ .aei° kov. Bolezni ne prizanašajo, po-veno skrčevanje pripelje do ima’ in za dostojanstvo, ki ga' sledice težkih dni prihajajo na farnih trditev Preveč p0-izasluži- Toda dostojanstvo clo-1 dan_
Marjati samo en vidik analize1 veka sega veliko višje kot pa
se je
saj se nič ne razlikujejo od vseh drugih dni v letu. V cerkvi nas sicer opominjajo, da mora pokora ostati, tudi če ni zapovedana, a nekdanje postne resnosti ni veČ.
Vse kaže, da bo zgodnja pomlad. To nam sporočajo tudi iz Slovenije. Kakor jo težko pričakujemo, se je vendar bojimo, kajti zima se
I gič kaj.
Por.
§¥©f@ časopisje širijo
HAMILTON, Ont. — Obnavljam naročnino in prilagam $2 za tiskovni sklad Ameriške Domovine. List mi je zelo všeč in z navadno vedno ! veseljem berem novice z vsega razjezi, preden se poslovi. Ško- ‘ sveta, prav posebno pa tudi one da, ki jo napravi njena jeza, je ! iz Slovenije. Začudilo me je, ko navadno velika.	; sem zadnjič bral poročilo rojaka
Življenje med nami poteka po ! iz Avstralije, kako mu niso pu-I ustaljenih kolesnicah. Med se- stili, da bi Ameriško Domovino se za, boj imamo nekaj težkih bolni- nesel v Slovenijo pokazat svo-
•jim domačim, kaj bere v tujini slovenskega.
Ko ne pustijo v Slovenijo slo-
ftemeni človeka okrniti, pohabi-'	njegovega dela. Teme-
člox
^ Tako se onespo^obimoVda bi Jji na™reč na dejstvu, da je ose-JVeka razumeli v vsej njegovi
ba in na poklicu božjega sinov-
el°ti. Iz tega vzroka opozarja stVa- Omejevati vso veličino člo-
da je treba biti zelo pre-'veka na to lastnost’ da ie dela-. d6n, kar se tiče teženj člove- vec’ se pravi ocenjevati človeka Uh zriannc+,-	• _
^ uiVUJ
d°gnane
znanosti, ki izdelujejo soci-j0 f modele in jih potem hoče-oj vsiliti kot znanstveno p vzorce za izvajanje. Vev°zneie bomo še videli nečlo-ter-,° ukrnjujoče učinke, do ka-Pelje “znanstvena” meto-Ce ?larks^2rna in družbene vzor-1 sl°nijo na njej.
Marksiz ___________...__
sist^.^0^^0 razliko med mark
©m in ateizem
"avno Wtode.
m kristjani je treba iskati
nivoju zgodovinske
arksistična kritika pojma o hapada tako podobo Boga, asa. Zaradi tega obstaja bodo marksisti to ne-Možno je tudi, da em le ostane sa-o je v svetu idej, ko vplival na živ-
po tem, kar dela, to je po njegovi uspešnosti in ne po tem, kar človek je. Tako pojmovanje ga spremeni v sredstvo, v navadno orodje v službi ekonomskih ciljev. Kristjani ne moremo sprejeti takega humanizma, ki je tako revne vsebine. V prvi vrsti j e napačen, v drugi pa vsebuj e težke posledice moralnega značaja. (Misli iz predavanja g. J. Jeretina, C.M.)
Pa pravimo, da so pogani
Tam v daljni Indoneziji živi in deluje slovenska sestra Deo-data Hočevar. V pismu, kjer o-pisuje svoje delo in napore, opiše tudi na zunaj neznaten dogodek, ni pa nam, krščanskim po-svetnjakom na zelo preprost način veliko pove. Takole piše:
Mladina se giblje. Mladinski klub pri Mariji Pomagaj je postal nekaj živahnejši. Letošnjo zimo se je zopet nekaj mladincev pridružilo športnikom na smučih. Le škoda, da je v tem mrzlem Ontariju prav za prav tako malo dni, ko bi smučarji prišli na svoj račun. Letošnja zi-
venskega lista iz ZDA, pa širijo sami svoje komunistično časopisje po vsem svetu. 'S ponujanjem tega nadlegujejo vse in dogodi se, da tak časopis kar pošljejo v hišo po naročilu kakega “dobrega” tovariša. Tako se je zgodilo meni. Ko sem šel po cesti, me je “tovariš” ustavil in vprašal, če hočem naročiti “Rod-
ina je bila že druga zapovrstjo, no grudo”. Odgovoril sem mu, ki športnikov na “dilcah” ni po- ’ vsem zadovoljila. Mladinski klub tudi hoče povezati slovensko mladino z lastnim glasilom.
