GLASILO OBČINE GROSUPLJE | LETNIK XLVI | 11 – 2020 3G GROSUPLJE G OES GR EE N G O SP O DA RN O • GOS TOLJUBNO • GLO BA LN O ŠOLANJE NA DALJAVO str. 24 LET 2 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Oglasi Preventivni pregledi in posveti Konzervativa Protetika BREDENT SKY implantati Nevidni ortodontski aparat INVISALIGN Ortopansko slikanje zob 25 let Za lep nasmeh skrbimo že 25 let Adamičeva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731 GABER PETER KASTELIC s.p. SERVISIRAMO VSO AVDIO - VIDEO FOTO in RAČUNALNIŠKO TEHNIKO PRODAJAMO VSO TEHNIKO ZNAMKE Partizanska cesta 8 1290 Grosuplje servis.gaber@gmail.com 059 190 524 POOBLAŠČENI SERVIS ZA: T: 08 385 04 81 / 86, E: info@partnergraf.si > NAROČILA T: 08 385 04 84, E: info@partnergraf.si > GRAFIČNI STUDIO T: 01 7861 177, E: tajnistvo@partnergraf.si > RAČUNOVODSTVO GRAFIČNI STUDIO PRIPRAVA TISKOVIN OFFSET IN DIGITALNI TISK POSLOVNIH IN MARKETINŠKIH TISKOVIN TISK ZA PREHRAMBENO INDUSTRIJO IN GOSTINSTVO TISK Z VAROVANJEM DIREKTNI MARKETING PERSONALIZACIJA PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. Gasilska cesta 3, SI - 1290 Grosuplje www.partnergraf.si »Vsi cvetovi bodočnosti, so semena sedanjosti.« (kitajski pregovor) notranja_reklama_PG_Odmevi_90x127.indd 1 23. 01. 2020 07:08:37 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 3Oglasi Servis zmagovalcev Ob nakupu 4 pnevmatik Nokian PREJMETE 20 € za premontažoVianor w w w .p et ro l.s i/ tip st o p -v ia no r Obiščite nas! HOC Center Grosuplje Perovo 7 1290 Grosuplje 031 741 671 hoc-center.si Vianor_SloSKI_OGLAS_185x127,5mm_VTS_Grosuplje_HOC_center.indd 5 5.10.2020 12:30:20 Andreja Hribar Hostnik, dr. dent. med. Zasebna zobozdravstvena ordinacija Pod hribom cesta II 24a, 1290 Grosuplje telefon: 041 780 741 • splošno zobozdravstvo • fiksna in snemna protetika • endodontska zdravljenja • NOVO: laser terapija, laserski žarek namesto svedra in skalpela • zdravljenje paradontopatij NAVODILA Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod- pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 leže- či 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodič • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje Uvodnik / 4 Nagovor župana / 5 Iz občinske hiše / 6 Politika / 16 Iz naših krajev / 17 Gospodarstvo / 18 Turizem / 19 Izobraževanje / 24 Kultura / 26 Društva / 32 Šport / 35 Obvestila / 39 Spomini in zahvale / 40 Uvodnik Draga bralka, dragi bralec Grosupeljskih odmevov! Lep novembrski pozdrav v razmerah, ki smo si jih pred nedavnim težko predstavljali. Še težje si verjetno predsta- vljamo, kako so podobne pandemije prestajali v časih, ko zdravstvo še ni bilo na taki stopnji, kot je danes. Zato se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za dobro delo, ki ga opravljajo za dobro nas vseh. Zaradi razmer, v katerih se nahajamo, in vsesplošnega omejevanja stikov, je tudi dogodkov, o katerih smo po na- vadi poročali, veliko manj oziroma praktično nič, vsaj kar zadeva delo v društvih. Kljub vsemu pa se na občini trudijo, da delo teče naprej, še posebej na projektih, pripravljajo pa tudi nove. V kratkem pričakujemo podpis pogodb za nekaj večjih projektov. Kot pa ste opazili, so naše ulice in ceste že marsikje razkopane, saj se pospešeno pripravljamo za plinifikacijo občine, s čimer bomo prispevali k bolj čistem zraku, hkrati pa se pospe- šeno gradi tudi optično omrežje. V preteklih dneh je minilo že deset let, kar županuje dr. Peter Verlič. Menim, da je na- predek občine v tem času viden, zato se mu v imenu, mislim da večine, zahvaljujem. Seveda se vedno najdejo tudi taki, na srečo v veliki manjšini, ki jih ni mogoče zadovo- ljiti, saj je negativizem njihovo osebno prepričanje ter za slabo voljo vedno iščejo krivce zunaj sebe. Taki so največkrat žal tudi najglasnejši. Nekoliko več pozornosti smo v tej številki namenili prispevkom s poudarkom na pri- zadevanjih za mladim prijazno občino, saj so mladi naše upanje za boljšo in lepšo prihodnost. Žal so v zadnjem času prisiljeni na izobraževanje na daljavo vsi šolarji, kar je poleg učečih se tudi veliko breme za učitelje in starše. V upanju na čim hitrejšo normalizacijo razmer vas vse lepo pozdravljam, z optimiz- mom in pogumno naprej. Ostanite zdravi! Brane Petrovič, odgovorni urednik Kazalo Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 8. decembra, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 5Iz občinske hiše Vaš Dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje Nagovor župana Spoštovani občanke in občani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! Epidemija je resna in resnična. Kljub temu da se Vlada trudi in sprejema ukrepe, ki na eni strani omejujejo naše vsakdanje življenje in na drugi strani s protikoronskimi zakoni blaži stanje v državi v teh težkih časih, številke aktivno okuženih do sedaj niso bistveno upadle. Kako zajeziti epidemijo? Od nas samih je odvisno ali bomo v prihodnje del rešitve ali del problema. Ni potrebno veliko. Dovolj je, da spoštujemo vse zaščitne ukrepe, ki so že dolgo časa znani: nošenje maske, razkuževanje rok, ohranjanje medsebojne razdalje na dveh metrih. K temu dodajmo še ustvarjanje mehurčkov v krogu najbližjih, torej istega gospodinjstva. Sosedovi naj zaenkrat ostanejo z našim mehurčkom na varni razdalji, enako bomo mi spoštovali njihov krog bližine. Pri tem se spomnimo vseh tistih, ki jih s takšnimi ukrepi lahko zaščitimo pred najhujšim. Spomnimo se pri tem tudi vseh tistih, ki zaradi neupoštevanja teh preprostih ukrepov danes delajo v nepredstavljivih razmerah v bolnišnicah in domovih za starejše, preko vseh svojih človeških meja. Aleksander Čeferin, priznani odvetnik, naš cenjen občan in predsednik Evropske nogometne zveze je nedavno v pogovoru za televizijo dejal, da je kriza lahko tudi priložnost za vsakega izmed nas. Lahko se posvetimo sebi, lahko spremenimo dosedanje navade, več naredimo za lastno fizično kondicijo. Povsem optimističen je bil tudi glede konca epidemije, za katero je dejal, da se bo zagotovo končala, še posebej sedaj, ko je cepivo pred vrati. Na vse skupaj moramo gledati z optimizmom. V konec epidemije trdno verjamem tudi sam. Verjamem tudi v našo skupno odločenost in solidarnost, da bomo to epidemijo premagali skupaj. Skupaj zmoremo! 6 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Iz občinske hiše 10 let županovanja dr. Petra Verliča Podpis pogodbe za obnovo notranjosti Kulturnega doma Grosuplje 11. november 2010 je bil dan, ko je dr. Peter Verlič dan po konstitutivni seji Občinskega sveta Občine Grosuplje pr- vič nastopil mandat župana. Težko je verjeti, a 10 let že mineva, odkar je obči- na Grosuplje stopila na pot gospodarne, gostoljubne, globalne in zelene občine, postali smo občina dobrega življenja. Praznovanje 10-letnice njegovega uspešnega županovanja je sicer bilo v duhu leta 2020, ki si ga bomo zagoto- vo prav vsi zapomnili, kljub temu pa je župana v sredo, 11. novembra 2020, že zjutraj ob prihodu v pisarno na mizi pričakala velika torta. Malo preseneče- nja smo mu vseeno želeli pripraviti. Ne glede na to da nam sedaj vsem manjka tiste vsakdanje vedrine, gre za lepo oble- tnico. Ne moremo se poveseliti, kot bi se lahko, kljub temu pa se župan na svoje preteklo vodenje občine lahko ozre z zadovoljstvom, ponosom, direktor ob- činske uprave mag. Dušan Hočevar ter ostali sodelavke in sodelavci na občinski upravi pa mu ob tej priložnosti želimo veliko uspeha pri vodenju občine tudi nadaljnja leta. Trudili se bomo tudi mi, da bo Občina Grosuplje na poti svojega razvoja, ki dviga kakovost življenja vseh občank in občanov Grosupljega, še bolj sijala. Jana Roštan Občina Grosuplje se je s projektom obnove notranjosti Kulturnega doma Grosuplje uspešno prijavila na javni poziv Ministrstva za kulturo za sofinan- ciranje vlaganj v javno kulturno infra- strukturo lokalnih skupnosti in tako z ministrstva prejela odločbo z dne 2. 9. 2020, da se občini za projekt odo- bri sredstva v skupni višini 159.822,51 evrov. Ocenjena vrednost investicije si- cer znaša 267.214,33 evrov. V ponedeljek, 26. oktobra 2020, sta župan dr. Peter Verlič in minister dr. Va- sko Simoniti podpisala že tudi pogodbo o sofinanciranju obnove notranjosti Kul- turnega doma Grosuplje. Skladno s pogodbo bo obnova kul- turnega doma obsegala gradbeno obr- tniška in inštalacijska dela ter nakup opreme. Med drugim se bodo zamenjala vrata, akustične talne, stenske in stropne obloge, dvorana bo dobila tudi nove se- deže, nov oder in zavese. Objekt Kulturnega doma Grosuplje je bil zgrajen že leta 1927, zadnja adaptaci- ja pa je potekala leta 1978, ko je objekt tudi postal kulturni dom. Objekt je zares potreben obnove, česar bodo posebej vesela številna naša kulturna društva, njihovi aktivni člani ter drugi ustvarjal- ci. Seveda pa bo tudi obisk kulturnega doma, ogled katere izmed prireditev in drugih dogodkov, za vse nas obiskoval- ke in obiskovalce veliko prijetnejši, tudi udobnejši. Jana Roštan GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 7Iz občinske hiše 11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje V sredo, 18. novembra 2020, je po- tekala 11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje. Seja se zaradi epide- miološkega stanja v Sloveniji ni izvedla v živo, temveč z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije preko apli- kacije Zoom. Občinski svetnice in svetniki so spre- jeli Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu Občinskega sveta Obči- ne Grosuplje Urošu Vodopivcu. Občinski svetnik Uroš Vodopivec, izvoljen na listi SLS - Slovenska ljudska stranka na zadnjih lokalnih volitvah v občinski svet, dne 18. 11. 2018, je na- mreč dne 24. 7. 2020 županu podal pi- sno odstopno izjavo. Župan je o tem v predpisanem roku obvestil občinski svet in občinsko volilno komisijo. V skladu s 113. členom Poslovnika ob- činskega sveta občinski svet na prvi na- slednji seji po prejemu pisnega obvestila sprejme ugotovitveni sklep o preneha- nju mandata članu občinskega sveta, ki ga posreduje občinski volilni komisiji. Občinski svetnice in svetniki so na- dalje sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Ob- čine Grosuplje za leto 2020 v vsebini in višini, ki je potrebna za realizacijo vseh nalog, ki smo si jih zadali v letu 2020. Rebalans 2. proračuna Občine Grosuplje za leto 2020 je bil tako sprejet v višini 28.047.929 evrov. Sprejete se bile Spremembe in do- polnitve Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2020 in 2021. Gre za dopolnitev načr- ta z novimi nepremičninami za nakup (pridobivanje) in za prodajo (razpolaga- nje) zemljišč in stavb. V načrte so zajete nepremičnine, ki so predmet občinskih projektov ali pa so navedene v vlogah občanov. Prav tako je bil sprejet Zaključni ra- čun proračuna Občine Grosuplje za leto 2019. Gre za njegovo realizacijo za leto 2019. Višina realiziranih prejemkov s prenosom sredstev iz preteklega leta je znašala 20.273.958 evrov, višina realizira- nih izdatkov pa 17.695.360 evrov. Osta- nek sredstev v višini 2.578.598 evrov se je prenesel v leto 2020. Občinski svetnice in svetniki so spre- jeli Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu kamnolom Valna- ček. Območje predvidenega OPPN ka- mnolom Valnaček je v Občinskem pro- storskem načrtu opredeljeno od leta 2013. Sicer pa je omenjeno in že od leta 1920 deluje za pridobivanje peska in kamna za potrebe lokalnih prebivalcev. Razlog za pripravo omenjenega OPPN je pridobitev koncesijskega akta (uredba o rudarskih pravicah) pristojnega mini- strstva. Pripravljen je na podlagi stro- kovne podlage za izkoriščanje kamna, o zalogah tehničnega kamna in hkratne sanacije. Finančna sredstva za njegovo izdelavo v celoti krije pobudnik. Prav tako so bili sprejeti Sklep o loka- cijski preveritvi v enoti urejanja prosto- ra RA 5 A, Sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora GR 229 SSe in Sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora ŠJ 17 A. Nanašajo se na širitev stavbnih zemljišč za namen gradnje stanovanjske stavbe, na odsto- panje od prostorsko izvedbenih pogojev za namen izgradnje garaže k že obstoje- čemu stanovanjskemu dvojčku in zadnji na preoblikovanje stavbnih zemljišč za namen gradnje stanovanjske stavbe. Sprejet je bil tudi Odlok o začasnem zavarovanju širitve območja naravne vrednote na območju Gajnič in Tlak - ID 8036. Območje naravne vrednote ID 8036 je opredeljeno v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 23/15. Z odlokom o začasnem zavaro- vanju širitve tega območja se želi obsto- ječo naravno vrednoto razširiti do meje z Občino Škofljica oziroma na ravninski del do naselja Mali Vrh. Akt se sprejme takrat, kadar obstaja velika nevarnost, da bo del naravne vrednote poškodovan ali uničen. Začasno zavarovanje ne sme tra- jati več kot dve leti. V času od maja do ju- nija 2021 bo občina izvedla vse postop- ke o zavarovanju v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. Nadalje so bili sprejeti: Sklep o dolo- čitvi višine cen oskrbe s pitno vodo v občini Grosuplje, Sklep o določitvi viši- ne cen odvajanja in čiščenja komunal- ne in padavinske odpadne vode v ob- čini Grosuplje, Sklep o določitvi višine cen storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi na- pravami v občini Grosuplje in Sklep o določitvi cen ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Grosuplje. Prav tako so občinski svetnice in sve- tniki sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah in ureditvi cestnega prometa v občini Grosuplje. Vsebina mirujočega prometa se na- mreč prenaša v Odlok o javnih parkiri- ščih in urejanju parkiranja na območju občine Grosuplje. Skladno s tem odlo- kom opravljanje izbirne gospodarske javne službe - upravljanje javnih parki- rišč in garažnih hiš na območju občine prevzema Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. Nadalje je bil sprejet tudi Odlok o jav- nih parkiriščih in urejanju parkiranja na območju občine Grosuplje, s katerim se ureja način opravljanja izbirne gospo- darske javne službe upravljanja in vzdr- ževanja javnih parkirišč ter ureja parkira- nje na območju občine Grosuplje. Sprejete se bile tudi Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Grosuplje. Poslovnik ob- činskega sveta se usklajuje s spremembo 35. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki je bila sprejeta z Zakonom o spremem- bah in dopolnitvah Zakona o interven- tnih ukrepih za zajezitev epidemije covid–19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 61/20), ki omogoča izvedbo seje občinskega sveta z uporabo informacij- sko - komunikacijske tehnologije. Občinski svetnice in svetniki so dali pozitivno mnenje k imenovanju Metke Velepec Šajn za direktorico Doma sta- rejših občanov Grosuplje za petletno mandatno obdobje. V skladu s 56. členom Zakona o soci- alnem varstvu namreč lokalna skupnost, na območju katere ima socialnovarstve- 8 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Iz občinske hiše ni zavod sedež, daje mnenje k imenova- nju direktorja. Dom starejših občanov Grosuplje je zaprosil za mnenje k ime- novanju direktorice Doma starejših ob- čanov Grosuplje, ki bi nastopila mandat 30. 12. 2020. Občinski svetnice in svetniki so za kandidata, kot predstavnika občine Grosuplje, za člana Razvojnega sveta LUR 2021 – 2027 predlagali župana dr. Petra Verliča. Razvojni svet Ljubljanske urbane regi- je je organ usklajevanja razvojnih pobud in interesov v regiji in opravlja naloge na podlagi Zakona o spodbujanju skladne- ga regionalnega razvoja. Vsaka občina v regiji ima enega člana. Člane Razvojnega sveta za mandatno obdobje 2021–2027 predlaga občinski svet izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev (župan, podž- upan, člani občinskega sveta). Član Ra- zvojnega sveta kot predstavnik občine Grosuplje je že do sedaj bil župan. Sedanji predstavnici ustanovitelja v Svetu javnega zavoda Mestna knjižnica Grosuplje Mariji Mišmaš Pintar je okto- bra 2020 potekel mandat, zato je bilo v svet zavoda za štiriletno mandatno ob- dobje potrebno imenovati novega pred- stavnika. Občinski svetnice in svetniki so v Svet javnega zavoda Mestna knjižni- ca Grosuplje ponovno imenovali Mari- jo Mišmaš Pintar. Občina Grosuplje ima sicer v svetu knjižnice dva predstavnika - enega ime- nuje občinski svet, drugega pa izmed ak- tivnih uporabnikov knjižnice župan. Občinski svet je moral imenovati od- govornega urednika lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi za mandatno ob- dobje 2020–2024 po postopku, določe- nem v Odloku o ustanovitvi in izdajanju lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi (Uradni list RS, št. 96/02), saj se je seda- njemu uredniku Branetu Petroviču 26. 10. 