P°£rsr. ’eKT - Cena 100 lir Leto XXX. Št. 35 (8741) TRST, nedelja, 10. februarja 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Pomen Titovega l^tavka rudarjev: volitve v temi obiska v Aziji Jugoslovanski predsednik Tito je pred kratkim končal nov obisk v deželah Azije. Obšel je štiri države: Indijo, Ban-Sledeš, Nepal in na poti do-mov še Sirijo. V Jugoslaviji in tudi dosti “jriše, zlasti pa v krogu neuvrščenih držav, kamor sodi tudi Jugoslavija kot ena izmed naj-‘toij dejavnih, pripisujejo te-tou potovanju izjemno velik PWnen. Ni pretirano reči, da sodi ta obisk po svoji pomembnosti in zlasti po tehtnosti razprav, ki jih je imel jugoslovanski predsednik z voditelji ur^av, ki jih je obiskal, med najbolj važne dogodke v neuvrščenem svetu po alžirski konferenci lanske jeseni. V zadnjih mesecih se je na svetu zvrstilo obilo izredno vaznih dogodkov, ki so močno YPkvali na mednarodno stanje. , ^ je doživel prevrat v' Či-v v, nov° * * * * v°jno na Bližnjem vzhodu in prve začetke raz-Pleta krize na Bližnjem vzho-™> položaj v Južnem Vietna-tou pa se je zaostril do te "tore, da grozi obnovitev obo-f°Zjne?a spora. Vsekakor o-wednjì problem, ki je zajel rnednarodne odnose pa je občutna energetska kriza, ki ,s svojimi posledicami ogroža ves ^vot, pa naj gre za bogate, razvite države, ali za dežele. v razvoju. Ta kriza pa nikakor ni JSolj posledica podražitve naf-m, kriza ima dosti globlje ko-totohe, njeni viri so v neustrez- gospodarskem stanju na svetu, v sistemu mednarodnih gospodarskih odnosov, ki pogojuje napredek bogatim in onemogoča revnim, da bi prišli totono vejo. Ko je predsed-Tito govoril v banglade-skem parlamentu je opozoril, ua utegne priti do ekplozije v mednarodnih političnih in gospodarskih odnosih, če svet ne “9 odpravil poglavitnega protislovja, ki teži sodobno gospodarsko življenje sveta: razvite države gradijo svoj napredek na nizkih cenah surovin *h na visokih cenah industrij-sKih izdelkov. Posledice tega so očitne — razvite države s 30 odstotki svetovnega prebivalstva zasegajo 70 odstotkov svetovnega dohodka. Sedanje gospodarske krize Syeta ni mogoče rešiti s starimi metodami pritiska na de-tole proizvajalke surovin, se pravi z ohranitvi j o dosedanjega sistema mednarodne delitve. Treba je spremeniti sistem tako, da bodo dežele v razvoju dobile enakopraven stalež z razvitimi deželami. Nikakor pa ni mogoče urejati mednarodnih gospodarskih zadev brez njihove udeležbe. .. Prav ta nevarnost, da bi bi-11 mah narodi potisnjeni ob stran, ko gre za urejanje svetovnih gospodarskih in s tem seveda tudi političnih odnosov, le spodbudila predsednika Jugoslavije, da skupaj z drugi- mi državniki neuvrščenih dežel spodbudi ves neuvrščeni svet k novim akcijam ter naj jim zagotove ustrezno mesto in vlogo pri urejanju gospodarskih odnosov, če je bila kdaj, je pravi v sedanjem trenutku potrebna hitra , in učinkovita dejavnost neuvrščenih držav, je dejal Tito po vrnitvi v domovino. Iz njegovih državniških pogovorov je izšla vrsta pobud. Predlog, je o pripravi posebnega sestanka predstavnikov vseh neuvrščenih držav, kjer naj bi predlagali sedanji položaj in se zmenili za skupno akcjjo glede, urejanja gospodarskega stanja, ki ga je povzročila gospodarska kriza. Podprli so pobudo , o .sklicu posebnega izrednega zasedanja združenih narodov, kjer bi vzeli v razpravo energetsko krizo in celotno stanje v mednarodnem gospodarstvu. Med-Titovim obiskom so prišle tudi pobude za mednarodne konference o svetovni prehrani, o naravnih virih, o razorožitvi, skratka iz Titovih pogovorov je očiten obsežen sveženj najbolj pomembnih vprašanj, ki jih. je nujno treba začeti u-rejatd. Bistvo in namen Titovega potovanja v Azijo je bil nedvomno 'spodbuditi vse neuvrščene dežele, dà se dejavno lotijo akcij v mednarodnem življenju in tako omogočijo uresničiti vse tiste sklepe, ki so si jih nadeli. na alžirski konferenci. Sedanji Titov obisk pa je imel še drugo razsežnost, ki je vnovič odkrila in potrdila' ves ugled, ki ga uživata on in njegova dežela v neuvrščenem svetu. V Novem Delhiju so Titu podelili najvišjo indijsko nagrado za mednarodno sporazumevanje. Oh tej priložnosti so izrekli — podobno kot v vseh drugih deželah — najvišje priznanje državniški o-sebnosti jugoslovanskega predsednika in njegovim zaslugam, ki jih ima za mdr in mednarodno sodelovanje. Končno, Titova sedanja pot je nosila tudi širšo zgodovinsko označbo. Prav letos bo minilo polnih 20 let, odkar je Tito prvič obiskal Indijo. Skupno sporočilo, ki so ga tedaj izdali o njegovih pogovorih s pokojnim indijskim voditeljem Nehrujem, je prišlo v zgodovino kot prvi mednarodni dokument, ki vsebuje vse prvine politike neuvrščenosti. Pred dvajsetimi leti je bilo neuvrščeno gibanje šele v povojih, danes je pomemben mednarodni dejavnik, ki združuje dve tretjini človeštva. Dvajsetletni razvoj neuvrščene nega gibanja nosi vidne označbe Titovega deleža. Indijska nagrada je bila zunanje izpričevalo te resnice. DRAGO KOŠMRLJ Britanski rudarji se pripravljajo na stavko, ki se je začela opolnoči. Če se bo nadaljevala, kot kaže, bodo skorajšnje predčasne britanske volitve v temi, saj deluje večina termoelektrarn v Veliki Britaniji na premog. Zaradi stavke bodo v industriji po vsej verjetnosti skrčili delovni urnik na dva dni tedensko SREČANJE OSREDNJIH ORGANIZACIJ SLOVENCEV V AVSTRIJI IN ITALIJI Napori Slovencev v zamejstvu za svojo narodno uveljavitev Poročili predsednikov ZSO Francija Zwittra in SKGZ Borisa Racela - Solidarnost koroških Slovencev z bojem beneških Slovencev za uveljavitev svojega jezika CELOVEC, 9. - V okviru rednih stikov, ki jih vzdržujeta osrednji organizaciji zamejskih Slovencev v Avstriji in Italiji sta se danes sestali v Celovcu delegaciji Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. Delegacijo ZSO je vodil predsednik dr. Franci Zwitter, sestavljali pa so jo podpredsednik Hanzi Ogris, ki je hkrati deželni poslanec, podpredsednik dr. Pavel Apovnik, inž. Franc Einspieler, Hanzi Weis, Milena Groe-blacher, dr. Gusti Malie. Janez Wutteč Ljubo Urbajs in glavni u-rednik Slovenskega vestnika Rado Janešič. Zastopstvo SKGZ je bilo sestavljeno iz naslednjih članov: predsednik Boris Race, tajnik dr. Darij Cupin ter član izvršnega odbora Dino Del Medico, Gorazd Vesel, dr. Karel šiškovič in dr. Fido Janežič. Po pozdravnih besedah dr. Francija Zwittra, ki je poudaril važnost srečanja za medsebojno informiranje o položaju slovenske narodnostne skupnosti izven meja matične domovine in za izmenjavo izkušenj v boju za vsestransko narodnostno enakopravnost, je predsednik Boris Race podal obsežno poročilo o poglavitnih vprašanjih, ki označujejo naš današnji trenutek in je zlasti še govoril o rezultatih boja naše skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji za globalno zakonsko zaščito. Prikazal je stališča posameznih strank in skupin glede reševanja narodnostnih vprašanj ter navedel gospodarski interes pri povezovanju Trsta in Gorice z zaledjem, pri čemer ima naša narodnostna skupnost vlogo povezovalca. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter je v svojem obsežnem poročilu o položaju koroških Slovencev dejal, da je sedanji mir na Koroškem le navidezen. Navedel je več novejših primerov grobega nasilja nacionalističnih krogov proti našemu življu na Koroškem ter opisal politiko zavlačevanja pri reševanju odprtih vprašanj. Dejal je, da je zaradi nakopičenih vprašanj naša skupnost na Koroškem pred iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiu PO DEVETURNEM SESTANKU MED VLADO IN SINDIKALNO FEDERACIJO Sindikati negativno ocenili vladne predloge za rešitev najnujnejših gospodarskih vprašanj Skupek vladnih ukrepov, ki naj hi jih odobrili v najkrajšem času RIM, 9. — Sestanek med vlado in sindikalno federacijo se je zaključil šele danes zjutraj ob 3.45 po devetih urah dolge in naporne razprave. Predsednik vlade Rumor in finančni ministri Giolitti, La Malfa in Colombo so sindikalistom obrazložili vladne načrte in politiko, ki jo nameravajo voditi v prihodnosti na gospodarskem in socialnem področju. Obrazložili so tudi načrt ukrepov, ki naj bi jih čimprej sprejeli proti inflaciji in draginji ter ukrepe o gospodarskih in socialnih naložbah. Trije tajniki sindikalne federacije Lama (CGIL), Storti (CISL) in Ravenna (UIL) so vladi pre-dočili težak položaj delavskih množic, ki so že dolgo časa pod močnim pritiskom naraščanja cen in zahtevali bolj stvarne in učinkovite ukrepe, da se zavaruje kupna moč delavskih plač. Deveturna razprava ni omogočila, uskladitve stališč vlade in sindikatov. Sindikalne organizacije so pozneje, ko se je sestalo glavno tajništvo federacije, uradno sporočile, da niso zadovoljne z vladnimi predlogi in napovedanimi pobudami. Glede morebitne napovedi vsedržavne splošne stavke na sestanku niso razpravljali, čeprav je Rumor omenil tudi to vprašanje. O stavki bodo sindikati odlo- čali na sestanku izvršnega odbora sindikalne federacije, ki je bil sklican ža 12. in 13. t.m., na katerem bodo trije tajniki poročali o srečanju z vlado. Vlada je na sestanku predložila sindikatom skupek ukrepov, ki naj bi jih v najkrajšem času odobrili: 1. Varčevanje: zmanjšanje porabe energetskih sredstev z racioni-ranjem bencina; omejitev porabe govejega mesa; povišanje davka na dodatno vrednost na luksuzno blago; uvedba odstotnega predujma na davek na dohodke juridič-nih oseb in profesionalcev, kar že velja za delavce; zmerno povišanje železniških tarjf za drugi razred in bolj občutno povišanje za prvi razred; ohranitev sedanjih električnih tarif za domačo pora- ..........................immillili..unni.....................................................m................ P0MCMBCH RAZPLIT PRCISKA VC 0 PITROLCJSKIM ŠKANDALU DANES _ Sestanek predsednika vlade in finančnih ministrov z delegacijo sindikalne federacije, ki se je Začel v petek ob 18.30, se je zaključil šele včeraj ob 3.45 zjutraj. Devet ur so predstavniki vlade in sindikalisti razprav-Ijali o ukrepih, ki bi jih bilo *r«ba sprejeti, da se zavre stal-•so naraščanje cen, da se zava-foj* kupna moč delavskih plač 'n da se dajo pobude za sklad-1,1 Sospodarski in socialni razvoj, zlasti na Jugu. Na sestanku je ylada predložila program ukre-9°yr ki naj bi jih začeli v najkrajšem času izvajati in ukrepov, k' naj bi jih uresničili v dalj-®ern razdobju. Sindikalni pred-J**vniki so obrazložili vladi svo-1® »tališče in zahteve delavcev, ftedlagali so, da je treba spre-l®fi_ take ukrepe, ki bodo varo-vaii delavske plače pred podra-zitvjjo blaga široke porabe. Sindikalne organizacije so po sestanku negativno ocenile vladne Predloge. O splošni vsedržavni stavki pa bo odločal izvršni od-“°r federacije, ki se bo sestal 12- in 13. t.m. Genovski sodniki so izdali pr-Vl Zaporni nalog v preiskavi o Patrolejskem škandalu. Zadeva °Ì9oletnega predsednika petro-eiske zveze in družbe Esso ter sedanjega vladnega izvedenca za Prašanja petroleja Vincenza Caz-Srugo, ki je trenutno na službe-'•P potovanju v ZDA. ZAPORNI NALOG PROTI BIVŠEMU PREDSEDNIKU PETROLEJSKE ZVEZE Vincenzo Cazzaniga je bil 20 let predsednik družbe «Essa» v Italiji, trenutno pa je bil vladni izvedenec za vprašanja petroleja ■ Sedaj je na službenem potovanju v ZDA GENOVA, 9. — Pretorji iz Genove Sansa, Almerighi in Brusco so v okviru preiskave o petroleju izdali prvi zaporni nalog, ki zadeva Vincenza Cazzanigo, dolgoletnega predsednika «Esso italiana» in vsedržavne zveze petrolejskih industrijcev ter člana izvršnega odbora združenja italijanskih industrijcev Confindustrie. Cazzaniga, ki je leta 1972 zapustil predsedstvo Esso je trenutno podpredsednik največje italijanske finančne družbe Bastogi ter član upravnega sveta Montedison. Pred kratkim je bil na sestanku z ministrom Giol-littijem, La Malfo, Colombom in De Mito ter z drugima dvema izvedencema, ko so proučili perspektive oskrbe s petrolejskimi izdelki. Kaže, da ga genovski pretorji obtožujejo, da je v imenu petrolej ske zveze izročil državni družbi ENEL milijardo in dvesto milijonov lir, da bi slednja predstavila «energetski načrt», iz katerega naj bi izhajalo, da je treba povečati število termoelektrarn na škodo jedrskih elektrarn. Po skrivnih kanalih naj bi to vsoto porazdelili med 'nekatere politične ljudi, da bi podmazali kolesa stroja, ki je privedel do zvišanja cene petrolejskih proizvodov in do psihoze zaradi pomanjkanja petrolejskih izdelkov, medtem ko so bili rezervoarji petrolejskih družb v raznih italijanskih mestih zvrhani. Milijarda in dvesto milijonov lir je baje točno 5 odst. večjih dohodkov, ki so jih petrolejski industrij ci imeli zaradi podražitve pebro lejskih izdelkov. Kaže, da je bil Cazzaniga eden glavnih pobudnikov tega «energet skega načrta». Cazzanigo niso mo gli pripreti, ker ga na njegovem domu niso našli. Bivši predsednik zveze petrolejskih industrijcev je namreč v ponedeljek odpotoval v ZDA s skupino italijanskih gospo darstvenikov. Medtem se nadaljuje preiskava o prikrivanju petrolejskih proizvo dov tudi v okviru rimskega državnega pravdništva. Danes je bila izredna seja, katere so se udeležili državni pravdnik dr. Siotto ter drugi člani njegovega urada, ki se ukvarjajo s to preiskavo. Pretura je zjutraj izročila še zadnje do- kumente, gala. s katerimi je razpola- Echeverria pri Rumorju RIM, 9. — V nadaljevanju svojega obiska v Italiji je predsednik Mehike Luis Echeverria danes položil venec na grob neznanega vojaka v Rimu, kjer sta ga pozdravila načelnik glavnega štaba admiral Henke in minister za obrambo Tanassi. Echeverria je nato odšel na Kvirinal, kjer se je poslovil od italijanskega predsednika Leoneja. Okoli poldne je mehiškega predsednika sprejel Pavel VI., nakar je-bil mehiški gost na kosilu pri predsedniku vlade Rumorju. Z Humorjem je imel tudi politične pogovore, ki so zadevali mednarodni politični polo žaj ter dvostranske odnose BEOGRAD, 9. - Italijanski mi nister za zunanjo trgovino Matteot ti je povabil jugoslovanskega zvez nega tajnika za zunanjo trgovino Ludvigerja na uradni obisk v Ita lijo, ki naj bi bil 26. februarja. bo na osnovi poprečne potrošnje delavske družine ter znatno povišanje cene električnega toka za porabo, ki presega omenjeno poprečje. 2. Cene: ustanovitev sklada za 100 milijard lir, ki naj služi za u-ravnovešenje cen nekaterih najnujnejših živil; strogo nadzorovanje gibanja cen in boj proti špekulacijam; podaljšanje zamrznitve stanovanjskih najemnih pogodb do 31. decembra 1974; določitev dodatka družinske doklade, ki bo nadomestil sedanjo obdavčitev. 3. Investicije m gospodarski razvoj: vlada namerava zagotoviti gospodarski razvoj in sprožiti pobude za socialne in proizvajalne naložbe, v okviru večletnega programa na področju javnih prevozov, kmetijstva, stanovanj, šolstva, u-niverze, upoštevajoč pristojnosti deželnih uprav. Vse vladne pobude bodo upoštevale predvsem potrebe na Jugu. Glede javnih prevozov, vlada zagotavlja, da bo omogočila, da se v petih letih kupi .30.000 .avtobusov za mestne in medmestne proge Obenem pa bo posredovala za takojšnjo okrepitev nekaterih železniških prog v milanski po-krajim in v Kampaniji, za gradnjo podzemeljskih železnic v velikih mestih ter odobrila večletni načrt za okrepitev železniškega prometa. Glede stanovanj bo vlada dala pobudo za večletni načrt in takoj sprejela ukrepe, da se do leta 1975 znatno poveča gradnja ljudskih in ekonomskih stanovanj. Za ljudska stanovanja bo vlada določila 350 milijard, nadaljnjih 350 milijard pa bo določila za zadružno ribanje stanovanj in za državne podpore posameznikom. Za gradnjo novih šol in univerzitetnih poslopij ter drugih naprav bodo stroški v prihodnjih letih znašali skupno 2500 milijard lir. Na kmetijskem področju vlada zagotavlja, da bo takoj posvetila največjo pozornost živinoreji zaradi prevelikega uvoza govejega mesa, skladno z deželnimi pobudami. Vlada bo za prihodnjih pet let določila 218,5 milijarde lir prispevkov. Obenem pa vlada zagotavlja, da bo sestavila še nekatere posebne načrte zlasti za gradnjo rezidencialnih središč okrog velikih mest, za ureditev mestnih zgodovinskih središč, za nove univerze, boi-nišnice ter za okrepitev prometnih zvez za delavce, ki prihajajo na delo iz oddaljenih kraje' Tajništvo sindikalne federacije, ki se je sestalo danes, je objavilo sporočilo, v katerem uvodo ma pravi, da vladni predlogi ne zadovoljujejo zahtev sindikalnega gibanja in ne načenjajo resno in učinkovito reševati osnovna neravnovesja v državi Sindikati sicer pravijo, da se globoko zavedajo resnega gospodarskega po ložaja, ki je nastal tudi zaradi vpliva mednarodnega položaja in pravijo, da se strinjajo z ra-doniranjem bencina in z omejitvijo porabe govejega mesa, da se zmanjša primanjkljaj plačilne bilance. Takoj nato pa negativno ocenjujejo predlog o zvišanju železniških in električnih tarili ter cene bendna. Sindikati pravijo, da je določitev 100 milijar lir za u-ravnovešenje cen nekaterih nujnih živil nezadostna in zdaleč ne jamči, da bi cene ostale na sedanji ravni. Spremljajo pa vladni predlog o dodatku k družinski dokladi. Nato tajništvo sindikalne federacije poudarja, da vlada ni sprejela niti v poštev sindikalnih predlogov za obrambo delavskih plač. Glede politike investicij in sodalndh reform, ugotavljajo sindikati, so glavni predlogi še vedno netočni, nekonkretni m so podvrženi in vezani r.a zmožnosti državnega proračuna. Obenem pa ti predlogi slonijo na že ob- stoječih programih in ne predstavljajo nobene spremembi, ki bi omogočila nov gospodarski in socialni razvoj zlasti na Jugu. Sporočilo tajništva federacije se zaključuje z ugotovitvijo, da sindikati ne morejo sprejeti teh vladnih predlogov. Po sestanku med vlado in sindikati se je sestalo osrednje vodstvo krščanske demokracije. Tajnik Fanfani je poročal o nedav nem sestanku na vrhu strank leve sredine in o političnem položaju v državi Osrednje vodstvo je odobrilo tajnikovo poročilo, glede sestanka leve sredine pa je z zadovoljstvom ugotovilo, da je bila na njem poudarjena solidarnost med strankami večine. Osrednje vodstvo krščanske demokracije izraža željo, da bo znala vlada na osnovi napotil, ki jih je dobila na zadnjem sestanku na vrhu, sprejeti ustrezne pobude, da zavre naraščanje cen, da zmanjša zunanje trgovinski primanjkljaj ter da se loti vprašanj za nadaljnji gospodarski razvoj države. IIIIIIIIIIIIIUinilllllHIIII||||«ltl|||||l!l|ll|IIHIIUHIIIMHmMHUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllll|||||||ll||IHIIIUIIII BOMBO SO POSTA VILE SKUPINE SAM Fašistični atentat na ANPI v Turinu Poslopje skoraj popolnoma razdejano ■ Policija tava v temi TURIN, 9. — V palači, kjer je sedež turinske sekcije vsedržavne partizanske zveze ANPI, je eksplodirala zelo močna bomba, ki po golem naključju ni povzročila človeških žrtev. Na kraju, kjer je prišlo do eksplozije in v neposredni bližini Trga Arbarello, kjer je palača ANPI, so dobili letake, ki jih je podpisala zloglasna fašistična organizacija SAM (Squadre a-zione Mussolini), ki že nekaj let organizira atentate proti naprednim ustanovam in sedežem demokratičnih stakmk. Policiji doslej še ni nikoli uspelo, da bi stopila na prste njenim pripadnikom, ki postajajo iz meseca v mesec bolj objestni in samozavestni. Bombo so postavili k vhodnim vratom in pri eksploziji je razdejala vhod in razbila vsa vrata v pritličju. Šipe v vsej hiši so popokale, pri čemer sta bila zakonca lažje ranjena. Kaže, da je bilo razstrelivo precej močno, po vsej verjetnosti gre za plastični eksploziv. Eksplozija je poškodovala tudi nekatere nosilne zidove poslopja, stopnišče pa je v takem stanju, da je občinski tehnični u- vsak trenutek lahko zruši. Po prvih ugotovitvah policije kaže, da so bombo postavili trije mladeniči, ki so se nato odpeljali s fiatom 500. Iz istega avta so kasneje odvrgli letake organizaci- je SAM, v kateri povzdigujejo fašizem in trdijo, da je prišel čas, ko je treba preiti k akciji, saj pravijo, da je demokracija v Italiji propadla. V zaključku trdi fašistični letak, da so pripadniki SAM pripravljeni moriti, da bi «rešili Italijo». Razen letakov in dejstva, da so se atentatorji pripe- ljali s fiatom 500, nima policija v rokah nobene indicije, ki bi ji pomagala priti na sled fašističnim zločincem. Tudi današnji atentat sodi v okvir poskusov, da bi ustvarili ozračje napetosti v državi, še zlasti po odločitvi namestnika milanskega državnega pravdnika, da uradno obtoži Fredo, Venturo in Pozzana zaradi pokola v milanski banki. AMAN, 9. — V glavno mesto Saudske Arabije Riad je prispel osebni odposlanec egiptovskega rad prepovedal prehod, saj se I predsednika Sadata Ašraf Marvan. važno odločitvijo in da ji verjetno ne bo preostalo drugega kot pot nadaljnje internacionalizacije svojega vprašanja, če večinski narod in njegovi odgovorni dejavniki ne bodo v načelu in v praksi spremenili svojega odnosa do manjšine in do njenih življenjskih vprašanj. Govoreč o položaju narodnostne skupnosti v avstrijski družbi je dr. Zwitter poudaril široko stališče, ki ga ima Zveza slovenskih organizacij do demokratičnih in naprednih sil večinskega naroda, s katerimi morejo Slovenci sodelovati, če nočejo pasti v popolno izolacijo. Hkrati se ZSO zaveda, kako važna je za nadaljnjo usodo koroških Slovencev akcijska enotnost v vseh skupnih narodnostnih vprašanjih. Z obeh strani je bilo ugotovljeno. da bo za dosego enakopravnega položaja Slovencev v zamejstvu še nadalje potreben odločen in dosleden boj, v katerem bodo kot doslej iskali podporo in pomoč tudi matičnega naroda. V razpravi je bil govor tudi o nekaterih pomembnih bližnjih odločitvah koroških Slovencev, kakor na primer