Vsekakor je to hvalevredna poteza, da bi jo le izpeljali. Prav je, da tudi mladi povedo, kaj mislijo in kaj hočejo.
Pri Mariji Pomagaj prenavljajo notranjost cerkve. Preureditev je bila res že potrebna, zlasti če upoštevamo nove liturgične predpise in pa, da bo letos minulo že 20 let, odkar je bila cerkev dograjena. V času naglih
tako onega preko bokov kot tudi onega preko ramen. Premišljujejo le še, kako bi to odredbo u-spešno n a d z i rali. Predsednik vlade Davis je pri tem opozoril na uspeh sličnega zakona v Avstraliji. Število smrtnih nesreč je znižal za 25%, število težkih poškodb pa za 30%.
*
V	prestolnem govoru pokrajinske vlade v New Brunswicku je bila napovedana gradnja prve jedrske elektrarne v tej pokrajini Kanade, objavljeni pa so bili tudi novi programi za farmarje in ribiče ter izboljšanje socialnega skrbstva.
V	Ontariu lahko že 16 let stara dekleta brez privoljenja staršev zahtevajo prekinitev nosečnosti po novi uredbi, ki jo je pokrajinska vlada sprejela pretek-li mesec in je bila zadnji teden objavljena. Prav tako imajo pravico brez dovoljenja staršev dovoliti pregled, če se boje, da bi bile spolno bolne.
slušati, pripovedovali, kako bodo morali po zmagi Nemci delati, oni pa bodo samo nadzirali!
Titovska propaganda je trdila, da ne bo treba nikomur na tuje, ker bo doma dosti dela in jela.
In sedaj? Nad milijon delavcev in delavk je moralo na tuje, nad polovico vseh dela v Nemčiji in bogati Nemce!
Komunizem je raztegnil svojo oblast nad dobrim delom sveta, žal tudi na našo domovino, del nemškega naroda, katerega Hitler je v glavnem vsega tega kriv, pa se je komunizma rešil in danes živi v svobodi in nosi glavo pokoncu!
Ne vem, kam gremo in kje smo, ko nekateri 12,000 domobrancev, ki so jih titovci pomorili ob koncu vojne, še vedno
zmerjajo z “izdajalci”, četudi so „	..	_
,	.	.	’	.	Po podatkih Canadian Credit
se borili le za svoj dom m na- n	Accordion for sale
rod. Z geslom “Narod, Domovi-? s je od vsakih trehKanad , German Chromatic accordion,
na, Bog” so hoteli rešiti svojo j “T'	1 o T" o	120 base. - Cal! 232-2627.
,	J J v . J zadruge, zadružne hranilnice m
domovino pred rdečo poplavo.' ....	..	.	.
^	posojilnice. Pravijo, da je glavni
' vzrok nagle rasti teh ustanov v
Štedite s soljo v otroški hrani
Nikakor ni prav, če si sami preveč solimo jedi. Še manj pa koristimo otrokom, četudi moramo priznati, da se ne branijo soli in si jo včasih sami natrosijo na kruh, pomazan s surovim maslom.
če otroškemu organizmu dalj časa dodajamo preveč soli, mu sčasoma lahko povzročimo višji krvni pritisk. Otrok se kasneje ne bo zavedel, da si je nadlogo nakopal že v rani mladosti.
Ker moramo takšno morebitno škodo preprečevati in moramo otrokom omejevati rabo kuhinjske soli, tistim najbolj zahtevnim ugodimo z drugimi kuhinjskimi dišavami, posušenimi zelenjavami in tako dalje, ki bodo zamotile njihovo slast do presoljenih obrokov.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
To je bil edini njihov greh!
Strahotne izgube je pretrpela naša domovina in vendar je danes precej jasno, da “partizan-ščina” ni vojne skrajšala niti za minuto, prinesla pa je našemu narodu morje gorja.
Jugoslovanski Avio Transport — JAT ima tudi čisto svoje navade. Ko priletiš z njim v Zagreb, si lahko brez potnega lista in seve tudi brez letalskega listka. Dogodilo se je, da so nekoga tam izprašali, pa ga poslali nazaj, ne da bi mu pustili iti tja, kamor je bil na poti! Potovanje s to družbo je zmeraj precej tvegano. Človek nikdar ne ve, kdaj bo odletel in kdaj bo priletel. Točnost in red sta tem ljudem tuja krepost.