2020 iztekel štiriletni mandat. Občinski svetnice in svetniki so za odgovornega urednika lokalnega ča- sopisa Grosupeljski odmevi tudi za na- slednje štiriletno mandatno obdobje imenovali Braneta Petroviča. Na seji pa so bili sprejeti tudi: Sklep o potrditvi programa obnove in vzdrže- vanja javne razsvetljave v občini Gro- suplje za leto 2021 ter Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah parcelni št. 2202/4 in 2202/6, obe k.o. 1794 Račna in Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini parcelna št. 1669/2, k.o. 2642 Grosuplje. Informacije, pobude in vprašanja svetnikov Občinski svetnik Jože Berdajs (SLS) je zastavil vprašanje, kakšna je situacija v zvezi s kanalizacijo na območju Kra- jinskega parka Radensko polje. Nanj se je namreč obrnilo več družin, ki delajo nove hiše, se nameravajo vanje nasle- dnje leto tudi vseliti, zanima pa jih, ali je vgradnja male komunalne čistilne na- prave potrebna. V zvezi s parkiranjem v novi parkir- ni hiši P+R Grosuplje, kjer je brezplač- no parkiranje le 15 min, je dal pobudo, da bi bilo vsaj 45 min, kar bi zadoščalo za ureditev nujnih opravkov na občini, banki in podobno. Podrobneje pa ga je zanimalo tudi, kako poteka projektiranje pločnika v Čušperku, saj naj v določenem delu ne bi bil predviden. Direktor občinske uprave mag. Du- šan Hočevar je povedal, da aktivnosti za izgradnjo kanalizacije na območju naše občine, kjer še ni zgrajena, izvajamo že vse od leta 2015 naprej. Težava je, da so aglomeracije, kjer kanalizacija še ni zgra- jena, pod 2.000 populacijskimi enotami (PE), večinoma celo pod 500 PE, z izje- mo Zagradca, ki ima med 500 in 1.000 PE, kar pa pomeni, da slovenska zako- nodaja črpanja evropskih sredstev za te namene trenutno ne omogoča. A ravno dan pred sejo je govoril s pri- stojnim ministrom Zvonkom Černačem, po besedah katerega se v Načrtu za okrevanje in odpornost obetajo sred- stva za gradnjo kanalizacije tudi na ob- močjih pod 2.000 PE. »V pridobivanje gradbenih dovoljenj na teh območjih bomo zato še bolj zagrizli. Za prioriteto pa smo si vzeli ravno območja Račne, Za- gradca in Velikega Mlačevega, predvsem z razlogom, ker smo si obetali, da bi lahko območja, ki gravitirajo na krajinski park, imela prednost pri pridobitvi evropskih sredstev,« je dejal. Ob tem je povedal, da smo pri do- sedanjem delu žal naleteli tudi na kar nekaj težav z lokalnim prebivalstvom. »Zato bomo na vas, kot občinske svetnike, pa tudi na predsednike krajevnih skupno- sti, na svete krajevnih skupnosti, naslovili prošnje za pomoč, predvsem pri pridobi- vanju služnosti. O tem smo govorili ravno na zadnjem kolegiju z vodji uradov,« je dodal. Kar sicer zadeva samo gradnjo hiš, je zakonodaja takšna, da na območjih, kjer ni javne kanalizacije, brez vgradnje male čistilne naprave ni možno pridobiti gradbenega dovoljenja. Res pa je, da ko javna kanalizacija enkrat bo, bo pri- klop nanjo obvezen in bo mala čistilna naprava odveč. Lahko se jo proda kot rabljeno, jo uporabi za zalivanje ali kaj podobnega, vendar trenutno drugače žal ne gre, saj tako narekuje zakonodaja. »Mi se maksimalno trudimo, da bi gradbena dovoljenja za izgradnjo kanali- zacije na teh območjih karseda hitro pri- dobili,« je še dejal. Glede parkiranja v Grosupljem je po- jasnil, da je v novi parkirni hiši cena za uro parkiranja 0,80 evrov, po analizi, ki smo jo naredili v sosednjih občinah, zelo primerljiva. To velja tudi za vse ostale cene parkiranja, ki so bile določene. Beležimo precejšnje in zadostno število parkiranj, da bo parkirna hiša lahko normalno obratovala, veliko pa je bilo storjenega že s tem, da je parki- ranje omogočeno. Bili so časi, ko je bilo na tem mestu makadamsko parkirišče, polno lukenj, brez sistema parkiranja, in tudi če bi želel dati 0,80 evrov, da bi lah- ko parkiral, nisi imel kje parkirati. Parkiri- šče je bilo zapolnjeno tudi s tistimi, ki so se vozili z javnim prevozom v Ljubljano. Danes je parkiranje urejeno in verjetno lahko v eni uri vsak uredi, kar potrebuje. Na ostalih parkirnih mestih pa je cena za uro parkiranja še nižja ali brezplačna. V samem centru mesta imamo tudi kar nekaj t. i. modrih con, kjer je parkiranje z označbo listka ali parkirne ure brezplač- no za 20 minut, in če gre le za manjši opravek, so tudi ta parkirna mesta pri- merna. Glede projektiranja pločnika v Ču- šperku pa je direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar povedal, da se projektira skladno s podpisanim proto- kolom z Ministrstvom za infrastrukturo, se pa bo zadevo preverilo in po potrebi tudi uskladilo. Župan dr. Peter Verlič je ob poveda- nem, predvsem kar zadeva parkiranje v novi parkirni hiši, dodal, da je bila zgra- jena tudi z evropskimi sredstvi, predno- stno je zato parkiranje v sistemu P+R. »Torej tisti, ki se bo v Grosuplje pripeljal v parkirno hišo in se naprej v prestolnico od- peljal z javnim prevozom, bo od novega leta dalje parkiral zastonj. Za uporabnike sistema P+R bo parkiranje prihodnje leto brezplačno.« Jana Roštan GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 9Iz občinske hiše V skladu s pozivom Ministrstva za izo- braževanje, znanost in šport je učencem osnovnih šol in dijakom z nizkim social- nim statusom, s stalnim prebivališčem v občini Grosuplje, ki se zaradi zaostrenih epidemioloških razmer izobražujejo na daljavo, zagotovljen brezplačni topli obrok. Naj omenimo, da je bilo prvi dan de- litve brezplačnih toplih obrokov, torej v ponedeljek, 9. novembra 2020, razdelje- nih več kot 90 obrokov socialno ogrože- nim učencem in dijakom. Zahvaljujemo se ravnateljicam na- ših treh šol za uspešno organizacijo, zaposlenim v kuhinjah pa za prizadev- nost in učinkovitost pri pripravi in raz- deljevanju obrokov! Klavdija Mehle Prvi dan razdeljenih preko 90 brezplačnih toplih obrokov za učence osnovnih šol in dijakov iz občine Grosuplje Občina Grosuplje prijazna mladim 1. Načrtno obravnavanje področja mladine Občina Grosuplje je uspešno podalj- šala veljavnost certifikata Mladim pri- jazna občina za obdobje 2020-2024. Po mnenju komisije za pregled in vrednotenje prijav na javni poziv je ob pregledu vloge odločila, da Občina Gro- suplje uspešno in kumulativno izvaja vse ukrepe v naslednjih prednostnih področjih: načrtno obravnavanje po- dročja mladine, participacija mladih, organiziranje mladih, informiranje mla- dih, zaposlovanje mladih, izobraževanje mladih, stanovanjska politika ter skupni projekti mladih in Občine na ravni poli- tik za mlade. Certifikat Mladim prijazna občina je sicer priznanje samoupravnim lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik. Tovrstni ukrepi so usmerjeni v integracijo vedno novih ge- neracij mladih (to je oseb, starih od 15 do vključno 29 let) v posamezne dele življe- nja družbe, predvsem pa v spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja mladih. Certifikat Mladim prijazna občina s štiriletno veljavnostjo se letno podelju- je lokalnim skupnostim, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prijazne, ker uspešno izvajajo vsaj en ukrep z vseh prioritetnih področij mladinskih politik. Na Občini Grosuplje se trudimo in se bomo še naprej zavzeto trudili, da bo področje mladih uspešno sistemsko urejeno in da bomo nivo učinkovitosti v štiriletnem obdobju ohranili oz. dvignili. Certifikat Mladim prijazna občina podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slo- venije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boru- ta Pahorja. Podaljšanje certifikata Mladim pri- jazna občina je lep razlog, da smo za tokratno številko Grosupeljskih odmevov pripravili posebno rubri- ko »Občina Grosuplje prijazna mla- dim«. Klavdija Mehle Občina Grosuplje načrtno in sistema- tično obravnava področje mladih. Občina Grosuplje je skupaj z mladin- skimi organizacijami strnila prizadeva- nja za uresničevanje, nadgrajevanje in povezovanje ukrepov na področju mla- dinske politike za krepitev vloge mladih v lokalnem okolju. V ta namen je bil v letu 2018 sprejet tudi Odlok o mladih v občini Grosuplje, ki definira vsa ključna področja mladinske politike in predvi- deva ustanovitev Komisije za mladinska vprašanja ter pripravo lokalnega progra- ma za mlade. Leta 2019 je bila zato ustanovljena Komisija za mladinska vprašanja Ob- čine Grosuplje, ki je posvetovalno telo župana in celovito obravnava področja mladine in mladinskega sektorja v lokal- ni skupnosti. Komisija je v sodelovanju z Mladinskim svetom Grosuplje in ob- činskimi strokovnimi službami kot prva pripravila lokalno strategijo z naslovom Lokalni program za mladino Občine Grosuplje 2019–2023. Lokalni program za mladino je temelj- ni programski dokument, ki opredeljuje prednostne naloge in ukrepe občine za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju na ravni lokalne skupnosti. Dokument temelji na analizi stanja, saj smo v povezavi s tem izvedli obsežno anketo. Na temo Lokalnega programa je bila avgusta 2019 organizi- rana tudi javna razprava, na katero ste bili povabljeni vsi zainteresirani, pred- 10 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Iz občinske hiše V občini Grosuplje se mladinska po- litika oblikuje skupaj z mladimi in na podlagi njihovih pobud in predlogov. Mladi so organizirani v več mladinskih organizacijah, ki z občino redno sode- lujejo (Študentski klub Groš, Društvo prijateljev mladine Šmarje - Sap, Društvo tabornikov Rod Louis Adamič, Steg Gro- suplje 1 – grosupeljski skavti, Društvo Preplet, Društvo Sožitje ipd.). Mladi izven mesta Grosuplje se pogosto organizirajo tudi kot podmladki ostalih društev (kul- turnih, športnih, gasilskih) in prav tako organizirano participirajo v življenju svo- jega kraja in občine. Mladinske organizacije so se v letih 2014 in 2015, tudi ob podpori lokalne skupnosti, dogovorile o ustanovitvi Mla- dinskega sveta Grosuplje, ki je v letu 2019 zamenjal vodstvo in občini predlo- žil ambiciozen načrt dela. Zagnano delo nadaljuje tudi v letu 2020. Mladinski svet Grosuplje namreč predstavlja vezni člen med mladinskimi organizacijami v obči- ni. S predstavniki Mladinskega sveta se občinska uprava pogosto srečuje in po- svetuje pri izvajanju skupnih projektov ter načrtovanju sprememb dokumentov na področju življenja mladih. Uresničujejo se številni predvideni ukrepi na področju organiziranja mla- dih: financiranje mladinskih projektov in rednega dela mladinskih organizacij, usposabljajo se mladinski kadri, omo- goča se brezplačna uporaba občinske infrastrukture, občina podpira evropske projekte mobilnosti in druge projekte, povezane z ozaveščanjem pomena mla- dinskega dela. vsem pa grosupeljski mladi, ki so bili lah- ko del soustvarjanja tega dokumenta. Prednostna razvojna področja lokal- nega programa so: organiziranost in participacija mladih v življenju lokalne skupnosti, izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjska politika, informiranje, mo- bilnost, prosti čas mladih, kultura, šport in zdravje mladih. Program po predno- stnih področjih mladinske politike opre- deljuje cilje, ukrepe za dosego ciljev, kazalnike, nosilce ukrepov in časovni okvir njihovega uresničevanja. Temeljni, strateški cilj mladinske politike v obči- ni Grosuplje je zadovoljstvo mladih s kakovostjo življenja v domačem lokal- nem okolju. Junija 2017 se je občina vključila v projekt Europe Goes Local - Podpora razvoju in krepitvi mladinskega dela na lokalni ravni. V projektu smo v sodelova- nju s projektno ekipo Zavoda Movit - Na- cionalne agencije programa ERASMUS+ - razvijali in krepili mladinsko delo v naši občini. V začetku leta 2018 je bil dopolnjen tudi Odlok o podeljevanju štipendij Ob- čine Grosuplje in zagotovljen učinkovi- tejši ter zlasti obsežnejši sistem občin- skega štipendiranja, preko projektnih razpisov za mlade je zagotovljeno siste- matično financiranje organizirane mla- dinske dejavnosti. Občina Grosuplje na podlagi spreje- tih strateških dokumentov sistemsko ureja področje horizontalnih in verti- kalnih mladinskih politik. Klavdija Mehle in Mojca Koželj Javna razprava Lokalnega programa za mladino občine Grosuplje 2019-2023, ko jo je organizirala Komisija za mladinska vprašanja, 29. 8. 2019 (na fotografiji z leve proti desni: Lovro Trilar, Eva Drobnič, Klavdija Mehle, Tanja Kastelec in Luka Mehle). Obisk predstavnice Inštituta za mladinsko politiko Nine Bavčar Čargo na 3. seji Komisije za mladinska vprašanja, 23. 8. 2019 (na fotografiji z leve proti desni: Tanja Kastelec, Klavdija Mehle, Jelka Kogovšek, vodja urada za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, Nina Bavčar Čargo, Luka Mehle in Eva Drobnič). 2. Organiziranje mladih GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 11Iz občinske hiše Občina vsako leto razpisuje sred- stva, ki so namenjena sofinanciranju programov mladinskih društev, pa tudi kritju stroškov prostora, kjer se mladi zbi- rajo. V letu 2018 in 2019 je bil povečan obseg teh sredstev. Leto 2020 je zazna- movano s COVID-19, obseg razpisanih sredstev za področje mladine pa se kljub koronavirusu ni zmanjšal. Realizacija mladinskih projektov se je prilagodila pandemiji. Določeni projekti se realizirajo in sofinancirajo tudi v okvi- ru medgeneracijskega sožitja. Podpira- jo se programi prostočasnih aktivnosti mladih, programi s kulturno in športno vsebino, pa tudi preventivni socialni pro- grami mladinskih organizacij. Veliko po- zornost se namenja podpori mladinskih sekcij v okviru drugih društev, zlasti na področju izobraževanja in kvalitetnega preživljanja prostega časa ter njihovim projektom, ki presegajo meje občine, pa tudi države. V preteklih treh letih se je Občina Gro- suplje vključila v mednarodne projekte, ki vzpodbujajo mobilnost, organizira- nost in participacijo mladih v družbe- nem lokalnem in evropskem prostoru. Občina bo v svojih razpisih in drugih ukrepih v prihodnje, poleg navedenega, še več napora vložila v spodbude, ki bi pritegnile mlade, ki še niso člani mladin- skih organizacij oz. se iz različnih vzrokov ne udejstvujejo v lokalnem življenju. Klavdija Mehle in Mojca Koželj Dogodek v organizaciji Mladinskega sveta Grosuplje: »Prid', uživej in predlagej«, 13. 12. 2019 (na fotografiji z leve proti desni: Jaka Trilar, Alja Knep, mag. Dušan Hočevar, direktor občinske uprave, Tjaša Pleško, Rok Weiss in Maša Androjna). Mladinski svet Grosuplje na obisku pri županu, dr. Petru Verliču, 16. 9. 2019 (na fotografiji z leve proti desni: Jaka Trilar, Alja Knep, dr. Peter Verlič, župan, Tjaša Pleško, mag. Dušan Hočevar, direktor občinske uprave, Nik Gorišek). 3. Informiranje mladih Občina Grosuplje je vzpostavi- la, zdaj pa nadgrajuje sistematični pristop obveščanja občanov, tudi mladih. Sistem informiranja obsega več pristopov: spletna stran obči- ne, lokalni mediji (lokalni časopis Grosupeljski odmevi, Radio Zeleni val), direktno obveščanje preko mladinskih organizacij ter druž- benih omrežij (facebook, twitter, instagram), ipd. V okviru spletne strani občine je bila pred leti uvedena rubri- ka, namenjena zgolj mladim. Na spletni strani Občine Grosuplje mladim namenjamo še posebno pozornost s posebnim zavihkom “Mladim prijazna občina” - v le- vem stolpcu na vstopni strani. Iz- hodišče je bilo zagotoviti dostop do informacij in nasvetov, ki jim mladi zaupajo (zdravje, dobro- bit, kulturne in športne vsebine, izobraževanja). Tam še posebej izpostavljamo zanje pomembne informacije, hkrati jim na ta način želimo izkazati tudi neko težo, jim povedati, da njihovo mnenje, nji- hov glas v lokalni skupnosti šteje. Občina redno obvešča o vsem dogajanju v občini, o svojih pro- jektih in možnostih, ki se mladim ponujajo na področju izobraže- Rubrika na spletni strani Občine Grosuplje: »Za mlade«. 12 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Iz občinske hiše Izobraževanje, formalno in neformal- no, je pogoj za vključevanje mladih v družbeno okolje. V analizi stanja, opravljeni v okviru priprave strateških dokumentov občine, so mladi področje izobraževanja izpo- stavili kot izjemno pomembno. Občina se ga loteva celovito in z več vidikov. Ključno je štipendiranje, sledi zagota- vljanje dostopa do neformalnih izobra- ževalnih programov v lokalnem okolju, do ključnih informacij, povezanih z mo- žnostmi na tem področju, podpiranjem mednarodnih projektov, v katere se vključujejo naši mladostniki. Poleg ce- loletnih štipendij občina vsako leto raz- piše tudi enkratne finančne nagrade za študente kmetijstva. Občina podpira (finančno) izobraže- vanje mladih v okviru delovanja športnih in kulturnih društev, kjer mladinske sek- cije dosegajo mednarodne uspehe. V skladu s sprejetimi pravili o rav- nanju s premoženjem občine si lahko mladinske organizacije pod določenimi pogoji pridobijo brezplačno uporabo občinske infrastrukture, tudi za izvajanje izobraževalnih programov. Občina Grosuplje v proračunu vsako leto zagotavlja sredstva za sofinanci- ranje izobraževanj, svetovanj in uspo- sabljanj na področju gospodarstva, ki jih izvajajo za to usposobljeni izvajalci. Navedeni ukrepi so sicer namenjeni tudi uveljavljenim gospodarskim subjektom, predvsem pa mladim, ki se za samostoj- no pot na področju gospodarstva šele odločajo ali za področje gospodarstva kažejo zanimanje. Na področju gospodarstva občina so- deluje z lokalno Območno obrtno pod- jetniško zbornico – OOZ Grosuplje, ka- tere dejavnost je usmerjena tudi v delo z mladimi. Za izvajanje svojega programa del sredstev pridobi na podlagi razpisa iz proračuna občine. OOZ Grosuplje sode- luje z osnovnimi šolami, kjer predstavlja različne deficitarne poklice. Na osrednji občinski celodnevni prireditvi »Grosuplje v jeseni« je predstavitev OOZ Grosuplje namenjena mladim, ki na področju go- spodarstva vidijo svojo prihodnost. Proračunska sredstva Občine Grosu- plje so namenjena tudi razvoju kmetij- stva v občini in mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev. Del teh sred- stev se vsako leto porabi za delovanje in izvedbo programov društev s področja kmetijstva. Ti se s pomočjo občinskih sredstev udeležujejo različnih izobra- ževanj, tekmovanj mladih in kvizov, na katerih pokažejo svoje znanje s področja kmetijstva. Občina Grosuplje se vključuje v evropske projekte, temelječe na izobra- ževanju mladih in na tej osnovi pridobi- va sredstva in priložnosti za izobraževa- nje grosupeljskih mladih. Občina Grosuplje redno razpisuje štipendije za mlade, ki jih prilagaja iz- raženim potrebam mladih in v okviru realnih možnosti in potreb glede na prijave povečuje oz. zagotavlja ustrezen obseg sredstev za ta namen. Štipendije v Občini Grosuplje podeljujejo že drugo desetletje. V začetku so se podeljevale nadarjenim mladim, kasneje se je v času omejevanja državnih štipendij dijakom dodal še socialni kriterij, v zadnjem ob- dobju pa naša občina štipendije pode- ljuje nadarjenim mladim, ki se usmerjajo v deficitarne poklice. V letu 2020 smo jih razpisali kar 70. Sistemsko in kontinuirano Občina omogoča tudi študijsko in delovno pra- kso dijakom in študentom. Klavdija Mehle in Mojca Koželj Župan dr. Peter Verlič vsako leto priredi sprejem štipendistov Občine Grosuplje. vanja, zaposlitve, stanovanj, rekreacije, mlade družine obvešča o vrtcih ipd. Mladinska društva in organizacije iz naše občine imajo na občinski spletni strani možnost objavljati tudi dogod- ke oz. prireditve, ki jih organizirajo, na ta način jim omogočimo tudi širši doseg tistih, ki bi jih posamezen dogodek oz. prireditev zanimala. O vseh svojih dejavnostih, aktivnostih lahko obveščajo tudi z objavami člankov v rubriki na spletni strani »Lokalni utrip«. Klavdija Mehle in Mojca Koželj 4. Izobraževanje mladih 5. Stanovanjska politika za mlade Občinska stanovanjska politika teme- lji na prostorskem, infrastrukturnem in širšem socialnem principu. Prednostna naloga Občine je reševanje stanovanjske problematike občanov, še zlasti mladih družin. Odlok in lokalni program za mladino opredeljujeta to področje kot priorite- tno za zadovoljstvo mladih v občini. Občina je opredelila svojo stanovanj- sko politiko tudi v krovnem strateškem dokumentu in ukrepe na tem področju prilagaja, tako da je njena stanovanjska politika, v danih možnostih, čimbolj ko- ristna mladim. Občina sprejema ukrepe, s katerimi pomaga mladim in zlasti mladim druži- nam (subvencija najemnine, informira- nje mladih, primerno prostorsko plani- ranje, ipd.). Z racionalnim prostorskim načrtovanjem se skuša mladim poma- GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 13Iz občinske hiše 6. Mobilnost mladih gati do stanovanja in jih spodbuditi k aktivnemu reševanju svoje stanovanjske problematike. Občina je v letu 2019 tudi izvedla jav- ni razpis za dodelitev neprofitnih stano- vanj, kjer so bili prednostna kategorija mladi. Stanovanje je bilo dodeljeno mla- di družini. Občina bo še naprej zagotavljala proračunska sredstva za reševanje sta- novanjske problematike občanov in kot ciljno skupino tudi v naprej izpostavljala mlade družine. Navajamo nekaj pristopov pri pro- storskem planiranju: Občina Grosuplje razvija policentrič- no omrežje naselij v okviru občine in regije. Razvija se omrežje ustrezno opre- mljenih središč, ki so generator razvoja svojega zaledja. Grosuplje gradi svojo lokalno identiteto in s tem občutek pri- padnosti prebivalcev svojemu kraju. Me- sto svojo vlogo v urbanem sistemu krepi predvsem z razvojem centralnih dejav- nosti (uprava, šolstvo, zdravstvo, social- no varstvo, kultura, trgovina, turizem in gostinstvo, komunikacije, šport, rekrea- cija, parkovne in druge zelene površine), gospodarstva in kakovostnih stanovanj. Stremi se k zagotavljanju čim več ustre- znih površin za mirujoči promet, kot so urejena parkirna mesta, začasna parkiri- šča na degradiranih in začasno neureje- nih površinah. V mestu Grosuplje je zgrajena nova parkirna hiša P+R, v preteklem obdo- bju je bila zgrajena nova šola na Polici, Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje je dobila nov prizidek z 8 učilnicami in novo športno dvorano. Planira se športni park z večnamensko dvorano in Mestni park Koščakov hrib, namenjen rekreativ- ni dejavnosti. Šmarje - Sap se razvija kot pomembnejše lokalno središče in skupaj z Grosupljem, predstavlja glavno urbani- zacijsko os občine. Še naprej se bo razvi- jalo kot gospodarsko, zaposlitveno, kul- turno-turistično in oskrbno središče, kot dopolnitev funkcij in ponudbe mestnih dejavnosti Grosuplja. Občina Grosuplje poleg drugih ukre- pov na področju stanovanjske politike redno subvencionira najemnine mla- dim in prosta stanovanja v okviru raz- pisov prednostno dodeljuje mladim. Klavdija Mehle in Mojca Koželj Mobilnost je področje, ki mu v občini Grosuplje namenjamo veliko pozornosti, posebej ko govorimo o trajnostni mo- bilnosti. Razvoj občine na tem področju prinaša številne prednosti in ugodnosti za vse nas občanke in občane, s še večjo težo prav za mlade. Ne le da veliko de- lamo na izboljšanju in pretočnosti naše cestne infrastrukture, da bo bolj varna, naša velika prizadevanja na področju mobilnosti so povezana z varovanjem našega okolja. Posebej bi izpostavili uporabo javne- ga potniškega prometa. Že leta 2011 je preobrat v to smer naredila nova linija Ljubljanskega potniškega prometa 3G, ki je svojo premierno vožnjo iz Grosu- pljega v Ljubljano doživela v ponedeljek, 29. avgusta 2011. Uskladili smo linije mestnega in med- krajevnega potniškega prometa, prvič določili območja potovanja in tako po- tnikom omogočili potovanje z enotno vozovnico za nižjo ceno. Novosti, ki jih je prinesla, so bile tudi pogostost in ve- čja dostopnost do avtobusov, krožna linija po Ljubljani je po novem potekala po samem središču mesta, krožna linija po Grosupljem pa vse do krožišča Logo. Od tam je že leto pozneje svojo pot na- daljevala tudi po cesti Ob Grosupeljščici, kjer smo uredili dve novi avtobusni po- stajališči. Za prijaznejšo dostopnost do enega izmed njih smo poskrbeli z novim premostitvenim objektom čez Grosupe- ljščico, z brvjo ljubezni. Prvo leto smo za potovanje z novo li- nijo 3G lahko uporabljali le terminsko Ur- bano, s septembrom 2012 pa se je plačil- ni sistem v vseh treh območjih poenotil tako, da lahko potniki za potovanje po- leg terminske Urbane uporabljamo tudi vrednostno Urbano, s katero lahko zno- traj izbranega števila območij prestopa- mo na vse mestne in integrirane linije v roku 90 minut brez doplačila. Z uvedbo integrirane linije 3G je tako Ljubljanski potniški promet vstopil na področje integracije prometa in poeno- tenja na področju plačevanja s termin- sko in vrednostno Urbano. Preprosto, moderno, potnikom prijazno in zlasti tako, kot to poznajo že po vseh razvitej- ših deželah v svetu. Leto pozneje, s septembrom 2013, smo dostopnost okolju prijaznega jav- nega potniškega prometa našim občan- kam in občanom še približali. Z Urbano ni mogoče potovati le po mestu Grosu- plje, ampak se lahko z novimi linijami 71, 72, 73, 74, 75 in 76 popeljemo po celotni občini Grosuplje, vse do Spodnje Slivni- ce, Škocjana, Luč in do Police. Evropski teden mobilnosti nam je v septembru 2015 prinesel nov prikazo- valnik na glavni avtobusni postaji, kmalu se mu je pridružil tudi nov urbanomat. Urbanomat je pomenil pridobitev, za- radi katere nismo več vezani na prodaj- Kartica Urbana Zaprta kolesarnica ob novi parkirni hiši P+R Grosuplje 14 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Iz občinske hiše na mesta vozovnic. Na voljo nam je 24 ur na dan, vse dni v letu. Na urbanomatu si lahko kupimo mesečno vozovnico, na- polnimo kartico Urbana ali pregledamo stanje dobroimetja. Prikazovalnik, ki je potnikom omogo- čal tekoče spremljanje prihodov avto- busov na samem postajališču ter nam posredoval tudi druge dinamične infor- macije, kot so obvestila o obvozih, spre- menjenih potekih prog in podobno, pa je v začetku letošnjega leta nadomestil nov, še sodobnejši. Pametni interaktivni prikazovalnik integriranega javnega pre- voza v živo prikazuje napovedi prihodov avtobusov kot tudi vlakov, in to prvi v Sloveniji, seveda nam nudi tudi druge potrebne informacije. 18. septembra 2020 pa je poleg glav- ne avtobusne in železniške postaje svoja vrata odprla tudi nova parkirna hiša P+R Grosuplje. Parkiranje v njej je mogoče z uporabo kartice Urbana, ki je vezana na uporabo javnega avtobusnega prevoza. In ker spodbujamo uporabo javnega potni- škega prevoza in ker si želimo, da bi se čim več naših občank in občanov, ki se sicer vozijo z avtom, odločilo, da za pot proti Ljubljani raje izberejo kombiniran prevoz, svoj avto torej parkirajo v par- kirni hiši in pot nadaljujejo z avtobusom, pobude pa so izrazili tudi mladi, bo od novega leta dalje parkiranje v sistemu P+R brezplačno, ne le za mlade, za vse uporabnike. Ko bo dorečen tudi sistem kartice In- tegriranega javnega potniškega prome- ta (IJPP), ki bo poleg prevoza z avtobusi omogočala tudi prevoze z vlaki, bodo študentje za nadaljevanje svoje poti poleg avtobusov lahko uporabljali tudi vlake. K spodbujanju uporabe javnega pre- voza pristopamo kar se da celostno. Se- veda pa je naše nadaljnje delo usmerje- no tudi v urejanje površin za kolesarje, prav tako bomo nadaljevali z urejanjem površin za pešce. S kolesarskimi stezami si želimo čim bolje povezati samo mesto Grosuplje, načrtujemo pa že tudi kolesarske pove- zave z zalednimi naselji, proti Velikemu Mlačevemu, Spodnji Slivnici in Cikavi. Prav tako aktivno sodelujemo v projektu »4P - Prijetna Pot Prijateljstva in Povezo- vanja«. Gre za ureditev približno petde- set kilometrov dolge kolesarske poti, ki bo vodila od Ljubljane, preko Škofljice, Grosupljega, Ivančne Gorice, Žužember- ka in vse do Dolenjskih Toplic. Nismo še omenili, da smo z novo parkirno hišo P+R Grosuplje dobili tudi zaprto kolesarnico, v njeni bližini pa že dobro leto stoji tudi varovana kolesar- nica, ki nudi prostor in polnjenje za ele- ktrična kolesa. Mobilnost, trajnostna mobilnost ali pa mobilnost mladih je področje, na ka- terem se vedno znova z veseljem lote- vamo novih izzivov, ki nam ponuja nove razvojne priložnosti, pametne in okolju prijazne. Jana Roštan 7. Kvalitetno in zdravo preživljanje prostega časa Urbanomat in pametni interaktivni prikazovalnik na glavni avtobusni postaji Pogled na to poletje prenovljeno Taborsko cesto Družabno življenje, kultura, šport in rekreacija Kvalitetno in zdravo preživljanje pro- stega časa je še eno področje, ki sega šir- še, ki je pomembno za vse nas občanke in občane, a ima vsekakor posebno veli- ko težo tudi za mlade. Občina Grosuplje je izredno investi- cijsko naravnana, posebej zadnje de- setletje je bilo desetletje investicij. Z urejanjem cest, novih krožišč, izgradnjo novega nadvoza smo izboljšali pretoč- nost in varnost prometa v naši občini in s spodbujanjem uporabe javnega prevoza močno prispevali k trajnostni mobilnosti. Z izgradnjo prizidka k zdra- vstvenemu domu smo dvignili kakovost zdravstva in s pričetkom delovanja nove Čistilne naprave Grosuplje močno pri- spevali k skrbi za čisto okolje. Veliko veselja je bilo čutiti tudi, ko smo maja 2015 slovesno odprli novo Nogometno igrišče Brinje Grosuplje z umetno travo, veliko kar 104 m x 64 m, decembra istega leta smo ga z novimi reflektorji tudi razsvetlili. In pred krat- kim, 1. septembra 2020, ko smo slovesno otvorili nov prizidek k Osnovni šoli Loui- sa Adamiča Grosuplje z novimi učilnica- mi, je svoja vrata za vse nas odprla tudi nova športna dvorana. Ta zagotavlja tri vadbene površine in omogoča organizi- ranje uradnih panožnih tekmovanj v ko- šarki, odbojki itn. Prav tovrstnim investicijam bomo v prihodnje namenili več pozornosti. Na- šim občankam in občanom želimo po- nuditi še več infrastrukture, še več ureje- nih površin za šport in rekreacijo. Svoje obrise dobivata Mestni park Koščakov hrib in Športni park Grosu- plje, za katera sta bila pred letom dni sprejeta težko pričakovana občinska po- drobna prostorska načrta. V Mestnem parku Koščakov hrib se nam med drugim obeta ureditev ozna- čenih pešpoti, trim steze, otroškega igri- šča in pasjega parka. V Športnem parku Grosuplje pa bodo med drugim svoje mesto našla različna igrišča za športe na prostem. GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 15Iz občinske hiše Komisija za mladinska vprašanja participirala na virtualni nacionalni konferenci »Mladost je norost, po občini skače, kjer je most« Razgibamo se lahko po Poti zdravja, kmalu se bomo lahko tudi po Poti sreče. Ob Grosupeljščici se na sprehod lahko odpravimo tudi v mraku. Lepo urejena rekreativna pot v Šmar- ju - Sapu nas vodi do čudovitega bajerja Zacurek, prijetno se bo sprehajati tudi po poteh, ki nastajajo v našem krajin- skem parku, na Radenskem polju. Poti nas prav tako vodijo na Magdalensko goro, na Ostri vrh, na Kucelj. Možnosti za aktivno in zdravo preži- vljanje prostega časa, pogosto zunaj na svežem zraku, je za vse nas veliko in še več jih bo. In tudi trditev, da smo fit sku- pnost, bomo lahko še bolj upravičevali. Našim občankam in občanom želimo ponuditi več tudi na področju kulture. K obogatitvi našega kulturnega življenja bo zagotovo doprinesla obnova Kultur- nega doma Grosuplje, ki se prav zdaj pričenja. Pravo raznolikost kulturnih vsebin, za vse okuse, in še kaj drugega, pa bo omogočil nov kulturni center, v središču mesta, ki je del projekta, s ka- terim skupaj z Mestno občino Ljubljano ter ostalimi občinami Ljubljanske urba- ne regije kandidiramo za naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Ali bo Ljublja- na prejela naziv Evropska prestolnica kulture 2025, bo znano že naslednji me- sec. Na Občini močno stiskamo pesti, da nam bi uspelo. Pika na i našemu družabnemu življe- nju pa bo ureditev Kolodvorske ceste, ureditev centra našega mesta. Trg pred avtobusno in železniško postajo ter na drugi strani trg pred mestno knjižnico bo povezovala pešcona, prostor druže- nja in srečevanja. Poseben utrip našemu mestu dajejo Grosupeljski tek, Kolesarski maraton treh občin in naša vedno uspešnejša priredi- tev Grosuplje v jeseni. Da bo kakovost bivanja naših občank in občanov še večja, da bo občina Grosu- plje mladim še bolj prijazna. Jana Roštan Predstavljamo si, kako bi lahko bila videti Kolodvorska cesta, ko bo preurejena v peš cono in ko bo seveda situacija s covidom-19 preteklost. Članice Komisije za mladinska vpra- šanja Občine Grosuplje, Klavdija Mehle, Tanja Kastelec ter Eva Drobnič, so 11. novembra 2020 participirale na virtu- alni nacionalni konferenci »Mladost je norost, po občini skače, kjer je most«, ki je hkrati tudi osrednji letni dogodek partnerstva Europe Goes Local – Podpo- ra razvoju in krepitvi mladinskega dela na lokalni ravni, v katerega se je Občina Grosuplje vključila leta 2017. Lansko leto nas je gostila Občina Bre- žice, če bi bili časi drugačni, bi se letos srečali v Novem mestu, vendar nas je situacija s koronavirusom popeljala v vir- tualni svet spoznavanja in povezovanja prek komunikacijskega orodja Zoom. Tudi letos je bila konferenca name- njena krepitvi podpornih struktur za ra- zvoj mladinskega dela in mladinske po- litike v lokalnih skupnostih ter mreženju predstavnikov občin, medsebojnemu povezovanju in izmenjavi praks. Vezna nit skozi celoten dogodek je bila pred- vsem, kako okrepiti podporne strukture za razvoj mladinskega dela in mladinske politike v lokalnih skupnostih in pred- stavnike občin podpreti pri mreženju, medsebojnem učenju in izmenjavi do- brih praks. 16 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Iz občinske hiše / Politika Med drugimi so nas nagovorili in z nami delili svoje izkušnje: Sara Tomšič, podžupanja Mestne Občine Novo me- sto, direktorica Urada RS za mladino Do- lores Kores, prav posebno predavanje pa je za udeležence dogodka pripravil prof. dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbe- ne vede Univerze v Ljubljani. S sodelovanjem na tovrstnih dogod- kih rastemo in se izobražujemo v smeri, kako biti občina še bolj prijazna mladim. Meseca oktobra nas je namreč razvese- lila lepa novica, saj je Občina Grosuplje ponovno postala nosilka Certifikata Mla- dim prijazna občina 2020-2024. Klavdija Mehle Z ozirom na preteklost in pogledom v prihodnost ... Mladinska politika ni politika mladih, niti ni politika o mladih, ampak je politi- ka za mlade. Moje delo na mladinskem področju se je uradno pričelo na Občini Grosuplje, a zanimanje za omenjeno področje sem imela že v srednješolskih in študijskih letih, saj sem bila med drugim nadvse aktivna v študentski organizaciji svoje fakultete. Že tam sem se lahko neposre- dno in pobližje spoznala s problemi in iz- zivi, s katerimi se soočajo dijaki, študen- tje, nasploh mladi. Na Uradu za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Grosuplje, kjer sem med drugim zadolžena za po- dročje mladinske politike, sem se takoj z entuziazmom podala v odkrivanje novih izzivov, priložnosti ter možnosti razvoja občine na tem področju. Mladinsko po- dročje je bilo na Občini Grosuplje vrsto let celostno in sistematično urejeno, že leta 2014 je Občina Grosuplje namreč prvič postala nosilka certifikata Mladim prijazna občina. Lansko leto je bila kot posvetovalno telo župana ustanovljena Komisija za mladinska vprašanja, katere predsedni- ca sem. Z občinskimi strokovnimi služ- bami in Mladinskim svetom Grosuplje smo se kot prvi lotili izdelave strateškega dokumenta za mlade z naslovom »Lokal- ni program za mladino občine Grosuplje 2019–2023«, kjer smo zajeli vsa ključna prednostna področja obravnavanja mladine. Na temo lokalnega programa je komisija organizirala javno razpravo, decembra pa je bil na Občinskem svetu Občine Grosuplje program tudi sprejet. Skozi te pomembne korake nam je vodstvo občine vseskozi stalo ob strani in nas pri snovanju strategije brezpo- gojno podpiralo. Ukrepe, ki smo si jih zadali v strate- giji, pridno izpolnjujemo, med drugim smo povečali število občinskih štipendij na kar 70, več sredstev smo namenili za mladinske programe in projekte, preko javnega razpisa, kjer so bili prednostni upravičenci mladi, je neprofitno naje- mno stanovanje dobila mlada družina s socialno nizkim statusom in še bi lahko naštevali. V letu 2020 smo imeli še vrsto ambi- cioznih načrtov, a nam jih je koronavirus žal začasno onemogočil. Ne glede na to pa nas je v mesecu oktobru razveselila novica, da je Občina Grosuplje ponovno postala prejemnica certifikata Mladim prijazna občina 2020-2024. Vseskozi se trudimo in se bomo tru- dili, da bo področje mladinske politike v občini še naprej celostno in sistematično urejeno. Želja imamo še veliko. Mladin- ski center Grosuplje je ena izmed njih, zato bomo trdno delali, da ga bomo do- bili. Občina Grosuplje se namreč zaveda, da je naložba v mlade najboljša in naj- pomembnejša naložba občine v njeno prihodnost. Klavdija Mehle, predsednica komisije za mladinska vprašanja Občine Grosuplje Vedno smo odprti za vaša vprašanja, pobude, mnenja, ki jih lahko pošljete Ko- misiji na e-naslov: mladinskavprasanja.grosuplje@gmail.com Volitve regijskega odbora Nove Slovenije- krščanskih demokratov Dolenjska – zahod V četrtek, 5. novembra 2020, je preko avdio-video konference ZOOM potekala konstitutivna seja Regijskega odbora NSi Dolenjska-zahod. Stranka se pripravlja na kongres, ki bo 21. novembra 2020, in skladno s tem je potrebno konstitui- rati tudi vse regijske odbore po Slove- niji. Pomembno in odgovorno vlogo pri delovanju regije je imel tudi občinski odbor NSi Grosuplje. Seje regijskega od- bora sta se udeležila Matjaž Trontelj in še drugi predstavnik občinskega odbora NSi Grosuplje Janez Svetek. Predstav- nik regijskega odbora v svetu stranke je naš predsednik občinskega odbora NSi Grosuplje Matjaž Trontelj, ki je tudi predsednik sveta. V sklopu seje so bile na dnevnem redu tudi volitve predse- dnika in predstavnika regije v svetu. Kandidat za predsednika regije je bil žu- pan Občine Dobrepolje Igor Ahačevčič, ki je na volitvah dobil 100 % podporo. V nadaljevanju pa je sledilo še imenovanje predstavnika regije v svetu stranke. Člani odbora so bili zadovoljni z dosedanjim delom Matjaža Trontlja in so predlagali, da tudi v naslednjem mandatnem obdo- bju opravlja to funkcijo. Na glasovanju je dobil 100 % podporo celotne regije, na kar smo v našem občinskem odbo- ru Grosuplje izjemno ponosni in tako še naprej ohranjamo pomembno vlogo znotraj stranke NSi. Po končanih volitvah so članice in člani razpravljali o aktualnih političnih zadevah, ki sta jih predstavila predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin ter minister za infrastruktu- ro Jernej Vrtovec. Tajništvo OO NSi Grosuplje GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 17Politika / Iz naših krajev V LMG - Mladi za Grosuplje smo ponosni na naše pretekle dosežke, ki pripomorejo k bolj kvalitetnemu preživljanju pro- stega časa Grosupeljčank in Grosupeljčanov. Minilo je namreč že leto dni od izgradnje pumptrack poligo- na (kolopark), ki je lociran blizu Sončnih dvorov. V LMG smo bili eni izmed glavnih pobudnikov za njegovo izgradnjo in smo na omenjeno pridobitev nadvse ponosni. Vozna površina pumptrack poligona se ponaša z 250 kva- dratnimi metri, grosupeljska mladina in ljubitelji tovrstnih poligonov pa se z največjim veseljem zapeljejo skozi ovinke in valove, ki jih ponuja pumptrack. Gibanje in igra sta namreč izredno pomembna za razvoj otrok, zato smo veseli, da smo lahko podprli ta projekt. Seveda pa ni namenjen samo otrokom, svoje spretnosti lah- ko na njem preizkusite tudi odrasli – časi, ko smo omejeni na občine, je idealna priložnost za to! #Zamlade LMG - Mladi za Grosuplje Na nedeljskem sprehodu, prav na prvega novembra, ko obisk pokopališč ni bil priporočljiv, sva s prijateljico naletela na prav poseben, nepričakovan prizor. Sredi gozda, nekje med Gajničami in Gorenjim Blatom, se je prav v mojem gozdu zelo počasi premikal velik labod. Sprva sem ga fotografiral od da- leč, saj nisem mogel verjeti, da je to resnično. Tudi ko sem se približal, se ni obnašal nič preveč prestrašeno. Verjetno je bil počasi namenjen proti vrhu hriba, kjer so drevesa redkejša in bi tam lahko poletel. O najdbi sem obvestil ornitologa, saj je imel na nogi obroček, katerega se je skušal znebiti, z oznako BKL. Upam, da je sredi divjine preživel. Brane Petrovič Sodelujte tudi vi v facebook nagradni igri LMG Minilo že leto dni od pridobitve novega pumptrack poligona v Grosupljem - LMG med glavnimi pobudniki za izgradnjo Nenavaden prizor v gozdu Spoštovani občanke in občani, spremljajte facebook stran Mladi za Grosuplje, saj bomo v mesecu novembru v sodelovanju s Kmetijo Janežič pripravili super nagradno igro, kjer bomo srečnemu nagrajencu podarili košarico LOKALNIH dobrot. V trenutnem obdobju še posebej podprimo manjše obrtni- ke in jim z nakupi njihovih izdelkov pokažimo, da nam je mar! #LMGpodpiraLOKALNO Najdete nas na facebook in instagram profilu Mladi za Grosuplje. LMG - Mladi za Grosuplje 18 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Gospodarstvo Podjetniški kotiček z Območno obrtno – podjetniško zbornico Grosuplje DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše člane in stranke obveščamo, da smo na OOZ Grosuplje zaradi trenutne- ga epidemiološkega stanja in preven- tivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 do nadaljnjega preložili vse dogodke in vse osebne obiske brez predhodnega dogovora. Vsa komuni- kacija poteka preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. Vašo pošto ali sporočilo nam lahko pošljete tudi po pošti ali jo osebno oddate v nabiralnik pred Do- mom obrtnikov. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves čas spremljamo aktualne razmere v go- spodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONA- VIRUS. Tam najdete številne odgovore na najpogostejša vprašanja podjetnikov in podjetnic, objavljena so navodila za opravljanje posameznih dejavnosti in sekcij, predstavljeni so aktualni ukrepi države ter ostale koristne informacije, ki vam bodo pomagale pri vašem poslova- nju v teh težkih časih. VLADA SPREJELA PREDLOG ZA- KONA PKP6 (v času pisanja prispevka predlog še ni bil potrjen na Državnem zboru RS). PKP6 nekatere ukrepe iz pete- ga paketa, ki so bili sprejeti še pred raz- glasitvijo ponovne epidemije covid-19, dopolnjuje, nekatere ukrepe iz prvega paketa ponovno aktivira (npr. subven- cije podjetjem za čakanje zaposlenih na delo), nekatere ukrepe iz tretjega pake- ta pa podaljšuje (npr. podaljšanje sub- vencioniranega skrajšanega delovnega časa). Glavni cilj predloga zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodar- skim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni co- vid-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Predlog zakona med drugim prinaša subvencioniranje gospodarskih subjektov za čakanje za- poslenih na delo, podaljšanje moratorija na kredite, subvencioniranje skrajšane- ga delovnega časa, oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske unije, financiranje dodatkov za nevar- nost in posebne obremenitve, delno na- domestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stav- be ali poslovnega prostora, zagotavlja- nje zdravstvenih storitev in kapacitet itd. Predlog zakona bo imel pozitivne posle- dice na gospodarstvo, saj upravičencem omogoča omilitev posledic epidemije bolezni covid-19, prav tako se s predlo- gom zakona izboljšuje položaj širšega kroga upravičencev, med drugim tudi na področju socialnega varstva. Na Obrtno-podjetniški zbornici Slo- venije (OZS) po pregledu osnutka PKP6 ugotavljamo, da ta ne rešuje v zadostni meri problemov obrtnikov in podjetni- kov, ki so morali zapreti svojo dejavnost ali omejiti poslovanje. Vladi zato predla- gamo, da PKP6 ustrezno popravi in po- maga malemu gospodarstvu, ki je gonil- na sila naše države. OZS predlaga, da se PKP6 ustrezno popravi oziroma dopolni: - Nadomestilo plač naj se krije v ce- loti. Predlagamo, da delodajalcem, ki so morali svojo dejavnost na podlagi odlo- ka države zapreti, država povrne celotno nadomestilo plače delavca za čakanje na delo doma. Poleg tega naj se zviša znesek povrnjenega nadomestila plače delodajalcem z bruto I na bruto II. Ukrep nadomestila plače delavcem v primeru višje sile in delne povrnitve nadomestila plače delavcem pa naj se podaljša do 30. 6. 2021, ne zgolj do konca januarja 2021. Država naj delodajalcem povrne tudi celoten strošek nadomestila plače de- lavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. Prav tako se nam ne zdi smisel- no, da bi morali delodajalci, ki ne bodo dosegli zadostnega upada prihodkov v letu 2020, vračati državno pomoč. Naš predlog je, da se ta sredstva namenijo za raziskave in razvoj ter nagrade zaposle- nim. Institut višje sile za samozaposlene je prinesel PKP5 in velja od 1. 9. dalje. Predlagamo, da se položaj samozapo- slenih izenači s položajem delavcev, in se jim povrne izgubljeni dohodek tudi za obdobje od 13. 3. do 24. 6. za šolo- obvezne otroke in do 31. 8. za vrtčevske otroke. - Kritje stroškov najemnin in od- log bančnih obveznosti. Predlagamo pomoč (subvencijo) države za plačilo poslovnih najemnin, kar je sicer bilo nakazano v preteklih PKP. Upravičenci do pomoči naj bodo tudi najemniki ne- premičnin v zasebni lasti, ne zgolj v lasti države ali občin. Ponovno apeliramo, da se v odlog plačila obveznosti vključi tudi obveznosti iz naslova leasing pogodb. Omejiti je treba tudi bančne stroške, po- vezane z odlogom obveznosti, saj ugo- tavljamo, da so nekatere banke nastale razmere izkoristile. - Kritje fiksnih stroškov. Predlaga- mo drugačen način povračila fiksnih stroškov, kot ga predlaga vlada. Želimo, da država v celoti pokrije fiksne stroške podjetjem, ki so bili z odlokom zaprti. Prejem vseh državnih pomoči (temeljni dohodek, oprostitev plačila prispevkov, nadomestilo plače za čakanje na delo, ipd.) je vezan na pogoj glede minimal- nega upada prihodkov. Če obrtnik ali podjetnik tega pogoja ne bo dosegel, bo moral državno pomoč vrniti. Predlaga- mo, da se v PKP6 uvede varovalko, in si- cer da vračila izredne pomoči ni za tiste, ki jim je bilo z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje dejavnosti. - Plačilo davkov. Velika večina podje- tij se sooča z vprašanjem ohranitve pod- jetja in delovnih mest. Mnogi med njimi niso upravičeni do ukrepov pomoči za- radi pogoja, ki določa, da morajo biti na dan vloge poravnani vsi davki in prispev- ki. Zaradi upada prihodkov številni obr- tniki in podjetniki svojih davčnih obve- znosti ne morejo poravnati pravočasno. Zato predlagamo, da se pogoj datumsko omeji, na način, da so do ukrepov pomo- či upravičeni vsi, razen davčnih dolžni- kov pred 13. 3. 2020. - Minimalna plača. V OZS zagovarja- mo dostojne plače za dostojno življenje. Zaradi trenutnih kriznih razmer pa pre- dlagamo, da se minimalna plača zamr- zne za vsaj še eno leto. Pazite nase in ostanite zdravi. Janez Bajt, univ. dipl. oec. Sekretar OOZ Grosuplje GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 19Turizem Epidemija koronavirusa je zagotovo najbolj prizadela turizem. V Sloveniji od sredine marca do sredine maja zaradi omejitev za preprečitev širjenja covid-19 turistov namreč skoraj ni bilo. S prihodom domačih gostov se je stanje začelo izboljševati. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) Slovenija v prvi polovici leta v turističnih nastanitvenih objektih beleži 64 % manj prihodov in 60 % manj prenočitev turistov kot v prvi polovici 2019. Če je bilo število prihodov in prenočitev v prvih dveh mesecih leta še podobno kot v letu pred tem, je z mesecem marcem turizem v Sloveniji skorajda zamrl. Turisti so se začeli vračati po preklicu epidemije. Meseca junija je število prihodov in prenočitev tujih turistov sicer doseglo zgolj šestino tistih iz junija 2019, je pa zato število prihodov in prenočitev domačih turistov že doseglo lanske vrednosti. Občino Grosuplje je po podatkih SURS v poletnih mesecih (junij - avgust) skupno obiskalo 2.064 turistov, ki so ustvarili 2.665 nočitev. Glede na situacijo s covid-19 je razumljivo, da se je v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu zmanjšal predvsem delež prihodov in prenočitev tujih turistov. Občina Grosuplje se ponaša z izjemno lepim rezultatom, ki se nanaša na obiske in nočitve domačih turistov. V poletnih mesecih smo zabeležili 370 prihodov domačih turistov, ki so skupaj ustvarili 638 prenočitev. Glede na enako obdobje lani, ko je bilo prihodov domačih turistov 247 in prenočitev 352, se je letos delež prihodov tako povečal za 50 %, delež prenočitev pa kar za 81 %. Po podatkih FURS-a je bilo v občini Grosuplje na dan 1. 10. 2020 unovčenih 213 turističnih bonov v skupni vrednosti 31.271,80 evrov. Takšen uspeh – v sicer izjemno oteženih razmerah za vse turistične ponudnike – je plod trdega dela močnih deležnikov v Grosupljem in okolici, saj so nepredstavljive izzive premagovali skupaj s še večjim povezovanjem in sodelovanjem ter promocijo, ki jim jo je v veliki meri zagotavljal tudi Turizem Grosuplje. Ekipa Turizma Grosuplje promocijo celotne občine izvaja strokovno in uspešno. Veseli smo, da smo z močnimi promocijskimi kampanjami turističnih znamenitosti občine, turističnih ponudnikov in soustvarjalcev grosupeljskega turizma ter s kreativno promocijo znali in zmogli v domačem gostu vzbuditi zanimanje za občino Grosuplje in ga privabiti v naše kraje. Petra Zakrajšek, direktorica Turizma Grosuplje OBČINA GROSUPLJE SUVERENO VSTOPA NA TURISTIČNI ZEMLJEVID Če fotografije ne morete razviti, nam jo lahko POŠLJETE tudi na MAIL info@visitgrosuplje.si. Ostali pogoji za sodelovanje ostajajo nespremenjeni. Epidemija in sprejeti ukrepi za preprečevanje okužbe z virusom covid-19 vplivajo tudi na izvedbo našega foto natečaja. Zaradi začasnega zaprtja fotostudijev, smo se odločili, da foto natečaj podaljšamo do 30. 11. 2020. Ostanite zdravi in pozitivno naravnani! Veselimo se vaših ujetih trenutkov. FOTO NATEČAJ JE PODALJŠAN! Turizem Grosuplje Adamičeva cesta 15 1290 Grosuplje I N F O @ V I S I T G R O S U P L J E . S I #VISITGROSUPLJE @VISITGROSUPLJE VISITGROSUPLJE 20 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Turizem Magdalenska g ra Naš namig za izlet... “Gomile na Gori pod cerkvijo sv. Magdalene pri Šmarju hranijo toliko lepih in zanimivih starin, da bi se ž njimi napolnil mal muzej,” je davnega leta 1893 zapisal Jernej Pečnik, eden od izkopavalcev na tem pomembnem najdišču iz starejše železne dobe. Izkopanine, ki so prišle na dan v več akcijah pred prvo svetovno vojno, so doživljale različno usodo in nazadnje pristale v muzejskih zbirkah v raznih državah. Ni dvoma, da je naša Magdalenska gora eno najbolj znanih arheoloških najdišč v Sloveniji, v zadnjih letih pa je postala predvsem zelo priljubljena izletniška točka med našimi občankami in občani. Po Magdalenski gori je speljana urejena arheološka pot, ki vas bo vodila po zavarovanem območju kulturne dediščine. Sprehajalna - učna pot omogoča ogled številnih ostankov železnodobnega gradišča in oriše način življenja takratnih prebivalcev. Ste cerkvico na vrhu griča v zadnjem času že obiskali? Če ne, so jesenski dnevi, ki so pred nami, kot nalašč za to. Barve jeseni s katerimi je obkrožena, cerkvi namreč dajo še posebej čarobno podobo. Fo to : P et er Z ak ra jš ek #visitgrosuplje INFO@VISITGROSUPLJE.SI Turizem Grosuplje Adamičeva cesta 15 1290 Grosuplje GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 21Turizem ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJAk r a j i n s k i p a r k radenskopolje POUČNI KOLEDAR 2021 – Deklica Amfi in dvoživke - prikaz sodelovanja človeka in narave! Pred natanko letom dni, 11. 11. 2019, se je v Sloveniji, Nemčiji in na Danskem začelo izvajanje projekta LIFE AMPHI- CON. Ime projekta je preplet dveh besed, ang. AMPHIbian CONservation, ki skupaj ponazarjata bistvo projekta - ohranjanje dvoživk in njihovih habitatov. Dvoživke so ena od najbolj ogroženih skupin vretenčarjev. Številčnost popula- cije dvoživk se močno zmanjšuje pred- vsem zaradi izgube primernih vodnih in kopenskih habitatov ter razdrobljenosti njihovega življenjskega okolja. V Slove- niji pa dvoživke ogroža tudi naraščanje prometa. Samo na dva kilometra dol- gem odseku med Malim Mlačevim in Ve- liko Račno so prostovoljci letos na spo- mladanski akciji prenosa dvoživk preko ceste prenesli več kot 25.000 dvoživk, na cestah po celotni Sloveniji pa jih na leto umre več kot 300.000. Z namenom ozaveščanja ljudi o najpomembnejših vzrokih, ki ogrožajo dvoživke, in prikaza pomembnejših ci- ljev projekta LIFE AMPHICON, smo v OE Krajinski park Radensko polje, Turizem Grosuplje (OE KPRP, ZTG), ob zaključku leta 2020 pripravili koledar za leto 2021. Koledar na ilustrativen način prikazu- je aktivnosti, ki se bodo v okviru projekta izvajale med drugim tudi na Radenskem polju. V koledarju lahko v družbi deklice Amfi spremljate gradnjo podhodov in mlak za dvoživke ter spoznate čudoviti svet dvoživk na malce drugačen način. Predvsem pa je namen koledarja vzpo- stavitev pozitivnega čustvenega odziva ljudi na dvoživke. Morda pa se boste takrat, ko bodo podhodi med Račno in Mlačevim končani, med vožnjo po cesti POMEMBNI DOGODKI ZA KRAJINSKI PARK RADENSKO POLJE V NASLEDNJEM LETU BODO NASLEDNJI: • Konec februarja – Otvoritev hiše varstva narave na izviru Šice, ki jo obnavljamo v projektu VEZI NARAVE; • 22. marec – Dan dvoživk Radenskega polja – dan odprtih vrat Krajinskega parka Radensko polje; • 22. maj – Tradicionalni spomladanski pohod po Radenskem polju; • 2. oktober – Tradicionalni jesenski pohod po Radenskem polju. Dogodki še niso vsi zbrani. O vseh vas bomo sproti obveščali.Vpogled v nastajajoči koledar projekta LIFE AMPHICON za leto 2021 (Vir: OE KPRP, ZTG, Ilustracije: Andreja Kramberger) 22 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Turizem Organizacijska enota Krajinskega parka Radensko polje deluje v okviru Zavoda za turizem in promocijo Grosuplje, Adamičeva cesta 15, 1290 Grosuplje. Dobite nas na telefonski številki: 08 20 07 156 info@radenskopolje.si | www.radenskopolje.si spomnili na dvoživke, ki lahko sedaj s pomočjo podhodov varno prečkajo ce- sto na poti do svojih mlak. V OE Krajinski park Radensko polje, Turizem Grosuplje, pa smo to jesen v sklopu izobraževalnih vsebin projekta začeli tudi z izvajanjem delavnic o dvo- živkah za vrtce in šole ter sodelujemo pri pripravi nalog o dvoživkah za osnov- nošolce v okviru kviza Skupnosti narav- nih parkov Slovenije. Z omenjenimi delavnicami bomo na- daljevali tudi v naslednjem letu. VABIMO vse šole in vrtce, da se aktivno vključijo v delavnice. Vse delavnice bodo za časa trajanja projekta za šole brezplačne. Brezplačna bodo tudi vodenja po par- ku. Zato, ko se razmere z virusom co- vid-19 umirijo, vsi lepo vabljeni. Vodenja bodo še bolj zanimiva, ko bomo v okviru projekta, na odkupljenih zemljiščih, leta 2024 uredili učno pot dvoživk z novimi mlakami, kopenskimi habitati in podhodi za dvoživke, tako kot je to storila deklica Amfi v koledarju. Več informacij o projektu LIFE AMPHI- CON lahko najdete na spletni strani pro- jekta www.lifeamphicon.eu Tina Stepišnik, OE KPRP, ZTG Delavnica “Prireditve - priprava vsebin” Županova jama v »koronskem letu« Na predlog Zavoda Turizem Grosu- plje v sodelovanju s Turizmom Ljubljana (RDO Osrednja Slovenija) sta pripravila 14. oktobra 2020 zanimivo delavnico z naslovom “Prireditve - priprava vsebin”. Delavnica je potekala virtualno v dveh sklopih, za osnovni in višji nivo, ki pa je bila na nek način nadaljevanje ter nadgradnja lanske delavnice z naslovom “Potencial dogodkov”. Komunikacijska strateginja in organizatorka dogodkov Meta Pavlin Avdić je bila nosilka delav- nice za praktične primere in izkušnje v praksi, Irena Grmek (RDO Osrednja Slovenija) pa koordinatorka delavni- ce. V uvodnem nagovoru je direktorica Turizma Ljubljana, mag. Petra Stušek, predstavila trenutno situacijo v turizmu velikih mest in povedala, zakaj so dobre zgodbe v slovenskem turizmu tako po- membne, kot npr. I feel Slovenia. Glavna nit delavnice je bila zgodba, zgodbarjenje oz. storytelling. Ključno sporočilo je nauk zgodbe, za katerega si želimo, da si ga zapomnijo vsi. Z njim lahko krajše opredelimo vse- bino, ta pa naj bi bila kratka in jedrnata, imeti mora teaser naslovje (koncept, ki ga vidiš že v naslovu), slogane in CTA (call to action), vključitev čustev in naza- dnje pomembnost fotografije. Elemen- tov, ki vlečejo pozornost, pa je kar pet in glavna med njimi sta junak in nauk. Zgodbarjenje oz. storytelling je pripo- vedovanje zgodb, oblika interpretacije. Je veščina komuniciranja, kjer z beseda- mi, načinom govora prenašamo podobe iz zgodb določeni skupini poslušalcev. Glavni cilj pa je, da si ciljne skupine čim bolj živo predstavljajo dogajanje in si s svojimi predstavami SO-ustvarjajo sliša- no doživetje. Z zgodbami na družbenih omrežjih pa nagovarjamo medije, sponzorje, od- ločevalce, sodelavce, zaposlene, med- tem ko je objava uradno sporočilo jav- nosti s propagandnim namenom. Na družbenih omrežjih vsebine načrtujemo s pravilom 70:20:10, ki pravi da original- na vsebina prinaša 70 % vrednosti, 20 % ideje iz drugih virov in 10 % je posebna vsebina. Delavnica se je zaključila z delovnimi skupinami, katerih naloga je bil pripravi- ti izdelek, ki smo ga morali izdelati skozi zgodbo na več načinov, preko več kana- lov, za različne ciljne publike. Tudi slovenski turizem se vse bolj za- veda pomena enotne komunikacije, ker zgodbarjenje prepoznava kot učinkovi- to orodje pri razvoju in trženju turistič- nih destinacij, produktov, znamenitosti ter ponudnikov. Naj ima Grosuplje tudi svoj storytel- ling. Naj bo to svoja zgodba v slovenskem turizmu, ki ima tudi turistični trženjski potencial, čeprav še ni v zadovoljivi meri vpeta v turistični produkt. Andreja Vesel V januar 2020 smo pri Županovi jami, turističnem in okoljskem društvu Grosu- plje, vstopili polni optimizma in načrtov za prihajajoče leto. Lepo vreme je v času božično-novoletnih praznikov pritegni- lo precej obiskovalcev, ki so si Župano- vo jamo ogledali v svetlobi naglavnih svetilk. Kazalo je, da se lahko veselimo prihajajoče turistične sezone, za katero smo načrtovali več dogodkov in prire- ditev, ki popestrijo družabno življenje in turistično ponudbo v občini. Že v začet- ku marca pa se je pokazalo, da bo turi- stično leto negotovo. Kljub kratki sezoni smo z manjšimi prireditvami obiskovalcem omogočili udeležbo na pohodih, delavnicah, kon- certih in ogledih jame za manjše sku- pine. Razširili smo turistično ponudbo z vsakodnevnimi ogledi jame v juliju in avgustu ter kot novost uvedli družinske oglede jame. Razširili smo pedagoške programe za šole, saj Županovo jamo redno obiskujejo osnovne in srednje šole iz vse Slovenije. Ker so ti obiski le- tos povsem izpadli, smo se prilagodili in z delavnico Jama LAB popestrili pouk na nekaterih bližnjih osnovnih šolah. Obiskovalci jame pa radi spoznavajo tudi bližnjo okolico in turistične zname- GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 23Turizem nitosti. Učna pot Po sledeh vodomca, ki poveže Cerovo z Vodomčevim gajem, lisjakovo kočo v Podlomu, Taborom nad Cerovim in Županovo jamo, je, denimo v zadnjem letu, postala še posebno pri- ljubljena pohodna pot. Kraško površje v okolici Županove jame nudi kar nekaj naravnih zanimivosti. Z željo ponuditi pohodnikom možnost raziskovanja tudi v času, ko v jami ni ogledov, bomo v oko- lici uredili geološko učno pot. Ta bo vodila od vhoda v Ledenico