glede sodelovanja v kontaktnem komiteju, glede nastopa na prihodnjih volitvah in podobno. Delegacija ZSO je v zvezi s prepovedjo uporabe slovenščine v po-šolskem pouku v Brdu in Teru izrazila svojo ogorčenost spričo hude diskriminacije ter dala vso podporo beneškim Slovencem v njihovem pravičnem boju za narodne pravice. Končno sta se delegaciji podrobno informirali o pripravah na mednarodno manjšinsko konferenco v Trstu ter sta razpravljali o nadaljnjem razvoju kulturno - prosvetnega sodelovanja Slovencev na Koroškem in v Italiji. G. V. SS C v Sloveniji s «Kaplanom Martinom v Cedermacom» Danes je Stalno slovensko qle-dališče v Trstu gostovalo v Prešernovem gledališču v Krarini na «Tednu slovenske drame 74». Naši gledališčniki so pred nab:to polno dvorano nastopili s «Kaplanom Martinom Čedermacom». Pred samim začetkom predstave, z vsemi nastopajočimi na odru. je b la podam kratka informacija o tej pretresljivi drami, ki spričo nesramne in skrajno reakcionarne prepovedi poučevanja slovenskega materinega jezika v pošol-skem poku v Brdu in Teru, zado-biva danes povsem aktualno noto. V petek so v Tržiču proslavili «Prešernov dan» z našim gledališčem, ki je tu prvič gostovalo. Pred izredno vozovno in hvaležno tržiško publiko je gledališče dvakrat uprizorilo Čedermaca. Z isto predstavo bo danes gledališče dvakrat nastopilo v Celju Na «Tednu slovenske drame» v Kranju gostuje danes tudi «Slovensko amatersko gledališče^ s satiričnim kabaretom «Dlaka o jajcu». FIUBERT "FNEDETIČ S^fldfir^ost z beneškimi Slovenci Doberdobski občinski odbor Na seji odbora ubčme Doberdob, ki je bila v četrtek zvečer, so se seznanili s hudim zapostavljanjem slovenskega jezika v Beneški Sloveniji. kjer so oblasti prepovedale poučevanje slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru. Odbor občine Doberdob je izrazil solidarnost s prizadetimi ter je ogorčen zaradi tako hudega diskriminacijskega u-krepa proti narodnostnim interesom tamkajšnjega slovenskega življa. O-benem poziva pristojne oblasti, naj posredujejo in zagotovijo spoštovanje z ustavo priznanih pravic. Egiptovski zunanji minister kmalu na obisku v SFRJ KAIRO, 9. — Egiptovski zunanji minister Fahmi bo v petek odpotoval na obisk v Jugoslavijo in Francijo, kjer bo proučil s tamkajšnjimi voditelji razvoj položaja na Bližnjem vzhodu. NA VČERAJŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA SINOČI V OBČINSKI TELOVADNICI Zupan Spaccini je odvzel pooblastila koncert pevskega zbom ii -| n I-v* - A - «Valentin Vodnik» v Dolini odbornikoma Del Tuttu m Gaspariniju Odbor je s tem zadostil zahtevam vodilnih organov PSi in PRI - Odborništvo za proračun bo začasno vodil Hreščak, medtem ko bo pristojnosti za šport in turizem obdržal sam župan Včeraj opoldne se je sestal tržaški občinski odbor, kateremu je župan inž. Marcello Spaccini poročal, da je prejel pismi tajništev tržaških federacij socialistične in republikanske stranke, v katerih ga obveščata, da odbornika Del Tutto in Gasparini ne zastopata več omenjenih strank v občinskem odboru. Ta sklep, je rečeno v pismih, sta sprejeli vodstvi PRI in PSI. Župan Spaccini je vsebino pisem vzel na znanje. Pri tem je pojasnil, da je občinski odbor, v svoji sestavi, izraz volje strank levosredinske koalicije in da so pooblastila, ki jih imajo odborniki za svoje delo, v zvezi s smernicami posameznih skupin in dogovorov ki jih le te sklepajo med sabo. Spaccini je zato poudaril, da se mora držati navodil PSI in PRI ter je odvzel odbornikoma Del Tuttu in Gaspariniju dosedanja pooblastila. Začasno je župan oddal pooblastilo za vodenje odborništva za proračun socialističnemu odborniku Dušanu Hreščaku, ki je sicer odbornik za mestno policijo in tržno nadzorstvo. Ker pa ni v odboru predstavnika PRI je župan obdržal zase pristojnosti, ki izhajajo iz pooblastila za vodenje odborništva za šport, turizem in rekreacijo. Odbornikoma Del Tuttu in Gaspariniju se je občinski odbor občuteno zahvalil za doslej opravljeno delo. O sklepu odbora, v katerem bosta Gasparini in Del Tutto še ostala pa čeprav «brez listnice», so izdali tiskovno sporočilo, v katerem je rečeno, da «današnji sklepi, ki so začasni, v nobenem primeru ne spreminjajo vzajemnosti levosredinskih strank, podporo teh strank odboru ter politično - programskih smernic, ki so izražene v proračunu za leto 1974, odobrenem na zadnji seji občinskega sveta. Odbor poudarja, da je to stališče vseh petih levosredinskih strank in še posebej republikanske in socialistične». Župan in odbor so nadalje izrazili upanje, da bodo stranke levosredinske koalicije čimprej premostile težave, ki so zavrle izvajanje sporazuma o spremembah v občin skem odboru. ob 20. uri v Ul. Cotogna 30 sestanek prebivalcev omenjenega rajona z občinskim odbornikom za urbanistiko De Duco. Govorili bodo o regulacijskem načrtu. Važno obvestilo Sindikata slov. šole Tajništvo sindikata obvešča učitelje, ki nameravajo vložiti prošnjo za priznanje službenih let (retro-datacije) po členu 6. dopolnilnega zakona za slovensko šoto z dne 22. 12. 1973 št. 932 (Belci - Škerk), naj naslovijo prošnjo na navadnem papirju v slovenščini na šolsko skrbništvo v Trstu. Na tajništvu (ob torkih in petkih od 17. do 19. ure) je na vpogled obrazec z besedilom prošnje. Profesorji morajo nasloviti prošnjo, kot smo že poročali, na zadevno generalno direkcijo pri prosvetnem ministrstvu v Rimu. Prošnji je treba pritožiti potrdilo o službe nih letih in datum imenovanja v stalni stalež. Shod L!l) in radikalov za ohranitev razporoke Danes ob 10. uri bo v Avditoriju zborovanje, ki ga prirejata zveza za razporoko LID in radikalna stranka ob začetku kampanje proti razveljavitvi razporoke. Na shodu za ohranitev te demokratično dosežene svoboščine bodo govorili socialistični poslanec Loris Fortuna, vsedržavni tajnik radikalne stranke Giulio Ercolessi in docent na tržaški univerzi prof. Giovanni Miccoli. S koncertom je zbor počastil praznik slovenske kulture in se zahvalil vaščanom za pomoč pri nabavi enotnih oblek za pevce Pevski zbor prosvetnega društva «Valentin Vodnik» je priredil sinoči v občinski telovadnici v Dolini celovečerni samostojni koncert, s katerim se je hotel po eni strani oddolžiti vsem tistim, ki so mu pomagali, da si je za svoje pevce nabavil enotne obleke, po drugi strani pa počastiti praznik slovenske kulture ob 125-letnici smrti velikega Franceta Prešerna. Zeto številno občinstvo, ki je napolnilo vse sedeže v dvorani in na balkonu in med katerimi so bili tudi predstavniki dolinske občinske uprave z županom Dušanom Lovri-ho na čelu in kot gost konzul SF RJ v Trstu Srečko Kovačič s soprogo, je v imenu zbora pozdravil Vojko Kocjančič. Poudaril je namen koncerta in pomen prosvetnega in zborovskega delovanja med Slovenci v zamejstvu. Posebej pa je nagovoril tudi prisotne italijanske občane in dejal, da je medsebojno kulturno poznavanje premajhno, da pa je potrebno v interesu dobrega in demokratičnega sožitja. 1llllllllllllllllllllllll|l||||||||f||||ll||||||||ll||||||llllll|slni,l,lllll,ll1||,„||lmil|||,||m|||||ll||||||1J||m|||||||||n||||I||||um|||)|||||II||||||||||||n|||||1||||||||||||||||1||||||| VPRAŠANJE PREVOZOV NA ZAHODNEM KRASU JE KONČNO REŠENO Tržaška občina odobrila prevzem avtobusnega podjetja «La Carsica» Podjetju bo izplačala 144 milijonov lir odškodnine • Izjava župana Legiše • Rajonska konzulta za Kolonjo in Škorkljo sklicuje v torek, 12. t.m. Vprašanje javnih prevozov na zahodnem Krasu je končno rešeno. Včeraj je tržaški občinski svet odobril nakup avtobusov in struktur zasebnega podjetja «La Carsica», kar pomeni, da bo proge prevzelo podjetje ACEGAT. Včerajšnji sklep tržaškega občinskega odbora vsebuje tudi podrobnejše podatke o prevzemu prog koncesijskega podjetja. Za prevzem je občinska uprava prejela deželni prispevek 120 milijonov lir, sama pa je dodala še 24 milijonov lir, ki jih je predvidevala v letošnjem proračunu. Garažo na Proseku in 15 avtobusov bo sedaj upravljalo podjetje AC EGAT vse dokler ne bo začel delovati pokrajinski konzorcij za prevoze. Kar se tiče osebja podjetja La Carsica, bo občina storila isto kot v primeru lariske fnunieipalizacije nekaterih prog podjetja SAP: vse uslužbence bo zaposlilo podjetje AC EGAT. Občinski odbornik Abate, ki je poročal o tem vprašanju na včerajšnji seji in se je skupno z župani treh zahodnokraških občin in deželnim odbornikom za prevoze Cocianni-jem že dalj časa zavzemal za prehod prog «La Carsica» k podjetju ACEGAT, je poudaril hitrost postopka za prehod koncesije od zasebnika k občini in izrazil zadovoljstvo nad tesnim sodelovanjem s sindikati, okoliškimi občinami, deželo, in podjetjem ACEGAT. Vprašanje prevozov na zahodnem Krasu je torej delno rešeno. Pravimo delno ,ker bo moralo sedaj podjetje ACEGAT proučiti možnosti povezav tudi s tistimi vasmi, ki jih «La Carsica» ni dosegla. Vsekakor pa smo mnenja, da je 144 milijonov aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii|iiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiimii 1 29 57 69 80 10 28 54 43 73 38 78 ENALOTTO 2 X X 2X1 X 2 2 2 X X KVOTE: 12 točk: 21.233.000 lir, 11 točk: 321.700 Ur In 10 točk: 25.400 Ur. GLASBENA MATICA — Trst Sezona 1973-74 Koncert izven abonmaja Danes, 10. februarja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT LJUDSKE GLASBE Sodelujejo REZIJANSKA FOLKLORNA SKUPINA LJUDSKI IRIO IZ BREGA TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovenski klub priredi v torek, 12. februarja ob 20.30 HLAVATYJEV VEČER Na družabni večer, posvečen ustanovitelju kluba dr. Robertu Hlavatyju, toplo vabljeni vsi člani in simpatizerji! MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica št. 72 bo predvajal danes ob 16. uri italijanski film I L BIDONE Režija: F. Fellini STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Karl August Gomer P E P E L K A Pravljica v štirih dejanjih Prevod: Scena: Koreograf: Kostumi; Glasba: Režija: Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA V torek, 12. februarja ob 15.30 PD «S. ŠKAMPERLE» pri Sv. Ivanu priredi PREŠERNOVO PROSLAVO v društvenih prostorih 13. im. ob 20.30. Sodelovali bodo učenci osnovne šole, tržaški oktet in pesnik Marko Kravos. Vabljeni člani in prijatelji! BAZOVSKA MLADINA priredi v četrtek, 14. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu PREŠERNOV VEČER Sodelujejo pevci prosvetnega društva «Lipa». Vljudno vabljeni! PD «Rdeča zvezda» — Salež ŠK «Kras» — občina Zgonik priredita v petek, 15. februarja ob 20.30 v prostorih osnovnošolske telovadnice v Saležu PREŠERNOVO PROSLAVO Vljudno vabljeni ! Dom Jakoba Ukmarja v Skednju priredi danes ob 16. uri Prešernovo proslavo in obenem proslavi 20-letno delovanje domačega pevskega zbora. Nastopajo domači pevski zbor ter otroci iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO jutri, 11. t.m. ob 20.15 v veliki dvorani Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3 SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU M. Košuta, A. Rustja S. Verč, A. Kralj DLAKA V JAJCU Satirični kabaret za pokušino Režija: Adrijan Rustja Scena: Atilij Kralj Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Songi: Miroslav Košuta Režija: Adrijan Rustja V soboto, 16. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Proseku Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 10. t. m. ob 10.30 in ob 19.30 s predstavo F. Bevka — B. Grabnerja «Kaplan Martin Čedermac» v Celju. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabareten; «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Ki a j ja Danes, 10. februarja ob 16. uri na «Tednu slovenske drame» v Prešernovem gledališču v Kranju. V soboto, 16. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Proseku. OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Operna sezona 1973-74 Danes ob 16. uri ponovitev opere Pedereckega «Diavoli di Loudun». Dirigent Piero Bellugi. NOVOST ZA ITALIJO. Zaradi posebnega značaja opere vodstvo gledališča odsvetuje, da bi predstavi prisostvovale posebno občutljive osebe in mladina izpod 18 let. ROSSETTI Danes ob 16. in ob 20. uri izven-abonmajska predstava komedije «Niente sesso siamo inglesi» z Johnnyjem Dorellijem in Bice Valori v glavnih vlogah. AVDITORIJ Danes, 10. februarja bo Stalno gledališče za F — JK imelo v gosteh v okviru revije «Teatro oggi» reško skupino italijanske drame, ki se bo predstavila v režiji Giuseppa Maffio-lija z Ruzzantejevim delom «La Fio-rina» ali «L’ista e inverno». Šolske vesti šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 4. t.m. objavljene stalne lestvice, sestavljene v smislu 10. člena min. uredbe z dne 30. januarja 1973 za sprejem habilitiranih profesorjev srednjih šol prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v redni stalež, kot predvideva 7. člen zakona štev. 1074, z dne 6. decembra 1971. Lestvice bodo na vpogled 10 dni na sedežu šolskega skrbništva v Ulici Duca d’Aosta 4. Izleti SPOT organizira v nedeljo, 17. t.m. smučarski izlet v Fiancavano. Prijave s takojšnjo poravnavo vpisnine samo do srede, 13. t.m., v Ul. Ceppa 9 pri Miličevi. Mali oglasi HIŠO NA SAMEM z zemljiščem, tudi staro, na Krasu kupim. Plačilo v gotovini. Telèfonirati na štev. 77-13-19. 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124. coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 In Ul. Cologna 7 — AUTOSALONE TRIESTE. MOBILI ALABARDA — Ul. Rossetti 4 — vogal Ul. Giotto — Trst. Vozički — športni vozički — visoki stolčki — stajice — vse za otroka — za hišo — za vrt. Zelo ugodne cene. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ui. Rittmayer 4/a. IŠČEMO VAJENKO ali pomočnico za trgovino jestvin Telefonirati: 722806 ali 410517. Zdravnik specialist, 43-190, prijetne zunanjosti, športnik, zelo dobro situiran, s privatno ordinacijo v mestu južno-zahodne Nemčije išče poznanstvo primernega dekleta od 25-30 let zaradi ženitve. Ponudbe s sliko pod štev. 100274 na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Kino Nazionale 14.30 «Pistaaa... arriva il Gatto delle Nevi». Walt Disneyev film v barvah. Dean Nancy, Harry Keenan. Excelsior 10.00—11.30 Otroška matineja «Putiferio va alla guerra». Excelsior 14.30 «Un modo di essere donna». Venantino Venantini, Stefania Casini, Marisa Berenson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «Sensi proibiti». Jacqueline Bisset. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 10.00—11.30 Otroška matineja «I quattro pistoleri dell’Ave Maria». Fenice 14.30 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi, Paolo Turco, Ugo D’Alessio, Johnny Dorelli in Anna Karina. Barvni film. Eden 15.30-18.30—21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 15.30 «Polvere di stelle». Igrata Monica Vitti in Alberto Sordi. Zabavni barvni film. Aurora 14.30 «Come si distrugge la reputazione del piu grande agente segreto del mondo». Jean Paul Beimondo. Barvni film. Capital 14.30 «L’uomo in basso a destra nella foto». Jean Luis Trinti-gnant. Barvni film. Cristallo 15.00 «La seduzione». V glavni vlogi Lisa Castoni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «Tre uomini in fuga». Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Ladro di sesso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 13.30 «Via col vento». Clark Gable, Vivien Leight, Olivia de Hawiland. Vittorio Veneto 14.15 «Il boss». Igrajo Henry Silva, Gianni Garko. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «Arriva Durango, paga o muori». Bred Harris, Jose Torres, Gisella Hann. Barvni film. Abbazia 14.30 «Storia di karaté, pugni e fagioli». Komični film v barvah. Igra Dean Reed. Astra 15.00 «L’uccello migratore». Rosanna Podestà, Landò Buzzan-ca. Barvni film. Radio 15.00 «D cervello dei morti viventi». Christopher Lee in Peter Cussing. Barvni film. Razstave V galeriji «FORUM» v Ul. Coroneo mednarodna grafična razstava. V galeriji «Rettori - Tribbio» v starem mestu bodo odprli razstavo grafike skupine znanih italijanskih likovnikov. V galeriji Cartesins v Ul. Marconi so odprli postumno razstavo del tržaškega likovnika Carla Walcherja, ki je umrl pred dvema letoma. V tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canal Piccolo 2 je retrospektivna razstava tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo trajala do 20. februarja. Pogiebno podporno društvo v Bazovici vabi svoje člane na 57. redni občni zbor, ki bo danes, 10. februarja t.l. v Bazoviškem domu ob 17. uri in ob vsakršni udeležbi članov. Oobor. . 8. t. m. je preminil Ivan Slavec Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 11. t. m. ob 10. uri iz kapele glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo brat Mario z ženo in drugo sorodstvo Družine: Micheli (Ciato), Mihel in Barovina Občinska pogrebna služba. Ul. Zonta 7/C Po kratki bolezni je 8. t.m. preminila naša draga BERTA ALBERTA PERTOT Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 10.15 na pokopališče v Barkovljah. Žalujoči bratje in družina Barkovlje, 10. februarja 1974 V globoki žalosti nas je zapustila naša draga mama in nona AMALIJA FABJAN roj. FURLAN Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v nedeljo, ob 15.30 iz hiše žalosti, Koludrovica št. 10, na domače pokopališče. Žalujoči: hčerka Marija, sinovi Stojan, Franc In Just z ženo Dragico, vnuka Boris in Just in drugo sorodstvo Koludrovica, Nabrežina, 10. februarja 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage JUSTINE KOŠUTA vd. TENCE Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru «Vesna», darovalcem cvetja, zdravnikom prvega geriatričnega oddelka, gospe Fani, ki je skrbno pripravila pogreb v vasi ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ali na kakršenkoli način počastili njen spomin. Družine: Tence, Maganja, Gris, Eabris Miani in drugo sorodstvo Sv. Križ - Trst, 10. 2. 1974 PnmoršiS *dììovìiifc V OKVIRU PRAZNIKA SLOVENSKE KULTURE Pomemben koncertni nastop Glasbene matice v Celovcu Slavnostni govor je imel prof. dr. Anton Slodnjak • Nastopili so pianistki Verenka Terčelj in Jožica Lasič, violinist Žarko Hrvatič in klavirski trio šole GM (Ravel Kodrič, Črtomir Šiškovič, Iztok Kodrič) četrtek so profesorji in jaiti Glasbene matice iz Trsta na- I OBČNEGA ZBORA 5PD IGO GRUDEN V NABREŽINI stopjii s koncertnim sporedom na ^resernovi proslavi, ki jo je pri-pravila Slovenska prosvetna zveza Plovcu. Prireditev ob dnevu slovenskega kulturnega praznika je ia y modri dvorani Doma glasbe, Ar ™a svoje prostore tudi tamkaj-P glasbeni konservatorij. Svečano prireditev, katere spored napovedovalo brhko dekle, je odprl slavnostni govor univ. prof. Antona li- sina - , & univ. prui. /irui tnfD Ja^a’ znanega slovenskega u ,a.I?eSa zgodovinarja in enega r seHSih P°znavalcev umetniške ue-p 6 .ve ^ega slovenskega pesnika. Slmnje^0Veln govoru sta predsednik Prvenske prosvetne zveze Manzi ski SS lr? ^r' ^avle Apovnik, slovensko pre^stavnik za kulturo v koro-m deželnem svetu, podelila urim mladim literatom nagrade li-&ega "atečaja. ki ga je raz-t a zveza. Med nagrajenci je bil 1 tajnik SPZ Andrej Kokot. ^ sporeda je uvedel na-p rp1- ravnatelja Glasbene matice ie rSt,a ^r' Gojmira Demšarja, ki •p Pozdravil občinstvo v imenu svo-vlno •nove 'n v kratkem predstavil nrn ° m Pornen' ki ga ima GM v 7amVe!nem 'n kulturnem delovanju h„i,ejs.kih Slovencev v Italiji ter Skit,0?1 gostiteljem album umetnikih fotografij Primorske. . ^o^ii je koncertni nastop profe-rn_iGV in dijakov šole Glasbene stavi?6’ ®?stje iz Trsta so se predli Z izPraaim sporedom skladb k ayir. violino in za klavirski V ' , ajprej je mlada pianistka nn> e^a Terčelj zaigrala Beethovnovo Sonato op. 10 št. 2 v F-duru, 'kar je prof žarko Hrvatič ob premiavi prof. Erminija Ambro-i-a izvedel violinsko Vivaldi-Respi-J^eVOrSonato v D-duru. Pianistka vni 63 Lasie' ki se že lepo udejst-nin -V noriškem glasbenem življe-sn n Prodstavila zahtevno Brahm-Rapsodijo v h-molu op. 79. Po kovnem nastopu violinista Hrva-hj .: ki je izvedel virtuozno Paga-Drlr^y? donatine v Prevorškovi Mbi, je zaključil koncertni na-op klavirski trio šole Glasbene ,lcy- ki ga sestavljajo prof. Ravel x (klavir), Črtomir šiškovič čel iair in Iztok Kodrič (violon-oiot. Komorni ansambel Glasbene mnv??’ kl je lani na zveznem tek-o-111 yaoh glasbenih šol Jugo-erortn6 V Magrebu prejel prvo na-v v 'I6 zaigral Andante iz Tria Rki-,1?0 . aiovenskega skladatelja Vj a Savina in nrvi stavek Allegro RPu?ue e con i1™ iz znamenitega 7n thyynovega klavirskega tria op. ® v D-duru. lia^f* dajalci so dostojno predstav sim glasbeno delovanje centralne in rJ,?S.7e. Siasbene ustanove v Italiji kult t™‘li viR0k nivo naše glasbene ]jv Ure’ Pri čemer je nedvomno ve-šoli p?siuga glasbenikov, ki se v da r' aaiaene matice posvečajo pe-s, f^ktrnu, delu. Mentorja klavir-'h točk in klavirskega tria tega p,neertnega nastopa sta bila prof. mmij Ambrozet in Oskar Kjuder. ^avzoče občinstvo, med katerimi odi vidnejši predstavniki sloven-oga kulturnega in političnega ži-jenja na Koroškem in jugoslo-nski generalni konzul v Celovcu „n ,an Lubej, je nagradilo tržaške »j,8., z iskrenim, toplim priznanjen njihovo umetniško izvajanje. Člane Glasbene matice, med ka-w"11}! je bil tudi podpredsednik GM os Kodrič, je sprejel na kolod-Koru v Celovcu tajnik SPZ Andrej p ter poskrbel, skupaj z ostaja 1 koroškimi tovariši, da je bilo jaaje Tržačanov v glavnem mestu n roske zares orijetno. Pri prisrč-em tovariškem srečanju po prire-katerega so se udeležili poleg anov GM in univ prof. Slodnjaka . d* zastopniki Korošcev je bilo •Panjanih obilo koristnih misli ki P oujno porajajo ob manjšinski pro-, aniatiki Slovencev tako v Italiji akor v Avstriji. 