Pa še drugič kaj. Dotlej pa pozdravljeni!
T. M.
da so me “tovariši” pregnali z rodne grude in naj me sedaj pusti v miru.
Precej novih naseljencev ne verjame, ko jim kdo pripoveduje, kako je bilo med vojno in revolucijo. Pravijo, da so se partizani borili za slovenski narod. Ne morejo pri tem obrazložiti, da ga niso osvobodili, in ne povedati, čemu so zapustili Titovo svobodo in šli na tuje kruha iskat.
Ko bi bil kdo leta 1941 rekel, da bomo morali po koncu vojne iti delat v Nemčijo, ki ga bili
sprememb je tudi cerkvena no-' rdeči takoj ubili. Označili bi ga tranjŠčina začela klicati po iz-; enostavno za nemškega hlapca,
DOMA i PO SVETU
Trgovinski minister Alastair Gillespie je v Ottav/i zadnji teden predložil, naj Kanada omeji izvoz surovin in poskrbi, da bodo te uporabljene doma, če pa jih že izvozijo, naj jih doma vsaj delno predelajo. Na ta nar čin bo v Kanadi na razpolago več delovnih mest in narodno gospodarstvo se bo razvijalo na višji ravni.
Zakonski načrt, ki ga je minister predložil, bo -dal vladi pravico na omejitev izvoza nepredelanih prjrodnih virov, oziroma surovin.
Ko so igrali zadnji teden za svetovno prvenstvo Afrike v nogometu v Aleksandriji v Egiptu, so zastopniki republike Zaire (bivši Kongo) prinesli s seboj o-drte, za pečenje pripravljene — opice. Hotel, kjer so predstavniki Zaire prebivali, je odklonil pripravo opic — ki so prilj ubijena j ©J v Zaire — pač pa je pristal na to, da jih ti sami pripravijo in jih pojedo v posebni ločeni jedilnici.
*
Zastonj so pretekli teden v Saint Johnu, N.B., čakali delavci iz bolnišnic zdravstvenega ministra L. Garvia, da bi se mu pritožili zaradi svojega stanja in zahtevali izboljšanje. Ministra enostavno ni bilo in okoli tisoč od 7,200 oseb, zaposlenih po bolnišnicah New Brunswicka, je odšlo domov, ne da bi ministra sploh videlo.
«
Študentje v okraju York severno od Toronta, kjer so učitelji cd 1. februarja na štrajku, so zaceli iskati možnosti vpisa v drugih krajih. Prvim je to že uspelo.
*
Vlada Ontaria je pretekli teden objavila, da bo proglasila
“tradicionalnem občutku lastništva” teh, ki denar v nje vlagajo in ga pri njih izposojajo.
*
Kanadske letalske družbe so sklenile povečati cene za skupinske polete celih letal za 5% s 1. junijem letos. Tudi Mednarodna zveza letalskih družb — IATA bi rada dosegla novo povišanje cen za 5-8% poleg tega, ki ji je bilo odobrena pretekli mesec.
*
Sovjetska zveza se je odločila graditi avtomobile na uporabo naravnega plina namesto na ga-solin.
> *
Iranski študentje v Bruxelle-su in v Stockholmu so v znak protesta proti nasiljem nad opozicijo v Iranu zasedli poslopji poslaništev Irana v obeh navedenih glavnih mestih.
*
Britanski strokovnjak za Srednji vzhod zgodovinar Bernard Lewis je zadnji petek svaril senatni odbor v Washingtonu, da je Sovjetska zveza pripravljena preprečiti sporazum na Srednjem vzhodu, če bi smatrala, da bi bil v njeno škodo. Po njegovem mnenju je Egipt odločen ža rešitev sporov, ni mogoče pa kaj takega reči za Sirijo.
ZA SMEH
Kot minister
Podtajnik Kozel je izpraznil že deveti kozarec žganja.
“Pijančevanje je in bo 'tvoja poguba,” mu je dejala žena. “Če ne bi toliko pil, bi bil danes že višji uradnik.”
“Ah, kaj,” je odvrnil Kozel, če sem v rožcah, se počutim kot minister ...”
(51)
V najem
pet sob, spodaj, hiša za družino. Odrasli. Kličite 9431 po 5. uri.
eno
731-
(51)
Button Box
Accordion for sale. Lubes make. Call 531-0375
(50)
V najem
5 sob spodaj, 1 ali 2 otroka 2 spalnici, v St. Clairski okolici. Kličite 481-6192 do 6. uri.