na razgledno ploščad nad vhodom in mimo površinskih kraških pojavov do brezna, ki se je od leta 1926 do 1935 uporablja- lo kot edini in izredno atraktiven vhod v jamo. Nekoliko višje od vhodnega brezna lahko v apnencu jurske starosti opazimo litiotidne školjke, ki so tudi za- ščitene kot geološka naravna vrednota lokalnega pomena. Učna pot bo namenjena obiskoval- cem jame, družinam z otroki in šolskim skupinam, pa tudi pohodnikom in spre- hajalcem, saj jo bo mogoče obiskati tudi brez vodnika. V zadnji fazi projekta jo bomo nadgradili v celovito družinsko ponudbo s knjižico aktivnosti za otroke in interpretativnim vodenjem z neto- pirčkom Brankom. Z optimizmom, vztrajnostjo in prila- gajanjem bomo premagali negotove čase in se, če ne prej, ponovno družili v toplem delu prihajajočega leta. Lučka Jere, Županova jama, TOD Grosuplje Zahvala krvodajalcem Kapljica, Županova jama. Foto: Peter Zakrajšek Če bi morali letošnjo jesensko krvo- dajalsko akcijo označiti z eno besedo, bi bila ta beseda HVALEŽNOST. Hvaležnost za 368 srčnih krvodajal- cev, ki jih niso ustavile izredne razmere zaradi epidemije covid-19. Skupaj so da- rovali 152 litrov najbolj dragocene teko- čine – svoje krvi! Hvaležnost in čestitke jubilantoma: Tonetu Laknarju za 100-tič darovano kri in Petru Koritniku, ki je zaradi starostne omejitve zaključil pri 70-krat darovani krvi. Hvaležnost občini Grosuplje za Druž- beni dom in za brezplačno parkiranje za krvodajalce v novi parkirni hiši. Hvaležnost Občini Dobrepolje za novo lokacijo v Jakličevem domu na Vidmu. Hvaležnost župniku Izidorju Grošlju za možnost izvedbe krvodajalske akcije v župnijski dvorani v Šentvidu pri Stični. Hvaležnost Srednji šoli Josipa Jurčiča za prostore in pripravo malice za krvoda- jalce. Žal pa so zaloge krvi še vedno nizke, zato prosimo vse, ki ste zdravi in bi lahko darovali kri, da se prijavite na: 051 389 270 ali 051 671 147 in darujete kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani. V primeru, da ste preboleli covid-19, imate morda v krvi edinstveno zdravilo, ki bo pomagalo rešiti življenja tistih z najtežjim potekom bolezni. Če ste pri- pravljeni sodelovati in darovati plazmo/ kri za zdravljenje bolnikov, to sporočite na mail: plazma@ztm.si ali pokličite na telefon 030 485 510 vsak delovnik od 8. do 13. ure. Dragi krvodajalci, s svojim darova- njem navdihujete vse okrog vas. V teh težkih dneh, polnih skrbi in negotovosti, prinašate upanje in dobesedno rešujete življenja. Želimo vam trdno zdravje in naj vaš zgled opogumi tudi druge! RKS – OZ Grosuplje Anica Smrekar in Matjaž Marinček OBMOČNO ZDRUŽENJE Grosuplje 24 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Izobraževanje Na šolskem vrtiljaku - toda skupaj Pouk na daljavo na Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje Leto 2020 je prav posebno, nepresta- no nas preseneča in preizkuša. Januar- ja in februarja smo se soočali z visokim številom odsotnih učencev, sredi marca so se šole zaprle. Učenje na daljavo smo izvajali do sredine maja, ko se je začelo postopno odpiranje šol. Devetošolci so se od osnovne šole poslovili z interno valeto. Teden dni pozneje so se šolska vrata za učence zaprla, ostala pa so šte- vilna odprta vprašanja. Pred nami je bilo intenzivno poletje. Z aktivnostmi za izvajanje pouka na daljavo smo začeli že junija. Učitelji so se, poleg svojega rednega dela, izdatno izo- braževali, predvsem na področju smisel- ne uporabe različnih tehnologij za potre- be učenja, načrtovali pouk in dejavnosti v primeru zaprtja šole, pripravljali različi- ce scenarijev, kako bo delo potekalo to šolsko leto. V času poletnih počitnic smo vsem 1105 učencem uredili individua- len dostop do šolskih spletnih vsebin in šolske e-poštne naslove. Oblikovali smo spletne učilnice Moodle. Na vseh enotah šole smo v sklopu projekta SIO2020 iz- vedli nadgradnjo omrežja. V jeseni smo učence predmetne stopnje na delavni- cah seznanili, kako uporabljati spletne učilnice in e-pošto. Nekateri učitelji so že v času, ko je pouk potekal v šoli, v pouče- vanje vključevali strategije učenja na da- ljavo. Skratka, vrtiljak se nikoli ni ustavil. Prav vsak teden, ki smo ga vsi prežive- li na šoli, nas je navdajal s hvaležnostjo in upanjem. Hiteli smo s pripravami na pre- hod na učenje na daljavo, ko je to sredi oktobra za učence predmetne stopnje postala realnost. Po podaljšanih jesen- skih počitnicah pa se na daljavo izobra- žujejo vsi osnovnošolci. Pouk na daljavo vsem vpletenim predstavlja prav poseben izziv. Ta spre- memba ne vpliva samo na učence in uči- telje, ampak na cele družine in skupnost v celoti. Na tem šolskem vrtiljaku smo se znašli vsi, če nam je prav ali ne. Čeprav lahko govorimo o prednostih in slabo- stih takega dela, smo si enotni, da delo ne daljavo ne more zamenjati vzgojno- -izobraževalnega procesa, kot poteka v šoli. Neposrednega stika med učencem in učiteljem z nobeno tehnologijo ni mogoče nadomestiti. Učencem je težko zagotoviti kakovostno vzgojno-izobra- ževalno izkušnjo. Starši pa so postavljeni v zelo zahteven položaj. Poleg vlog, ki jih že imajo, kot starši, partnerji, zaposleni, aktivni člani skupnosti, so sedaj prevzeli še stalno in intenzivno podporo učenju svojih otrok. Na drugi strani se s podob- no situacijo soočajo tudi učitelji, ki hkrati podpirajo izobraževanje učencev in svo- jih otrok. Načrtovanje pouka na daljavo je ve- liko več kot uporaba privlačnih tehno- logij, oddajanje navodil na spletu ter e-komunikacija. Učenje na daljavo v osnovi sestavljajo trije gradniki: učenje v neposredni komunikaciji z učiteljem in/ ali sošolci, učenje z interaktivnimi e-gra- divi in samostojno učenje z uporabo uč- benikov, delovnih zvezkov ter drugih uč- nih pripomočkov. To se seveda razlikuje glede na starost učenca, njegovo opi- smenjenost, obvladovanje veščin dela z gradivi, razvitost bralnih učnih strategij in drugih vidikov. In vendar šola ni samo izobraževalna ustanova. Še posebej v času šolanja na daljavo je izredno pomembno, da ure- sničujemo tudi vzgojno vlogo. Učitelji vemo, da mnogim učencem šola pred- stavlja varen prostor, kjer zadovoljujejo tudi svoje čustvene in socialne potrebe. Povzeto po http://699.ablak.arnes.si/wp-content/uploads/2020/10/PravilaVirtualnoSodelovanje.pdf; Pripravila in oblikovala: Petra Radujko Moje obveznosti, slike: http://clipart-library.com/clipart/2064327.htm; https://pixy.org/4561529/, https://www.bark.us/blog/how-does-zoom-work/; ZOOM videokonference, slike: http://clipart-library.com/; Plakat Sodelovanje povzeto po: http://699.ablak.arnes.si/wp-content/uploads/2020/10/PravilaVirtualnoSodelovanje.pdf; ZOOM VIDEOKONFERENCE Primerno se uredim. Pridem pravočasno. Pripravim si učne pripomočke. Vključim se s prižgano oz. vključeno kamero. Ko govori nekdo drug, izključim mikrofon. Aktivno sodelujem in se odzivam na vprašanja učiteljev. Klepet uporabljam za postavljanje vprašanj ali za odgovarjanje na vprašanja učiteljev. Med videokonferenco se ne prehranjujem. MOJE OBVEZNOSTI Šolska spletna stran Redno spremljam objave na šolski spletni strani. www.oslag.si E-komunikacija Pri pisni in ustni komunikaciji smo vljudni, uporabljamo knjižni jezik in upoštevamo pravila pravopisa. Moja e-pošta Vsak delovni dan preverim svojo e-pošto. Za komunikacijo in delo uporabljam izključno šolski e-naslov. Spletne učilnice Redno spremljam obvestila in navodila v šolskih spletnih učilnicah. Skladno z navodili in roki oddajam svoje naloge. Urnik pouka - ZOOM Na šolski spletni strani redno spremljam urnik pouka prek ZOOM videokonferenčnega sistema. Pri pouku in vseh drugih oblikah dela na daljavo redno sodelujem. V primeru bolezni in nezmožnosti za delo starši to javijo razredniku. Pomoč je na voljo Če potrebuješ pomoč pri učenju, delu na daljavo, imaš težave z elektronskimi napravami ali si v čustveni stiski – povej! Pomoč je na voljo. Obrni se na svojega razrednika, učitelje ali na svojo šolsko svetovalno delavko. Pouk na daljavo - obveznosti in pravila virtualnega sodelovanja – – Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje – GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 25Izobraževanje OŠ Brinje Grosuplje - na daljavo, a skupaj Učitelj otroka ne uči le poštevanke, lepot pisane besede ali tehnik slikanja, temveč tudi, kako izražati svoja čustva, graditi in krepiti odnose z vrstniki, reševati kon- flikte in najti pot iz stiske. Učitelji se vsak dan srečujemo z mavrico učencev. Neka- teri se učijo z lahkoto, drugi imajo manj- še ali večje težave, tretji slabše delovne navade in rabijo več spodbude, četrti sploh ne zmorejo slediti navodilom, saj slovenščina ni njihov materni jezik. In še bi lahko naštevali. Učenje doma zahteva visoko stopnjo samostojnosti in moti- vacije ter dobre pogoje za delo. Zato se pouk na daljavo pomembno razlikuje od običajnega šolskega dela. Ključno je vzdrževati učno kondicijo ter se dela lo- titi z vso resnostjo in zavzetostjo. V želji, da bi učenci imeli vsaj primer- ljive, če že ne enakih možnosti, smo se ukvarjali tudi z zagotavljanjem računal- niške opreme za učence. Ugotovili smo namreč, da nekaj družin nima dostopa do spleta, nima računalnika ter da kar 65 % naših učencev, to je več kot 700, ra- čunalniško opremo souporablja s soro- jenci. V dobrih 20 % družin si računalnik delijo več kot štiri osebe. Del opreme smo zagotovili že prete- klo šolsko leto. Tudi ob drugem zaprtju šol potrebe niso nič manjše. Veseli smo, da smo ob tokratnem prehodu na pouk na daljavo družinam, ki opreme, t. j. raču- nalnika in dostopa do interneta, sploh ni- majo, le-to zagotovili že pred ali s prvim dnem šolanja na daljavo. Pomagali smo tudi nekaterim družinam, kjer si uporabo računalnika deli večje število ljudi. Tega ne bi zmogli, če nam na pomoč ne bi pri- skočili tudi starši naših učencev. Na po- budo g. Vidmarja in predsednice sveta staršev, ge. Posavec, smo prejeli donaci- je tako namiznih kot prenosnih računal- nikov, kamer, slušalk, mikrofonov in SSD diskov. Naš računalnikar pa je popravljal in sestavljal pakete računalniške opreme za naše učence in njihove družine. Zara- di vas smo do sedaj lahko pomagali že več kot 60 družinam. Iskrena hvala! Po jesenskih počitnicah smo začeli tudi s pripravo toplih obrokov za učence in dijake, ki prebivajo v našem šolskem okolišu. Skupaj bomo zmogli, v sodelovanju, z lastno aktivnostjo in pozitivno naravna- nostjo. Poskrbimo, da se šolski vrtiljak še naprej vrti. Skupaj namreč zmoremo vse! Petra Radujko, Janja Zupančič Veseli smo prišli prvega septembra v šolo in stiskali pesti ter upali, da v šoli ostanemo celo šolsko leto! Čas, v kate- rem smo, pa zahteva od nas prilagoditve in nove načine poučevanja in življenja in na OŠ Brinje Grosuplje smo se na po- novno možnost pouka od doma dobro pripravili. Za nami je spomladanska izkušnja iz- obraževanja na daljavo, ki smo jo, tudi v sodelovanju s starši, odlično izpeljali. Ta nas je marsikaj naučila in tako smo do jeseni načrtovali novo pot, seveda skla- dno s strokovnimi usmeritvami ZRSŠ, ŠR in s pomočjo študij, ki so jih objavljali slovenski in tuji strokovnjaki ter znanjem naših učiteljev. Odločili smo se za delo v učnem okolju MS Teams, ki nam nudi vse potrebno za kakovostno delo. Učite- lji so strokovno usposobljeni za delo na daljavo, saj smo veliko pozornost posve- tili izobraževanju, poskrbeli za prijavo učencev v sistem in oblikovali strokovno skupino, ki z rednimi srečanji skrbi za potrebno nadgradnjo veščin vseh za- poslenih. Pripravljamo izvedbo ankete s pomočjo aplikacije Selfie, ki ga je razvila Evropska komisija, kot orodje za pomoč pri načrtovanju rabe IKT za šolo kot celo- to. Z delom in sodelovanjem vseh pouk na daljavo dobro poteka – tudi s pomo- čjo računalniške opreme, ki so jo na šoli prejele nekatere družine, in z veliko an- gažiranostjo vseh učiteljev: na daljavo potekajo vse učno–vzgojne dejavnosti, tudi naravoslovni, tehniški, kulturni in športni dnevi, ure dopolnilnega in do- datnega pouka ter strokovna pomoč učencem, ki jo potrebujejo. Veseli smo, da smo lahko z računalniško opremo pomagali kar 20 družinam, trem dru- žinam se zahvaljujemo, ker so podarili računalnik za delo doma. Četrti donator pa je bila Založba Rokus, ki je podarila 2 računalnika. Ob vsem napisanem je potrebno poudariti, da šolanje na daljavo ni ena- ko šolanju v živo. Vsi si želimo vrnitve v našo, pravo šolo, a razmere nam tega ne dopuščajo. Še tako izpopolnjen program ne more nadomestiti pristnega, osebne- ga stika med učencem in učiteljem. Zato je toliko bolj potrebna stalna povezanost vseh – učiteljev, učencev in staršev. Uči- teljski zbor OŠ Brinje Grosuplje je sprejel dokument, s katerim načrtuje in opre- deljuje delo na daljavo v različnih pro- gramih in triadah in ki išče zdravo mejo med videosrečanji in gradivom v učnem okolju ter samostojnim delom učenca. Vemo, da so starši postavljeni v težak položaj, saj ob svojih delovnih nalogah spremljajo delo otrok, na drugi strani pa so učitelji – prav tako v vlogi strokovne- ga delavca, mame ali očeta. Morda bo Nova umetnina pred OŠ Brinje čaka svoje avtorje, da se vrnejo v šolo! Šola doma 26 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Izobraževanje/ Kultura pozitivna izkušnja tega obdobja prav večja samostojnost učencev, kar je tudi naš razvojni cilj šole, ki uravnoteži tri na- čine dela na daljavo – del pouka poteka v živo, drugi s posnetki in drugimi didak- tičnimi pripomočki ter del, ki je posve- čen samostojnemu delu učenca. Veseli smo, da lahko zagotovimo učencem, ki ga potrebujejo, zdrav in to- pel obrok dnevno. Da na daljavo deluje tudi naša knjižnica in da živi ustvarjal- nost naših učencev virtualno. Ob podpo- ri mentorjev se pripravljajo na tekmova- nja, ustvarjajo in sodelujejo v natečajih – in se, na daljavo pač, srečujejo med seboj. Strokovna služba naše šole nudi pomoč in oporo tudi v trenutkih stiske ali samo dragocen čas in pripravljenost za potreben pogovor. Ja, cela paleta različnosti se zlije v eno prav v šoli! Toliko različnih vidikov dela, življenja, družbe in časa nasploh se zdaj srečuje v kanalih in programih naših po- vezav. A tiste prave povezave ostajajo. Vsi skupaj smo se znašli v 'krasnem' no- vem svetu, ko je potrebna medsebojna podpora, sodelovanje, razumevanje, za- upanje in strpnost. Novi svet bo prinesel tudi dobre stvari, ki jih poiščimo in jim dajmo priložnost, da dobijo novo vre- dnost. In ta nas gotovo obogati, ko spet sedemo v šolske klopi. Kolektiv OŠ Brinje Grosuplje »Globoko ukoreninjenih dreves niti viharji ne izrujejo.« S temi besedami sv. Ciprijana častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, kopanjski župnik Janez Kebe, nagovori bralce Kopanjske knjige. Od zamisli in prve zapisane besede do dneva izdaje so njegovi prvi prvoobhajanci s Kopa- nja zaključili osnovno šolo in opravili sveto birmo. Osem let raziskovalnega dela, razvozlavanja rokopisov, primerja- nja virov, iskanja podatkov, pogovorov z domačini in strokovnjaki, urejanja in osmišljanja, analiziranja in razlaganja je obrodilo žlahten sad. Slovenci smo maloštevilen narod. Bognedaj kdaj reči majhen! Narodova veličina se ne meri v številu glav, kakor pri živini, temveč po teži tistega, kar iz glav pride. Čeprav smo stoletja živeli in preživeli brez svoje države, se lastnemu jeziku, pesmi, šegam in navadam nikoli nismo odpovedali. Bogastvo ljudskih pe- smi v barvitosti narečij, kjer »ima vsaka vas svoj glas«, modrost v rekih in naukih, globoko zakoreninjeno vero v molitvah v maternem jeziku, vse zaklade narodne samobitnosti smo ohranili v časih, ko so umirali imperiji, nastajale in izginjale dr- žave. Mnogo modrih in učenih ljudi našega rodu in imena je pisalo zgodovino, ne le našo, tudi svetovno. Nekaterim pojemo hvalnice spomina, drugi so prepuščeni pozabi ali prilaščeni drugim narodom. Zgodovino so pač vedno pisali zmago- valci in dostikrat jim je zmanjkalo črnila ravno tedaj, ko so se namenili pustiti vsaj na papirju kakšno sled za poraženimi. Podobno so, najbrž zaradi varčevanja s papirjem in črnilom, iz znanstvenih in literarnih del »zbledeli« tudi vsi tisti, ki jih ni pokoril meč, temveč »sreča kriva, da jim navkljub očem razprtim, bilo ni dano zreti prelesti cesarskih novih obla- čil«. Tako smo Slovenci v zadnjem stole- tju uspešno previharili viharje, vendar so mnogi dogodki, imena in njih dosežki - zaradi »premalo tinte in papirja« - ostali onkraj pozabe. V letih po osamosvojitvi se je preskr- ba s pisalnimi potrebščinami občutno izboljšala, pa tudi medicina je izjemno napredovala, še posebno na področju obujanja, ohranjanja in razvoja spomina. Prenekateri dogodki in osebe so vstali iz meglice večdesetletne pozabe in ne- kako našli pot do tiskarn in nekaterih knjižnih polic. Ljudstvo slovensko se je začelo zavedati globokega pomena bi- blične grožnje, ki pravi » … bo preklet in se imena njegovega ne omenja do preteka treh rodov …«. Očeta, deda in nekateri morda pradeda, se lahko izku- stveno spominjamo. Tistih, ki so bili pred njimi, naše oko in uho ni zaznalo. Če jih ni v ustnem in pisnem izročilu, so za pri- hodnje rodove izgubljeni, kakor da bi jih nikoli ne bilo! Prav zaradi tega je delo gospoda Ja- neza Kebeta izjemno pomembno. Ko- panjska knjiga je izpoved zgodovine o ljudeh in časih, ki brez avtorjeve vneme, javnosti nikoli ne bi bila dostopna v tako osmišljeni, urejeni in poljudno besedo- vani obliki. Župnijska kronika obsega vse po- membnejše dogodke od leta 1905 do leta 2020. Pričuje o svetovnih dogajanjih in njihovem zrcaljenju na življenjske uso- de ljudi okrog Kopanja. Dotika se tragič- nih, prelomnih, pa tudi čisto vsakdanjih dni življenja župljanov. Opisuje prise- ljevanje in odseljevanje s trebuhom za kruhom. Govori o vremenu in pridelku, trgovanju in dedovanju. Posebno po- drobno opisuje prehajanje kmetij iz roda v rod, nekaterih celo za 13 rodov ali 350 let v preteklost. Podrobno obdeluje tri urbarje iz obdobja med letoma 1682 in 1750 ter urbarialni register od leta 1747 do leta 1761. Že avtorjevi prevodi iz ur- barjev, spisanih v rokopisu v staronem- škem jeziku, so dosežek sam po sebi! V sodobnih reklamah bi dejali: »Ampak to še ni vse! Če listate še naprej, boste od- krili…«. Marsikaj. Vsekakor pa več, kot bi pričakovali … Gospod Kebe se je potrudil s prera- čunavanjem zgodovinskih utežnih mer in dognal natančno vrednost gmotnega prispevka kopanjske župnije cesarstvu za obrambo pred Turki leta 1526. Po- drobno je opisal ženitovanjske in po- grebne navade skozi čas. Dotaknil se je tudi dela babic in najpogostejših vzro- kov za visoko smrtnost otrok in žensk pri porodih ter spremljal dedne in nalezljive bolezni skozi čas. Neprecenljivi so tudi prevodi poimenovanja vzrokov smrti v sodobno medicinsko izrazoslovje. Težko bi danes našli študenta medicine, ki bi vedel, kaj je to »smrt zaradi jetrne vro- čice«. Povrh vsega je avtor vedoželjnim priobčil tudi podatke o šolah in gradovih na območju župnije. Da si ne bi kdo mi- slil, kako so bili tu živeči ljudje zaplankani in nevedni, vse dokler jim