1 Trio Glasbene matice DRUŠTVU MORAMO POMAGATI NE SAMO Z LEPIMI BESEDAMI Jutri se bo sestal novi odbor Kot smo na kratko že poročali, je bil v petek zvečer v Nabrežini občni zbor SPD Igo Gruden in ŠD Sokol. O delovanju športnega društva poročamo na športni strani, v tem članku pa bomo posvetili več pažnje prosvetni dejavnosti, ki je bila v zadnjem času precej okrnjena. O tem je na občnem zboru najprej govoril predsednik Niko Kosmina, ki je dejal: «Naš kulturni referent Lucijan Terčon je pripravil Prešernovo proslavo. Naš pevski zbor, ki sicer deluje samostojno, je nastopil v tej dvorani s celovečernim nastopom. Priredili smo tudi pustni ples in miklavževanje za otroke. Morda bi na prosvetnem področju lahko pripravili kaj več prireditev, vendar moramo povedati, da je vse delovanje društva slonelo res na nekaj posameznikih, ki kljub najboljši volji ne znajo delati čudežev. Na področju naše občine je raznarodovalni pritisk iz dneva v dan večji. Vsi se moramo zavedati, da tiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimmmiiiiimiiiiiiimitiiiiiiiiHiiiJmiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiuuHimmiuiiimiiMiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZVEDRILO NA SNEGU, POUK IN VZGOJA Dijaki srednje šole «S. Gregorčič» teden dni v šoli na snegu v Auronzu Smučarske tekme z dijaki srednje šole pri Sv. Ivanu Tudi letos je 60 dijakov srednje šole «Simon Gregorčič» iz Doline preživelo teden dni v tako imenovani šoli na snegu v Auronzu. Kot znano, gre za pobudo, ki si je začela utirati pot pred nekaj leti, ko jo je uvedlo prosvetno ministrstvo v okviru novih sodobnejših oblik vzgojno - izobraževalnega formiranja doraščajoče mladine. Bistvo pobude je v tem, da se večja skupina učencev za določen čas preseli v drug kraj in ga preživi po pravilih in običajih življenja v širši skupnosti. Predvidoma je poskrbljeno za razgibano preživljanje dnevov ob šolskem delu, družabnih igrah in razvedrilu, v našem primeru smučanju. Teden dni ni dosti, vendar dovolj, da mladi ljudje preizkusijo življenje v širši skupnosti tovarišev in pri tem spoznajo, da je za omikano sožitje med ljudmi nujno potreben red, medsebojno sožitje in potrpljenje. Vse to, kar jim bo nujno potrebno v nadaljnjem življenju. Dolinska srednja šola je letos priredila že tretje zimovanje na snegu v znanem letoviščarskem kraju Aiironzo. Kraj leži fia ptfdPočju Dolomitov, ki spada upravno v deželo Veneto. Njegova nadmorska višina je okrog 850 m. saj leži na dnu večje gorske doline, ki jo obdajajo v nižjih legah z gozdovi porasla pobočja, v ozadju pa skalnati dolomitski vrhovi z nad dva in tri tisoč metri višine. Tik pod naseljem je umetno jezero, ki služi potrebam elektrarne. Vanj se steka voda reke Ansici, ki izvira izpod ledenikov nad Misurino. Mestece Auronzo se razprostira po dolini nekaj kilometrov na dol"o. Stalnih prebivalcev ima okrog 3.5*0, v poletnih mesecih pa se ta «dolga vas» spremeni v «mesto» s 15.000 prebivalci (turisti). Tudi v zimskih mesecih navadno privablja številne turiste - smučarje, saj ima položna smučišča tik nad vasjo, opremljena z vlečnicami. Letošnja zima pa jo je v vsem pošteno zagodla. Nekaj snega je zapadlo že pred božičem in je zaradi mile zime že skopnel. Obdržal se je le na visokih legah nad 1.200 m. Zato smo se morali vsako jutro po zajtrku peljati z žičnico na 1.600 m visoki Monte Aerdo, kjer so se učenci in drugi lahko smučali po dobro vzdrževani progi. Razdeljeni so bili v tri skupine: začetnike, že nekoliko upeljane ter na že boljše smučarje. Vadili in smučali so se pod vodstvom in nadzorstvom smučarskih učiteljev. AVI ONOMNA DEŽELA FURLANLIA-JULIJSKA KRAJINA RAZPIS NATEČAJ« Z odloki predsednika deželnega odbora štev. 05451/Pres. od 17. decembra 1973, štev. 05453 od 17. decembra 1973, štev. 087 od 11. januarja 1974, ki so bili objavljeni v deželnem Uradnem vestniku štev. 5 z dne 22. januarja 1974, ter štev. 8 z dne 6. februarja 1974, je deželna uprava razpisala tri izpitne natečaje za 7 mest tehnič-neaa svetovalca na poskušnjo v staležu inženirjev in arhitektov, 9 vtest svetnika na poskušnjo za pravno upravno službo ter za 3 fiesta svetnika za ekenomsko in socialno službo v staležu vodilnega osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Prošnje za pripustitev k natečaju, naslovljene na predsedništvo deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine — generalno tajništvo — Ul. Carducci 6 — 34100 Trst in napisane na kolkovanem Papirju v smislu navodil, ki jih vsebuje že omenjeni Uradni vestnik, toorajo dospeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do te- ure 21. februarja 1974 za prva dva natečaja ter do 8. marca 1974 za tre(;ji natečaj. Deželni Uradni vestnik se more kupiti v Trstu v knjigarni «L Svevo», na Korzu Italija 22, v Vidmu v papirnici «Benedetti». v Ul. Mercato Vecchio 13, v Gorici v papirnici «Paternoll», na Korzu Verdi 50, v Pordenonu v knjigarni «Minerva» na Trgu KX. Settembre. Ustrezne informacije se dobijo na sedežu deželnega odbora v Trstu — Ul. Carducci 6: na sedežu odborništva za krajevne Ustanove v Vidmu — Ul. Savorgnana 10; na sedežih pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici - Largo Culiat 7 ter v Porde nonu — ul. Cavallotti 10; na sedežu odborništva za javna dela v Trstu — Ul. Cadorna 11: na sedežih pokrajinskih vodstev za javna dela v Gorici — Korzo Italija 205; v Pordenonu — Korzo Garibaldi 6f> in v Vidmu — Piazzale Osoppo 1. Takšen je bil v glavnem dnevni red celega tedna od 27. januarja do 2. februarja 1974. V sredo popoldne je bil na sporedu ogled zaledenelega jezera na Misurini ter Gortini d’Ampezzo. Tu smo si ogledali zimski olimpijski stadion, kjer se prirejajo drsalne revije ter hokejske tekme na ledu. Nekateri ni radi dobili podpis kakega slavnega pevca ali filmskega igralca, ki se navadno zadržuje v Gortini, toda kot nalašč, nismo ne srečah ne videli nobenega. Predzadnji dan, to je v petek, so bilo smučarske tekme, na katerih so naši smučarji pokazali, kaj znajo oziroma, kaj so se v teh dneh naučili. Skoro vsi so se tekem udeležili, le nekateri se niso čutili. S tem v zvezi naj povemo, da so istočasno zimovali v Auronzu učenci srednje šole «Sv. Ciril in Metod» od Sv. Ivana v Trstu, zato so zaključne tekme bile skupne za učence obeh šol. 15 najboljših iz vseh treh skupin, v katere so bili tekmovalci razdeljeni, je prijelo medalje in diplome. Najboljši iz prve skupine je bil Boris Lozej (šola sv. Ciril in Metod), ki je dobil pokal, katerega je podarila krajevna letoviščarska ustanova, prvi iz druge skupine je bil Fabijan Kraljič (šola S. Gregorčič), ki je dobil zlato medaljo, prvi iz tretje skupine, to je začetnikov, pa je bil Pavel Lovrečič (šola S- Gregorčič), ki je tudi dobil zlato medaljo. Slovesna podelitev nagrad pa je bila v soboto zvečer v hotelu Centrale. Tu so se zbrali učenci dolinske in svetoivanske šole in njihovi profesorji spremljevalci. Ravnatelja šol prof. Štefančič in prof. Žetko sta tekmovalcem, ki so se kvalifi-ficirali na prva mesta, podelila nagrade. Nato pa so bile na sporedu številne šaljive točke, petje in glasba, ki so jih izvajali učenci obeh omenjenih šol. Z družabnim večerom se je tako zaključilo letošnje bivanje naše šole na snegu. V nedeljo, 3. februarja, pa so se učenci vrnili na svoje domove. Da je zimovanje uspelo in poteklo v splošno zadovoljstvo, gre zasluga vsem, ki so se "a udeležili: profesorjem, ravnateljem ter učencem, ki so pokazali smisel za u-rejeno družabno življenje. Končno naj velja beseda zahvale vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji in poteku zimovanja, predvsem ravnatelju in profesorjem ter vsem, ki so pobudo tudi gmotno podprli, to je šolskim oblastem, staršem. prijateljem naše šole, dolinski občini, šolski blagajni in dolinskemu šolskemu patronatu. A. T. Zanimivo predavanje prof. Benjamina Slavca Na pobudo krožka za družbena vprašanja «Henrik Tuma» je v sredo v Bazoviškem domu govoril prof. Benjamin Slavec. Predavatelja je predstavil dr. Leo Kralj, ki je med drugim poudaril, da spada Slavec med vidnejše slovenske zgodovinarje. Njegovo knjigo o narodnem in političnem gibanju Slovencev in Hrvatov od razsvetljenstva do nastanka jugoslovanske države je pred dvema letoma izdal ISDEE (Inšt' t za študijo in dokumentacijo o vzhodni Evropi) To delo je za zdaj nekaj edinstvenega in predstavlja istočasno prvi organski poskus seznanjanja italijanske javnosti s tem obdobjem naše zgodovine. V svojem pestrem izvajanju je prof. Slavec prikazal slovensko delavsko gibanjé in njegov odnos do narodnega vprašanja od leta 1867, to je od začetka dualizma, vse tja do konca prve svetovne vojne. Delavski razred je v drugi polovici prejšnjega stoletja začel predstavljati precej močno silo, ki ni mogla več ostati brezbrižna do narodnega problema. Že po letu 1870 je slovensko delavstvo začelo spoznavati. da se nacionalno zatiranje istoveti s socialnim zatiranjem. Takrat je vidni slovenski delavski voditelj Fran Železnikar za prvo- majski praznik naslovil proglas: «bratom velike domovine slovanskih narodov» in je v svojem «manifestu» postavil zahtevo o slovanski federaciji, kar je v slovanski zgodovini predstavljalo nekaj novega in povsem izvirnega. Železnikar je jasno razumel, da bi bilo nesmiselno karkoli pričakovati od dobrosrčnosti Dunaja. Predavatelj se je posebno zaustavil pri slovenskem tržaškem delavstvu in pri odnosu takratne socialdemokratske stranke do narodnega vprašanja. Zanimivo je, da je tržaško slovensko delavstvo že leta 1869 vložilo na takratne oblasti prošnjo za ustanovitev «čbele», društva, ki naj bi imelo izobraževalni značaj. Oblasti so z odgovorom nekaj časa zavlačevale, končno pa so prošnjo odbile. V istem letu je tudi italijansko delavstvo predložilo podobno prošnjo za nastanek «Società operaia triestina». Zahteva je bila seveda sprejeta, kar je pomenilo, da se je italijansko društvo lahko osnovalo in začelo delovati. Avstrija je raje ustregla I-talijanom kot Slovencem, ker je bila prepričana', dà se bo slovensko delavstvo prej ali slej ponemčilo. Po izčrpni analizi stališča socialdemokratske stranke do narodne problematike je predavatelj še posebej prikazal aktivno vlogo Ivana Cankarja v stranki sami. Cankar je v združitvi jugoslovanskih narodov jasno videl politični problem, ki ne bi smel zajeti tudi nacionalnega smo Slovenci narodnostno ogroženi. Dolžnost nas vseh je, da na kateremkoli področju žrtvujemo nekaj za našo narodno skupnost. V ta okvir spada tudi naše društvo. Zato moramo tudi v društvu sodelovati po svojih močeh. S kulturnim delovanjem in športno aktivnostjo mora biti društvo zgled posebno tistim, ki omahujejo pod raznarodovalnim pritiskom. Vsi skupaj se moramo složno zoperstaviti potujčevanju, da ne bomo čez nekaj let v svoji vasi med tujci, ki bodo na naše prireditve odgovarjali z mazanjem dvojezičnih napisov, kot se to dogaja v Dolini. Naloga novega odbora bo, da si najde najprimernejši način delovanja. Nas vseh pa, da mu bomo pomagali, ne samo z lepimi besedami, ampak tudi z dejanji.» Sledilo je poročilo o delovanju pevskega zbora, ki ga je podal Vladimir Caharija. Dejal je: «Kot morda nekateri veste, deluje naš zbor v današnji obliki nepretrgoma od oktobra leta 1968. Prebolel je vrsto kriz, ki so se pojavile stalno vsako leto, a jedro pevcev je vzdržalo do danes, in naše upanje je, da se bo njihova marljivost in ljubezen do dela še nadaljevala. Če bi našteli vse pevce, ki so šli v tej dobi skozi naš zbor, bi bil ta morda danes med najmočnejšimi v zamejstvu. Vzdržali pa smo, kljub maloštevilnosti in nerazumevanju nekaterih o strukturi in delovanju pevskih zborov. Pohvaliti moramo vse pevce, predvsem pa našega Aleša, ki se je preselil v Trst, kljub temu pa nam je ostal zvest in redno prihaja na vaje. Za gled naj ga vzamejo tisti, ki stanujejo nekaj sto metrov od društva, a ne najdejo časa, da bi se udejstvovali v našem zboru. Ni naš namen, da bi govorili o kvaliteti zbora. Naš zbor je vaški zbor in glavni namen je, da zbira naše ljudi v določeno družbo. Kot vsako delovanje mora seveda tudi naše stremeti za čim višjo kvaliteto. Med uspehi zbora moramo tu navesti vabilo v Makedonijo, ki smo ga prejeli od prijateljev Doberdob-cev, s katerimi smo skupno nastopili v Bitoli in v Skopju. Naša želja je, da bi zbor še pridobil nove pevce in napredoval v kvaliteti petja ter postal stalno telo kulturnega in prosvetnega delovanja v zamejstvu.» Poročilom je sledila razprava, v kateri so obravnavali predvsem vprašanje poživitve delovanja. Občni zbor je to pomembno nalogo poveril mlademu odboru, ki se bo prvič sestal jutri, ko si bodo odborniki razdelili naloge. Umrl je Alojz Mokole iz Slivnega veteran antifašističnega gibanja Številni Koprčani, borci NOB, I usoda. Odšel je v Trst na uk za predvojni protifašisti, znanci in pri- trgovskega pomočnika, kasneje pa jatelji, predstavniki tržaške fede-1 je na svojo željo obiskoval dveletno racije KPI in koprskih družbenopolitičnih organizacij so v sredo, 6. februarja, spremili na zadnji poti na koprsko pokopališče zaslužnega predvojnega komunista, našega rojaka s Tržaškega, Alojza Mokoleta. Z ganljivimi besedami so se od pokojnika poslovili trije govorniki v imenu tržaške federacije KPI, občinskega odbora ZZB NOV Koper in krajevne organizacije ZB v Semedeli pri Kopru, kjer je pokojni živel zadnja leta, godba na pihala in pevski zbor pa sta se od njega poslovila z žalostinkami. Alojz Mokole je bil eden od še redkih veteranov predvojnega protifašističnega gibanja na Primorskem, človek, ki je že od svojih mladih let nesebično daroval svoje moči v hudem in dolgoletnem boju za osvoboditev delavskega razreda. Rodil se je v Slivnem pri Nabrežini 19. julija 1890 v proletarski družini, v kateri je bilo pet otrok, od katerih so si štirje za mlada leta služili kruh v nabrežinskem kamnolomu, Alojza pa je čakala drugačna kmetijsko šolo v Gorici. Po odslu-ženju triletnega vojaškega roka je moral še na fronto. V letih po prvi svetovni vojni se je začela tudi njegova intenzivna politična dejavnost. Kot član socialistične stranke v Trstu in pozneje član komunistične stranke je tesno sodeloval z Regentom, Srebrničem in drugimi vidnimi voditelji delavskega gibanja na Primorskem. Po nastopu fašistične strahovlade se je njegova dejavnost še podvojila. Kot urednik glasila komunistične stranke «Delo» je v tistem času sam zapisal sledeče: «V času, ko sem bil jaz odgovorni urednik (1924 - 1926) je kvestura zaplenila vsako številko glasila. Pomagal sem si na ta način, da sem najprej odnesel natiskane izvode zaupnim tovarišem in jih šele potem pošiljal po pošti na določeno mesto. Naš tisk je imel tedaj v javnosti veliko vlogo. Tedaj ni bilo skoraj vasi v celi Julijski krajini brez naših naročnikov. Legalno je izšla zadnja številka «Dela» julija 1926. Fašistične razbijaške skupine iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiminMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliniiiiiill PISMA UREDNIŠTVU Prebivalci na Krasu so Slovenci! Novi delovni urnik Slov. gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko združenje bo uvedlo od ponedeljka, 11. t.m., nov delovni urnik, ki bo naslednji: od 8. do 13. ure ter od 14. do 17. ure. Novost zadeva popoldanski urnik in je bila vnešena zato, združevanja, vsak narod bi morali?3 bi ^ možnost čJanom' da.lah' ohraniti svoj jezik, svojo kulturo. V tem smislu je bilo Cankarjevo gledanje revolucionarno, radikalno in napredno. Prof. Slavec bo svoje izvajanje v kratkem ponovil v Trstu. Vsem, ki se zanimajo za našo zgodovino in zlasti mladini, bo tak večer nudil marsikaj zanimivega. P. Colja ko uredijo svoje zadeve pri tajništvu ob takem času, ko imajo v glavnem svoje obrate zaprte in ko imajo na razpolago dovolj parkirnega prostora. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Spoštovani gospod ravnatelj, Prisrčno se vam zahvaljujem, da ste v Primorskem dnevniku z dne 31.1.1974 objavili izjave, ki sem jih dal na zadnjem letnem občnem zboru članom «Pro Natura Carsica». Ker pa izjave, vzete iz konteksta «Uradnega poročila», menjajo smisel mojih trditev in dopuščajo možnost zmotnim razlagam, vas prosim, da objavite naslednje: Besedilo sporočila «Pro Natura» pravi: «Pravilnik, ki ga bo izdala dežela ne bo smel prezreti pravic prebivalstva, ki prebiva na področjih, za katera je predvidena o-hranitev, prebivalstva za katerega in ne proti kateremu si je ustanovni zakon zamislil kraške rezer vate. Zdi se mi, da je jasno, da me nihče v dobri veri, ne more obtožiti, da sem govoril o nekem abstraktnem prebivalstvu (kot se zatrjuje v vašem dnevniku), temveč o obstoječem prebivalstvu, ki je prav tisto «ki prebiva na področjih, za katerega je predvidena o-hranitev» in katerega stvarne pra vice, vredne največjega upoštevanja, sem si dovolil braniti in priporočati deželnemu zakonadajalcu Nadaljujoč sem dodal v sporočilu «da Kras v svoji celoti ne more veljati za nikogar področje za špekulacije in niti kot predmet sporov» prav zato, ker sem ga prav jaz označil kot «enega najbolj značilnih očitnih primerov pravične skladnosti človeške realnosti s prirodo kraja» in če so se za takega v preteklosti našle harmonične rešitve ne vem, kako jih ne bi bilo mogoče najti tudi sedaj. Končno, ko zatrjujem «da je Kras dobrina vseh in da imajo zato vsi pravico pa tudi dolžnost prispevati k njegovi obrambi, pa četudi lahko to zahteva kakšno žrtev», sem se obrnil ne le na «kraško skupnost slovenske narodnosti», da uporabim izraz v vašem dnevniku, temveč enostavno na vse (tudi n.pr. na nedeljske izletnike itd., itd.), da se bo vsakdo spomnil, da je Kras dobrina vse skupnosti, da ga je treba kot takega ohraniti in spoštovati. Torej Kras ne kot izvor za spore in ločevanja, temveč kot izvor sporazuma in katerega ko- llllllllllllllllll■llmlllllllllll^llllllllllllllllllllllllllllllIl■l||||||||||||||||||||||||||l|||||l|||m|M,„ll|,,|||,„|,l||,l,|,l|l,l„,l,l|,l|lll,l,|mlmlll,l„,MIII,ll|ll|l||||||||||||||l)| Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Namesto cvetja na grob pok. Josipa Krala, daruje ŠD Breg, na izrecno željo pokojnikove družine, 10.000 lir za spomenik padlim v Mačkoljah. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Marija Sancin 1.000 lir. Adriano Serviliani 1.000 lir. V spomin Franca Gerka daruje Valerija Kocjančič 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Slave Štok daruje Simplicija Stopar 1.000 lir. V počastitev spomina pok. Alojzije Zobec daruje Pavla Lavrenčič 5.000 lir. V spomin pok. Angele Flego daruje Eliza Flego 1.000 lir. Ob 4. obletnici smrti Maria Ca-stellanija darujeta brata Avgust in Egidio 2.500 lir. Ob obletnici smrti dragih staršev Andreja in Josipine Čok daruje hčerka Viktorija 3.000 lir. V počastitev spomina Franca Cer-kveniča daruje sestrična Zora 1.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Namesto cvetja na grob Justine Tence darujejo Marija Košuta, hči Nada ter zet Ivan (Trst) 12.000 lir. Namesto cvetja na grob Juste Tence darujeta Tončka Cibic ter Ivanka Sulčič z družinami 5.000 lir. V počastitev spomina drage matere in none pok. Justine Tence darujeta Marija in Mario Magajna 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Košuta vd. Tence daruje Elda Vi-gini 2.000 lir. V počastitev spomina pok. Justine Tence darujejo Neva Lukeš 2.000 lir, Gracijela Gregorič 1 000 lir, Romana Juriševič 2.000 lir. Za spomenik 3. prekomorski udarni brigadi, ki so ga odkrili 4. ju- lija 1973 so darovali, tudi naslednji tovariši iz Trsta: Armid Ukmar 5.000 lir, Jože Koren 5.000 lir, Anton šavron 5.000 lir, Štefan Leban 5.000 lir, Peter Rauber 3.000 lir, Silvester Kuret 3.000 lir, Josip Pavletič 2.600 lir, Danilo Benčina 2.000 lir, Ivan čač 1.000 lir in Evgen Jarc 1.000 lir. Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ilirska Bistrica — odbor III. prekomorske udarne brigade se vsem zgoraj omenjenim tovarišem za izkazano pomoč in solidarnost prav prisrčno zahvaljuje. * * # Namesto cvetja na grob Franca Gerka darujejo Emil Furlan ter hčeri Adelija in Bjanka z družinama 3.000 lir, Zofija Bajc vd. Ambrozet 2.000 lir, Pjerina in David Žerjal 1.000 lir za PD Ivan Grbec. V počastitev spomina pok. Elizabete čuk darujeta družina Pavletič 20.000 lir in Emil Zulič 20.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel. Za doprsni kip Primoža Trubarja v osnovni šoli v Bazovici daruje Pepi Žagar z družino 10.000 lir. Ob prvi obletnici smrti drage žene in mame Sonje Hrovatin roj. Čok se jo spominjata mož Milan in sin Saško in darujeta 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 2.