(x)
EUCLID
v Sv. Viljema okolica, zidan bungalow z tremi spalnicami, rekreacijska soba, 2% garaža posebej, velik lot in v najčištej-šem stanju.
BEVERLY HILLS
Euclid ranč na hribu, tri velike spalnice, jedilna soba, velika kuhinja, dve kopalnice, klet in garaža za dva avta.
SE LAMKO TAKOJ VSELITE
$34,900, novi ranč z tremi spalnicami. Polna klet. vdelana peč.
EUCLID
od E. 260 St. z aluminij am obita bungalow z tremi spalnicami. Cenjeno za hitro prodajo. Rabi nekaj nova dekoriranja. $25,900.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
ODPRTO OD 9. DO 9. ZVEČER ________________________(50)
Help Wanted Male
WATCHMAN
Opening for watchman, seven nights per week. Liberal company paid benefits. Three weeks vacation.
RIOHMAN BROS.
1600 E. 55 St. 431-0200 ext. 252
(49)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
SAMSKI MOŠKI zaposlen pri Kollander Travel išče opremljeno malo stanovanje ali sobo s kopalnico v okolici E. 185 ceste. Kličite 692-2225
(50)
boljšanju. Vse zgleda, da bo pre- k$ so vsem, ki so jih hoteli po-j obvezno uporabo pasov v avtih,
NOVOST — Slika kaže novo vrsto raketa, izdelanega iz lesa in umetnega vlakna, ki se ne cepi in ne trga. Stane $100. Prvič so ga predložili za igranje tenisa v Chicagu na Narodni športni razstavi.
METAL SHOP WORKERS
Fabricator of small light gauge parts requires workers for spot welding, shearing and metal spinning. Experienced in metal work required, but will teach specific jobs. Apply in person.
Aerie Lighting Products
1667 E. 40 St.
(53)
Help wanted — female
Delo za ženske Iščemo pomoč v kafetiriji, ni treba skušnje. Dobre obrobne koristi. 3 tedne počitnice.
Kličite 431-0200 — ext. 259
.(53X
^ M
ilill
■lili
■P
191
Johan Bojer:
IZSELJENCI

BSflHIIIIiilliEfiniilSHBI! ISIS
Mali Morten in on sta hodila vrhove onstran velikega fjorda
v solnčni toploti ob obali. Stari oče je obstal: “Čuj, ali vidiš kako ženo v bližini?”
“Ne, ne, nikogar ni tukaj.” “In ali ni tukaj pesek lep? Kajne, da ni nobenega kamenja?”
“Ne, stari oče. Tukaj je čudovito lep, svetlosiv pesek, kakor daleč se vidi.”
Deček se je prestrašil, ko se je starec pričel nenadoma slačiti. In potem je stal nag v solncu in tipal z nogami predse in stopal proti morju. Zabredel je v vodo, dalje, vse dalje, se vrgel na glavo v valove in izginil. Fant je pričel kričati. “Stari oče, stari oče!” Tedaj se je bela glava spet pokazala, starec je pihal in hrkal in se smejal: “Ne kriči, fant. Saj se vendar smem še enkrat v življenju ! kopati v slani vodi.”
Potem ju je nekega večera | peljal hlapec v čolnu ven na morje, na ribji lov. Kakšno veselje za fanta, ko je nad čolnom vreščala jata galebov in je stari oče držal trnek in potegnil iz vode ribo, kakor bi bil še zmeraj : pravi ribič. To je bilo nekaj za ! malega Mortena, o čemer bo' lahko pripovedoval, ko se bo vr- -nil v prerijo.
Končno pa je prišel dan, ko sta se peljala gori na Kvidal.
Zdaj ni bilo tam nikogar, ki bi ga čakal. In kljub temu — zdelo se mu je, kakor bi se peljal domov.
Zaslišal je znano šumenje Kvidalskega slapu. In začutil je, kako so ga griči, gozdovi, bregovi in travniki pričeli klicati. Ti si naš. Mi smo ti, in ti si mi.
Toliko da ni vprašal fanta, ali so poslopja siva ali prepleskana. Ali ne — bolje je, da ne ve ničesar o teh stvareh.