ni posvetila s samoprispevkom napeljana elektrika. Šole so bile, učitelji tudi, učenci pa kakor kdaj – če ni bilo preveč za opraviti v štali ali pomagati pri spravilu pridelkov. Žal je glede gradov delo malo manj izčrpno, Kopanjski župnik Janez Kebe GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 27Kultura Škocjanski župnik Jurij Dalmatin v obrambi farana Lukeža Verjanta ker so mnogi podatki izginili v ognju in dimu skupaj z gradovi, ker se je tiste dni baje delalo prostor »novi dobi in nove- mu redu«. Vsem, ki vam je jezik tudi v zabavo in ne le v spotiko, je namenjeno poglavje narečnih besed in besednih zvez. Zani- manje onih, ki še ne, ali ne berejo več, bo gotovo pritegnila množica zgodovinskih fotografij, podob panjskih končnic in ini- cialk iz cerkvenih knjig. Kopanjska knjiga, ki bo zanamcem pričevala o ljudeh in dogodkih, ko nas že dolgo ne bo več, je za tukaj živeče dru- žine sidro v času in prostoru. Mnogim Radencem, Čušperčanom, Slivničanom in Ilovcem je razprla pogled v preteklost njihovih rodov. Povedala je zgodbo kmetij, ki so jim skozi stoletja omogočale življenje. Prenekateri so se ob spozna- vanju svojega porekla pričeli zavedati trdoživosti rodu. Stati inu obstati na svoji zemlji, napojeni z znojem in krvjo prednikov, ohraniti besedo, postavo in varen dom za potomstvo! Gospod Ja- nez Kebe je strl skalo, ki je zastirala pre- teklost, in odprl rodovnim koreninam pot v globino. Nedvomno bodo tukaj rastoča slovenska drevesa kos viharjem, ki se dvigajo na obzorju časa. Vzemite jo torej v roke, to Kopanjsko knjigo. Ni debela, le veliko listov ima. Verjamem, da si jo boste - list za listom - vzeli k srcu ... Alojz Kovšca V letu 2020 smo bili prikrajšani za več prireditev, ki so v našem okolju postale tradicionalne. Letos bi morali praznovati 512 let od krsta Primoža Trubarja in nje- mu v spomin že 24. kulturno prireditev Stati inu obstati v Škocjanu, a je priredi- tev preprečilo koronavirusno obdobje, ki nam kruto zaznamuje letošnji čas. Spomnimo pa se lahko obdobja, ko je škocjanska župnija doživljala refor- macijsko in protireformacijsko živahno gibanje, ki so ga označevali gospodje Turjaški (Auerspergi), med njimi patron Krištof Auersperg, župnik Jurij Dalmatin, predikanta Andrej Savinec in Janž Znoji- lšek ter drugi. Protestant Jurij Dalmatin (ok. 1547– 1589) nam je sicer najbolj znan po pr- vem celovitem prevodu Biblije v slo- venski jezik (1584), zadnja štiri leta pa je bil tudi škocjanski župnik, ki je župnijo oskrboval »excorrendo«, saj so službo tu opravljali predikanti, predvsem Savinec. Samo za 6. avgusta 1589 pa je gotovo, da je v Škocjanu Dalmatin tudi bil. Tega dne je namreč v Škocjanu na- pisal grajskemu gospodu Krištofu Tur- jaškemu pismo z milostno prošnjo in zagovorom župljana Luke Verjanta. Pismo je zgodovinar Anton Kaspret ob- javil leta 1914 (Časopis za zgodovino in narodopisje, 1914, 18–32), zasledil ga je v turjaškem arhivu v Losensteinleithnu v Zgornji Avstriji, pri razlagi pa mu je po- magal pravni zgodovinar dr. Metod Do- lenc, ki je bil pred letom 1914 še okrajni sodnik v Gradcu. V objavi poda Kaspret prepis Dalmatinovega pisma v nemščini, ob prevodu v slovenščino pa je dodan še komentar. V pismu govori o cerkvenem podlo- žniku s Sloke Gore Lukežu Verjantu, ki so ga mučili na turjaškem gradu, čemur je bil povod dogodek, ko so poleti 1589 otroci na paši našli mošnjo z 850 goldi- narji v kovancih in jo izročili Lukežu Ver- jantu, ta pa jo je zadržal. Poizvedovali so, če je kdo mošnjo našel, grajski upravnik pa je več ljudi zaprl in zasliševal. Tudi Verjanta, ki pa najdbe ni priznal, a se je izdal ob nakupu s kovanci. Spet so ga pozvali na zaslišanje in tedaj je vse po- vedal. Ves denar pa so lastniku, oderuhu, vrnili. Vseeno ga je graščak pahnil v ječo, spustili so ga na spodnja tla temnice, kjer je bil neznosen smrad, potem v podstre- šno ječo, kjer je od žeje, vročine in sopa- rice omedlel, da pa ne bi ušel, ga je dal vkleniti v lisice in okovati. Kmetje so se zgražali ob graščakovi strogosti, saj so njegovi predniki sicer bili milostni. V pismu je Dalmatin opomnil, »da pred Bogom in pred posvetno pravico ni narobe, ampak pošteno in pohvalno, da se proti takim preprostim in neizku- šenim ljudem ne uporablja najvišje pra- vo, da se jim ne bi storila največja krivi- ca, marveč nepristranost, in da je treba razlikovati med po naravi hudobnim in med preprostim, revnim človekom, čeravno gre za enak primer.« Tožnik je zaradi denarja že marsikoga upropastil in Dalmatin piše: »Ne morem pa sam do- gnati niti od drugih poštenjakov izvede- ti, ali je Vaša milost po pravu dolžna, na poziv takega oderuha, kakršen je tožnik, dopustiti, da se podložniki tako trapijo, marveč bi bilo pravično, ščititi jih zoper take nepravičnike.« Dalmatin misli, da treba »ravnati je z njim pravično, kakor je prav in zako- nito, in je pri tem razločevati po naturi hudobnega človeka od preprostega in revnega, če sta oba enako zakrivila. Po božjem zgledu se nagibajmo bolj k mi- losti in usmiljenju, kakor pa ostrosti. Ob tem, da je to edini revežev pogrešek ...« V zaključku še izpostavi, da pisma ni pisal »ne iz pohlepa po dobičku ali radi lepih besed, še manj sem hotel Njim kaj ukazati, ampak rešiti in pomiriti sem ho- tel svojo vest in Vašo milost posvariti, da se ne da zapeljati od nekaterih, ki so krivo poročali, in da ne stiskajo še dalje velikega reveža…« Pismo pa zaključi: »Zato še enkrat pro- sim, Vaša milost blagovoli moje pismo, ki sem ga prav težko pisal s slabotno in tre- sočo roko, milostljivo umeti tako, kakor mislim jaz — Bog to ve — čisto zvesto in vselej pošteno!« Dalmatin pa je že 31. avgusta 1589, Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Dalmatin 28 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Kultura V Šmarju je še živo izročilo, da je šmar- ski kaplan Anton Medved pogosto obi- skoval studenec v Zacurku ter da si je s pitjem bistre izvirske vode povrnil zdrav- je. Ljudje verjamejo, da ima ta studenč- nica še posebno moč v jutru velikonočne nedelje, če tja pridemo molče in molče zajamemo studenčnico tik pred sonč- nim vzhodom. V Šmarju je - ob župniku in dekanu Andreju Drobniču in kaplanu Janezu Za- krajščku - kot drugi kaplan deloval tudi duhovnik, pesnik in dramatik Anton Medved (1869–1910) v času od 21. sep- tembra 1894 do 21. septembra 1896. V času bivanja v Šmarju je predvsem v Lampetovem Domu in svetu objavljal pesmi ter drami Kacijanar in Za pravdo in srce. S tukajšnjim bivanjem pa je mogoče povezovati predvsem pesem Sv. Mo- horju in Fortunatu, ki jo je objavil v uvo- dnem delu Koledarja Družbe sv. Mohorja za leto 1896. Družba sv. Mohorja je v tem zvezku izpostavila opis svojega zavetni- ka Mohorja in poslanstvo založbe, on pa je dodal še vlogo obeh zavetnikov, ki pa sta tudi patrona bližnje podružnične selske cerkve, v kateri je Medved goto- vo večkrat maševal. Naj tu dodamo par verzov: (1) Učila prva sta slovenske dede besede božje, blažene besede. … (4) Slutila morda nista v onih časih, da seme vajinih besed na dan priklije v tisočerih klasih, Slovencem v drago dušno jed, kjer misel se razkriva v naših glasih, nikjer zatrt ni vajin sled: sinove vse slovenskega obzorja objema družba svetega Mohorja. … V Šmarju se je Medved tudi vpisal med člane založb Slovenska matica in Družbe sv. Mohorja ter prejemal njene izdaje. Kot ud družbe je v istem koledar- ju priobčil še pesem Pozdrav čitateljem Mohorjevih knjig, ki pa jo velja tu dodati v celoti, saj je bodrilo bralcem tudi dana- šnja stalnica: Pozdrav čitateljem Mohorjevih knjig. (1) Pozdravljen bodi, moj čitatelj, ki rad prebiraš knjige te, kdor koli, drag si mi prijatelj, kjer koli, blago si srce. (2) Tu v mojem krilu ni razporov, ne vlada v meni slepa strast, do večnih te navajam vzorov, in vnemam te za božjo čast. (3) In dušo ti vedrim veselo, podim od tebe strah in dvom in kličem te na krepko delo, ki tirjata je Bog in dom. (4) O da bi toliko koristi iz mene lilo ti v srce, kot so nameni moji čisti in gorke moje so želje! (5) Da bi zveneli moji glasi tem lepše, divneje, čim dlje, najzadnji tudi gorski vasi, kjer v srcih kri slovenska vre. Branje pa sta v letu 1896 v Šmarju podpirali tudi dve knjižnici: Farna knji- žnica in Bralno društvo. Po odhodu iz Šmarja, že v letu 1897, pa je Medved začel pogosteje objavljati tudi v novem časopisu Slovenka, ki ga je urejala Marica Nadlišek. S Šmarjem ima Medved še posebno povezavo, saj je njegove pesmi za an- tologijo prevodov v angleščino preva- jal šmarski rojak in pesnik Ivan Zorman in prevode objavil v svoji izdaji Slovene (Jugoslav) Poetry, Cleveland, 1928. Tu je torej 25 dni po pisanju tega pisma, umrl, star komaj 42 let. Luka Verjant je potem še navajan v župnijskih urbarjih, kar kaže, da mu to- žnik ni zaplenil kmetije. In Kaspret do- daja: Opravičena je torej misel, da ga je rešil Dalmatinov zagovor. Dalmatin je že v uvodu v Biblijo (str. CXVII) v poglavju Od gospoščine označil odnos do sodobnih problemov družbe in pravi, da je posvetna oblast »od Boga poklicana, da dobre brani pred nasiljem in nedostojnostjo hudobnih.« Dalmatinu, prevajalcu monumental- ne izdaje Biblije (1584) in tvorcu ostalih del (pesmaric, molitvenikov, Agende, Jezusa Siraha (1575)), se je kljub vsemu mali škocjanski dogodek zdel zadosten za njegov moralni odziv, ko je s svojega položaja naredil tisto, kar je bilo v nje- govi moči, saj je to sporočilo življenja, optimizma in upanja. Dalmatin se je kot župnik v iskanju pravice obrnil na graj- skega gospoda, ki pa je bil tedaj tudi na- mestnik deželnega glavarja. Po več kot pol tisočletja nam odziv dopolnjuje njegovo podobo, tudi tako se lahko ozremo na Dalmatinov lik in naj nam bo sporočilo, da so dobra dejanja vedno vredna spomina. Povzel Drago Samec Zakaj je v Zacurku (pri Šmarju - Sapu) Medvedov studenec? Medvedov izvir Vir: https://www.slovenska-biografija.si/ GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 29Kultura Kapelica v bližini vasi Gajniče v spomin na bitko davnega leta 1813 prevedel štiri Medvedove pesmi: Srce – zastavica, Roži, Z Adrije in Oblačicam. Ob urejenem Zacurku so sedaj posta- vili še skulpturo medveda, ki jo je izdelal kočevski gozdar in rezbar Matija Kobola iz Šalke vasi. Da pa je Medved sam po- vezoval svoj priimek z živaljo, pove tudi anekdota, da je na vratih kaplanije v Bre- znici imel podobo sv. Antona, pod njo pa črnega medveda. Ko je na obisk prišel pisatelj Finžgar, ga je vprašal, kaj pome- ni ta razstava, pa mu je Medved odvrnil: »Ali ne znaš brati biblije pauperum? To je moja vizitka!« (Biblija pauperum pomeni biblija ubogih, to je srednjeveška Biblija v slikah za nepismene, da so tudi nepismeni raz- brali pomen sporočila.) Duhovnik, pesnik in dramatik Anton Medved je objavil dve pesniški zbirki, Poezije I in II; izšlo je več ponatisov in izborov ter množica gradiva o njem. Tu smo le obudili spomin na njegovo biva- nje v Šmarju. Zbral Drago Samec Rusova kapelica (včasih imenovana tudi Francoska kapelica) nad Glinkom z ene strani in nad Gajničami z druge, je bila postavljena v prvi polovici 19. stole- tja v spomin na bitko med avstrijsko in francosko vojsko, ki se je odvijala 12. sep- tembra 1813 med Šmarjem, Gumniščem in Škofljico. Francosko vojsko, ki je štela 6000 mož, so premagale bistveno šibkej- še avstrijske čete iz regimenta gradiških graničarjev, večinoma Hrvatov, ki jih je vodil polkovnik Bogdan Milutinović. Kapelica stoji v vasi Zalog pri Škofljici, na grebenu vzhodno nad vasjo Glinek, po katerem poteka meja med občina- ma Škofljica in Grosuplje. Imenuje se po bližnji domačiji »Pri Rusu«. V notranjosti stoji velik lesen kip trpečega Kristusa. V obokanem prostoru kapelice je posta- vljen kip Jezusa Kristusa z zvezanimi ro- kami, ki žalostno poveša glavo ter upira pogled v tla – motiv 'Ecce homo', kar po- meni 'Glejte, človek'. Kapelica ima pra- vokoten tloris in je zgrajena v klasičnem slogu (dorski slog kapitelov, timpanon z geometrijskim ornamentom). Pokriva jo pločevinasta streha s kovinskim križem na vrhu. Kraju, na katerem stoji kapeli- ca, naj bi se reklo 'Hrastovljek'. Kapelica stoji danes na obronku gozda, kakih zna- menj, da tam leži 300 pokopanih Fran- cozov, pa ni. Do nje pridemo po cesti iz Škofljice v vas Zalog in potem prav pod vrhom Zaloškega hriba naprej v gozd, lepa pešpot pa je tudi iz Gajnič. Po nekaterih informacijah pa Franco- zi sploh niso bili pokopani tam, ampak na grmadi pri Hrvatu. Kapelico naj bi bil postavil neki preživeli vojak v zahvalo. Kasneje jo je blagoslovil škof A. Jeglič. Kapelica je bila obnovljena leta 1988 – sept. 1989, na željo vaščanov Glinka in Zaloga. Nato jo je blagoslovil še takratni škofeljski župnik Peter Kvaternik. Kapelica je vpisana v Register nepre- mične kulturne dediščine kot Rusova kapelica. Grmada pri Hrvatu. Na grebenu nad Gorenjim Blatom, kakšnih 10 minut hoje od Gumnišča, je kraj, ki ga domačini imenujejo pri Hrvatu. Tukaj se na enem mestu steka šest poti, proti Gorenjemu Blatu, Gumnišču, Glinku, Zalogu, Gajni- čam in proti Hudi Polici. Po ljudskem iz- ročilu naj bi na tem mestu umrl eden od hrvaških vojakov. V spomin na bitko se je tukaj vse do sredine 20. stoletja ohranila grmada, na katero je vsak mimoidoči vr- gel suho vejo. Jakob Zupan, ki je bil v času bitke kaplan v Šmarju, je v počastitev avstrij- skih zmag pri Šmarju in pri Višnji Gori Bogdanu Milutinoviću posvetil nasle- dnjo pesem, ki je bila prvič objavljena v nemškem kranjskem časopisu Illyrisches Blatt, v prilogi k 22. številki letnika 1832: Todor - Milutinoviču Slava Serpskiga imena, Milutinovič Bogdan! Hvali križov treh Te stena, Hvali Višenj Te Goran. Polkovodja Gradiškanov Videnih spet vitezov, Strah Frankonov, Italjanov, Kralj-namestnik-Evgenov! V Zalog jezar Ti Slavonov Od Plešanov pridervi Sedem ilijad Frankonov: Kralj v Iblano pribeži. Kak Martini, Jurkoviči Tujim plašijo uho! Šmarje, Dedindola griči Od junakov si pojo! Pet sto ranjenih skrivali Plavi nam so Iliram; Mertve Iliri vkopali, Ne vbraniti kos volkam. Tvoji se sami vmaknili V tami do Medvedjeka: Lohka tuji Te sledili Do gorice Vančeta. Ondi dvakrat prenočijo, Skoro vse Ti poloviš: Tvoji tuje nam spodijo, Ti z Gradiško nam večniš. Brane Petrovič Vir: Wikipedija, delno dopolnjeno 30 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Kultura Nekaj minut pred drugo uro popol- dne je iz Biferna v Italiji vzletelo 12 lovskih bombnikov Beaufighter, ki so imeli nalogo: napad na sovražnikovo posadko v Grosupljem. Oboroženi so bili s 27-kilogramskimi raketami, topo- vi 20 mm in strojnicami 7,7 mm. Letala so pripadala 16. eskadrilji južnoafriške- ga vojnega letalstva (SAAF), ki je delo- vala pod poveljstvom BAF (Balkan Air Force). V času italijanske okupacije so bile v Grosupljem nameščene enote za va- rovanje železniške proge, ki je pred- stavljala pomembno povezavo za transport nafte iz Romunije v Italijo. Po kapitulaciji Italije za Nemce ta poveza- va ni imela takega pomena, zato v Gro- supljem niso imeli svojega vojaštva. Tone Ferenc navaja, da je ob koncu vojne v Grosupljem delovala 27. domo- branska četa in oddelek slovenske poli- tične policije (Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, 1996). Na poti proti cilju je imelo eno od letal težave z motorjem in je pristalo v Zadru. Ostala letala so v nizkem letu preletela Radensko polje in ob 15:33 napadla Grosuplje. Na vas je padlo 88 raket in 3200 20-m granat. Letalci so poročali, da so uničili 5 večjih zgradb, zanetili več manjših objektov v vasi in uničili 2 železniška vagona. Časnik Slovenec je dva dni po napadu poročal o napadu na vas Grosuplje, ki je povzročil smrtne žrtve in gmotno škodo. Ubitih je bilo 8 ljudi, med njimi sinova šolskega sluge 6 letni Alojzij in njegov 10 letni brat Ivan Cimperman, 67 letni po- sestnik iz Stranske vasi (danes zahodni del Grosupljega) Franc Košak, Frančiška Zrnec in Alojzija Zupančič iz Stranske vasi, 10 letni Anton Boc iz Boštanjske vasi (danes Veliko Mlačevo) in učiteljišč- nik in policijski stražnik Leopold Čampa iz Ljubljane. Več oseb je bilo ranjenih, med njimi tudi otroci. Materialna škoda je bila naslednja: posestniku Francu Ko- šaku je bil uničen hlev in čebelnjak, po- sestniku Francu Javorniku iz Grosupljega je bil uničen kozolec in vsa gospodarska poslopja, posestniku Francu Bučarju iz Stranske vasi je pogorel kozolec in vse poljedelsko orodje. Gostilničarju Ivanu Rusu iz Stranske vasi je raketa podrla del hiše. Prav tako je bila delno porušena hiša gostilničarja in trgovca Leopolda Müllerja iz Grosupljega. Rakete so moč- no poškodovale tudi šolo. Na več hišah so bili poškodovani strešniki in razbita okenska stekla. Letala so imela v nosu pritrjeno kame- ro, ki je snemala potek napada. Obilico fotografij iz teh kamer je zbral in postavil na splet raziskovalec zgodovine SAAF Ti- nus le Roux. Med njimi so tudi fotografije napada na Grosuplje (v krepki pisavi so komentarji k slikam povzeti iz uradnega poročila o napadu): Slika A: Napad vodje formacije. Izstreljene rakete letijo v smeri Bučarjevega kozolca in Košakovega hleva. V ozadju (danes Pod gozdom) so vidni sledovi padca topovskih granat 20 mm. Slika B: Poročnik Kossen napada eno od večjih zgradb. Stranska vas je že vsa v dimu, ki so ga povzročile rakete iz predhodnih letal. Rakete, ki so še v zraku, so namenjene šoli. Najnižja raketa leti proti Müllerjevi hiši. Šola je bila 24. 12. 1943 požgana, v času letalskega napada pa še ni bila v celoti obnovljena. Letalo Bristol Beaufighter Mk X, ki je pripadalo16. eskadrilji SAAF (spletni vir: commons.wikimedia.org/) Letalski napad na Grosuplje 20. 4. 1945 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 31Kultura Slika C: Podpolkovnik Lewis napada železniške vagone. Rakete bodo vsak trenutek zadele vlak na grosupeljski postaji. Slika D: Poročnik de Villiers se približuje cilju in napade. Fotografija prikazuje velik steber dima iz železniških vagonov in dim iz zgradbe v sredini fotografije. Še eno letalo raketira vlak na postaji. Zadnji vagoni so že v dimu. Dve raketi sta pravkar eksplodirali desno od ceste. Bombandiranje v spominu ljudi Avioni nad progo Ivan Kadunc (1928-2002) iz Sel pri Šmarju – Sapu se je napada na železni- ško postajo v Grosupljem (1945) spomi- njal takole: Ko sem šel delat, sem šel tule ob pro- gi tja dol. Pridem do Cvetkoviča, preden prideš do brezovskega prehoda, tam kjer je malo useka za progo, pa zagle- dam tamle nad Mokrcem dve črni piki. Kar nekako jasno mi je bilo, da bi lahko bili avioni. Ah, kar če, pa naj bo. Pa sta di- rektno sem priletela. Jaz hitro skočim tja v graben, aviona pa zakrožita nad progo. Sta mislila bombardirati fabrški most. In sta ga zgrešila, tako da so granate letele nad mostom pa doli tja, kjer se razcepi proga, tja vmes so padale. Pa še enkrat zaobrneta. Vlak je stal na postaji, pa sta ga mitraljirala, mašino in vagone. Vse sta stolkla. Pa sta še enkrat zaobrnila. Še enkrat gresta bombardirat most in še enkrat sta zgrešila. Potem sta pa odšla. Ko sem prišel tja dol na postajo, je na- sproti Malnarčka ležal en kos železa. Po- berem tisto, pa sem si vso roko opekel, ker je bil od granate. Tako da mi takrat na šiht ni bilo treba iti, ker so vlak že na postaji stolkli. Pa še roko sem imel ope- čeno. Letalski napad na Grosuplje Ivan Kadunc (1928-2002) je obudil tudi spomin na letalski napad na Grosu- plje (1945). Eno soboto je bilo, ko pride komandir: »Fantje, danes ne bomo nič delali, boste šli kar domov. Bombardirali bodo!