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Ob 4. obletnici smrti Maria Castel- lanija darujeta brata Avgust in Egidio 2.500 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Ob 1. obletnici drage sestre Sonje in v spomin drage matere daruje Milena z družino 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: podporni član Marij Fer-luga (Piščanci) 10.000 lir, Viktor Bogateč (Križ) 1.000 lir, Bruno Kralj (Trebče) 1.000 lir. V počastitev spomina pokojnega moža Pavla daruje žena Valerija Psenička 2.000 lir za Dijaško matico. Ob sedmi obletnici smrti Andreja Obersnela daruje žena Marija Ober-snel 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina drage mame Katerine Malalan daruje sin Ernest z družino 5.000 lir za cerkev sv. Florijana pri Banih. Ob 2. obletnici smrti Maria Pirjevca darujejo Egon, Drago in Ivo 6.000 lir za ŠD Primorje. Ivan Furlan daruje 5.000 lir za ŠD Olimpija. V spomin pok. Justine Košuta vd. Tence darujeta Iči in Franc 3.000 lir za spomenik padlim IV. rajona. Valerija in Cvetko Grgič darujeta 10.000 lir za ŠD Zarja. rektno izkoriščanje naj bo v korist skupnosti in ne proti skupnosti. Zahvaljujem se in prisrčno pozdravi4-n Prof. dr. Renato Mezzena Op. ur.: Prav radi objavljamo gornje pojasnilo, ker nam je mnogo do tega, da bi bile stvari v zvezi z našim Krasom in našimi slovenskimi ljudmi na njem jasne. Naša pripomba o abstraktnosti pa je veljala ugotovitvi, da v sporočilu «Pro Natura Carsica» prebivalci Krasa niso nikjer (kot je razvidno tudi iz ponovno citiranih stavkov) označeni kot Slovenci, temveč le kot «prebivalci, ki prebivajo na področjih itd.» Čemu vendar tolikšen strah pred besedo Slovenci ali slovenski? Novo pokopališče na Opčinah? Spoštovano uredništvo! «Zvedelo se je, da je tržaška občina na levi strani ceste od Opčin proti Banom zasegla zemljišče, veliko okrog 150.000 — 180.000 kv. m, imenovano «pri Koloniji», za novo glavno pokopališče za Trst in o-kolico. Zdi se, da ne more izbrano zemljišče povsem ustrezati namenu, saj so kraška zamljišča zaradi brezni in votlin zelò propustna in obstaja zaradi tega nevarnost onesnaženja podzemskih voda, ki prihajajo na dan v štivanu in iz katerih črpajo pitno vodo za Tržaško. Že sam pojav motne vode, o katerem je pred dnevi poročalo časopisje, do katerega je prišlo, ko so pri delih za avtoport pri Fernetičih zasuli večjo votlino z raznim materialom, bi moral spodbuditi k večji opreznosti. Znano je tudi, da se pri Trebčah nahaja velikanska podolgasta podzemeljska votlina, ki je pove zana baje s Timavo. Najmanj kar lahko k vsemu temu rečem, je, da bi morali za tako veliko pokooališče izbrati zemlii-šče z drugačnimi lastnostmi. Toda v naibližji okolici mesta, v samem predmestju, kjer bi zemljišča bila za takšne namene boli nrimerna. ni nraktično več raznoložliivih zem liišč Ali ne bi moeli pristoini ob činski možje najti bolj sodobno in higiensko rešitev, na nrimer upepeljevanje v krematoriju z ustrez nim pokopališčem za žare, ki na potrebuje neprimerno manj površine? Mislim, da bi se morali tudi v naših kraiih počasi navaditi na drugačne načine nokonavania. kot tc delajo v skoraj vseh večiih mestih po svetu.» Angel Vremec so bralcem grozile, jih pretepale, skratka izvajale so nad njimi odkrito in prikrito nasilje. Mene so neprestano klicali na kvesturo. V oktobru leta 1927 so mi zaradi formalnosti v zaporu izročili policijsko odredbo, da je prepovedano nadaljnje izhajanje lista. Glasilo je izhajalo dnevno v dveh, v četrtek pa na šestih straneh. Čeprav smo bili v stalnih finančnih težavah, smo krili stroške s prispevki bralcev.» Alojz je tako okusil tudi grozote ječe ter mučenja. Šest let je taval po raznih zaporih in konfinacijah (otoki Tavignana, Ustica, Ponza). Leta 1933 se je končno vrnil v svoj rojstni kraj na Krasu, a le za malo časa. Kmalu je namreč emigriral v Jugoslavijo, kjer se je aktivno vključil v emigrantska društva. Po izbruhu druge svetovne vojne in o- Alojz Mokole kupaciji Ljubljane so ga italijanske oblasti spet odvedle v internacijo v pokrajini Avellino. Tu je dočakal leta 1944 prihod zavezniških čet ter se hotel takoj vključiti v prekomorske brigade, zaradi izčrpanosti pa so ga poslali v posebno zbirališče v E! Skat pri Sueškem prekopu. Po osvoboditvi je do leta 1948 deloval pri okrajnem NOO v Nabrežini, nato pa se je preselil v Koper, kjer je do svoje upokojitve delal pri podjetju «Fructus». ŽE SEDEM KRIŽEV. .. Olga Roncelj roj. Prelc KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Razpisuje natečaj za uradniško mesto. Pogoji za udeležbo natečaja: 1. Diploma slovenske višje srednje šole 2. Izpobjena vojaška obveznost 3. Starost do 30 let. Rok za predložitev prošenj zapa de 28. 2. 1974. Prošnje s prepisom ali fotokopijo dosežene diplome nasloviti na «Kmečko in obrtniško posojitaico» — Nabreži na. UPRAVNI ODBOR Olga Roncelj roj. Prelc si je 7. t.m. naložila sedmi križ. Tudi ona je ena izmed številnih svetoivan-skih pevk, ki so začele peti tako rekoč že v šolskih klopeh. Pela je v cerkvi, pela v pevskih zborih in še danes rada zapoje v veseli družbi. Nepozabna pa so zanjo leta ko je pela v zboru, ki ga je v povojnem času vodil nepozabni pevovodja Fran Venturini. Skoro je ni prireditve našega gledališča ali Glasbene matice, ki se je ne bi ona udeležila. Olga je članica našega prosvetnega društva Slavko Škamperle od leta 1945. Kadarkoli je društvo ob prireditvah potrebovalo pomoč, se je odzvala. Tudi še sedaj, posebno ko imamo v gosteh šolsko mladino, pride s predpasnikom v roki, da pomaga pripraviti zakusko in postreči našo mladež. V upanju, da nam bo še dolgo v pomoč, ji člani prosvetnega društva in vsi prijatelji in znanci, po stari pevski navadi kličemo: Kolikor kaplic, toliko let, bog Ti daj na svet živet! P. K. Opčine. — Na pustno soboto, 23. februarja je na ulicah zbrano o-gromno ljudi iz vseh kraških vasi in iz nKStSi. Množica se je zbrala na tradicionalni pustni sprevod. U-ra je 14. Ulice so zaprte za avtomobilski promet in pločniki paini veselih in radovednih domačinov in gostov. Nestrpno čakanje na sprevod prekinjajo prvi zvoki štirih godb in prvi alegorični vozovi, ki se pomikajo po g avni cesti cd Pi-kelca proti sredmi vasi in naprej do tramvajske postaje in na Brdi-no. Saj je v sprevodu kar ducat alegoričnih vozov, letos prav lično in šegavo pripravljenih s prostovoljnim delom in domislico bistrih Kraševcev. Takšna bo pustna podoba Opčin na pustno soboto 23. februarja. In to je prav, kajti v času splošne svetovne krize, v času zaskrbljenosti vlad vseh držav, v času splošne podražitve vsega, je edino, kar nam je ostalo, kar se ni podražilo in kar ne stane nič — le smeh in dobra volja Prav gotovo je prav pust tisti ventil in čas, ko človek za nekaj ur pozabi na skrbi, na težave, in življenjske nevšečnosti Kras vabi vse naše ljudi, zlasti pa tiste, ki so najbolj zaskrbljeni in slabe volje da pridejo na Opčine. da se skupaj s Kraševci poveselijo in nasmejejo. To je najboljše zdravilo zoper slabo voljo R. (I. # * # Glavni odbor vabi predstavnike vseh vaških odborov na sestanek, ki bo v torek, 12. t.m. ob 20 30 v PROSVETNEM DOMU na OPČINAH. S seboj naj prinesejo prijavnice z vsemi podatki! Odbor sprejema prijave za tekmovanje pustnih mask v trgovini pohištva RENAR, Proseška ulica, do vključno srede, 20. t.m. SIMCA CHRYSLER SUNBEAM MATRA ZASTOPNIK G. DUPLICA Drevored Ippodromo, 2 TAKOJŠNJA DOBAVA 28 RAZLIČNIH MODELOV • NOTRANJI PARKIRNI PROSTOR Olajšave tudi brez vnaprejšnjega vplačila Autobianchi A 112, Primula: Fiat 500 L; 600 D; 850; 850 special; 1100 D familiare; 1100 R: 1100 R familiare; 128; 124; 124 special; 1300; 1500 C: 2300; Ford Cortina; Taunus; Citroen Ami 8, DS 20; Opel Kadett 70 71; Rekord coupé; NSU 4L 1000; Simca 1000, 1100, 1301 S, 1301 break, 1500, Chrysler 180, 2000 automatica. Alfa Romeo 1300, 1600 GT, 1750; Lancia Fulvia GT, 2 S. # Odprto tudi ob praznikih Priin<7r?ki7ilììéviilt TAJNIK SPZ MARKO WALTRITSCH NA PREŠERNOVI PROSLAVI: «Smo za enotne nastope z vsemi slovenskimi silami ne bomo pa se odpovedali načelom odporniškega gibanja » Na proslavi v Gorici sta recitirala člana gledališča iz Nove Gorice Glazarjeva in Jereb, zapela pa sta zbora «Oton Župančič» in «Bojan» «Slovenska prosvetna zveza, vsi demokratični Slovenci, smo za e-notne nastope z vsemi slovenskimi silami, ko gre za skupno stvar. To smo že neštetokrat dokazali in določeni uspeh smo s skupno akcijo tudi dosegli. Moramo pa poudariti, da hočemo ohraniti načela iz katerih izhajamo. Zaradi tega je bilo tudi v našem nocojšnjem govoru toliko poudarjeno načelo spoštovanja partizanske tradicije. Tem načelom, za katera so padli tisoči primorskih fantov in deklet, za katera je. naše primorsko ljudstvo toliko pretrpelo, se ne bomo nikdar odpovedali», je dejal v sklepu svojega govora na Prešernovi proslavi v Gorici tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Wal-tritsch. V uvodu se je govornik spomnil odloka Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, sredi vojne vihre, 1. februarja 1945, o proglasitvi osmega februarja za kulturni praznik slovenskega naroda. Ob 125. obletnici Prešernove smrti so njegove ideje o miru, medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu med narodi, bolj kot kdaj aktualne. Waltritsch se je v svojem govoru spomnil nekaterih pozitivnih dosežkov in neljubih dogodkov, ki so prizadeli našo javnost v zadnjem času. Med pozitivne dosežke je u-vrstil stalno rast slovenske šole na Goriškem, kjer se v zadnjem času število učencev in dijakov dviga in kjer je bila odpravljena nevarnost zaprtja nekaterih šol ter odobritev šolskega zakona, ki bo rešil še odprta vprašanja slovenskih šolnikov. Prav tako je pozitivna ustanovitev konzulte za slovenska vprašanja v Gorici, do česar je prišlo po dolgem zavlačevanju. «Ne moremo pa zamolčati krivice, ki se nam še vedno godi», je dejal govornik, in omenil nezaslišani doeodek do katerega je prišlo v Slovenski Benečiji kjer so oblasti prepovedale pošolski pouk v slovenščini. Prav tako je govornik obsodil prepoved sklepa občinskega sveta v Sovcdnjah, ki poimenuje po slovenskih pesnikih in pisateljih ulice v tej slovenski občini. «France Preše en nima mesta, po mnenju fašističnih birokratov, v slovenski vasi Sovodnje». «Vsa ta dejanja so sestavni del naše vsakdanje borbe za enakopravnost, za dvig našega jezika in kulture, za ohranitev naše narodne manjšine v tem zahodnem delu našega slovenskega sveta»; je nadaljeval govornik in podčrtal, da je treba o tem, ko se spominjamo Prešerna. govoriti. Omenil je še tiho potrpežljivost slovenskega ljudstva, ki pa se je znalo tudi upreti, ko so bile njegove pravice teptane, brez razlike. Složno so se upirali kmetje in meščani, preprosti ljudje in izobraženci, politiki in kul- turniki, duhovniki in laiki. Tradicijo tolminskih puntarjev so oživljali v preteklem stoletju, ko so se naši predniki borili za enakopravnost slovenskega jezika v našem mestu, Ko so morali pred sodišča in v internacijo v času fašizma, v času partizanske borbe, ko so trumoma odhajali v gozdove. V svojem govoru se je Waltrisch dotaknil tudi skupnega življenja s tu živečimi Italijani in dejal, da se moramo v borbi za naše pravice opirati tudi na demokratično nastrojene Italijane. «Seveda ne bo mo nikdar prijatelji z ljudmi, ki sledijo pesniku D'Annunziu, spoštovali pa bomo ljudi, ki se oplajajo s Petrarkom, Manzonijem, Foscolom». Sinočnje proslave v Gorici se je udeležilo veliko naših ljudi, iz mesta in s podeželja, ki so do kraja napolnili prosvetno dvorano. Veliko je bilo zlasti mladine. Med gosti smo opazili generalnega konzula SF RJ Borisa Trampuža, člana predsedstva SKGZ dr. Mirka Primožiča, podpredsednika Slovenske prosvetne zveze Faverija Rožiča, predsednika Sindikata slovenskih šol. prof. Albina Sirka, podpredsednika AMPI Ladija Dornika. Po govoru je nastopil mešani pevski zbor «Bojan» iz Dorenberka, ki ga je dirigiral Jožko Harej. Zapel je koroško narodno «Tam, kjer teče bistra Žila», Srebotnjakovo «V krčmi», Venturinijevo «Znamenje», Medvedovo «Nazaj v planinski raj» ter Vrabčevi «Bratci veseli vsi» in «Zdravljico». Vmes so nastopili igralci «Primorskega dramskega gledališča» iz Nove Gorice. Breda Urbič je odlično recitirala «Vrbi» in «Memento mori». Iztok Jereb «Pevcu», «Kam?» in «Popotnik pride v Afrike puščavo». Za zaključek je še igralka Teja Glažar recitirala Prešernovi «Nestrohnjeno srce» in «Ribič». Spored je zaključil moški pevski zbor «Oton Župančič» iz štandreža, ki je tokrat prvič nastopil v Gorici pod taktirko prof. Ivana Mignoz-zija. štandreški zbor je zapel Vodopivčevo «Na poljani», Maroltovo «Barčico» in za našo publiko novost, dansko narodno «Aftep». Napovedovala je Nevenka Breša-nova. niso spremenile že tri leta. Tudi letos bodo ponovili tečaj šolske vzgoje za šolarje, nakupili bodo 800.000 plastičnih vrečk za odnašanje smeti in odobrili najem neke stavbe v Ulici Rabatta, ki bo služila za zasilno bivališče ljudi, ki morajo iz kazermet. V PRISTANIŠČU PORTOROSEGA Zadovoljive številke januarskega prometa Januarja letos so v blagovnem pristanišču Portorosega v Tržiču raz-tovirili in natovorili blaga za približno 90 tisoč ton, kar je za 10 tisoč ton manj kot v lanskem decembru ter za 15 tisoč več kot v januarju lanskega leta. Kar se tiče primerjave z decembrskim prime-tom je primanjkljaj povserp norma- len. Razveseljivo pa je dejstvo, da so v prvem mesecu tega leta raztovorili precej več blaga, kot januarja 1973. Kot, po navadi so ladje raztovorile največ mesa (približno 40 tisoč ton), sledi premog (27 tisoč ton) ter v manjši meri gorilno olje, celuloza, žitarice,, železni izdelki ter rudnine Natovorjenega pa je bilo precej branj blaga, v glavnem železni izdelki. Januarja je prišlo v Portorosego 63 ladij, od katerih 14 iz 'tujih držav. # Arhitekt inž. Costa je prejšnji večer na’ goriškem županstvu prikazal osnutek načrta .za preureditev židovske sinagoge v Ulici Ascoli. To sinagogo, ki je bila tudi kraj trpljenja in ki je danes zapuščena, bodo popolnoma prenovili ter bo kasneje SEJA ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Slovenski šolniki v Gorici za enotnost svoje organizacije Seminar v Sloveniji bo letos julija Sindikat slovenske šole — tajništvo Gorica — se je sestal na 4. redni odborovi seji v ponedeljek 4. februarja 1974. Na dnevnem redu je bilo več pomembnih vprašanj, ki zadevajo slovensko šolo na Goriškem. Odbor je predvsem razpravljal o bodočem seminarju za slovenske šolnike. Ta seminar je bil navadno že več let v začetku pomladi in so se ga udeleževali profesorji ter učitelji, šolski skrbnik pa je predlagal, da bi bil, namesto podobnega seminarja v teku šolskega leta, poseben tečaj v jeseni in bi bil rezi-dencialnega značaja ter bi potekal v Lignanu. Sindikat je ta predlog osvojil in sedaj čaka na odgovor šolskega skrbništva. Sindikat slovenske šole je izrazil svoj nrotest proti prepovedi pouka slovenščine kot dopolnilnega učnega predmeta na dveh šolah v Beneški Sloveniji. Prav tako je Sindikat obsodil razkol v vrstah tržaških šolnikov z ustanovitvijo novega sindikalnega združenja. Odbor sindikata je tudi razora v- služila kot dokument židovske prisot-j Ijal o posebni vlogi, ki jo opravlja nosti v goriškem. življenju. ‘sindikalna organizacija med sloven- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimimiiiii,iiiiimiil|||l,,i,hiihi,iiiiiiiiiih PRORAČUNSKI PODATKI ZA TEKOČE LETO V petek v Gorici seja občinskega sveta Goriški občinski svet se bo sestal v petek, 15. t.m. ob 17.30. Na dnevnem redu je tudi letošnji proračun, vendar 6 njem najbrž ne bodo še razpravljali ker so na petkovi seji odbora šele odobrili poročilo o proračunu, ki ga morajo še dostaviti svetovalcem. Na seji odbora so odobrili vrsto upravnih sklepov. Omenimo naj, da bodo zvišali tarife taksijev, ki se Za potrebe raznih šolskih ustanov v Gorici bo občina letos porabila 7B7 milijonov lir Poleg teh pa bo občina precej porabila še za gradnjo in redno vzdrževanje šolskih poslopij skimi šolniki. Zato poziva sloven ske šolnike, naj bodo vpisani le v en sindikat, saj lahko le tako delujejo za enotnost ter specifične interese slovenskih šolnikov. To pa ne ovira. Sindikata slovenske šole, da ne bi vzpostavil koristnih stikov z vsedržavnimi sindikalnimi predstavništvi. In prav v ta okvir se uvršča tudi srečanje, ki ga bodo v kratkem imeli predstavniki sindika ta z Zveznim sindikatom CGIL, CI SL, UIL — Odsek za šolstvo. Tudi letos, poleti, bo seminar slovenskega jezika in kulture na ljubljanski univerzi. Seminar bo trajal od 1. do 13. julija. Zainteresirani šolniki naj se zglasijo pri odbornikih sindikata. Za goriške šolnike sta razpoložljivi dve štipendirani mesti. Sindikat je pred kratkim posredoval pri poslancu Dinu Maroccu za razpis natečaja za stalna mesta tudi na slovenskih šolah ter za olajšave ob vstopu v stalež. Poslanec je zagotovil svoje posredovanje na ministrstvu ter ustrezne pobude v parlamentu. Na isti seji je odbor izvolil za podtajnika Sindikata slovenske šole v Gorici prof. Vito Veselovo. Za redno vzdrževanje šolstva bo goriška občina v tem letu porabila 737.000.000 lir. To le za vzdrževanje šolskih poslopij, ki spadajo v njeno pristojnost, za plače občinskega o-sebja, ki je po zakonu nameščeno v nekaterih šolah, za potrebe šolske zdravniške službe in za potrebe mest ne glasbene ustanove. V tej vsoti niso všteti stroški za nove šolske gradnje, niti stroški za vzdrževanje knjižnic in muzejev. Podatke smo povzeli iz občinskega proračuna, o katerem bodo svetovalci razpravljali na prihodnjih sejah, občinskega sveta. Stroški so se zvišali v primerjavi s prejšnjim letom, zlasti veliko večji so stroški za o-sebje, ker so se plače zvišale. Prva postavka v proračunu zane ma otroške vrtce. Kot je znano, delujejo ,v AJwili. XRxirnki vrtci, vrtci, ki jih vzdržuje ustanova ONAIRC, zasebni vrtci in en državni vrtec. Občina vzdržuje tudi tri slovenske otroške vrtce, vse tri v mestu. Za vse potrebe vrtcev imamo v proračunu skupno postavko 229,775,000 lir (42 milijonov več kot lani), in si cer 156 milijonov za osebje ''S mi-lije nov za vzdrževanje, 21 milijonov pa za podpore drugim vrtcem. Kot je znano, skrbi občina v svojih vrtcih tako za vzgojno kot za pomožno osebje. ...... V PLAMENIH GOREČEGA TOVORNJAKA GROZOTNA SMRT MLADEGA ŠOFERJA DANIJELA KRAJNIKA Z 0SLAVJA Nesreča se je pripetila na odcepu avtoceste pri Vilešah Vrečaj zjutraj je v srhljivi prometni nesreči izgubil življenje 36-let-ni šofer Danijel Krajnik z Oslav-ja 14. Vest o tragediji, ki se je v nekaj minutah dopolnila na cesti Gorica — Vileše je bridko odjeknila med domačini vasi, kjer je pokojnik bil dobro poznan. Ura je bila 5.45, ko se je Krajnik s svojim tovornjakom približal priključku z avto cesto. Namenjen je bi! v Rovigo in imel je v cisterni tovor utekočinjenega propana. Nenadoma je Krajnik, verjetno zaradi slabosti, izgubil nadzorstvo nad težkim vozilom in zavozil s cestišča. Pretres in trčenje tovornjaka ob zapreke ob cesti so šoferja zaprli v kletko pločevinastih razbitin kabine. Medtem so se odprle zaklopke cisterne in je propan začel uhajati, pri tem pa se je vnel. V nekaj trenutkih je ves tovor-njah zajel silovit požar. Močni plameni so ovili kabino. Nesrečnemu šoferju ni bilo pomoči. V nekaj trenutkih je zgorel. Ko je na kraj nesreče prihitela obhcdnica cestne policije se je tragedija že zdavnaj dopolnila. Tovornjak pa je še vedno gorel z močnimi zublji, ki so se dvigali visoko v zrak. Pozneje so prispeli na kraj nesrečo še gasilci iz Gorice, Vidma in Cervignana z brizgalkami. Gašenje pod'vjanih plamenov, ki jih je stalno krepil uhajajoči plin, je trajalo več ur. Šele opoldne jim je po hudih naporih, uspelo ukrotiti požar. Tedaj so iz kabine potegnili že popolnoma zoglenelo truplo nesrečnega Krajnika. Cisterna, v kateri je Danijel Krajnik tako tragično umrl, je fiat G91/N z evidenčno tablico GO 70003, last Erminia Gianesinija iz Gorice. Naj navedemo še, da se sto metrov od kraja nesreče nahaja trasa metanovoda, dalje pa je še skladišče razstreliva. Nesreča bi lahko imela tudi drugačne posledice, če bi propan eksplodiral v zaprti cisterni. Eksplozija bi lahko imela hude posledice tudi za metanovod ali celo za uskladiščeno razstrelivo. Posmrtni ostanki Danijela Krajnika so sedaj v mrtvašnici v Gradišču, kjer so na razpolago sodnim oblastem. iiMiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiitiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiuiMiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiimiiiuiiiiiiHiifiii OKROŽNO S0DISCE V GORICI Najdeni cek si je prisvojil in ga prodal svojemu upniku Kaznovan, ker se ni odzval pozivu kvesture Danijel Krajnik Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so sodniki obravnavali vrsto manj pomembnih prizivnih razprav ter v glavnem potrdili razsodbo prvostopnega sodišča z dodatkom novih sodnih stroškov. Nova je bila le razprava proti 38-letnemu Giorgiu Ruggeru Tartaru iz Tržiča. V obtožnici je navedeno, da je obtoženec dne 3. oktobra 1970 našel ček Furlanske banke v korist Enea Perisuttija za 60.000 lir, si ga prisvojil, ga prepisal na svoje ime ter ga potem izročil nekemu Virgiliu Penni, ki mu je izplačal na čeku navedeno vsoto. Zadeva je pozneje prišla na dan in Tartaro je bil prijavljen sodišču pod obtožbo, dg je sleparsko izkoristil najdeni ček v svojo korist in na škodo Enea Perisuttija, oziroma Penne. Na razpravi se je Tartaro opravičeval, da je hotel dati ček Penni le kot jamstvo za posojilo, ki mu ga ja dal, ter da je hotel vsoto vrniti v dogovorjenem roku. Penna je s svoje strani potrdil, da mu je Tartaro naročil, naj ne predloži čeka v izplačilo, in on je v resnici počakal teden dni. Na osnovi teh izjav je branilec odv. Gianluigi Devetag predlagal, naj obtoženca oprostijo vsaj zaradi pomanjkanja dokazov tudi zato, ker je potem v resnici vrnil Penni dolžno vsoto. Sodišče na je bilo drugačnega mnenja ter je Tartara obsodilo na 6 mesecev in 10 dni zapora in plačilo denarne kazni ter 40 tisoč lir več za sodne stroške. Obtoženec je vložil proti razsodbi priziv. Okrajni sodnik v Gorici je dne 7. oecembra lani obsodil JO-lelne-ga Giannija Paolettija iz Gorice na Travniku 8, na 10 dni nripora ker se ni javil na kvesturi na njen trikratni pismen poziv v avgustu 71. Proti ocsodbi je Paoletti vložil priziv in okrožno sodišče ie ponovno proučilo njegovo zadevo, ugotovilo, da je bila razsodba okrajnega sodnika utemeljena ter jo ponovno potrdilo in ji dodalo še ',voie sodne stroške. Obtoženca je zagovarjal odv. Battello. Drugače pa je v osnovnih šolah, kjer mora občina skrbeti le za vzdrževanje stavbe, za notranjo o-premo in za pomožno osebje. Za osnovne šole na področju mesta bodo letos porabili 162.000.090 lir (23 več kot lani). 