Na dvorišču pa začuti vonj stare orjaške jerebike, ki stoji j od nekdaj tamkaj. In odslej ne | potrebuje več nikake pomoči. S ; trdnimi koraki gre proti veži, ‘ kljuka mu leže tako znano v roko, odpre in vstopi. Objame ga isti vonj po materi in domu ka-.1 kor nekoč. “Dober dan.”
Tam stoji dekle in mede maslo. Ponudi mu, naj sede. Ampak zakaj ne pride mati iz kamre?
Nekaj časa sedi z zaprtimi očmi, se potaplja v spomine, vdihava ta čudoviti vonj, ki ga tuji lastniki niso mogli pregnati.
In tamkaj ob oknu je sedela v svojih zadnjih dneh mati -— kakor je pripovedovala Meta — in je za vsakega svojih otrok, ki so odšli od nje tako daleč, tako daleč po svetu, izbrala po eno zvezdo na zahodnem nebu. In bržkone je tako dolgo gledala v zvezde, dokler se ni vdala v to, da je bilo vse tako, kakor je bilo.
Ali spet mora venkaj. Kar pusti me, Morten — ali misliš, da se ne spoznam tukaj?
S trdnimi koraki gre proti stranskim poslopjem, zavije okrog skednjev, tipa predse. “Brusni kamen — ah, kaj si tudi ti odšel k očetom?”
Potem jo je ubral po neki stezi in fant je moral iti z njim. Starec je šel pred njim z isto drsajočo hojo, bilo je, kakor bi noge videle. In tedaj se je ustavil in pokazal: “Ali vidiš onile breg na drugi strani potoka?” “Da, stari oče.”
“Ali so tam njive in travniki?”
“Ne, tam je samo gozd.”
“Hm.”
Čez nekaj časa sedi na neki skali zadaj za hišami. Ve: globoko pod bregovi leži jezero, zdi se mu, da vidi s snegom pokrite
na zahodu in sinje gore na se-
čakati, dokler starec ne preneha s tem.
Ponoči pa. leži veliki Morten ob odprtem oknu in premišlja o svoji usodi. Tam zunaj teko in pojo valovi, se umikajo in spet zaganjajo v breg, naprej in nazaj, v neprestanem nemiru. Spomni se onega krojača, ki se je sedemkrat vrnil domov in moral zmeraj spet nazaj, sreča je bila zmeraj na drugi strani oceana. In tako je z mnogimi.
veru.
Naj se mladi ljudje navdušu-Z roko seže po grmu, si'jejo danes za domovino — jutri utrga polno dlan listja in ga po- .bodo šli svoja pota. In naj tam duha. Spominja se nekega si-' Preko morja-še tako obogatijo— njega pomladnega večera, s kre-' neprestano jih bo mučilo domo-sovi krog in. krog na vrhovih, | tožje.
nekega čolna na jezeru z dvema j Vrni se, in spet moraš v svet, mladima dekletoma, Bergitto in;odpotuj, in spet hrepeniš nazaj.
Ano. Čas beži.	; Kjerkoli si, boš slišal klic do-
Mali Morten stoji nekoliko	mače	pokrajine, vabljivi klic
niže in gleda k staremu očetu,	vile iz globokih gora. Zunaj v
Glava z belimi lasmi in brado	svetu	imaš domovino in tukaj
se ostro riše na nebu. Ne upa	imaš	domovino, v resnici pa si j damo,	da	bi	si	sam	kaj	kupil	ali
si ga ogovoriti, čakati mora in	tujec	tukaj in tam, tvoje pravo ! prihranil,	je	zelo	pomembna	za
____________________________________________________________ ! otroke, ki jo prejemajo, pa tudi
življenje je hrepenenje po tem, kar je' daleč. Tvoja duša je kakor val, zmeraj nemiren, neprestano na poti.
Ali se mu že ne toži po veliki farmi Kvidal, kjer ima v bližini sestre in brate in otroke? Ali ga ne čaka Bergitta tamkaj na pokopališču? Zdaj pa se kmalu vrne. On in mali Morten se bosta morala pač jutri pripraviti na pot.
Spi in sanja. Ali je to pesem, ki se mu je končno posrečila? Vidi ženo, obdano od jutranje zarje, kako stopa preko sveta in seje, seje žito, ki bi ga potrebovala za svojo lastno zemljo. Da, ali je žito? Ne, to so ljudje, mladi ljudje. In zdaj ve, kdo je ta žena.
KONEC
Otrokova žepnina
Žepnina, denar, ki ga otroku
vsem pa njegov občutek za odgovornost.