« Pa smo se malo potikali po Kopanju. »Kar domov pojdite, v ponedeljek pa zdravi pridite na delo.« Vlaka ni bilo nobenega, drugega pre- voznega sredstva nobenega, smo šli pa peš domov s Kopanja. Pridemo tule v Grosupljem do Bambiča, pa nekaj zašu- mi. Samo zašumelo je, je že zagrmelo. Od Račne gor so prišli avioni, čisto niz- ko, skoraj po tleh. Tisti dan so Grosuplje bombardirali. Mi smo se razbežali in se hitro poskrili. Tisti lovci so pa še krožili okoli in z mitra- ljezom streljali. Pa so tiste čaure, pa tiste ketne, ki partone skupaj držijo, razdirale, pa fedri pa tisti kosi so tako brenketali po tleh, da nismo vedeli, ali tukaj streljajo ali samo tisti kosi letijo tja po tleh. Ajd, avioni odidejo. Mi gremo pa na- prej. Začnemo se zbirati na cesti, enega pa ni bilo. Glih tistega Kocjana, ki je ta- krat ob napadu na vlak na progi pri Pre- dolah luknjo imel v golenici. Gremo gle- dat, kje je Kocjan. Kličemo, nič, nikjer ga ni bilo. Bog ve, kam je bežal. Mi še malo iščemo, pa enkrat zaslišimo glas, čisto nekje daleč: »Pomagajte, pomagajte!« Čisto malo se je slišalo. Začnemo iskati. Nikjer nič ne vidimo. Še enkrat se oglasi: »Pomagajte, tlele sem!« Pa smo okoli hodili, pa ga nismo našli. Potem pa enkrat le zagleda eden: »Lej jih, lej, čevlji, podplati.« Je bil pa od Bam- biča čez cesto, kjer so imeli štalo, most, pa rori so bili notri pod cesto. Pa se je re- vež zavlekel v tiste rore. Bili so ravno toli- kšni, da, dokler ni ves not prišel, se je lah- ko odrinil s čevlji po zemlji, pa je šlo not. Ko je pa s čevlji prišel do rora, ni mogel pa več naprej, nazaj pa tudi ne. Točno tam not bi umrl, če bi ga mi ne našli. Še potem smo ga štirje vlekli za noge ven, pa smo ga komaj zvlekli. Gremo naprej. V Grosupljem je vse kadilo se, kar je gorelo. Pri Javorniku je padla takrat zažigalna. Ob cesti je bila Zapisal Igor Tratnik 32 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Društva Šolsko in študijsko leto se je sedaj res že začelo s polnim zagonom, prav tako zagnano pa so se začele odvijati tudi dejavnosti v Študentskem klubu GROŠ. Čas, ko se moramo drug od drugega izo- lirati, smo izkoristili za to, da se v naših prostorih končno naredi še zadnji korak prenovitve – menjava tal. Prenova celo- tnega kluba nam je vzela dobro leto, to pa je eden zadnjih korakov, na kar smo zelo ponosni, saj je bilo v to vloženega veliko truda, časa in prostovoljnih ur. Mi se že veselimo, da se stvari malce umirijo in da boste zopet lahko prišli v naš klub. Kot ste že opazili in kot je tudi bilo pričakovati, smo morali vse tradicio- nalne projekte tega časa opustiti oz. jih preoblikovati v elektronsko obliko. Vsaka takšna slaba stvar pa ima seveda tudi dobro plat; s tem, ko so nas razmere pahnile v nov način bivanja, smo prišli do mnogih svežih in zanimivih idej, do projektov, s katerimi se še nismo ukvar- jali. V novembru nas najprej čaka dogo- dek. Skupaj bomo virtualno potovali! In sicer ne gre za potopisno predavanje, temveč za enega naših novih projektov – Erasmus večeri: Izkušnje za življenje. Tokrat smo se povezali s tremi študent- kami, ki so se udeležile izmenjave Era- smus. Tako bomo v sklopu treh večerov pod njihovim vodstvom potovali iz Irske v Grčijo in nato še v Litvo, izvedeli boste njihove izkušnje iz prve roke, hkrati pa se boste lahko pozanimali še o morebitnih stvareh, ki vas zanimajo v zvezi z izme- njavo samo. Po ogledu teh treh držav pa bo sledil tudi projekt, ki vam bo pomagal spo- prijemati se s stresom in drugimi nepri- jetnimi občutji med drugim valom ko- ronavirusa. Govorimo o delavnici joge! Oddih od stresa: Sproščujoča joga vam bo omogočila pomiritev, dobro energijo in vas naučila, kako se lahko na podoben način sprostite tudi sami. Odkrili vam bomo le še eno novost, in sicer sodelovanje pri projektu Grosu- peljski božički. Gre za dobrodelno akcijo, s katero bomo v sodelovanju s pobudni- kom, Miho Leginom, in nekaterimi osta- limi člani facebook skupine Klepet Gro- suplje zbrali darila za približno 40 otrok iz naše občine. Podrobnosti poteka ak- cije lahko najdete na naših spletnih pro- filih, zbiranje pa poteka od 15. 11., med drugimi tudi v prostorih našega kluba. December vam bo nanizal še mnogo novih projektov, zato ne pozabite spre- mljati naših spletnih facebook in insta- gram profilov, pa tudi naše spletne stra- ni www.klub-gros.com, preko katere vas prav tako obveščamo o vseh novostih, ki potekajo v našem klubu. Zaradi korona- virusa so naše uradne ure prilagojene in se širijo na splet, kjer lahko v stik z nami stopite prek uradnega elektronskega poštnega predala ali socialnih omrežij, tiskovine študijskega gradiva pa lahko prevzamete ob petkih. Ne pozabite si podariti vsaj nekaj časa v dnevu, ki ga boste preživeli na vam ljub način. Če vam že zmanjkuje idej, kaj po- četi, pa ste lepo vabljeni, da si na našem facebook ali instagram profilih ogledate pred pol leta nastale Groševe zgodbe iz karantene, ki vam bodo morda pričarale zamisel ali dve. Veseli nas tudi, da smo po nekoliko Grošev prenovljeni november in kaj vam Groševci pripravljamo v prihodnje ena lesena baraka. Tista je zgorela. Šolo je zadela granata. Ko so prišli avioni od Račne dol, je granata priletela od spodaj v klet, tako da od tiste stene ni nič osta- lo. Notri so pa Cimpermanovi stanovali od spodaj in je dva otroka ubilo. Eden je umrl precej, na mestu, drugega so pa k Podkoritniku, zdravniku, nesli. Glih malo preje, ko smo mi prišli do tja, so ga odne- sli. Pa sta menda oba umrla. Mi smo šli naprej. Pri Koščaku je šla pa štala. Tolikšna jama je bila potlej, kot je bila preje štala. Koščak je imel čebele. Na koncu štale je bil čebelnjak razbit. Če- bele so vse pikale, ki so hodili tam mimo. Krave so v jami ležale pobite. Ene stene je še malo ostalo. Potem so pa iskali Ko- ščaka, gospodarja, kje je. Menda so ga čez tri ure našli. Zasut je bil. Ob tisti steni je stal, ki je še ostala. Granata je padla, pa je zasulo vse skupaj in njega je k steni pritisnilo. Stal je. Pa ni nobeden vedel za to, saj ga ne bi mogel noben rešiti. Koščak je bil 1945. leta ubit, ko so bombardirali Grosuplje. Vsi so reševali gospodarja, za Jurgatovo Francko pa se ni nihče brigal. V štali sta bila oba. Ene- ga Koščakovega telička je vrglo na sredo dvorišča, za en kos jasli je bil še privezan, tak, stokilski. Jurgatovih ni več tam, kjer so imeli hišo. Edino hčerko sta zgubila, pa sta za- čela piti. Ko so pri tej hiši šnopc kuhali, so ga morali za likof kupiti, ker so preje vsega sproti popili. Potem so pa hitro Jurgatovi prodali, da so spomenik naredili na pokopali- šču za cerkvijo. Mati je dala napis gor za hčerko: »Tukaj počiva Zrnec Frančiška, žrtev zračnega napada na Grosuplje.« Marija Samec GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 33Društva V korak s časom Ob ustanovitvi gasilskega društva v Šmarju je bil požarni okoliš zelo obse- žen, in sicer od Lavrice do Grosupljega. S kasnejšo ustanovitvijo gasilskih dru- štev na Škofljici in v Grosupljem se je naš požarni okoliš skrčil. Danes PGD Šmarje – Sap pokriva 11 naselij (Cikava, Gajniče, Huda Polica, Mali Vrh, Paradišče, Podgo- rica, Sela, Šmarje – Sap, Veliki Vrh, Tlake in Zgornja Slivnica), oziroma celotno KS Šmarje – Sap. Skupaj pokrivamo 1.548,36 ha površine, od tega je 780 ha površine gozda, s srednjo stopnjo ogroženosti. Tako kot raste kraj, pa je naraslo tudi šte- vilo prebivalcev. Leta 2015 nas je bilo v KS Šmarje – Sap 3.318, v letu 2019 3.522, julija 2020 pa 3.562. Tako kot raste in se razvija kraj, mora s krajem rasti in se raz- vijati tudi gasilsko društvo, saj skrbimo za varnost in preventivo naših krajanov. Ker smo z rastjo števila prebivalstva v KS Šmarje – Sap presegli kriterije II. katego- rije društva, smo bili v letu 2019 prekate- gorizirani v društvo III. kategorije. S prestopom v višjo kategorijo se zavedamo odgovornosti do izvajanja javne gasilske službe. Izpolnjujemo vse pogoje na podlagi Meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot po Uredbi o organiziranju, opremljanju in usposa- bljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Hkrati razpolagamo z zahtevano opremo ter številom operativcev (36), ki so potrebni za društvo III. kategorije, vendar pa je potrebno posodobiti vozni park. V našem gasilskem društvu razpola- gamo s sledečimi vozili: • GVM - 16/25: Specialno gasilsko vo- zilo, ki je namenjeno za gašenje vseh vrst požarov, zaradi bogate opreme pa je uporabno tudi za reševanje v različnih vrstah nesreč. (Letnik 2011.) • GVM - 1: Vozilo za prevoz moštva. (Le- tnik 2013.) • GVGP - 1: Vozilo za gašenje gozdnih požarov. (Letnik 1998.) • AC - 16/50: Avtocisterna za prevoz vode. (Letnik 1991.) Naš AC - 16/50, ali kot mu v pogovo- ru rečemo »dojc«, je star 29 let. To vozilo je bilo prvo večje vozilo v PGD in je bilo nabavljeno s pomočjo krajanov in dona- torjev ob 100-letnici gasilskega društva. Z njim smo lahko prepeljali 4500 litrov vode. Dobro je služil in zanj smo lepo skrbeli. Vozilo je pripomoglo pri mnogih posredovanjih ob požarih, da ni prišlo do katastrofe in se je, kolikor je bilo možno, rešilo premoženje krajanov. Danes je naš »dojc« že veteran in ne more več sledi- ti tempu. »Dojc« ima zgolj 130 konjskih moči, kar premore že večji del osebnih vozil. Potrebno ga je zamenjati za novej- še in sodobnejše in zmogljivejše vozilo. Novo vozilo bo nosilo oznako AC - 24/60 in bo služilo za oskrbo s pitno in požar- no vodo, imelo bo 320 konjskih moči ter bo lahko pre- peljalo 6000 litrov vode. Želje gasilcev po boljši opremi so vedno prisotne. Eno so želje, drugo pa so predpisi in potrebe. Finančne možnosti so vedno premajhne. Kraja- ni in donatorji ste bili vedno tisti, ki ste radi priskočili na pomoč. Gasilci smo v službi ljudi, prosto- voljno izvajamo naloge javne gasilske službe, ki nam jo nalaga gasilska etika in zakonodaja. Tudi tokrat se obračamo na vas. Zaradi nastalih razmer z epidemijo koronavirusa covid-19, smo bili prikraj- šani za prijetno druženje na gasilski ve- selici, gasilci pa tudi za glavni vir dohod- kov. Zato se obračamo na vas krajane, obrtnike in podjetnike, da nas poskušate v tej situaciji podpreti bolj kot običajno. Za vašo pomoč se vam že vnaprej za- hvaljujemo. NA POMOČ! Monika Kastelic, predsednica PGD Šmarje – Sap Vozilo AC 16/50, TAM 130T 11, letnik 1991. Vozni park PGD Šmarje – Sap ovinkasti poti prišli do odgovora župa- na, dr. Petra Verliča, glede parkiranja v parkirni hiši P + R. Na predvolilnem sre- čanju novembra 2018 je namreč oblju- bil, da bo v parkirni hiši omogočeno brezplačno parkiranje vsem, ki se bodo naprej peljali z avtobusom ali z vlakom. Obljuba od otvoritve parkirne hiše v sep- tembru pa vse do novembra še ni bila izpolnjena, prav tako na vprašanje glede trenutne situacije dlje časa nismo prejeli odgovora. Zadovoljni smo z nedavnim pojasnilom, da bo tovrstni sistem uve- den z novim letom. Kot študentski klub se vneto zavzemamo za reševanje mla- dinske problematike in želimo, da je tudi naš glas slišan in uslišan. Ostanite zdravi in #ostanitedoma! Groševcu ni nikoli dolgčas! Ekipa ŠK GROŠ 34 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Društva Promocija društva Novi paradoks - ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - 10. 10. 2020 Društvo Novi paradoks, s stanovanj- sko skupino na Malem Vrhu, že vrsto let obeležuje svetovni dan duševnega zdravja v sodelovanju z Občino Grosu- plje. Dan duševnega zdravja je namenjen premisleku o vrednosti in ohranjanju du- ševnega zdravja. V Društvu Novi paradoks skrbimo za ozaveščanje splošne javnosti o proble- mih na področju duševnega zdravja, opozarjamo na izključevanje oseb s te- žavami v duševnem zdravju iz družbe. Letošnji svetovni dan duševnega zdravja obeležujemo v zahtevnem – ko- rona času. Naše vsakdanje življenje se je zelo spremenilo. Vse bolj pa se kažejo tudi posledice, ki jih »nova stresna situ- acija« pušča na duševnem zdravju ljudi. V letošnjem letu ni bilo mogoče iz- vesti naše prireditve v dvorani Šmarje – Sap, zato nam je občina prijazno ponu- dila prostor na Mestni tržnici Grosuplje, kjer sva zaposleni predstavili delovanje našega društva, naših stanovanjskih sku- pin, s publikacijami in pogovorom. Ob tem sva, Natalija in Nada, ponudili hišno glasilo Malega Vrha: »Kilo kofeta«, glasilo društva Novi paradoks: »Prilo- žnosti«, vodič za ustvarjanje skupnostne mreže podpore za duševno zdravje: »Pri- jateljstvo je najboljše zdravilo« ter zgi- banke našega društva. V ta namen smo v hiši, skupaj s stano- valci, izdelali lične izdelke, dekoracije na lesu, in na stojnici predstavili tudi izdel- ke iz prejšnjih obdobij. Obiskovalci naše stojnice so si lahko sami izbrali všečen izdelek z zapisom pozitivne misli. Nekaj obiskovalcev stojnice je ponu- dilo prostovoljne prispevke za naše dru- štvo, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujeva. Vzpostavili sva tudi nove kontakte za medsebojno bodoče sodelovanje. Potep stanovalcev Malega Vrha po Krajinskem parku Radensko polje Letos se stanovalci stanovanjske skupine Mali Vrh, društva Novi paradoks, zaradi znanih razlo- gov nismo odločili za poletne počitnice na morju. Smo pa uspeli opraviti nekaj izletov v naši nepo- sredni bližini. 18. 9. 2020 smo se odpravili nedaleč od Male- ga Vrha, v Krajinski park Radensko polje. Kot smo se pozanimali, je Radensko polje naj- manjše kraško polje v Sloveniji. Z vseh strani ga obdajajo gozdnata pobočja, sredi polja pa se dvigata dva griča, na severu grič Boštanj in na jugu osamelec Kopanj. Kopanj je bil tudi naš cilj. Izhodiščna točka je bila v vasi Velika Račna, pri kulturnem domu. Najprej smo se ustavili pri vaškem vodnjaku, ki je bil zgrajen 1897. Tu smo naredili prvo skupin- sko sliko. Pot nas je vodila naprej po cesti, rahlo v klanec, skozi gozd, mimo šole in že smo bili na vrhu Ko- panja, kjer sta cerkev in župnišče. Tam je tri leta otroštva preživel pri svojem stricu naš največji pe- snik France Prešeren. Ogledali smo si notranjost cerkve in prebrali verze na klopcah. Mir in lepi razgledi so nas prevzeli. Po vseh ogledih smo se počasi vrnili na parkiri- šče in se na poti proti domu ustavili še v gostišču Krpan na kosilu. Prostovoljka Ljubi- ca nam je naročila še kavico. Bili smo zadovoljni, da kljub zelo slabi kondiciji zmoremo tudi nekaj hoje in lahko doživimo lep dan v naravi. Radensko polje ponuja še veliko zanimivih sprehodnih poti. Prav bi nam prišle pohodne palice. Veseli- mo se nadaljnih potepanj, odkrivanj naravnih lepot in drugih zanimivosti po občini Grosuplje. Nada Marinčič GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 35Šport V Mariboru je 26. 9. in 27. 9. 2020 po- tekalo prvenstvo Slovenije za pionirke in pionirje U14 in U12. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo kar nekaj čla- nov AK ŠPELA, ki so ponovno prikazali odlične predstave in se veselili številnih osebnih rekordov. Posebej smo ponosni na Hano Mohar in njen državni rekord na 1000 m, ki ga je imela do 27. 9. 2020 Klara Lukan iz leta 2013, sedaj pa je v ro- kah naše mlade atletinje Hane, in sicer s časom 3.01,30. V kategoriji pionirk in pionirjev U14 je Hana Mohar v prvem dnevu nasto- pila v teku na 200 m, kjer je presenetila in z osebnim rekordom 28,05 s dobro ogrela noge za štafetni tek 4x100 m, kjer so nastopile Hana, Lana, Ela in Neža in osvojile 5. mesto s časom 54.51 s. Po pr- vem dnevu skoraj ni bilo pričakovati, da bi v tako slabem-mrzlem vremenu lahko Hana uresničila napoved o postavitvi dr- žavnega rekorda na 1000 m. Ampak če ne poskusiš, ne moreš vedeti, ali ti uspe. Krenila je odločno in od štarta do cilja narekovala oster tempo in v cilju z dvi- gnjenimi rokami in širokim nasmehom v en glas vzkliknila JESSSSS. Štoparica se je ustavila na 3.01,30 in državni rekord je bil v rokah Hane. V teku na 200 m so nastopile: Neža Ferfolja, Ela Janežič, Lana Zidar, Maruša Jurjevčič in Ema Slabe. Neža Ferfolja je s časom 27,17 s osvojila 4. mesto. Naslednji dan je Neža nastopila v svoji disciplini na 200 m ovire in kljub zapletu na predzadnji oviri tekla osebni rekord 30.26 s in osvojila 2. me- sto. Nastopila je tudi v obeh štafetnih tekih 4x100 m in 4x200 m. Ela Janežič je s časom 27,44 s postavila osebni re- kord in osvojila 9. mesto. Nastopila je še v teku 4x100 m. Lana Zidar je prav tako postavila osebni rekord 29.44 s in odte- kla štafetna teka na 4x100 m in 4x200 m. Maruša Jurjevčič je s časom 30.01 s tekla osebni rekord kot tudi Ema Slabe, ki je razdaljo 200 m pretekla v času 34.56 s. Med fanti U14 smo imeli pet pred- stavnikov. Gal Sagmaister si je v teku na 200 m z novim osebnim rekordom 27.00 s pritekel 8. mesto, v isti disciplini pa se je osebnega rekorda veselil tudi Luka Potokar z rezultatom 28.15 s, Tim Krstič z osebnim rekordom 31.14 s in Naj Ka- dunc s časom 31.87 s, ki je naslednji dan nastopil še v skoku v daljino, kjer se je veselil osebnega rekorda 4,36 m. Valter Macedoni se je prvič preskusil v suvanju krogle in s sunkom dolgim 6,90 m osvojil Hana Mohar popravila državni rekord na 1000 m 3.01,30. Del tekmovalcev AK Špela Hana Mohar, državni rekord na 1000 m Nuša Strnad, podprvakinja v skoku v daljino in 3. mesto na 600 m Valter Macedoni v štafetnem teku Vreme nam je bilo na sobotni tržni dan naklonjeno in številni mimoidoči so se radi zadržali ob naši stojnici, pokazali zanimanje za naše publikacije in izdelke. Bili sva prijetno presenečeni nad lepim obiskom tržnice. Naj zaključiva najin zapis z željo: »Bo- dimo pozorni drug do drugega vsak dan v letu, ne samo 10. oktobra, ter poskrbi- mo za svoje telesno in duševno zdravje«. Natalija Nose, Nada Marinčič 36 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Šport Hana podprvakinja v teku na 1000m in 2000m, Neža podprvakinja na 300m ovire, tudi ostali člani odlično V Ravnah na Koroškem je potekalo 12. 9. in 13. 9. 