71 milijonov bo šlo za osebje, 69 milijonov za vzdrževanje, 16 milijonov za občinski prispevek pokrajinskemu konzorciju za subnormalne otroke, ki vzdržuje posebno šolo, ostali denar pa bo šel v razne namene. Ker smo že pri osnovnih šolah lahko povemo, da spada v občinski delokrog tudi vzdrževanje uradov šolskega inšpektorata, za kar porabi letos goriška občina 5.300.000 lir. Italijanski šolski zakoni so zelo zapleteni tudi na področju srednjih šol. Za nekatere vrste šol skrbi v celoti država, za druge morajo po novem skrbeti tudi dežele, za tretje spet, in to ne v vseh proračunskih postavkah, pokrajine, za četrte,pa občine. Vzgojno osebje je vse v državni službi, pomožno pa jè nekam čudno razdeljeno. V nekaterih šolah so šolski sluge občinski uslužbenci, v drugih pokrajinski, v tretjih državni, v nekaterih (tak je primer goriškega tehničnega zavoda «Fermi») pa je del šolskih slug v državni, del pa v pokrajinski službi. To povzroča tudi razliko v plačah in razumljivo negodovanje osebja. Isto kar velja za sluge, velja tudi za osebje v šolskih pisarnah. Za vzdrževanje nižjih srednjih šol bo občina porabila letos 41.500.000 lir, kot lani. Za potrebe učiteljišč, slovenskega in italijanskega, bo občina porabila 15.700.000 lir za Oselje (2.700.000 lir več kot lani), za vzdrževanje pa 17.000.000 lir. Za vzdrževanje klasičnih licejev (slovenskega in italijanskega) bo občina porabila 14 milijonov lir, za vzdrževanje profesionalnega industrijskega zavoda pa 16 milijonov lir, za vzdrževanje umetniške šole pa dvajset milijonov. Za vzdrževanje strokovnih zavodov za trgovino (tudi slovenskega) porabijo letos 16.000.000 lir (tri več kot lani), za prispevek zavodu za geometre in knjigovodje 900.000 lir, za izplačilo anuitet za nekatera posojila pa sedem milijonov lir. Za potrebe vseh srednjih šol bo torej občina porabila 148.800.000 lir, kar je le za malenkost več kot lani. Poglejmo še druge postavke v šolskem proračunu goriške občine. Prispevek tržaški univerzi znaša 350.000 lir, prispèvek goriškemu mednarodnemu zavodu za sociologijo 1.650.000, prispevek občinski glasbeni ustanovi pa bo letos znašal 18.000.000 lir, kar je šest milijonov lir več kot lani. Za pošolski pouk in, za pomoč šolskemu patronatu bodo porabili 18.500.000 lir, za nakup knjig za nižjo srednjo šolo pa 75.000.000 lir. Dober del tega denarja bodo dobili' od deželne uprave. Letošnja postav-ka je za deset milijonov lir višja, od lanske. Omenimo na koncu še strošek za šolsko zdravstveno ambulanto. Za osebje bodo porabili 21.750.000 lir, za vzdrževanje ambulante pa 14.000.000 lir. Kot vidimo, ima goriška občina precejšnje stroške s šolstvom. Tem je treba dodati še stroške za gradnjo novih poslopij, za vzdrževanje že obstoječih stavb, za nakup šolskih avtobusov (tudi letos jih bodo nekaj nabavili) in še za vrsto drugih potreb, kj nastajajo iz dneva v dan na tem področju. S šolskimi stavbami je v glavnem v redu, lè potrebe slovenskih šol so tu velike. Nekaj se je vendarle-premaknila z mrtve točke, nekatere stavbe za slovenske šole bodo pri-, čeli graditi že letos. v V glavnem je položaj šclskih u-stanov v Gorici urejen, težave nastajajo zaradi naraščanja šolske mladine. Ni pa pri nas takih pojavov pomanjkanja šolskih prostorov in druge oskrbe v šolah, kot je v drugih mestih v državi. Za to se je treba zahvaliti stari kulturni in šolski politiki, ki izvira še iz avstrijskih časov. Kmalu ustanovitev zdravstvenih konzorcijev Na sedežu pokrajinske uprave je bil sestanek predstavnikov pripravljalnega odbora za ustanovitev zdravstvenih konzorcijev, ki jih predvideva deželni zakon od 12. decembra 1972, št. 58. Prisotni so bili predstavniki pokrajine, večjih občin, predstavnika bolnišnic in pokrajinski zdravnik. Na tem sestanku so pregledali o-snutek pravilnika za delovanje teh konzorcijev. Ta pravilnik bodo mio-j rale sprejeti vse občine in druge-ustanove, ki bodo sodelovale v kon-' zorcijih. Nesreča mlade kolesarke iz Doberdoba V Doberdobu se je včeraj v popoldanskih urah s kolesom ponesrečila 8-letna učenka Vlasta Jarc iz Doberdoba. Takoj po nesreči so jo prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti mesec dni zaradi zloma leve roke. Ponesrečenega šolarja prepeljali v Videm Pri podgorski cerkvi se je včeraj popoldne zelo hudo ponesrečil 7-letni učenec Maver Kocjančič z Majnice št. 41, katerega so iz goriške bolnišnice prepeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice zaradi hudega pretresa možganov. Mladi Maver se je igral na travniku za cerkvijo, ko je nerodno stopil in padel v jarek ter udaril z glavo v drevo. Sam ponesrečencev oče mu je priskočil na pomoč in ga z osebnim avtom prepeljal v bolnišnico. Predavanja Klub «Simon Gregorčič» v Gorici priredi v četrtek, 14r' februarja ob 20.30 predavanje o «zdravju in bolezni našega šolarja». Predavala bo višja medicinska sestra Milena Smo-višnik iz Nove Gorice. Predavanje prirejajo v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice. Na sedežu prosvetnega društva «O-ton Župančič» v Štandrežu bo v četrtek, 14. februarja ob 20. uri predavanje z naslovom «Vzgojne naloge družine v otrokovi mlajši šolski dobi». Predaval bo prof. Božidar Mrèvlja iz Nove Gorice. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v petek, 22. februarja ob 20.30 v klubskih prostorih na Kor-zu Verdi drugo predavanje v tej sezoni. Predaval bo prof. Ciril Hubad iz Ljubljane o temi «Preko alpskih prelazov v Švico». Predavanje bo opremljeno s številnimi barvnimi diapozitivi. VČERAJ V DOMACI GOSTILNI NA VRHU V krogu sinov in vnukov Karlo Černič siavi! 85 letnico Vzgojil je zgledno slovensko družino, ki je dala velik doprinos manjšinskemu življenju Včeraj je bilo v gostilni pri Gotovih na Vrhu bolj živo kot običajno. Tam se je na večerji zbralo več kot 40 povabljencev, sinov, nevest, vnukov in pravnukov skupaj z očetom Karlom Černičem, ki je v četrtek slavil 85. rojstni dan. Karel Černič, sin požrtvovalne kmečke družine z Vrha, se je rodil 7. februarja 1889. Ko mu je bilo komaj 14 let se je zaposlil kot kamnoseški vajenec v Cotičevem kamnolomu na Vrhu. Leta 1912 je nastopil službo v tržiški ladjedelnici, kjer je, razen nekaj mesecev leta 1933, delal do upokojitve. «Vsa ta leta niso bila z ražcami posuta», je pripovedoval oče Černič. Leta 1914 se je oženil z domačinko Pavlino Cotič, ki mu je povila 10 otrok; trije so umrli, 4 sinovi in tri hčerke so še živi. Dva sinova sta se rodila med prvo sve tovno vojno v begunstvu. Ko je hodil v službo v ladjedelnico, je moral vstajati že ob pol petih, da je lahko peš pravočasno prišel na vlak v Rubije. V Tržiču je moral ponovno peš s postaje na delovno mesto. Po devetih urah napornega dela pri tolkačih je zve čer napravil isto pot domov k družini. Doma pa je žena upravljala boro kmetijsko dediščino, da je lažje preživljala številno družino, prihranki si je kupil kolo, katero je potem odstopil nartizanom. Kakor je odstopil tudi najlepšo kravo v hlevu in veliko živeža. S ponosom je Karel omenjal svoje sinove, ki so na Krasu cenjeni kot marljivi delavci ter aktivni prosvetni in politični upravitelji in pripadniki slovenskih manjšinskih organizacij. Po 8. septembru 1943 so se vključili v narodnoosvobodilno borbo. Dva starejša sina sta bila tudi odpeljana v internacijo. Žena Pavlina je med tem časom nudila zavetišče, hrano in oblačila številnim partizdhdrh, ki so odhajali v hribe ali se udejstvovali kot terenci na Krasu in v Laškem. Hčerka Ceei-v lija je bila vsa ta leta neutrudna kurirka številnih partizanskih postojank, ki so bile posejane širom Primorske. Starejši sin Karel je v zamejstvu poznan, ker se je vsa povojna leta udejstvoval v na prednem političnem in sindikalnem gibanju ter bil večletni podžupan občine Doberdob. Prejšnji dan, ko smo ga obiska-1 li na domu, je ravno prebiral naš časopis, na katerega je že več let naročen. Povedal je, da čita vedno brez naočnikov in ker stanuje pri Černičih, nestrpno čaka, kdaj mu nevesta Vida prinése časopis iz vaške trgovine. Kljub visoki starosti je še zdrav, krepak in čvrst; dobro razpoložen, radovedno željan vsakodnevnih novic. To priča, da bo oče Karel Černič dočakal še obilico takih dni kot včeraj ^ krogu svojcev pri čotovih. To je želja tudi vseh prijateljev in znan* čev, ki ga poznajo in cenijo njegovo preteklost. i-t Janko Gergolet Davčna reforma za kmetovalce V vili Chiozza v Červinjanu so na pobudo deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA imeli prejšnji teden sestanek o novi davčni politiki v kmetijstvu. Sestanek je vodil predsednik ERSA Lucca, predaval pa je funkcionar finančnega ministrstva prof. Napolitano. Iiiiiiiiiiililllililiiiiiiniliiliiilliiiiiimiilliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiillliiitiiiiiiimiiiliillllllllllllilllilililiilillllllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillilliilillinillililirriiiiiiiilililiiiiiiiii ŠTEVILNE PREŠERNOVE PROSLAVE V NAŠIH ŠOLAH V Dijaškem domu je prvič nastopil številni mladinski pevski zbor iz Gorice O pomembnosti naše kulture je govoril pisatelj Pavle Zidar Mladinski pevski zbor iz Gorice na svojem prvem nastopu Vrsto Prešernovih proslav na Goriškem so pričeli učenci na slovenskih osnovnih šolah. Takšne proslave so bile v petek zjutraj skoro v :vseh šolah in povsod so učenci recitirali pesmi našega največjega pesnika. Te proslave se uvrščajo že dolgo vrsto let v redno delovanje naših šol. škoda le, da je šolska oblast odredila, naj bodo proslave strogo internega značaja, saj bi številni starši radi prisostvovali tem prireditvam, tako kot so prisostvovali božičnicam. Tradicionalno proslavo so imeli v petek popoldne tudi v Dijaškem dorou. Tu imajo skozi celo leto več kulturnih večerov, ki so posvečeni tako nekaterim našim možem kulturne preteklosti kot drugim dogodkom. v in monologov. V ober galerijah bo razstava odprta do 3. marca. V Piranu sta na predvečer slovenskega kulturnega praznika Mestna galerija in Pomorski muzej odprla v prostorih tamkajšnje galerije zelo zanimivo razstavo starih mojstrov, ki jih je zbral Pomorski muzej. Uvodne besede dr. Pa- horja so naglasile dvojen namen razstave: pokazati umetniško lepoto del. ki so doslej samevale v skladišču Pomorskega muzeja na eni strani, na drugi pa opozoriti javnost in merodajne kroge na potrebe po novih prostorih oziroma na pogoje za stalno galerijo, v katero naj bi se uvrstila tudi ta dela. Mnenja smo, da razstava ki nas je po svojem bogastvu in lepoti prijetno presenetila, sama najbolj vemo potrebuje upravičenost take zamisli. Tu smo se srečali s prelepim portretom Josipa Tominca iz leta 1829, z avtorji iz XVUI. stoletja — Gasparjem Cipolle in Matejem Callamarinom in Acquaroli-jem ter deli, ki jih pripisujejo Tintorettov! šoli, kakor tudi z zanimivimi umetninami nepozabnih avtorjev. Ob otvoritvi sta nastopili dve komorni pihalni sestavi glasbene šole iz Pirana. Deležni smo bili treh koncertov V SREDO, 13. T.M. V KD V Dr. Nace Sumi: «Barok na Slov.» Prihodnjo sredo 13. t.m., bo že tretje predavanje iz ciklusa šestih predavanj «Umetnost na Slovenskem», ki jih prireja vsako drugo sredo Narodna in študijska knjižnica v Trstu v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4. Predaval bo dr. NACE ŠUMI, profesor na ljubljanski fil. fakulteti pri oddelku za zgodovino u-metnosti. o: «BAROKU NA SLOVENSKEM» Začetek točno ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Vstop prost. Prihodnja tri predavanja bodo sledila ob sredah 27. februarja ter 6. marca in 20. marca. Predavanja so zelo poučna in v prvi vrsti primerna za srednješolsko in visokošolsko mladino. — dveh v Kopru in enega v Portorožu. Društvo prijateljev glasbe je v goste povabilo ansambel Zagrebških solistov, ki so imeli na sporedu Corellijev Concerto grosso v g-molu, op. 6, štev. 8, Koncert za dve violini v d-molu J. S. Bacha, Koncertni kvartet v F-duru štev. 1 I. M. Jamoviča, Sekstet za godala B. Martinuja in Romunske plese B. Bartoka. Ansambel nas na popoldanskem koncertu, ki ga je priredil za mladino, ni posebno navdušil niti po svoji igri niti po svoji interpretativni plati. Pač pa je na večernem koncertu zablestel v svoji skladnosti, odtehtanem di-namlzmu razlikovanju, enotnem delovanju in tudi po poglobljeni interpretaciji, ki je poslušalca zajela v napetostno doživljanje. V Bachovem Koncertu za dve violini sta sodelovala kot solista Tonko Ninič in Augustin Detič. žal, da izvrsten koncert ni bil tako obiskan, kakor bi zaslužil, če bi se koncerta ude-deležilo samo polovica članov — ; Društvo prijateljev glasbe šteje namreč preko dvesto članov — bi bila dvorana Glasbene šole popolnoma zasedena... Od predvidenih koncertov je bil v Portorožu v «Avditoriju» nastop tria «Pro musica rara», ki ga sestavljajo pianist Leo Engelmann, klarinetist Franc Tržan in violončelist Edvard Adamič. Spored se je nagibal k izboru skladb popularnejšega obeležja: poleg treh sonat C. Ph. Em. Bacha in Tria za klarinet, violončelo in klavir tržaškega sodobnega skladatelja Giulia Viozzija so koncertanti izvedli H. E. J. von Lannoya Veliki trio za klavir, klarinet in violončelo, Concertino za klarinet, op. 26 C. M. von Webra, Madžarsko rapsodijo, op. 68 za violončelo in klavir D. Poppra in tri balkanske plese Marka Tajčeviča v priredbi Alojza Srebotnjaka. Če tehtamo solistične nastope z ansambelskimi, se nam nudijo prvi kot boljši, medtem ko smo si pri triu želeli večje skladnosti in jasnosti v igri, pri kateri smo v hitrih stavkih pri čelu pogrešali reliefnejšega frazi-ranja. Gotovo je k občutku nepopolnega zvokovnega zlitja ansambla pripomogla akustična plat dvorane oziroma nedojeti pogoji za tonsko prilagoditev v moderno grajeni dvorani, ki je sicer zasnovana in namenjena prvenstveno gledališkim in drugim potrebam. V celoti je bil koncert na zadovoljivi ravni, še posebej moramo naglasiti lepo zgrajen Viozzijev Trio, prepričljivi izvedbi Webrovega Concertina za klarinet in Popprove Madžarske rapsodije za violončelo in klavir. Ivan Silič Prešernov nagrajenec Lojze Spacal ob svojih grafikah član. Razstavljenih bo pet slik večjega formata in skoraj vse obravnavajo tematiko, ki me je prevzela ob času čilskih dogodkov in ni mogla neopaženo mimo mene. To sem delal v dotiku s Krasom in upam, da bom v teku letošnjega poletja ta dela lahko razstavljal tudi v neposredni bližini Krasa. Drugače izmenjujem ljubezen za slikanje z ljubeznijo za grafiko in ustvarjam po razpoloženju od jutra do večera s polno paro. V zimskem času v glavnem ustvarjam na svojem domu v mestu, kjer je kljub mestnemu hrupu precejšnje zatišje, spomladi in na poletje pa se preselim na Kras. — Zadnja leta so stopili v javnost s svojimi deli mnogi mladi slovenski likovniki v slovenskem zamejstvu, zlasti v Trstu in v Gorici. Kako ocenjujete to zanimivo kontinuiteto v slovenskem likovnem ustvarjanju pri nas in kakšno je njeno mesto v sodobnih u-metnostnih tokovih? — Dejavnost naših mladih likovnih umetnikov je nadvse hvalevredna in kar me pri njih najbolj prijetno preseneča je njihova kvaliteta, čeprav je večina izmed njih samoukov v smislu, da nimajo za sabo umetnostnih akademij, čeprav so po drugi strani vsi imeli na naših šolah dobro umetnostno vzgojo ter spodbudo. Posebej pozdravljam dejstvo, da so se v tako kratkem času povzpeli na takšen nivo. To je resna in zanimiva ekipa in hvalevredno je, da nadaljuje naše poslanstvo. Poznam pa jih še vedno premalo, da bi se spuščal ' v detajle glede njihove tehnike in ostalega. Glede tega bi rad poudaril, da je sicer veliko odvisno od talenta, veliko pa je tudi odvisno od umetnikove vztrajnosti in žilavosti. Slikar ne sme i-skati navdiha doma za mizo. kot so to delali slikarji včasih. Mora se odpreti zunanjemu svetu, ki ga obkroža, obenem pa mora v svoje delo vložiti veliko truda, čeprav je za uspeh potreben tudi drobec sreče. — Vemo, da delate tudi na Krasu v Škrbini v restavriranem o-kolju pristne kraške arhitekturne umetnosti. Kako deluje na vas to okolje? — V svojo preurejeno domačijo v Škrbini na Krasu rad zahajam zlasti spomladi in poleti, kjer veliko ustvarjam. Izbral sem si to hišo, ker stoji v eni najbolje ohranjenih kraških vasi, v kraju, ki je najbolje ohranil vse značilnosti domače kraške arhitekture, čeprav je ta kraj tudi eden najrevnejših. Tu rad živim v tesni Lojze Spacal 73 Cvet (grafika) povezavi z naravo in v stiku z domačini, s katerimi se rad družim in ki so mi zelo blizu. Iz te povezave črpam navdih za svoia dela. Privlačujejo me kraški običaji, arhitektura, kmečki domovi, poljsko orodje, domači ljudski izdelki in vse kar še diši po Krasu. V teh elementih vidim in čutim in podoživljam pristno domačo poezijo. Zelo blizu mi je tudi kraški človek, čeprav ga v svojih delih ne upodabljam, odkar sem opustil figuraliko. Kljub temu pa mislim, da se v mojih delih čuti njegova prisotnost, čeprav ne tako kot v starejših delih, ko sem bil bolj realističen. — Kras je torej še vedno tisti pojem (v smislu prirode, človeka in njegove usode) ki vas navdihuje. Ali bo v Vaši umetnosti še v naprej imel vlogo navdihovalca in zakaj? — Mislim, da je Kras neizčrpen zaklad za vsakega umetnika, posebno še za slikarja. V njem je še toliko nepokvarjenega bogastva, pristnosti, pravljičnosti, ki človeka pritegnejo in mu dajo e-mocije. Toda vse to je treba znati opazovati. Treba se je sprostiti in dopustiti, da te to okolje prevzame in osvoji. Mene prevzame sleherni element tega bogastva do poslednjega metuljčka, ki obletava rastline. Zato mislim, da bi se ne mogel ne kot človek ne kot umetnik, čeprav si ne morem zamišljati enega brez drugega, ločiti od tega okolja, ki me je vselej tako intenzivno navdihoval. Vprašanja j. k. PROZNI PRVENEC IRENE ŽERJAL Prva knjiga proze, ki jo je napisala tržaška pesnika Irena Žerjal, delo je izšlo te dni, nosi naslov Tragedijca na grobljah. Ne gre za branje lahke vrste, saj je zgodba, ki jo bralci tako radi iščemo v knjigah, zastrta in je ne občutimo prej, preden knjige ne preberemo do konca. Tedaj vemo, da je iz vseh teh sedemindvajstih poglavij, ki imajo čisto pesniške naslove, sestavljena slika o nekem življenju. Čutiti je stisko in zmedo Ljudi, ki so se zbudili iz more druge svetovne vojne, in sedaj živijo, se srečujejo, iščejo, blodijo. To je spretno izrisana atmosfera, v kakršni živijo tukajšnji ljudje, vsa narejena iz trenutkov, ko bi se človek rad srečal s Človekom, predvsem pa je to svet glavne junakinje Anite, ki se je odločila, da bo «živela», in se v sunkih volje, zmedenosti in obupa skuša oprijeti nečesa trdnega, lepega in vrednega. V Tragedjici na grobljah je mnogo abstraktno zasenčenih mest, ki so samo prijetna, lepa — na račun jasnosti in na škodo pripovedne trdnosti — sicer pa ravno ta mesta pripomorejo, da se bralec prepusti avtoričinemu vodenju skozi prostor in čas, kot si ju zamišlja ona. Gre za rahlo pripovedno tkivo, z močnimi simboličnimi in ekspresionističnimi prvinami. Izraz je na meji mel lirskim in epskim, jezik pa izrazito intelektualističen, čeprav se zna, kadar je to potrebno, podrediti preprostejši govorici navadnih ljudi Na zavitkih sicer skromno opremljene knjige beremo, da «se tudi dozdeva, da se pisateljica pomembno pridružuje posebnemu proznemu stilu, ki se je razvil prav med pisatelji na Tržaškem in ki je precej različen od «matičnega»: bolj svetovljanski, zato pa morebiti manj nabit z zemeljsko težo. Vendar I-rena Žerjalova s svojo prozo pomembno razširja obseg sodobnega slovenskega pripovedništva.» To mnenje je precej utemeljeno in knjiga vsekakor zasluži, da jo preberemo. Tragedjico na grobljah je izdala Založba Obzorja v Mariboru, ima 152 strani, opremil pa jo je Rudi španžel. Ivanka Hergold llllllllllllllllllllllllll■llllllmmllllllllllllllllllllllllllllmllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllH1llltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllMll| OB 200-LETNICI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI Slovenski časniki v razdobju med 1. in časopisi 1937-1945 Bibliografski pregled je uredil Jože Baje, prejšnjega za obdobje 1797-1936 pa Janko Šlebinger Ob dvestoletnici uradne ustanovitve Narodne in univerzitetne knjižnice v Lljubljani, ki jo je leta 1774 prikhcala v življenje prizadevnost razsvetljenega absolutizma, je ta osrednja slovenska knjižnica izdala publikacijo z naslovom SLOVENSKI ČASNIKI IN ČASOPISI 1937-1945. Gre za bibliografski pregled vseh tovrstnih izdaj od 1. 1. 