Otrok, ki naredi kakšno škodo ali pa se lahkomiselno zadolži, daje vzgojitelju lepo priložnost, da mu brez kdo ve kakšnega odvečnega razburjenja pokaže človekove dolžnosti med ljudmi.
Če na primer sin po nesreči
razbije sosedovo okno, se mu zrelejši. Mnogo staršev ie’ j mora pač najprej opravičiti, na- otrokom ne dajo žepnine. ^ (to pa plačati škodo, če je škoda jo, da otroci uporabijo denar-1 večja, kot je sinova žepnina, mu j razne neumnosti in ne spo^ | starši pomagajo, ker cilj takš-jjejo njegove vrednosti. Zat°
| nega postopka ni kazen, temveč pomembno, da otrok to vreda^ krepitev otrokove previdnosti! čimprej spozna in da se či®P ob podobnih priložnostih. j nauči tudi, kako velja razp0 Ob izkušnjah postane otrok, gati z materialnimi vrednostf'

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDMOTl
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovfl6 (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstv3 do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
BLAG SPOMIN
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval'!
'za starše, ki jo dajejo, i Po tem, kako otrok porablja denar, starši ne spoznajo samo lastnost njegovega značaja, temveč tudi posledice svojih vzgojnih napak.
Po načinu gospodarjenja z denarjem je moč jasno videti otrokove cilje in nagnjenja, njegovo sposobnost za odrekanje, njegovo pripravljenost, da na-1 pravi drugim veselje, njegovo : nagnjenost, da dovoli drugim,; 1 da ga izkoriščajo, njegovo sposobnost, da gospodari s seboj, njegovo previdnost pred nepo-; trebnim nakupom blaga, pred-
3 ŠESTNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE
August Kollander
nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktb' nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Prl kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležit6 plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnil1 prireditev za otroke.
Preminul je dne 12. marca 1958.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
• ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Žalujoči:,
MR. in MRS. AUGUST KOLLANDER
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledcčiI,,l tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St., Joliet, 111. 60431).
Cleveland, O. 12. marca 1974.
MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th Street, Lorain
DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE!
ALICE R. KAPLAN, društvo št. 146, Tel. 475-0457 12909 Oakview Blvd., Garfield Heights
JENNIE GUSTINČIČ, društvo št. 219, Tel. 531-8325 18800 Abby Avenue, Euclid
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu. Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
■
‘ \
AMERIŠKA DOMOVINA
■—imrnnn riMrniiiiiiMBB’Mw^HiPWiMBiMiiMMirifTirTwini—iOTmii' T'-wny—niiini
mmm psgrebm imm
1053 East 62 St
431-2088
17010 Lake Shore Blvd.
531-6300
MAMUTOVA NOGA — Ob reki Sandrin v Sibiriji so odkrili dobro ohranjenega mamuta. Ruska znanstvenica kaže eno mogočnih nog. Notranji organi so bili trdno zmrznjeni in so ostali skoraj nepoškodovani.
mmmm usoraa s mimm

€E se selite
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebo0’ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk0-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 441^
Moj stari naslov:
15301 Waterloo Road
531-1235
\\
Moj novi naslov:
MOJE IME
V
ifciu P ..
ČLOVEK IN PES — Pes je bila ena prvih živali, ki jo je človek udomačil in si jo prevzel kot tovariša in pomočnika. To je ostal do današnjih dni, ko ga nekateri vežbajo vseh mogočih stvari. Na gornji sliki vidimo psa, ki vali hlod, kar je priljubljen šport v Kanadi in delu ZDA, na levi ga vidimo pri vežbanju v ravnotežju, na desni pri plezanju po vrvi. Gospodar Bill Fontana iz Ft. Frances, Ont., trdi, da je psa mogoče naučiti “skoraj vse”.
V BLAG SPOMIN
cb tretji obletnici, odkar je v Kenmore, N.D., umrl naš dragi brat, -stric in svak
REV. STEFAN KRALJIČ
Do maja 1945 je bil duhovnik v Sloveniji, nato 3 leta v Avstriji in končno tu v Ameriki do svoje smrti 12. marca 1971.
Pl
Ponižno Te prosimo, o Gospod, daj duši svojega služabnika-duhovnika blaženost večnega življenja.
Žalujoči:
sestre: TONČKA CIMRMANČIČ, MICI JERAJ, FRANCKA brat: JANEZ in NJIH DRUŽINE
Milwaukee, Wis.: Minot, N.D.; Slovenija.
12. marca 1974.'