2020 prvenstvo Slovenije za pionirke in pionirke U16. Naši mla- di atleti so oba dneva prikazali odlične predstave. Hana Mohar je poskrbela za presene- čenje in kot mlajša tekmovalka, saj je še vedno v kategoriji U14, že prvi dan od- tekla sanjski tek na 1000 m in osebni re- kord 3.02,80 ter osvojila srebrno odličje. Malo je zmanjkalo, da bi postavila držav- ni rekord, ki je v nogah atletinje Klare Lu- kan 3.01,56. Hana je drugi dan nastopila še v teku na 2000 m in se tudi v tem teku veselila osebnega rekorda 6.51,39 in si pritekla srebrno odličje. Med dekleti smo imeli več nastopa- jočih. Ela Janežič je nastopila v teku na 1000 m, si pritekla osebni rekord 3.09,76 in osvojila 5. mesto. Naslednji dan je Ela nastopila še v teku na 200 m in tudi tam tekla osebni rekord 27.44 s. Neža Ferfo- lja je prvi dan nastopila v teku na 300 m s časom 44.64 s, naslednji dan pa je nastopila v svoji disciplini 300 m ovire in z osebnimi rekordom 47.94 osvojila srebrno medaljo. V troskoku je prvič na- stopila Ana Neli Zorman in presenetila s skokom, dolgim 10,26 m, in 9. mestom. Naslednji dan je Neli nastopila v skoku v daljino in z novim osebnim rekordom 5,04 m osvojila 7. mesto. Med dekleti so na 300 m nastopile še Pia Lebar s ča- som 43.11 s in 10. mestom, Lana Zidar s časom 46,85 s in končnim 43. mestom. Odlično je tekla tudi štafeta 4x100 m v postavi: Lana, Pia, Neli in Neža in s ča- Neža Ferfolja, 200 m Tim Krstič na 200 m ovire 6. mesto, naslednji dan je nastopil še v svoji disciplini met vortexa in z osebnim rekordom 50,45 m osvojil 6. mesto. V di- sciplini vortex-a je nastopil tudi Gal Sa- gmaister in z osebnim rekordom 49,61 m osvojil 7. mesto. Fantje v postavi: Tim, Naj, Valter in Gal so nastopili še v štafe- tnem teku 4X100 m in s časom 57,86 s osvojili 10. mesto. V teku na 1000 m je nastopil Rožle Konc, ki se je veselil oseb- nega rekorda 3.35,03. V kategoriji pionirk U12 smo ime- li štiri nastopajoče. Nuša Strnad si je okoli vratu nadela srebrno in bronasto medaljo. Prvi dan je nastopila v skoku v daljino, kjer je z osebnim rekordom 4.57 m osvojila 2. mesto, naslednji dan je nastopila v teku na 600 m in prav tako z osebnim rekordom 1.51,61 osvojila 3. mesto. V enaki disciplini je nastopila tudi Chloe Kucler in s časom 2.02,59 osvojila 13. mesto. Larisa Založnik je nastopila v skoku v daljino in s skokom, dolgim 4.00 m, osvojila 10. mesto, naslednji dan je nastopila v teku na 200 m in s časom 32.30 s osvojila 29. mesto. V isti disciplini je nastopila tudi Lara Macedoni s časom 33,93 s osvojila 39. mesto. Dekleta so na- stopila tudi v štafeti 4x200 m v postavi: Larisa, Lara, Chloe in Nuša in s časom 2.11,27 osvojile 6. mesto. Vsem nastopajočim in trenerjem če- stitamo in le tako naprej. Kjer je volja, je pot. Špela Dizdarević GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 37Šport Nova športna dvorana Redno gibanje in ukvarjanje s špor- tom prinaša mnoge koristi, zato športnih površin ni nikoli preveč. Če poleti z giba- njem ni toliko težav, pa je v preostalih letnih časih drugače. Športna vadba se seli v zaprte prostore in kaj hitro pride do pomanjkanja športnih površin za vadbo rekreativcev in športnih klubov. Zato smo v Grosupljem z nestrpnostjo pričakovali mesec september, ko so bile dokončane nove pokrite športne površi- ne. V sklopu širitve OŠ Louisa Adamiča sta bili zgrajeni dve manjši telovadnici in velika športna dvorana. Slednje so se še posebej razveselila dekleta v Ženskem košarkarskem klubu Grosuplje, ki so v novi dvorani dobila svoj novi dom. Če je bila uradna otvoritev dvorane v začetku septembra, pa je bil 10. oktober za športnike prav poseben dan, saj se je tisto sobotno dopoldne odigrala prva uradna tekma v novi dvorani. Krst špor- tne dvorane je pripadal dekletom ekipe U13. Očitno jim je igranje v novi dvora- ni dalo še dodatnega vetra v jadra, saj so prikazale dve zelo dobri predstavi in najprej premagale ekipo Krke iz Novega mesta ter nato še ŽKK Šentvid iz Ljublja- ne. Teden dni kasneje so v novi dvorani svojo prvo tekmo odigrale tudi članice, od katerih pa je bila boljša Ilirija. Ostale selekcije ŽKK Grosuplje so novo dvorano preizkusile na treningih, žal pa je kmalu sledil prisilni počitek zaradi drugega vala epidemije koronavirusa. Igor Pečar som 53,32 osvojila 9. mesto. Med fanti smo imeli prav tako odlične rezultate. Nejc Adam je prvi dan nasto- pil v suvanju krogle in z sunkom 11.41 m osvojil 4. mesto. Naslednji dan je Nejc nastopil še v metu kopja 600 g in z me- tom 45,21 m osvojil 5. mesto. Odtekel pa je tudi odlično na 300 m s časom in oseb- nim rekordom 39,83 s osvojil 7. mesto. Poznala se je utrujenost od nastopa na Evropskih igrah mladih v Brnu. V skoku v daljino je nastopil Gal Sagmaister in do- segel daljavo 4.35 m in 9. mesto. Gal je v teku na 300 m s časom 43.69 s osvojil 23. mesto. Na 300 m je nastopil tudi Domen Kastaneto in s časom 47.15 s osvojil 27. mesto. Vsem nastopajočim iskreno čestita- mo. Špela Dizdarević 38 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Šport Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) Septembra 2020 nas je za vedno za- pustil naš dolgoletni član MARTIN JESIH in v oktobru še njegov dolgoletni kolega ALOJZ GABRŠČEK. MARTIN JESIH je bil član društva že od same ustanovitve leta 1972. Poleg aktivnega tekmovanja z zračno, maloka- librsko ter vojaško puško je Martin opra- vljal tudi druge funkcije v društvu. Bil je podpredsednik in predsednik društva ter dolga leta član nadzornega odbora društva. Za svoje športne uspehe in delo je prejel številna priznanja, kot so: prizna- nje Strelske zveze Slovenije (1978), zlato značko Strelskega Društva 29. oktober Grosuplje (1982), srebrno Bloudkovo značko in priznanje KS Grosuplje za delo v športu (1983) ter zlato priznanje Zveze športnih organizacij Grosuplje za dolgo- letno delo v športu (2003). Martin Jesih je bil vodja prve mladin- ske ekipe z zračno puško v strelski dru- žini, ki jo je popeljal na državno prven- stvo takratne Jugoslavije. Poleg tega je bil tudi aktiven sodnik z državno licenco (zvezni sodnik). ALOJZ GABRŠČEK se je s športnim strelstvom prvič srečal leta 1953. Že pri 25 letih je opravil izpit za strelskega so- dnika in nato sodil na mnogih tekmova- njih, od občinskih, regijskih, republiških do zveznih. V zrelih letih, pri 53., je opra- vil tudi izpit za mednarodnega sodnika. Bil je aktiven v organih Strelske zveze Slovenije, še posebej v sodniški komisiji in pri pripravi časopisa STRELSTVO. Lojze Gabršček je eden izmed usta- noviteljev Strelske družine 29. oktober Grosuplje. Sredi sedemdesetih let je organiziral gradnjo 10-mestnega avto- matskega strelišča za zračno orožje v Grosupljem. Sodeloval je tudi pri vseh usposabljanjih strokovnih kadrov. Dolgo let je bil predsednik takra- tne Občinske strelske zveze Grosuplje, enajst let pa tudi predsednik Strelske družine 29. oktober Grosuplje. V svojem dolgoletnem delovanju v športnem strelstvu je veliko pripomogel k razvoju strelskega športa v Grosupljem, v Sloveniji in Jugoslaviji ter za svoje delo prejel Bloudkovo priznanje in vrsto dru- gih priznanj Strelske zveze Slovenije. Na večini tekmovanj, ki jih je organizi- ralo SD Grosuplje, je priskočil na pomoč kot prostovoljni sodnik. Martin Jesih in Alojz Gabršček sta bila v zadnjih letih aktivna predvsem v sekciji strelskih upokojencev. Njunima družinama in vsem najbliž- jim izrekamo iskreno sožalje. Člani Strelskega društva Grosuplje Slovo od dolgoletnih članov Strelskega društva Grosuplje Martina Jesiha in Alojza Gabrščka GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 39Obvestila Med 25. 11. 2020 in 10. 12. 2020 potekajo mednarodni dne- vi boja proti nasilju nad ženskami, ki se bodo zaključili 10. 12. 2020, ko obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. V letošnjem letu se srečujemo z epidemijo covid-19 in po- sledično ukrepi za njeno zajezitev, ki so močno posegli v naša življenja. Imajo velik vpliv na dinamiko družinskega življenja in na preizkušnjo postavljajo vse naše odnose. Na policiji ugotavljamo, da nasilje v družini zavzema pre- cejšen del našega delovanja. Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč prime- rov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v dru- žini. Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dol- žnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloči za razvezo. Osebna prijava na policiji Prijava se vloži na najbližji policijski postaji, na kateri bodo policisti začeli obravnavo. Mogoče jo je vložiti tudi na držav- nem tožilstvu, ki prijavo največkrat odstopi policiji z zahtevo, da preveri navedbe v njej. Če se prijava vloži na državnem to- žilstvu, jo bo policija obravnavala šele, ko jo bo prejela od dr- žavnega tožilstva. Ob vložitvi prijave ima lahko žrtev ob sebi tudi zaupno ose- bo (spremljevalec žrtve) kot oporo v postopkih z uradnimi ustanovami. O prijavi se sestavi uradni zapis, največkrat je to zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe. Če policija pri svo- jem delu sama zazna, da je bilo storjeno tako kaznivo dejanje, o tem sestavi samostojni uradni zapis (uradni zaznamek). Če dejanje naznani otrok, se sestavi enak zapis. Prijava se lahko vloži tudi po pošti. Policisti bodo opravili dodaten pogovor s prijaviteljem. Anonimna e-prijava Ne glede na to, da je na spletnem portalu policije mogoče vložiti e-prijavo nasilja v družini, vam predlagamo, da se za e- -prijavo odločite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto onemogočeno učinkovito ukrepanje zaradi nesodelovanja udeleženih. Več informacij in nasvetov boste našli na spletni strani: https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/oosebna- -varnost/nasilje-v-druzini Policijska postaja Grosuplje Nasilje v družini 40 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Spomini in zahvale Spomini in zahvale ZAHVALA V 86. letu se je od nas poslovil naš oče, dedek in pradedek ANTON ŠTRUBELJ (30. 4. 1935–30. 10. 2020) iz Velike Stare vasi. Iskreno se zahvaljujemo osebju DSO Grosuplje, vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev ter svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Martinu Golobu za lep poslovilni obred in gospodu Adamiču za izvedbo in organizacijo pogreba. Vsi njegovi Poslovili smo se od Marije Barana- šič, rojene Potokar, po domače Poli- čarjeve Mare iz Šmarja – Sapa. Bila je prepoznavna in priljubljena krajanka. Odraščala je v pomanjkanju, tesno- bi vojnih let, iskanju lastne eksistence in ustvarjanju. Njeno življenje in delo je potekalo v skrbi za družino, za gra- dnjo hiše, za prijazen odnos in po- vezovanje s krajani. Znana je bila po optimizmu in ljubezni do življenja, še zlasti po upokojitvi. Rodila se je 6. januarja 1929. Njen oče je izhajal iz nekdaj premožne in pomembne družine Potokarjevih, ki so bivali več rodov v Spodnjih Dupli- cah na vzhodnem obrobju Grosuplje- ga, mati je bila doma z Repč. Mlada leta pred 2. svetovno vojno je preživela skupaj z bratoma in se- stro na Repčah pri Šmarju, kamor se je priženil njen oče. Tik pred vojno so si zgradili manjšo hišo nad Paradiščem, ki so jo leta 1942 požgali Italijani. Oče je moral že leta 1941 v internacijo v Piso in Gonars. Skupaj z bratoma in sestro in mamo so se selili in prebiva- li do konca vojne pri dobrih ljudeh v Šmarju – Sapu. Ker je leta 1947 umrla mama, je morala skrbeti za najmlajšega brata, rojenega leta 1945. Bratom in sestri je postala tako rekoč druga mama, saj je skrbela za njihovo šolanje in poklic- no pot. Uspela je dokončati osnovno šolo, zaradi težkih razmer je pustila službo v tovarni Motvoz in platno v Grosupljem in se zaposlila na pošti v Šmarju – Sapu. Kot poštarica je te- meljito spoznala sokrajane in prebi- valce ostalih zaselkov ter vasi. Z njimi je vzpostavila tesne vezi, ki jih ni pre- kinila niti po odhodu v Dom starejših občanov Grosuplje. V času njenega službovanja na po- šti so udarniške brigade gradile novo cesto med Zagrebom in Ljubljano. Na delovišče v Šmarju – Sapu je prispel tudi visokorasli Pavle Baranašič iz Me- džimurja, ki je upravljal buldožer. Sim- patija med Pavletom in Marijo je pre- rasla v zakonsko zvezo. Ustvarila sta si družino. Rodila je tri sinove. Poskrbela je, da so končali šole in dobili primer- ne poklice. Sprva so živeli v prostorih nad pošto, nato je večinoma sama z organizacijsko veščino poskrbela za gradnjo hiše v Šmarju, blizu središča Šmarja ob Ljubljanski cesti. Daljše obdobje je delala kot varu- hinja otrok v vrtcu Šmarje. V vrtcu je znala vzpostavljati pristen stik s starši otrok in skrbeti za malčke med var- stvom. Poklicno delo je nadaljevala v Knjižnici Grosuplje, kjer je dočakala upokojitev. Obiskovalci knjižnice so jo poznali kot prijazno uslužbenko, ki je rada ustregla bralcem knjig. Po smrti očeta je vzpostavila števil- ne stike in tkala prijateljstvo z bratran- ci in sestričnami, ki so do tedaj slabo poznali svoje sorodstvo. Po njeni za- slugi so sorodniki stike okrepili in se povezali. Še zlasti si je prizadevala za povrnitev dela premoženja s propadle Poličarjeve domačije v Spodnjih Du- plicah. Naklonjeno je spremljala prizade- vanja za samostojnost in bila vzorna državljanka Slovenije. Vzpodbujala je sinove, da so si ustvarili družine in poklicno uspeli. Še zlasti je svoje sim- patije in pozornost namenila vnukom. Po smrti moža je do odhoda v Dom starejših občanov Grosuplje živela v hiši sama. Kljub temu je ohranila in negovala prijateljstvo s številnimi so- krajani ter bližnjim in daljnim sorod- stvom. V Domu starejših občanov Grosu- plje je hitro vzpostavila prijateljski od- nos in pozornost do šibkejših ter ne- govalnega osebja. Bila je priljubljena in zaželena sogovornica. Koronaviru- sni krizi se je pogumno zoperstavila in vestno ter samozaščitno skrbela zase. Najbolj jo je skrbelo za svoje bližnje. Od vsega utrujena je zaspala v več- nost 24. oktobra 2020. Zvonimir Bratun Marija Baranašič, rojena Potokar (6. 1. 1929–24. 10. 2020). V spomin GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 41Spomini in zahvale Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Le trudne si oči zaprl in v večnost se podal. Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker več te ni ... Ostali so lepi spomini, z nami potuješ v večne dni ... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata FRANCA OMAHNA (1930–2020) iz Grosupljega, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala prijaznemu osebju Doma starejših Škofljica, kjer so zadnja leta njegovega življenja lepo skrbeli zanj. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi, pevcem in trobentaču ter vsem, ki ste ga pospremili k počitku. Ata, počivaj v miru in hvala ti za vse! Žalujoči vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V 88. letu starosti se je za vedno od nas poslovil ljubi mož, oče, brat, dedek in pradedek, tast, stric in bratranec IVAN JAVORNIK (29. 9. 1933–2. 10. 2020) iz Podgorice pri Šmarju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter za darove cerkvi in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za poslovilni obred in sveto mašo, pevcem, trobentaču in pogrebnemu zavodu Grosuplje. Posebno zahvalo izrekamo tudi osebni zdravnici dr. Sonji Gruden za vso zdravstveno pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V 88. letu starosti se je od nas poslovil ljubi mož, oče, tast, nono, pranono, brat in stric JANEZ JAVORNIK (27. 1. 1933–14. 10. 2020) iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, besede tolažbe, za podarjene sveče, svete maše in darove za cerkev. Zahvala gospodu Tonetu Adamiču s sodelavci za organizacijo in izvedbo pogreba, gospodu župniku Martinu Golobu za lepo opravljen obred ter lepe besede slovesa. Zahvala tudi za poklon predstavnikoma Lovske družine Grosuplje, Grosupeljskemu kvartetu za čustveno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči vsi njegovi Ostala je praznina, ki hudo boli, nihče ne ve, kako pogrešamo te mi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice MARIJE SODJA (1930–2020) iz Šmarja - Sapa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Pojdem, ko pride moj čas, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. (T. Kuntner) ZAHVALA Od nas se je poslovila MARIJA BARANAŠIČ, roj. Potokar, (6. 1. 1929–24. 10. 2020) iz Šmarja – Sapa. Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, osebju DSO Grosuplje, pogrebni službi, pevskemu zboru, trobentaču in cvetličarni Pene. Žalujoči vsi njeni 42 GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 Spomini in zahvale Mnogo prezgodaj, v 62. letu starosti, nas je po hudi bolezni zapustil naš ljubi mož, oče in dedek ANTON BOZJA (12. 8. 1958–21.10. 2020) iz Šmarja – Sapa. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Posebna zahvala Gastroenterološki kliniki na Japljevi v Ljubljani. Zahvala tudi Hiši LJUBHOSPIC za lepo poskrbljene zadnje dni življenja. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, dr. Bojanu Korošaku, za spoštljiv obred v slovo. Zahvala pevcem za ganljivo odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino. Zahvala tudi vsem sodelavcem AC Žgajnar. Hvala dobrim prijateljem iz Repč za sočutje. Zahvala družini Kastelic iz Radohove vasi, Anji za lepo cvetje. Hvala pogrebni službi JKP Grosuplje. Posebna zahvala sosedu Poldetu Perovšku za organizacijo lepega slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Marija, hči Petra, sin Klemen z družino, sin Uroš z Anjo Ostra temna črta je zarezala v življenje, da je postalo pokrajina bolečine in žalosti. Strmimo nemi in brez moči v onstran, kamor so odšli naši najdražji. ZAHVALA JOŽE TRONTELJ (19. 3. 1937–10. 11. 2020) iz Grosupljega Ob izgubi našega ljubljenega dedija se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali in spoštovali v življenju ter nam ob slovesu izrazili pisna ali ustna sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za cerkev in dober namen, hvala g. Adamiču za sočutno organizacijo slovesa in nenazadnje hvala g. Martinu Golobu za lepe besede ob slovesu. Hvaležni, da smo te imeli … Vsi njegovi V tej boli tožna in počasna, ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza - krasna! Krasna si, bistra hči planin! S. Gregorčič - Soči Ustavilo se je plemenito srce ljubega moža in strica LOJZETA GABRŠČKA. Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, lovcem in praproščakoma Lovske družine Taborska jama in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo - Grosuplje. Zahvala tudi pevcem za ganljivo zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in g. Adamiču za izvedbo in organizacijo pogreba. Še posebej se zahvaljujem prijatelju Vinku Petriču za sočutne besede slovesa. Žena Danica Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 79. letu starosti je za vedno odšla od nas draga mama ZOFIJA RIGLER iz Ponove vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, gasilkam PGD Ponova vas, osebju ZD Grosuplje in OI Ljubljana, JKP Grosuplje, g. župniku, cvetličarstvu Zakrajšek, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni GROSUPELJSKI ODMEVI | November 2020 43Oglasi Velika Stara vas 2, pri Grosupljem Naročila na: 041 218 388 rudmag.rome@gmail.com INFORMACIJE IN NAROČILA: Cena: 6,00 € na kg. Dostava brezplačna. 3-slojna higienska maska od 9,95 ( 50 kos ) + DDV€ Darilni kompleti od 11,99 /kos + DDV€ Pralna maska 2,40 /kos + DDV€ Poklicite ali pišite za brezplacni katalog, kjer boste v naši pestri ponudbi zagotovo našli ustrezno darilo, pozornost za vašega poslovnega partnerja. ^^ Gsm : 051 610 999 P o s l o v n a in p r o m o c i j s k a d a r i l a Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 103, 1315 Velike Lašče 01/7881-999, 040/490-070, 031/331-919, prodaja@avtohisa-zalar.si, www.avtohisazalar.si #OstaniZdrav