1937 do osvoboditve 9.5.1945 na slovenskem ozemlju z dodatnim prikazom vsega dru-gojezičnega časopisja Slovenije in drugojezičnega časopisja slovenskih izdajateljev v tujini. Bibliografski pregled je sestavil Jože Bajec, publikacijo pa je. kot rečeno, izdala Narodna in univerzitetna knjižnica. Janko Šlebinger je leta 1937 izdal prvi resnično uporabni bibliografski pregled slovenskih časnikov z naslovom «Slovenski časniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797-1936». Slovensko časopisje kasnejšega obdobja ni bilo v celoti evidentirano in popisano, čeprav so to gradivo zajemale in dopolnjevale nekatere oo-krajinske in posebne bibliografije. Izčrpno je bilo bibliografsko obdelano le časopisje, ki sta ga v letih 1941-1945 rodila narodnoosvobodilno gibanje in narodnoosvobodilni boj Slovencev. To gradivo je bilo sistematično zbi-rano že med vojno, po osvoboditvi pa objavljeno v raznih publikacijah. Bibliografija Slovenski časopisi in časniki 1937-1945, ki smo jo zdaj dobih v izdaji Narodne in univerzitetne knjižnice, hoče v celoti zapolniti vrzel, ki je v popisovanju slovenskega časopisja nastala med leti 1936-1945. Izšla bibliografija je splošna nacionalna bibliografija, saj ima namen popisati časnike in časopise, ki so se v letu 1937 nadaljevali iz prejšnjih let ali pa začeli na novo izhajati. Pri tem upošteva tako buržoazno časopisje kot progresivno legalno časopisje, medvojni ilegalni tisk in kontrarevolucionarni tisk, tudi časopise, ki so izhajali na osvobojenem ozemlju ali v tujini, razen tega pa tudi drugo-jezični tisk tega obdobja na Slovenskem in za Slovence. Izpuščeni so bili le rokopisni ali tipko-pisno razmnoženi šolski in razredni listi. Gradivo je urejeno po letih, drugojezično časopisje pa je zbrano kot dodatek bibliografiji. Bibliografski opis obsega vse običajne podrobnosti. Bibliografija slovenskih časnikov in časopisov za obdobje 1937-1945 je nastajala s presledki dobrih dvanajst let. Avtorju Jožetu Bajcu so pomagali številni sodelavci pa tudi številne institucije, ki so se zavedale pomembnosti tega dela. Zlasti med slovenskimi izseljenci so bili mnogi, ki so poslali podatke, fotografije ali celo posamezne izvode nekaterih listov, s katerimi je Narodna in univerzitetna knjižnica dopolnila svoj fond slovenik. Obsežna knjiga dobrih 350 strani pomeni bistveno dopolnitev slovenske bibliografije, čeprav je v tej bibliografiji zajeta le periodika. Toda prav pravi v svoji u-vodni besedi direktor Narodne in univerzitetne knjižnice, da se je težišče knjižne proizvodnje zaradi vse večjih potreb po nagli informaciji premaknilo na časopise in časnike. Bralec in znanstvenik vse bolj potrebujeta kot dokument časopisje preteklih dni: pregled periodičnih tiskov in njih značaj pa nam lahko posreduje le dobra bibliografija. To imamo sedaj pred seboj. Univerzitetna knjižnica z njo dopolnjuje vrzel in nadaljuje tradicijo slovenskih knjižničarjev, ki so kljub preobremenjenosti z rutinskim delom našli dovolj možnosti za objavljanje svojih strokovnih pa tudi znanstvenih izsledkov. Sl. Ru. PRI CANKARJEVI ZALOŽBI Slovenci v Italiji Cankarjeva založba ima v svojem spomladanskem knjižnem programu za letošnje leto tudi obsežno delo z naslovom «Slovenci v Italiji». Delo razčlenjuje položaj Slovencev v Italiji in zajema predvsem novejše obdobje. Objavljene razprave, študije in eseji obravnavajo politična pravna, kulturna in druga vprašanja sedanjega položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Dodana je temeljna dokumentacija iz boja zamejskih Slovencev v Italiji za narodnostno enakopravnost po zadnji vojni. Knjiga je opremljena s številnimi ilustracijami. Zbornik so uredili dr Janko Jeri, akademik dr. Gorazd Kušej in dr. Svetozar Polič. Obsega 432 strani, cena v platno vezane knjige 150 N. din. iiiiiiiiiiiiiimMiimiiHimniiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiimiiiiMimiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiimiH) Mnenja Spoštovani urednik! Zadeva prepovedi slovenskega jezika v Brdu me je končno po-budila, da Vam pišem o nekem jezikovnem problemu, o rabi in pisavi krajevnih imen Beneške Slovenije. Že nekaj časa opažam, da se v različnem tisku pojavljajo beneškoslovenska krajevna i-mena v narečnih oblikah. Tako tudi za Brdo — «Bardo». Prepričan sem. da ima vas enak izvor svojega imena kot mnogi slovenski kraji z enakim imenom (mnoga Brda po Tolminskem in Krasu. Brdo pri Kranju, Brdo pri Lukovici). Uvajanje narečnih o-blik — opaziti ga je šele zadnja leta, saj je dr. Čermelj v svojem imenoslovju Julijske krajine (leta 1945) rabil obliko «Brdo», enako tudi v statističnem pregledu «Tržaško ozemlje ter goriška in videmska pokrajina» (1958) — si cer upošteva pravopisni dovoljeno krajevno (lokalno rabo) toda popolnoma opušča pravopisna pravila, ki so rabila in se še rabijo pri navedbah drugih slovenskih krajev z imenom «Brdo». Vztrajanje pri pisavi «Bardo» je do mojem mnenju v prid italijanizaciji, ker tako očitno pokažemo na razliko med terskim «Bardom» in slovenskimi «Brdi»; sicer pa je v čermeljevem statističnem seznamu iz leta 1958 navedena za selišče iz občine Podbonesec slovenska oblika — «Brdo», kot italijanska o-blika pa se za isti kraj navaja «Bardo». Nisem jezikoslovec in ne vem za odločitve zaradi katerih se uvajajo oblike, ki spreminjajo dosedanjo rabo. Terenske dialektološke študije nas lahko o marsičem seznanjajo, ne more pa biti njihov namen uvajanje zmešnjave in sploh čemu odvajati dialektalno grupacijo od lezikov nega jedra, ki ima že svoja ustaljena pravila in zakone. Brdc naj ostane Brdo. Ne morem .-e tudi strinjati s pisanjem tržaškega profesorja Pavla Merkuja, ki se je v reviji «Jezik in slovstvo» (štev. 1-2, 1973-74, str 71' zajedljivo spotaknil ob obliko «Črni vrh», s katero po mojem mnenju pravilno označujemo vas visoko nad na-diško dolino. Po njegovem naj hi se vas označevala kot «Čena-varh». «Primorski dnevnik» (štev. 23, 27. 1 1974) je v poročilu o beneški okrogli mizi v špetru Slove-nov dne 25 1 1974 zapisal med drugim tudi besede padovskega profesorja in znanega jezikoslovca G. B. Pellegrinija da se «narečje spremeni v jezik takrat, kadar v oblasti dozori volja in u-stvari potrebne infrastrukture (šole itd.)». Z drugimi besedami lahko te misli apliciramo tudi na pisavo krajevnih imen Benečije: ni-sanje narečnih oblik ni v prid sedanjim prizadevanjem beneških Slovencev, da se priznajo kot narod (del slovenskega naroda), ne pa da obstajajo še dalje posebna narečna skupina neopredeljenega naroda Branko Marušič Odvetnik svetuje V tej rubriki seznanja go riški odvetnik dr. Peter Sanzin žitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko žitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42. Zastaralni roki Starejša gospa se mi je pritožila, da ji niso hoteli izplačati škode na vrtni ograji, in to po skoraj triletnem čakanju. Dogodek je približno tak: neki tovornjak je bil — v septembru 1971 — soudeležen v prometni nesreči z drugim vozilom ter je v nesreči zadel ob vrtno ograjo in povzročil dokajšnjo materialno škodo. Prišla sta izvedenca zavarovalnic tovornjaka in drugega vozila, pregledala škodo, nakar je lastnica dala gradbenemu podjetju nalog za popravila. Končno je bil obema zavarovalnicama dostavljen račun stroškov (cca 650.000) in začelo se je čakanje na izplačilo. Obe zavarovalnici sta v začetku ugovarjali nad višino računa, češ da je po sodbi njihovih izvedencev škoda za tretjino manjša, v glavnem pa sta zavarovalnici zvračali odgovornost za prometno nesrečo druga na drugo in končno rekli prizadeti, naj počaka, da se sodnik izjasni o krivdi voznikov. Gospa se je v presledkih nekajkrat pozanimala pri a-genciji, kako je z zadevo, odgovarjali pa so ji, da ni nič novega. Prejšnji mesec je ob ponovnem takem obisku vzrojila, da je naveličana čakanja in «da bo šla k odvetniku»; dobila je nepričakovan odgovor da «lahko gre kamor hoče», da «nima več nobene pravice», da «je preteklo že preveč časa». Dogodek je zelo poučen, tako zaradi naivnosti, poštenosti in dobre vere prizadete lastnice, in tudi ker osvetljuje zvitost in preračunljivost zavarovalnih družb, ki se, ob poznavanju zakonskih določil, nemalokrat izognejo izplačilom. Člen 2497 civilnega zakonika pravi, da odškodninske obveznosti, izvirajoče iz prometnih nesreč, zastarajo v dveh letih, odkar je škoda nastala. Če je škoda napravljena s kaznivim dejanjem, za katero je določen daljši zastaralni rok, zastara odškodninska terjatev, ko poteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona (V drugačnih besedah, zastaralni rok je pri prometnih hesrečah daljši, ko je poleg materialne škode tudi težja telesna poškodba — ko je za ozdravitev potrebno več kot 40 dni — ali celo smrt). V obravnavanem primeru, ko je šlo za samo materialno škodo, je nastopilo zastaranje po dveh letih, in tako je oškodovanka imela čas in možnost za postavitev odškodninskega zahtevka vse do septembra 1973. Po tem datumu ji je povzročitelj škode (o- ziroma njegova zavarovalnica) lahko oponiral zastaranje, kar se je, kot smo videli, tudi zgodilo. Omenjeni primer, ki je prizadel lastnico vrtne ograje s precejšnjo ekonomsko škodo, daje priliko za omembo obstoja zastaralnih rokov. Splošno določilo je, da pravica uveljavljanja obveznosti preneha, če ni začeta v roku, ki ga določa zakon (člen 2934 c.z.). Roki so različni in, razen nekaj izjem, dol- Vsak davčni obvezanec bo imel pravico odšteti od svojih dohodkov nekatere stroške ali izdatke, ki jih ima ali jih bo imel zase ali za osebe, ki so mu po zakonu v breme. Na ta način se mu bo obdavčljivi dohodek (in s tem davek na fizične osebe) ustrezno znižal. Med drugim pridejo v ta namen v poštev naslednje postavke: — pasivne obresti pri najemanju posojil za gradnjo lastnega stanovanja ; — prispevki za socialno in bolezensko zavarovanje, s pripombo, da tovrstne stroške delodajalec že odbija od mesečnih mezd in plač; trgovci, obrtniki, kmetje in druge kategorije, za katere veljajo obvezna zavarovanja, pa bodo morali ob letnih prijavah sami odbiti ustrezne izdatke od prijavljenega dohodka. I-sto velja za prispevke v primeru prostovoljnega nadaljevanja pokojninskega zavarovanja. — premije za življenjsko zavarovanje in za bolezenska in nezgodna zavarovanja ; — stroški za zdravniško in kirurško zdravljenje ter strežni stroški v primeru trajne in težke onemoglosti, vendar bo fiskus priznal tovrstne stroške samo za tisti del, ki pre- gi največ deset let. Veliko je krajših rokov, ki jih tu ni mogoče vseh naštevati — čitatelj jih najde v členih 2947 — 2956 c.z. Naj omenim samo nekatere: v petih letih zastarajo najemninske obveznosti, obresti, splošni odškodninski zahtevki itd; v enem letu zastara plačilo mešetarju, avtoprevozniku, trgovcu na drobno itd; v dveh letih zastara, kot smo že videli, odškodninski zahtevek, ki izvira iz prometnih nesreč. Sicer je pojem zastaranja predmet raznolikega obravnavanja v brezštevilnih pravnih institucijah, in je tu možna samo bežna omemba, tolikšna, da je človeku razumljivo za kaj gre, tako, kot je ob zaključku najinega pogovora rekla z obžalovanjem omenjena gospa, da bi je ne. bili tako «osleparili», če bi vedela, da ima le dve leti časa za zahtevo po povrnitvi škode. sega 5 odst. letnega dohodka, če je le ta izpod 15 milijonov lir in 10 odst., če znaša dohodek nad 15 milijonov lir. Primer: davčni obvezanec s 3.000.000 lir dohodka je imel 200.000 lir stroškov za kirurški poseg; na 150.000 lir (t.j. 5 odst. na 3 milijone) mu ne bodo priznali odbitnosti, v njegovo korist pa bodo odbili preostalih 50.000 lir; — pogrebni stroški do največ pol milijona lir: — stroški za šolanje, toda največ do zneska šolskih taks in pristojbin, ki so v veljavi na državnih šolah — periodična obvezna nakazila zakoncu ob ločitvi ali razporoki; — periodična izplačila tretjim, če le ti izvirajo iz testamenta in periodične pogodbene dajatve darovalcem v breme davčnega obvezanca; — znesek morebitnega krajevnega davka na dohodke (ILOR). Za poenostavitev letnega obračunavanja vseh navedenih stroškov in odtegljivih postavk so samo za delodajalce, upokojence in nekatere kategorije samostojnih delavcev (kmetov obrtnikov in malih trgovcev, le če njihovi letni dohodki ne presegajo 3.000.006 lir) uvedli pavšalni odbitek na davku v znesku 12.000 lir letno (ki ga pri podrejenih delojemalcih odštevajo po 1.000 Otrok potrebuje tudi pohvalo Ko se danes govori o «stresu», se upošteva predvsem odrasel člo vek z napornim ali odgovornim de lom. Dejansko pa doživlja «stres» tudi otrok. Dr. Franc Schmid meni, da otrok, ki sledi 3 uram po uka, praktično ni več sposoben za nadaljnji pouk, če mu ne o-mogočimo vsaj pol ure razvedrila. Tudi dolgotrajno sedenje povzroča nevšečnosti, kot n. pr. glavobol in druge težave, celo utrujenost. Zato je rekreativni počitek nujen. Tudi po obedu ni primerno, da se otrok takoj loti domačih nalog. Dve uri mora otrok imeti zase, torej za igro in počitek, ki pa vsekakor ne sme biti čepenje pred televizorjem. Najbolj pozitivno vplivajo na delovno storilnost igre z žogo, ročna dela Dr. Schmid posebno opozarja na psihično obremenitev šolskih o-trok, kjer naj bi «negativni princip ocen zamenjal pozitivni princip ocenjevanja». Otrok potrebuje tudi pohvalo. lir mesečno). Ker popust na davku v navedenem znesku ustreza 120.000 liram na leto, pomeni, da so avtomatično in pavšalno priznali prav toliko za kritje vseh izdatkov, ki so bili pravkar navedeni, če pa bi morebitni skupiček postavk presegel že pavšalno priznani znesek v višini 120.000 lir, je dana možnost davkoplačevalcu, da ob letni prijavi zahteva razbremenitev za razliko. Vsi stroški morajo biti dokumentarni, zato velja opozorilo vsem davkoplačevalcem, naj skrbno zbirajo in hranijo zadevne dokumente (račune, bančne izvlečke, položnice za šolnine itd.). Važno je n. pr., da prizadeti sproti zahtevajo potrdila zlasti za večje zdravniške usluge, kot so lahko kirurški posegi in zobno zdravstvo. «VANONI» IN UPOKOJENCI VPRAŠANJE: (T. C. upokojenec iz Rablja): Do lani sem kot upokojenec redno vlagal davčno prijavo «Vanoni». Bom dolžan izpolniti to prijavo tudi letos? Mar nam zavarovalni zavod ne odtegne davkov od pokojnine? ODGOVOR: Do 1. aprila (31. marec pade na nedeljo) boste morali vložiti prijavo za dohodke v letu 1973, na podlagi katere vam bodo še zadnjikrat odmerili dopolnilni davek (complementare). INPS od teguje davke na pokojnine šele od 1. ll 1974 dalje. Če nimate ali ne boste imeli drugih vrst dohodkov (npr. od nepremičnin) ali če v smislu gornjega sestavka ne boste mo rebitno zahtevali višjo davčno raz bremenitev, bo. v prihodnje odpadla vsaka vaša obveza glede prijav. Vse podatke o izplačani pokojnim bo namreč zavarovalni zavod sam direktno posredoval finančni upravi. Davčna posvetovalnica V tej rubriki seznanja naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2. Neobdavčljive postavke KRIŽANKA... z našim krajem VODORAVNO 1. Župan zamejske občine — Rtič ali usodna bolezen; 2. Avtor Dume — Afriška reka; 3. Priljubljena pevka Falana — Pred . . . Aviv — Športno društvo zamejske občine; 4. Italijansko zavarovanja — Kočljiv — Žensko osebno ime; 5. Ime kolesarja Maverja — Zgodnja — Zanos; 6. Grška dežela — Delati... celoto; 7. Del sveta — Planet pri koncu; 8. Besedica za faktor — Zatožiti; 9. Zasaditi — Goethejev eden — Trento; 10. Zgodbic — Italijanski nogometni zimski prvak; 11. Mesto pri madžarski rfieji — Kratica za libro; 12. Razjeda železo — Italijanska časopisna agencija — Prevozno sredstvo; 13. Jesti v angleščini — Znanstvenik z epruvetami — Depoziti; 14. Pri stavah — Glagol za znance — Boginja prepira; 15. Erich Kastner — Pijača iz «papavera sumniferuma» — Grška pokrajina; 16. Brezdomka — Jugoslovanski sosed. NAVPIČNO 1. Zamejska občina — Vasica v tej občini; 2 Pod vodo umreti — Vojna zatočišča; 3. Izobraženci — Samozavezmce; 4. Karenino ime — Glasbilo — Udav; 5. Nož brez vokala — Neprofesio nalni športnik — Pieno nomine; 6. Martin, nemški ateist — Nravo-slovje — ... in nravoslovec; 7 Gledališka predstava — Turška molilnica; 8. Prosvetno društvo v naši občini; 9. Parnik v sredi — Jugoslovanski znanstvenik — Publicirati; 10. Bič na koncu — Zelenice v puščavi — Napoli — Le malo tetanusa ; 11. Adolf, nemški diktator — Egiptovska reka — Italijansko me sto z visečim stolpom; 12. Pač pri koncu — Ženska čedne ga vedenja — Modena — Ime amer. gangsterja Caponeja ; 13. Sorodnik — Obležali z vročino; 14. Rasti pod steblom — Kem. element z znakom TH; 15 Zaključek molitve — Narodo-slovje; 16. Žejo ublažiti — Nezaznamovan. (Lako) (Rešitev križanke je na eni izmed današnjih strani dnevnika) horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite previd- ni. Posebno bodite točni na sestankih in zmenkih. Nudila se vam bo tokrat priložnost, da se izkažete, priložnost, ki se ne bo ponovila. Tudi v ljubezni boste imeli tokrat srečo, če ne boste površni, pa tudi preveč drzni. Malo glavobola. BIK (od 21. 4. do 20. ''v 5.) Harmonija v službi oziroma na delu. To pa še ne pomeni, da J (jQ šlo vse gladko in S ja vam (jo tudi povsod uspelo. Marsikaj boste morali ponoviti ali obnoviti, da ne bo pritožb in ukorov. V ljubezni pa boste po nepotrebnem izgubljali čas. Pazite na prepihe. DVOJČKA (od 21. 5 do 22. 6.) Neko delo ki ste ga napačno za stavili, bo treba po praviti in zadevo u ravnati tako, da ne joste imeli od nje škode ne vi le vaši sodelavci. Zvezde so vam sicer naklonjene, vendar ne iz- rivajte. Tudi v čustvenih za-ievah greste preko meja Dobro počutje. Veljaven od 10. do 16. februarja 1974 RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Hudo razgiban te- I<^en’ ali bo de- L'fpOfà I la na pretek ali pa V * ‘ ' / boste morali na pot, oziroma boste dobili obisk od drugod. Ne pričakujte pa prevelikih zadoščenj, ker jih ne bo. Tudi v ljubezni ne bo kdove kakšnega zadovoljstva. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Le če boste svoje umske in fizične sposobnosti do skrajnosti uporabili, se boste brez škode in težav potegnili iz zagate, ka- mor vas je pritisnila vaša neprevidnost in tuja hudobija. Drugič več smotrnosti. Tudi v lju- bezni. Zdravje dobro. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Obvladali boste težave in nadaljevali pot, ki vam je bila začrtana. Brez skrbi, ker vse se bo prav izteklo. Tudi v ljubezni boste i-meli tokrat veliko sreče. Kar se zdravja tiče, brez skrbi, vendar pa le stopite k zdravniku. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Z odločnostjo in odkritostjo boste zadevo rešili, ne bos-ste pa poravnali vse škode, ki jo je povzročila vaša neugnanost. Nekoga boste spravili v težave, pa ne bo hudo. Ne bo hudo niti v družinskem sporu. Prebavne motnje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) Vse r flltW \ vam bo teklo «kot po olju», vendar zadovoljstva ne bo, ker boste od svojega dela pričakovali več. Včasih je tudi osebno zadoščenje primerna mera. To naj bi vam služilo tudi pri ugotavljanju sreče v družini. Nervozni boste. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Daleč boste prišli le, če boste načrte izvajali pogumno in če se ne boste ozirali na težave. Sredi tedna boste doživeli razoča- ranje. Tolažbo iščite med svojci ali med ožjimi prijatelji. Slabo počutje trenutnega značaja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Z ekonomskega vidika bi ne smelo biti težav, kolikor niso vaše želje tako velike, da nimajo mej. Iščite primemo rešitev tudi za to, kajti sicer boste vedno bolj nerazpoloženi. Neraz-položenje korenini v vaši muhavosti. Glede zdravja vse v redu VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Delovni tovariši ali poslovni partnerji vidijo v vas možnost uveljavitve, če ne boste previdni, boste račun za polom plačali vi. Treznosti in previdnosti ni nikoli preveč. Preveč zahtevni ste pa v tem, kar pričakujete od svoje družbe. Hudo utrujeni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Kak nepričakovan dogodek bo sprevrgel vse vaše načrte. Tu bo prišla do izraza vaša sposobnost, da s» znajdete v težavnih trenutkih. Na vsak način se boste dobro izmazali. Verjetno pa boste nervozni, kar bo negativno vplivalo na razpoloženje v družini. NEDELJA, 10. FEBRUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Risani filmi: Gustavove prigode Magoojeve prigode Jugoslovanski risani film 13.30 DNEVNIK 14.00 Toliko govorimo o njih: Nagradno tekmovanje staršev: Danes pridejo na vrsto starši 10-letnih otrok 15.00 SCARAMOUCHE Glasbeni roman z Domenicom Modugnom v glavni vlogi 16.00 II cercatore di alberi TV film 16.30 Program za mladino Disney land: «ZGODBA NEMŠKEGA OVČJAKA» 17.15 Risan film: Bela miška 17.30 DNEVNIK 17.45 Italijansko nogometno prvenstvo: Rezultati in kronika 18.00 Napoved programa za prihodnje dni 18.15 Pozor na ona dva: ČUDNA DRUŽINA 19.10 Registriran polčas nogometne tekme 20.00 DNEVNIK 20.30 MLADI GARIBALDI 21.30 ŠPORTNA NEDELJA Filmske kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih 22.30 Dnevnik in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka: SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU Prenos iz St. Moritza 18.40 Italijansko nogometno prvenstvo: Strnjen polčas nogometne tekme 19.00 Kitara, ljubezen moja Nastopata Franco Cerri in Mario Cangi, sodeluje orkester pod vodstvom Enrica Simonettija 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 SKUPINSKA SLIKA 22.00 Sedmi dan: Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 L. N. Tolstoj: Vojna in mir 8.55 in 11.55 SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU Barvni prenos iz St. Moritza 10.00 Človek in zemlja Kmetijska oddaja, ki jo je pripravil Drago Kocjančič 11.00 Otroška matineja: POLY IN ČRNI DIAMANT ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI: KENGURU 14.00 POROČILA 14.50 Koncert akademskega komornega zbora iz Kranja 15.15 Najboljši slovenski športniki 1973 15.45 ŽIGOSAN Ameriški western v režiji Rudolpha Matea 17.20 POROČILA 17.25 Prenos športnega dogodka 19.45 Barvna risanka 20.00 DNEVNIK 20.25 TEDENSKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR 20.35 M. ČEPELKA: PRELEPO DEKLE 21.25 NIGERIJA - DEŽELA PRESENEČENJ 21.45 Športni pregled vseh jugoslovanskih TV študijev 22.20 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.00 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju Prenos iz St. Moritza 19.45 «St. de Tarabusino» Serijski barvni film , i 20.15 Spored za prihodnji teden 20.30 . Primer Thelme Jordan 22.00 Mednarodni festival jazza Ljubljana 73 PONEDELJEK, 11. FEBRUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Razsoljevanje 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 14.25 Tečaj nemškega jezika 15.00 - 17.00 šola '17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Risani filmi z vsega sveta 17.45 Slike iz sveta 18.45 Elektronske lutke: IL FANTASMA DEL MARE 18.45 Sindikalne aktualnosti 19.15 Ital. kronike Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 ANASTAZIJA Film je režiral Anatole Litvak, v glavnih vlogah pa igrajo Ingrid Bergman, Yul Brinner, Helen Hayes, Akim Tamirov, Margita Hunt, Ivan Desny itd. 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 I RACCONTI DEL MARESCIALLO Po istoimenskem delu Maria Soldatija sta Romildo Craveri in Carlo Musso Susa pripravila nanizanko. Danes je na sporedu epizoda z naslovom II beretto di cuoio 20.00 OB 20. URI 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave 22.00 Simfonični koncert Berlinski filharmonični orkéster pod vodstvom Herberta von Karajana bo izvajal Beethovnovo prvo simfonijo JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 in 14.10 TV ŠOLA: Iz del G. Krkleca, Boj za ranjence, Petelinja borba 9.00 in 15.00 Angleščina 9.15 in 15.15 Nemščina 9.30 in 15.30 Srbohrvaščina 17.45 Kljukčeve dogodivščine Lutkovna serija za otroke 18.00 Obzornik 18.25 Enciklopedija živali Poljudnoznanstveni barvni film 19.00 Mladi za mlade iz Primorske in sosednje Italije 19.30 OB USTAVNIH IN KONGRESNIH DOLOČILIH 19.45 Barvna risanka 20.00 DNEVNIK 20.30 RIM ALBERTA MORAVIE TV drama, ki sta jo pripravila Daniele D’Anza in Belisario Landone. Film prikazuje nekatere značilnosti Moravievih novel, vendar tako. da posamezne epizode zaključuje v celoto. Govor je predvsem o Rimu in njegovi okolici v prvi povojni dobi, ko problem brezposelnih pretresa Italijo in ko se mnogi ljudje prebijajo skozi življenje na najrazličnejše dopustne in nedopustne načine. Delo je prepleteno z epizodnimi slikami, ki osvetljujejo zgodbo glavnega junaka, ki se v boju za obstanek pravzaprav nikoli «ne znajde». Sicer pa kaj več o tem nocoj 21.55 DNEVNIK 22.10 Kulturne diagonale: PREŠERNOVI NAGRAJENCI KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Barvne risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 LICE OB LICU Tretji del oddaje z Mileno Dravič in Draganom Nikoličem 21.20 Po sledeh napredka 21.50 BIOLOGI MORJA Dokumentarni film iz serije «Nevarnost je moj poklic» TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Klavirski trio; 11.15 Mladinski o-der: Črni gusar»; 12.00 Nabožna; oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Radijska igra «V mraku»; 18.15 Nedeljski koncert; 19.00 Mojstri jazza; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.36, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.45 Melodije 10.30 Dogodki in odmevi; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče; 15.00 Zvoki in barve; 16.30 Popevke; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Orkester Paula Mauriata; 19.00 Domače viže in napevi; 20.00 Glasba v večeru; 21.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba: 10.55 Po novno v Neaplju; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 14.30 Folklorni program; 15.30 Glasbeni oder z Milvo; 16 00 Nogomet od minute do minute; 17.25 Glasbeni variete; 18.15 Na sporedu je kitara; 18.30 Simfonični orkester iz Clevelanda; 19.50 Jazzovski koncert; 20.20 Ponovno na sporedu z Massimom Ranierijem; 21.15 Knjižna oddaja; 21.40 Pianistka Anna Maria Cigoli; 22.05 Radijska nadaljevanka. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.35 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 šaljiva oddaja; 11.00 Športna prognoza; 11.15 Domače pesmi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno-govorni spored; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.00 športna nedelja; 18.15 Orkestri: 18.40 Nove popevke; 19.55 Operni svet; 21.00 Operetna glasba 21.25 Nedeljski revijski spored; 21.40 Ital. zgodovinski zapori: Il Bargello v Firencah: 22.10 Plošče in skeči. III PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije: 10.00 Koncert; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Plesna in baletna glasba; 12.20 Operna glasba; 13.00 Simf. koncert: Mahlerjeve skladbe; 14.30 Tržaški trio; 15.30 Ionesco: «Macbeth»; 17.30 Plošče resne glasbe; 18.45 Lahka glasba: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezije v svetu; 21.30 Berlinski festival 1973. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.5Ò Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra: Marjan Marinc: Strahopetulus; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 11.50 Pogovor s poslušalci; 14.05 Humoreska tega tedna — I. Kenn: Imamo novega otroka; 14.25 Melodije; 15.10 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.25 Popularne operne melodije; 18.05 Radijska igra — Jean Husson: Zbiralec misli; 19.00 Lahko noč. otroci! ; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — A. Brunet: Pesmi...; TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mia dino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Glas in orkester; 18.45 Glasbeni utrinki; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna: 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Glasba v noči. TRST 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Tradicije in folklora; 16.20 Busoni v Trstu; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.45 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček. 11.25 Melodije; 14.00 Športni ponedeljek; 14.40 Plošče; 15.40 Dan slovenske kulture; 17.00 Glabeni mo-zaik ; 17.45 Športni pregled: 18 00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Festival «Opatija ’73». NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža: 11.30 Orkestri; 13.20 Hit parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska priredba: Upor na ladji Bounty; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.35 Program za mladino; 17.55 Opravljivci; 18.45 Sindikalno-ekonomska panorama ; 19.25 Plošče; 19.50 Protagonisti: Emil Ghilers; 20.20 Ponovno na sporedu z Ornello Vanoni; 21.15 Literarna oddaja; 21.45 Koncert II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Upor na ladji Bounty; 9.50 Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta: N. Machiavelli; 15.40 Glasbeno-govorni spored ; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 «Solisti Veneti»; 11.40 Nekdanji in sedanji interpreti; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Bachove skladbe; 15.30 Klavirske skladbe; 16.00 Simf. glasba; 17.25 Enotni razred; 18.00 Brez naslova: 18.20 Jazz; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Caleffi: «I tagliatori di teste». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19 30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Lahka glasba; 9.40 Izberite pesmico; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbor Valentin Vodnik iz Doline; 15.40 Lipovšek: Druga suita za godala; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti, 18.15 Lahka glasba; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel bratov Avsenik; 20.00 Beethovnova opera «Fidelio»; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 G. Strniša: Pesmi; 23.15 Popevke. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 12. DO 16. FEBRUARJA 1974 TOREK, 12. februarja 8.10, 9.35 in 10.05 Šola; 17.50 H. C. Andersen: «Snežna kraljica»; 18.00 Risanke; 18.10 Obzornik; 18.25 Pevski zbor iz Divače; 19.00 Sodobna medicina; 19.20 Na vrsti je nemi film: «Doktor Jekyll in gospod Hyde»; 19.45 Barvna risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Reflektor; 21.15 Hans Fallada: «Sam med volkovi» — nadaljevanka; 22.00 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Roparji — alžirski film; 21.45 «Kuba» — dokumentarec. SREDA, 13. februarja 8.10 in 10.50 TV šola; 17.25 «Poly in čmi diamant» — serijski film za otroke; 17.55 Obzornik; 18.15 Od zore do mraka — vojaške šole; 18.45 Barvna risanka; 19.00 Dnevnik; 19.25 Frankfurt — evrovizijski prenos nogometnega srečanja Jugoslavija - Španija; 21.20 Sobotna matineja — film; 21.50 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.30 Nogomet: Jugoslavija - Španija, prvi polčas, v barvah; 20.20 Dnevnik; 20.35 Drugi polčas nogometne tekme Jugoslavija - Španija. v barvah; 21.20 Zabavno • glasbena oddaja z Eldo Viler. ČETRTEK, 14. februarja 8.10, 9.05. 9.20 in 9.35 Šola; 17.40 F. S. Finžgar: «Razvalina živ- ljenja»; 18.05 Obzornik; 18.20 Bernstein vam predstavlja; 19.15 Po sledeh napredka; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih?; 20.40 E. Zola: «V kipečem loncu» — nadaljevanka; 21,40 četrtkovi razgledi: 22.10 Glasbeni nokturno: J. Haydn; 22.25 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Junak današnjih dni — film; 22.00 Cedre z Atlasa — film iz serije «Mediteranska srečanja». PETEK, 15. februarja 8.10 in 10.50 TV šola; 17.20 Pisani svet — mladinska oddaja; 18.05 Obzornik; 18.30 Pogovori s predsedniki ZK republik in pokrajin; 18.55 Krajevna skupnost na začasno zasedenem ozemlju — film; 19.20 TV kažipot; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komentar; 20.35 Ne kot tujec — film; 22.45 Dnevnik; 23.00 Umetnost in človek. Koprska barvna TV 20.00 Risanke: 21.15 Dnevnik; 20.35 L N. Tolstoj: «Vojna in Mir» 20. epizoda: 21.35 Ko pride Bron-son «Začarani krog» — film. SOBOTA, 16. februarja 10.35 in 12.00 TV v šoli: 12.50 Falun: smučarski skoki na 70-m skakalnici, evrovizija; 16.25 Košarka: Partizan - Bosna; 18.00 Obzornik; 18.15 Daktari, serijski film; 19.05 Moda za vas; 19.16 Gledališče v hiši — zabavna nadaljevanka; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.20 Notranjepolitični komentar; 20.30 Vok. ansambel «4 M»; 21.35 Pravnuki; 22.00 Dnevnik; 22.15 Colditz — serijski film. Koprska barvna TV 16.30 Košarka: Partizan • Bosna; 18.45 in 21.20 Falun: svetovno prvenstvo v smuških skokih; 19.45 Ljubezen na podstrešju; 20.15 Dnevnik; 22.30 Nepremagani, film iz serije Colditz. PRED 30 LETI SO NEMCI POŽGALI KOMEN, MALI DOL, R1HEMBERK (SEDANJI BRANIK) IN TOMAČEVICO Kruto maščevanje okupatorja po porazu v bitki na Dovcah Prebivalce vseh štirih požganih vasi so odgnali na prisilno delo v okolico Neuntarka v Nemčiji Pišemo in govorimo o Krasu in kraški arhitekturi, ki jo je treba zaščititi. Da ta kraška arhitektura še obstaja, da še videvamo sto in sto let stare hiše, s skrlami pokrite strehe, da še občudujemo ognjišča in da še vedno najdemo staro leseno kmečko orodje, skratka, da se je naš Kras ohranil tak, kakršen je bil, to je zasluga naših ljudi, ki so ljubosumno varovali svoje domove. So pa vasi, v katerih tega niso zmogli, kjer je okupator z nasiljem uničil trdo delo rodov Vasi, °d katerih ni ostal niti kamen na kamnu. O štirih takih vaseh bomo pisali danes. Prav v teh dneh potekajo tri desetletja, kar je maščevalna nemška roka neusmiljeno odgnala prebivalce štirih vasi — Komna, Malega dola, Ri-hemberka in Tomačevice — in vse štiri vasi požgala. Tega dogodka se prebivalci obnovljenih naselij vsako leto spominjajo in letos, ob tridesetletnici, se ga hočemo spomniti tudi mi. Na kraju, kjer se Kras nagiba Proti Vipavski dolini, leži travnik, obdan z gričevjem. Ni to velik, raven travnik, da mu oko ne uzre konca, ampak delček naše kraške zemlje, ki jo je po trudapolnem delu človekova roka očistila, da je lahko naš kmet pasel in kosil. cez travnik vodi cesta, a ne le-Pa, široka, moderna cesta, tem- več bel kolovoz, po katerem privozi le redkokdaj avtomobil. Ti- _reuKOKuaj aviumuuu. n- šina vlada na tem kraju, to tišino pa še poudarjajo temni borov-oi. ki rastejo po obronkih. Na travniku stoji spomenik. Ne lep, sodoben spomenik, vendar pa postavljen z ljubezni io in odkrit s solzami v očeh. Temu travniku Pravijo na Dovcah, na Rouni, pa še kako drugače. Bitka na Dovcah Bjlo je 2. februarja 1944. Parti-zani južnoprimorskega odreda so še nekaj dni pričakovali vojaško kolono iz Komna proti Rihember-ku. Tistega dne so poslali prvo četo in pol druge čete za varstvo kongresa AFŽ za Primorsko, ki j® bila na Štjaku, tako sta na Etovcah ostali samo pol druge in tretja četa. Kaj se je zgodilo tistega dne, nam je povedal Ludvik Kovačič-Slovenko, ki je sodeloval pri akciji: «Bilo je v zgodnjih dopoldanskih urah — spomnim se, da je vabilo k maši — ko je privozila kolona. Sestavljali so jo štirje tovornjaki — dva Nemcev in dva živil, avto in oklopni avtomobil. Ostali smo v zasedi, dokler ni prišla kolona mimo in, ko smo jo imeli v sredi je dal komandant akcije, Anton Šibelja-Stjen-ka iz ■ Tomačevice, povelje za o-genj. Bitka je bila težka, saj so bili Nemci številčno močnejši, pa tudi oboroženi so bili bolje od Ludvik Kovačič — Slovenko nas. Kljub temu smo jih zmogli. Na travniku niso imeli skrivališča, za prvimi drevesi pa so bite že naše zasede. V bitki je izgubilo življenje 96 Nemcev in Italijanov ter osem partizanov. Se sedaj se sominjam tovariša, ki je bil v zasedi z menoj. Hotel sem zagnati granato, a bil je hitrejši od mene. Vstal je, vrgel bombo in padel k meni Zadela ga je krogla in nisem mu mogel več Pomagati.» V tej kratki a občuteni pripovedi so zajete tudi vse težke posledice, ki jih je terjala bitka na Dovcah. V znak krutega ma- , , Spomenik padlim v bitki na Dovcah ščevanja, s katerim so hoteli Nemci izkazati svojo premoč, so požgali štiri vasi in deportirali prebivalstvo. Obiskali smo vse štiri požgane vasi in zbrali podatke in spomine. Toliko jih je, da vsega ne bo mogoče napisati, zato bomo podali tiste, ki so se nam zdeli bolj živi, bolj prizadeti. Počakala sva, dokler so vsi Nemci zapustili vas. V tistih hišah ki niso pogorele, sva našla nekaj hrane in polovila sva živino, ki se je razpodila po bližnjih travnikih.» Herojev dom n! hotel goreti Začenjam s Tomačevico, pa čeprav je to ena manjših vasi, ki 1 Anton Forčič so jih takrat požgali. Vendar pa je to rojstna vas narodnega heroja Antona Šibeije - Stjenke. Leta 1944 nam zima ni bila tako naklonjena kot letos. V zgodnjih jutranjih urah, ko je petelinje petje budilo domačine, so nekateri slišali pritajeni ropot motornih vozil. Pogledali so skozi okno in ugotovili, da so v vasi Nemci. To je bil začetek konca. Nemci so zgnali vse prebivalce na sredo vasi, nato pa v Komen. Vse so morali pustiti doma. Nekdo je vzel s seboj vrečo moke, a so mu jo raztresli po tleh. Tudi oblek niso smeli nesti s seboj, le to, kar so imeli na sebi in majhno torbico z najnujnejšim. Hiše so polili z bencinom in zažgali. Nekaj hiš pa ni gorelo; med temi tudi Stjenkova hiša. V hišah so zgoreli trije domačini, ki zaradi bolezni niso mogli hoditi. Nekateri so se kljub vsemu rešili. Med temi je bil tudi Anton Forčič. Navsezgodaj je opazil Nemce in se splazil s prijateljem iz vasi. Tam sta se skrila v neko jamo in jo zakrila z vejami. Prav blizu njih so namestili Nemci strojnico. Forčič tako pripoveduje: «Gledala sva jih v strahu, da naju ne opazijo. Oni pa so si nalomili dračja in si zakurili, kajti zelo je zeblo. Tam so ostali ves dan, dokler ni vas pogorela. Nato so spravili strojnico in odšli, midva pa sva imela takoj lažje srce. Ruševina bo postala spomenik Komen — ponosna kraška prestolnica, kot so včasih rekli tej vasi. Po drugi svetovni vojni pa je bila bolj podobna kraju, ki so ga prebivalci zapustili in porušili ^pTCljbb svoji majhnosti je spominjala na Moskvo, ko je vanjo prišla Napoleonova armada. Danes je Komen novo naselje. Vas šteje skoraj 600 prebivalcev. Naj se zdi ta številka še tako velika, je bil pred vojno Komen večje naselje, središče vsega bližnjega Krasa. V knjigi popisa prebivalstva v letu 1931 smo našli podatek, da je bilo takrat v vasi 1.104 prebivalcev. V nekaj letih se je število zmanjšalo na polovi- PODJETJE ZA PREDELAVO KOVIN MONTAŽA IN LIVARNA ALUMINIJ« KOMEN Telefon 74.710 SE PRIPOROČA POSLOVNIM PRIJATELJEM Danes je Tomačevica lepa vas. Po vojni so jo v celoti obnovili, prav sedaj pa gradijo vaščani sami «Mladinski dom», v katerem naj bi se zbirala mladina, na razpolago pa bo tudi drugim vaščanom za razne manifestacije in sestanke. Upajo, da bo stavba kmalu pod streho, seveda če bo tudi občina priskočila na pomoč, kot je že večkrat naredila. men, je osnovna šola, ki nosi ime po narodnem heroju A. Šibelji-Stjenki. Zaradi pon mjkanja prostorov so nižji razredi v stari stavbi v Komnu, višji razredi pa v Svetem. Vaščani upajo, da bodo kmalu imeli novo šolo, saj jo krvavo potrebujejo. To je torej sedanji Komen. Kako pa je bilo s požigom? Predsednik krajevne zveze borcev Rado Kavčič je bil takrat zdoma, saj je sodeloval v prekomorski brigadi, kljub temu pa je vedel marsikaj povedati, česar ni znal on, pa so povedali drugi vaščani. Dne 14. februarja 1944 zvečer so nemške čete obkolile vas. Naslednjega dne so navsezgodaj prebudili prebivalce in jih zgnali v «Casa del fascio». Tam so morali čakati na tovornjake, pa tudi. da priženejo prebivalce ostalih treh požganih vasi. Okoli poldne so strpali vse na tovornjake in jih odpeljali proti Tržiču. Kmalu nato so vas zažgali in vaščani so iz tovornjakov žalostno gledali žareče nebo. Z njimi je bil tudi dekan, ki ni ugodil želji Nemcev, naj bi_ ostal v Komnu. Odšel je z vaščani in jim pomagal lajšati trpljenje. S tovornjaki so jih prepeljali v Gradiško, tam so jih natrpali v živinske vagone in odpeljali proti Nemčiji, najprej v zbirno taborišče v Neumarku, nato pa na razne kmetije vse tiste, ki so bili sposobni za delo. Komenci so se začeli vračati po osvoboditvi. Takoj so v bivšem zaporu, ki ga požig ni uničil, odprli šolo, vaščani pa so pridno pljunili v roke in začeli obnavljati vas, v kateri danes skoraj ne zasledimo ruševine. Domačini pa nameravajo sprožiti pobudo, da bi na eno izmed ruševin postavili spominsko ploščo, staremu rodu v spomin, mladim rodovom pa v opomin. Dvakratni požig Malega dola Ko se iz Komna pelješ proti Štanjelu in malo izven vasi zaviješ P'i asfaltiram cesti v levo, z-’fip- Alojz Jazbec daš pred seboj prikupno vasico — Mali dol. Vas leži na prisojni strani griča in pogled nanjo je res čudovit. Od daleč je videti Ruševina v Komnu: staremu ro (iu v spomin, mladim v opomin co. Sedaj pa je že nekaj let to število stanovitno. Odkar imajo v Komnu razvito sekundarno in terciarno dejavnost, najde mladina zaposlitev v lastnem kraju in zato ne sili v tujino. Katere so te dejavnosti? Predvsem je tu tovarna Aluminij, ki zaposluje kakih 180 delavcev. Tudi dekleta in žene najdejo zaposlitev, in sicer v Konfekciji, kjer dela kakih 80 delavk, če k temu dodamo še market, tri trgovine in mesnico KZ Kras ter bencinsko črpalko, vidimo, da je v vasi res precej delovnih mest in mladini ni treba po svetu s trebuhom za kruhom. S KZ Kras sodelujejo tudi domači kmetje — v v \y Rado Kavčič Komnu pridelajo za 2.000 hektolitrov terana letno. V vasi imajo tudi podružnico koprske kreditne banke, Kosovelovo knjižnico (ki so jo odprli lansko leto), nogometni klub in Turistično društvo. Eden največjih problemov, s katerim se mora ukvarjati Ko kot stara kraška vasica, vendar pa v njej skoraj ni sledu o tipični kraški arhitekturi. Ta vas je namreč v drugem svetovnem spopadu dvakrat občutila sovražnikovo razsajanje. Najprej so jo fašisti požgali leta 1943 - takrat so požgali tudi Lukovec in del Tomačevice — kar je ostalo celega, pa so Nemci uničili leto kasneje. Če bi hoteli pisati o požigu in o deportaciji prebivalcev, bi morali nujno ponoviti isto kot za druge vasi. Tu smo spregovorili z Alojzom Jazbecem, ki nam je objasnil dogodke iz leta 1944 in obrazložil, kaj se je v vasi dogajalo po osvoboditvi. Domačini so se začeli vračati poleU leta 1945. Pridno so pljunili v roke in začeli obnavljati domove. Na pomoč so jim priskočile oblasti, vendar bi brez njihovega dela ne bila vas takšna, kakršna je. V vsem Malem dolu je le še eng ruševina, ki spominja na žalostne dogodke. Vodovoda sicer nimajo, vendar pa ima večina prebivalcev lasten vodnjak in hišni vodovod, poleg tega pa sta še dva velika vodnjaka, ki sta na razpolago vsem družinam. Velik problem Malega dola je bila cesta. Vas je bila povezana s Tomačevico in s Komnom, vendar sta bili obe cesti v zelo slabem stanju. Zato so se vaščani lansko leto odločili: v vasi so zbrali 3 milijarde in pol dinarjev, nekaj je prispevala občina in cesto v Komen so asfaltirali. Vendar pa so pri tem pomagali tudi z delom, saj so sami popravljali zidove in širili ovinke, da se lah ko sedaj vsakdo lepo pripelje v vas po dobri in dokaj široki cesti. Žal pa v Malem dolu precej občutijo izseljevanje. V vasi ni nobene dejavnosti; niti gostilne in trgovine nimajo, zato se mlajši rodovi raje preselijo drugam, bliže delovnemu mestu. Pravih kmetov je čadalje manj, le kaki štirje so še. Ostali se ubadajo s kmetijo v prostem času. To delo pa kaj radi opravijo. Pri vsaki hiši redijo prašiča, da o kokoših ne govorimo; mnogo je tudi živine, domačini pa so seveda kot v NOB jih je padlo 31, doma pa so jih Nemci in Italijani pobili 22. Hude bitke so bile tudi ob Ri-hemberškem gradu, ki so ga partizani ponišili poleti leta 1944. To so storili zato, da se ne bi v njem namestila nemška postojanka. Tod je namreč tekla najbližja in najvarnejša povezava med Trnovskim gozdom in Trstom. Zato je partizani niso mogli izpustiti iz rok. Pisati na kratko o današnjem Braniku je zelo težko. Samo z naštevanjem spomenikov in spominskih NEVIN BIRSA : V" v KOMENSCICA 1944 (Kratek zapis partizana) In vidim dan in vidim noč, ki se prepletata v divji, nerazumljivi igri: in vidim kri: in slišim streljanje pušk, eksplozije, zapeče me vonj smodnika, utopljen med pot in gozd, 2 brzostrelko v roki tečem proti cesti. Kaj prihaja iz ognjenih zenic? Tečemo proti cesti, proti kamionom naloženim s hrano in municijo. Vojaki padajo! Vojaki se podajajo! Lastne sence! Lasten strah! Skozi dim eksplozij juriša nad trupli noga, brez usmiljenja, ranjeni ječijo, ogenj brizgne kot pena iz kamionov, ljudje in zrak prihajajo v območje smrti in teme: vidim gole in mrtve, ožgane in prestreljene, iznakažene, in vidim tovariše, oborožene in potne, vzklikajoče, in potopim se v ogenj kamionov, davi me vonj cvrčeče gume, smodnika in oblek gorečih trupel. Pogled na Branik po vsem Krasu, vinogradniki in vsakdo se lahko prepriča, kako dober teran imajo v Malem dolu. Namesto Rihemberka nov! Branik In končno še Branik. Branik? Zakaj pa ne Rihemberk? Vas, ki so jo Nemci požgali, se je imenovala Rihemberk, vas, ki stoji tam danes, pa nosi lepo slovensko ime Branik. Vasica, ki je tu stala pred leti. se je imenovala Sv. Urh v Branici. Branica je namreč rečica, ki teče po tej istoimenski dolinici in se pri Dornberku izhva v Vipavo. Po lepem gradu, ki stoji na bližnjem griču in iz katerega je krasen razgled po vsej dolini, je vas dobila ime Rihemberk. Tega imena, ki je zavdajalo po nemških okupatorjih, so se hoteli vaščani o-tresti in zato so leta 1951 na zborovanju izbrali vasi novo ime Branik. Slavnostno poimenovanje so opravili 22. julija 1952, ob proslavi Dneva vstaje slovenskega ljudstva. Vas je bila skoraj v celoti uničena že v prvi svetovni vojni, saj so imeli tu enega izmed glavnih avstrijskih vojaških štabov v zaledju soške fronte. Granate italijanske vojske so segle do sem in povzročile ogromno škode, saj so hoteli Italijani uničiti železniško progo, ki je bila pomembna za zalaganje avstrijskih vojakov. Prebivalce so takrat internirali v Spodnjo Avstrijo, v Rihemberku pa so gospodarili vojaki. Večino podatkov o Braniku nam je posredoval domačin Franc Ko -drič, ki je o zgodovini in o drugih vprašanjih, ki se tičejo vasi, že večkrat pisal ter pozna dogajanja zelo dobro, kljub temu, da je plošč bi izčrpali ves prostor, ki ga imamo na razpolago. Omeniti pa moramo še, da je v tej vasi več let služboval Simon Gregorčič, ki so se mu vaščani oddolžili s spominsko ploščo in spomenikom, ploščo pa so vgradili tudi ob stoletnici ustanovitve čitalnice leta 1967. Središče vaši predstavlja Zadružni dom, v katerem ima sedež prosvetno društvo Franc Zgonik in TVD Partizan; v vasi je tudi veliko industrijsko lesno podjetje, ki zaposluje mnogo domačinov, Glavni trg v Komnu Tomačevica: prva levo je rojstna hiša heroja Stjenke jv 1*» Franc Kodrič večji del druge svetovne vojne preživel v Albaniji in v Grčiji. Tudi požig Branika je terjal .človeške žrtve. Omenili bomo samo eno: vidnega kulturnega in političnega delavca Franca Zgonika. Ko je videl, da so Nemci v vasi, se je hotel zateči v bunker blizu hiše, vendar bi ga pri tem opazili in bi ga ustrelili. Zato se je skril v zasilni bunker v hiši v tipanju, da Nemci ne bodo požigali. Ko pa je videl, da so zažgali vas in da mu preti strašna smrt, je zbežal proti gozdu. Prt tem so ga opazili in ranili. Prijeli so ga. ranjenega in zvezanega zaprli v neko hišo. to pa so minirali, da se je zrušila nanj. Iz napisa na braniš-kem spomeniku je razvidno, da je v internaciji umrlo 35 domačinov, Minili so časi, ko so prebivalci štirih vasi po povratku iz internacije spali v svinjakih in zasilnih barakah, časi so se spremenili in na Krasu stojijo štiri nove vasi. Tujec, ki pride vanje, skoraj ne opazi, da so bile pred tremi desetletji tu same ruševine. Pri prebivalcih pa je ostal živ spomin na tiste grozotne dni, spomin, ki ga ne bo mogel nihče izbrisati. Pa še spomin na lepi dan, ko so se vselili v nov dom. ki so ga po letih bede tako težko pričakovali. BOJAN BREZIGAR 4kmssi*g. Mali dol OTROCI OSNOVNE SOLE IZ KOMNA PIŠEJO IN RIŠEJO Napad v Dovcah Očka mi je pripovedoval, kako se še dobro spominja partizanskega napada na fašistično kolono v Davcah. Bilo je v jutranjih urah 2. februarja 1944. leta, ko je narodni heroj Anton Šibelja s svojimi partizani napadel fašistično kolono, ki je vozila municijo in hrano fašističnim postojankam v Komnu in Braniku. Kolona je imela več kamionov in avtoblindo. Komandant Stjenka je razporedil svoje partizane ob cesti, ki pelje iz Komna v Branik. Ko je bila kolona Nemcev v pasti je komandant Stjenka ukazal: «Napad!» Partizani so obstreljevali fašiste s strojnicami in puškami. Nekaj Nemcev, ki niso padli pod prvimi streli ,se je skrilo v jarke in jame. Autoblinda je hotela pobeg- niti v Komen. Partizanski minomet je imel tri mine. Ko dve mini nista zadeli blinde, je Stjenka vzel minomet v roke in odlično zadel avtoblindo. Preživeli Nemci so izstreljevali v zrak rakete, s katerimi so klicali na pomoč fašiste iz Komna in Branika. Strahopetni fašisti si niso upali zapustiti Branika in Komna. Boj se je končal zvečer. Partizanska zmaga je bila popolna, saj je iz boja pobegnil samo en ranjen fašist. Nemci so iz maščevanja 15. februarja požgali bližnje vasi: Komen. Tomačevico, Mali dol in Branik. V Dovcah je postavljen lep spomenik v spomin padlim partizanom. Vesna Švara 3. a r. osn. šole Antona šibelja — Stjenka, Komen Tako si Suzana Dugulin iz 3. b razreda osnovne šole zamišlja požig Komna Požig Komna Leta 1944 na dan 2. februarja so primorski partizani v Davcah napadli nemškoitalijansko fašistično kolono. Napad je vodil narodni heroj Anton Šibelja - Stjenka. Sovražna kolona je bila popolnoma uničena. Nemci so bili zaradi hudega poraza jezni in so se kruto maščevali nad prebivalci Komna. Maščevali so se tako, da so nedolžne ljudi izgnali v Nemčijo in Komen požgali. To se je zgodilo 15. februarja. Tistega dne ob S. uri zjutraj so nemški vojaki razbijali po hišnih vratih, prebudili ljudi in jih izgnali iz hiš. Vsi preplašeni so starčki in o-troci z žalostnim srcem zapuščali domove. Ko so se vaščani zbirali, so Nemci pripeljali na sredo vasi vojaške tovornjake. Nemci so ljudi nagnali na kamione kot živino. Ko so kamioni odpeljali so se ljudje v joku in žalosti poslavljali od svojih domov in vasi. Takrat so Nemci začeli požigati vas, ki je gorela cele štiri dni. Iz kamionov so ljudi natrpali v živinske vagone in vlak je odpeljal v Nemčijo. Po porazu osovražene Nemčije so se leta 1945 Komenci vrnili na svoja pogorišča. Začeli so z obnovo požganih domov. Obnovljena je bila tudi naša šola, ki nosi ime narodnega heroja Antona Šibelja - Stjanka. Nataša Zega 3. a r. osn. šole Antona šibelja — Stjenka, Komen SEŽANSKO GOSPODARSTVO USMERJENO V PRIHODNOST v Cez mesec dni bodo začeli graditi prometni terminal na sežanski strani Dela bodo potekala v štirih fazah, zaključila pa naj bi se do L 1985 - Povezava s terminalom pri Fernetičih - Okrepitev proge ši in varnejši prevoz po železnici in po cesti; ta faza naj bi bila zaključena do leta 1985. Četrta faza ni nujno kronološko vezana na prve tri, predstavlja pa glavni inštrument za uveljavitev izrednega položaja sežanske občine v mednarodnem prometu. To četrto fazo predstavlja namreč ureditev proste carinske cone, katere koristnost in pomen je vsakomur na dlani, če upoštevamo, da bi Sežana v tem primeru zadobila poleg vloge prometnega središča v ključni legi tudi vlogo središča za predelavo in dodelavo najrazličnejšega blaga. Sežanski terminal bo neposredno povezan s tovornim postajališčem, ki se gradi na naši strani pri Fernetičih. Infrastrukturi si bosta precej podobni, med nji- ma pa bo nujna vsaj ena osnovna razlika: postajališče pri Fernetičih bo namreč zgrajeno predvsem v službi cestnega prometa (vsaj v prvi fazi), medtem ko bodo v Sežani uredili terminal, ki bo upošteval predvsem potrebe železniškega prometa. Tudi postajo na Opčinah nameravajo opremiti z novimi napravami, za nemoten razvoj prometa med obmejnimi kraji Italije in Jugoslavije pa bo treba ure-d. tudi nekatera druga vprašanja. Predvsem uskladiti poslovanje carinarnice obakraj meje. Openska postaja razpolaga na primer s 36 tiri, vendar pogosto ne more sprejemati prometa, ki ga ponuja Sežana s svojimi 13 tiri. V takih primerih se natrpajo vse zaledne postaje do Ljubljane. Isto se dogaja na cesti, kjer nastajajo dolge kolone tovornjakov, ki so opravili carinske formalnosti v Sežani, ne morejo pa nadaljevati poti v Italijo ker cariniki ne opravljajo nadur ali ker jih prepogosto ni v službi zaradi nedelje ali praznika. To vprašanje, ki ni odvisno od nepremagljivih zaprek, bi morali spraviti čim prej z dnevnega reda. Promet se namreč stalno veča: na železniškem odseku Sežana - Opčine se blagovni tokovi večajo poprečno za 10 odstotkov na leto. Od leta 1961 do konca lanskega leta je promet narastel za 85 odstotkov. Od sedanjih 3 milijonov ton blaga, ki naj bi dosegel 10 milijonov ton do leta 1985, to je do zaključka tretje faze pri gradnji prometnega terminala. ELIO FORNAZARIČ IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIIUIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlIllllillIlllllliilillllliliiiiliitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim OB 30-LETNICI VELIKE NEMŠKE ČISTKE V BRKINIH V koronejskih zaporih pred odgonom v Nemčijo Tudi v najtežjih trenutkih sta naše zavedne slovenske brkinske ljudi bodrila pesem in veder humor Sežanci so znani po tem,, da znajo gledati praktično na svet in na dogajanja na njem. Prav tako praktični so njihovi pogledi v prihodnost in to se kaže tudi iz njihovih sedanjih načrtov za razvoj domače občine. Pri tem nameravajo izkoristiti kar najbolje prednosti, ki jim jih nudi lega Sežane ob italijansko - jugoslovanski meji, ob važni cesti Trst - Ljubljana in bodoči avto cesti na isti relaciji ter ob progi Južne železnice, edine dvotirne železniške zveze med Italijo in vzhodnim zaledjem. Glede vprašanja nove avto ceste, ki je sedaj na «primorskem» odseku dograjena le od Vrhnike do Postojne, so v Sežani precej optimistično razpoloženi. Cesta se že gradi naprej od Postojne proti Razdrtemu, kaže pa, da ne bo dolgo, ko se bodo vendarle pristojni krogi dokončno odločili za to, da se prometna pentlja podaljša mimo Sežane do italijanske meje. Tu je bila že izbrana točka, kjer se bosta jugoslovanski in italijanski avtocestni sistem spojila. Določena je bila tudi višinska kota, kjer naj bi se ena pentlja navezala na drugo, vendar se je to vprašanje v zadnjem času zapletlo, ker so inženirji na italijanski strani predlagali kolegom z onstran meje, naj bi se skupna višinska kota znižala za nekaj metrov. Ker pa se teren na jugoslovanski strani meje precej naglo dviga in je tu itak predviden precejšen izkop, h' taka rešitev zahtevala še višje naložbe za Jugoslavijo, medtem ko bi se gradnja prometnih struktur vzporedno pocenila. Jasno je, da bo treba tudi glede tega vprašanja najti primeren kompromis in želeti je, da bi do njega prišlo v najkrajšem času. Govoriti o sedanjih načrtih za razvoj gospodarskih dejavnosti v sežanski občini pomeni govoriti predvsem o prometnem terminalu, ki ga nameravajo uresničiti v prihodnjih letih in ki ga bodo začeli graditi že čez mesec dni. Načrti so nared, zemljišče je tudi že odkupljeno, finančna sredstva, potrebna za uresničitev prve faze del (60 milijonov dinarjev) pa so že zagotovili uprava carine, podjetji Jadran in Kras, Spedici,iste organizacije, petrolejska In druga podjetja. Prometni terminal se bo gradil v štirih fazah: prva faza (glej sliko!) obsega skladišča, carinarnico, špedicijske naprave in ustrezne infrastrukture. Ta faza naj bi bila «pod streho» do leta 1975; druga faza obsega gradnjo kontejnerskega terminala (za kar se že zdaj zanima znano podjetje TRANSJUG z Reke) in naj bi bila zaključena do leta 1980: tretja faza nredvide- vi dograditev še številnih drugih naprav za hitrejši, uspešnej- REŠITEV KRIŽANKE — DOLINA VODORAVNO: 1. Dušan Lovri-ha — kap, 2. Oton Župančič — Orno, 3. Lola — Tel — Breg, 4. INA — pereč — Lorena, 5. Nino — rana — elan, 6. Atika — tvoriti, 7. Amerika — net, 8. krat — naznaniti, 9. zariti — ein — TN, 10. anekdot — Lazio, 11. Varaždin — Ib, 12. rja — Ansa — motor, 13. eat — kemik — pologi, 14. žreb — tika ti - Eris, 15. EK - opij - Tesali-ja, 16 Ciganka — Italijan. NAVPIČNO: 1. Dolina - Zabre Žec, 2 utoniti — jarki, 3. šolani — kravate, 4. Ana — okarina — boa, 5 nž — amater — pn, 6. Luter — etika — etik, 7. opera — džamija, 8 Valentin Vodnik, 9. rn — Cav-ka — tiskati, 10. ič — oaze — NA — tet, 11 Hitler — Nil - Pisa, 12. ač — olikana — MO — Al, 13 brat —- zboleli, 14. koreniniti — torij, 15. amen — etnologija, 16. pogasiti — brisan. V noči od 8. na 9. februar 1944 je v Brkinih rahlo snežilo. Ljudje so se že ob mraku zatekali k domačemu ognjišču čep-prav nihče ni bil popolnoma prepričan, da mu noč ne bo prinesla kaj slabega. Istrski odred je namreč konec decembra 1943 in v začetku leta 1944 izvedel več akcij na železniško progo Divača — Pulj, na cesti Podgrad — Kozina in napadel okupatorjevo postojanko v Materiji. Zato je bilo pričakovati krute okupatorjeve reakcije. Tiste noči sem bil v Slivju pri ženi. Bila je še tema zjutraj 9. februarja, ko so nas vrgli iz postelje udarci po vratih in oknih ter nam dobro znani grobi nemški vzkliki: «Heraus*. Brkinske vasi so tiste noči obkolile številne nemške vojaške sile. Vse kar so živega zalotili doma so zgnali na zbirna središča. V Slivju so z ljudmi napolnili prosvetno dvoranico pri cerkvi. Ob prvi grobi selekciji so izpustili stare in bolne ljudi ter otroke. Pri odbiranju drugih so se posluževali tudi nekaterih seznamov. Tistim, ki so prišli na zbirna središča v Slivju, so dovolili, da so se pod stražo vrnili domov in vzeli s seboj najmanjše stvari. Slučajno sem dobil poštenega stražarja, ki mi je sam priporočil naj vzamem s seboj čimveč živeža, posebno pa tobaka. Doma sem imel slučajno večje število škatlic cigaret «Nazionali», kot zalogo okrožne gospodarske komisije. Vse sem strpal v nahrbtnik. Tudi Nemec je bil deležen nekaj škatlic za katero se je tudi levo zahvalil. Ta moja zaloga, je bila oravi dar božji za tiste, ki so odšli od doma brez cigarete v Ženu. Pozneje sem zvedel, da v drugih vaseh Nemci niso bili tako usmiljeni kot v Slivju. Uvrstili so nas tako v kolone in zastražene odgnali v Markov-ščino. Od tam so prihajali in odhajali kamioni v smeri proti Trstu v koronejske zapore. Kar se je zgodilo tiste noči v Slivju, se je istočasno dogajalo tudi v dru gih vasicah tega področja. Nem ški fotoreporterji so neprestano snemali povorke «partizanskih banditov» in se zadovoljno smehljali ob misli, da si bodo s temi fotodokumenti pridobili sloves in priznanje raznih svojih «Lei- lerjev». Dejansko so Nemci s to svojo akcijo v Brkinih napolnili že itak tesne celice koronejskih zaporov. Najbolj jih je razkačila silno velika morala naših ljudi. Iz natrpanih kamionov ni bilo slišati glasu obupa. Na obrazih žena in mož, mladih in stare ji ih, ni bilo zaslediti strahu in bojazni. Spominjam se kako so «zafrkavali» v Markovščini pri nakladanju na kamione mladeniča, ki ga je premagal jok ob objemu matere ob slovesu. Duh odpora in poguma ni popustil niti tedaj, ko so se za nami zaprla težka vrata koronejskih zaporov. Natrpali so po 10—20 ljudi v celico, v kateri je bilo prostora le za nekaj jetnikov. Ležali smo vsi povprek m prepereli slami, pokriti z zamazanimi odejami, na katerih je mrgolelo mrčesa. Bilo pa je vendarle čudno, da so nam dovolili, da si kar sami izberemo celično- družabništvo. V celili 102 («celica gorja») nas je bilo kar 12. Spominjam se svakov Stanka Marenzija in dr. Danila Kuštrina. Osrednja osebnost je bil vedno dobro razpoloženi mesar Rudi Cergolj iz Slivja. Piko na njega so imele uši. Nihče ni mogel ugotoviti zakaj so se uši dogovorile, da so prav njega tako vztrajno obdelovale. Mogoče so slutile, da bo šel prej domov, ker je bil starejši od nas. Danilo je bil znani pevovodja, in tudi tokrat ni zamudil prilike, organiziral je celični pevski zbor, kateremu so se ob uri «rekreacije», ko so nas spustili na hodnik, pridružili še drugi. S Hruščani je bil tudi domačin pevovodja Branko Mahne. Slovenska pesem je v teh tako tragičnih prostorih in v tako težkih okoliščinah utopila vse skrbi in v potrtih srcih vzbudila upe na lepšo in srečnejšo bodočnost trpečega naroda. Vsi so se gnetli proti vratom, ko so se ob določeni uri odprla da bi ujeli akorde pesmi. Rudi se je večkrat v šali zajezil na poslušalce z besedami «buh te štrafaj! Zapri vrata, da ne gre smrad ven!» Dejansko v celici ni prijetno dišalo saj smo se vrstili, da pridemo na vrsto h «kibli» (straniščni posodi), ki seveda ni imela odtoka in niti vode. Poskušali smo torej vso tegobo našega tako krutega položa- ja olajševati s pesmijo in zdravim humorjem. To je bilo potrebno, ker so se pričela zasliševanja podnevi in v ponočnih u-rah. Ljudje so odhajali na izpraševanje moralno strti in vračali se moralno in fizično izmučeni. Mnogi se niso več vrnili. Z ilirsko bistriško skupino je npr. prišel Leopold Oblak iz Topolca, župan v Ilirski Bistrici z vednostjo naših okrožnih forumov. Nemci so zvedeli, da je povezan z osvobodilnim gibanjem in da bi kaj zvedeli so ga zverinsko mučili. Ko niso mogli ničesar zvedeti, so ga umorili. Spominjam se zadnjega dne mojega bivanja v Koroneju. Takoj v prvih urah po polnoči so zaškripala težka železna vrata hodnika in prečitali so dolg seznam imen oseb, ki so bile namenjene za nemška taborišča. V nekaj minutah smo natrpali našo revščino v nahrbtnike ali vrečke in stali v koloni pripravljeni za odhod na železniško postajo, še enkrat so se okoli nas zbrali preostali. Za slovo je po mračnih hodnikih te, za nas primorske Slovence, tako zloglasne stavbe, zadonela kot še nikdar povrei naša pesem «Delaj, delaj dekle pu-šelic...». Pesem ni utihnila niti tedaj, ko so nas natrpali in zaprli v živinske vagone. žvižg lokomotive nas je opozoril, da zapuščamo, mnogi za vedno, svoje domače kraje. Vlak je zavozil v furlansko nižino. Nismo vedeli niti mogli videti kam smo namenjeni. Pri vsem tem smo prepevali. Ko je po furlanskih postaiah vlak zastajal ali celo trenutno zastal, smo skozi ozke nagonske špranje lahko videli stare ženice in možake, ki so z grozo v očeh poskušali ugotoviti, kdo so ta bitja, ki imajo v tako strahotnih razmerah še volle in poouma prepevati, šele na železniški postali v Trbižu, ko so karabinjerji izstopili iz vlaka in prevzeli transport nemški vojaki, so odprli vagone, da smo lahko na prostem opravili vsaj najnujnejše človeške potrebe. Od tu se je nato nadaljevala vožnja v notranjost koroške dežele, negotovosti, trpljenju in za mnoge smrti naproti. FRAN JURIŠEVIČ Pri Sežani bodo čez mesec dni začeH z gradnjo prometnega terminala, ki naj bi omogočil razvoj blagovnega prometa s sedanjih 3,000.000 na 10,000.000 ton na leto. Na sliki načrt za prvo fazo del, ki bo zahtevala naložbo 60 milijonov dinarjev in ki predvideva ureditev postajališč za tovornjake (D. carinarskih skladišč (2), carinarnice (3) in špediterskih objektov (4). Izven začrtanega področja bodo v tej fazi uredili še bencinski servis in v ečji motel danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, GLEDALIŠČA Drama SNG Jutri, v ponedeljek, 11. februarja, ob 15. uri: Witold Gombrowicz: OPERETA. Abonma dijaški 2 popoldanski in izven. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji. Opera in balet SNG Danes, v nedeljo, 10. februarja: Predstave ni. Jutri, v ponedeljek, 11. februarja. ob 14.30: G. Puccini: LA BOHEME. Zaključena za Ekonomsko srednjo šolo iz Murske Sobote. — (Razprodano). Mestno gledališče ljubljansko Danes, nedelja, 10. februarja, ob 10.30: Vaša matineja — ZKPO — RECITAL POEZIJE OTONA ŽUPANČIČA. Jutri, ponedeljek, 11. februarja, ob 19.30: G. Feydeau: BOLHA V UŠESU. Abonma ZŠJ 3. Ob 16.00 in 19.30: M. Bor: RAZTRGANCI. Gostovanje v Trbovljah. šentjakobsko gledališče Mestni dom Danes, nedelja, 10. februarja ob 16. uri: Van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU, pravljica. Izven. Gledališče Pekarna Danes, nedelja, 10. februarja, ob 16. uri: Peter Božič: KAKO SREČEN DAN. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame 74. Gledališče Pekarna, Tržaška 15 (dvorišče) nasproti Tobačne tovarne. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave v gledališču. Študentje imajo 50-odstotni popust. Eksperimentalno gledališče Glej Jutri, ponedeljek, 11. februarja, ob 20.30: Milan Jesih: GRENKI SADEŽI PRAVICE. Opozarjamo na ponedeljkovo ponovitev Jesihove interpelacije v e-nem nonšalantnem zamahu vse, ki si niso mogli ogledati do sedaj razprodanih ponovitev. Eksperimentalno gledališče GLEJ je v prostorih Mladinskega kluba -Poljane - Poljanska 22 a. Zgradba je na dvorišču Srednje vzgojiteljske šole. Prodaja vstopnic uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Študentje imajo 50-odstotni popust. Festivalna dvorana Nedeljski ples od 19. ure do 22.30. Vabljeni! KINO KINO UNION: angleški barvni vojni film RDEČI BARON. Prod.: United Artist, 1971. Glasba: Hugo Friedhofer. Fotografija: Michael Read. Scenarij: John William Cer-rington. Režiser: Roger Corman. V glavnih vlogah: John Philip Law, Don Stroud, Barry Primus idr. Brez tednika! Predstave ob 15.00, 17.00, 19.00 in 21. uri. KINO KOMUNA: domači barvni film TIMON. Režiser: Tomislav Radie. V glavni vlogi: Boris Bu- zančic. Tednik št. 6. Predstave ob 15.00, 17.00, 19.00 in 21. uri. Ob 10. uri matineja amer. barv. filma KO UMIRAJO LEGENDE. Zadnjikrat! KINO VIČ: francoska barvna VV komedija PLAVOLASEC Z ENIM ČRNIM ČEVLJEM. Glasba: Vladimir Cosma. Scenarij: Francis Veber. Režija: Yves Robert. Glavne vloge: Pierre Richard, Mi-reille Dare, Bernard Blier, Jean Rocheford idr. Hrvatski podnaslovi. Brez tednika! Predstave ob 15.00, 17.00 19.00 in 21. uri. KINO SLOGA: ital. barvna VV kriminalka NA UKAZ PODZEMLJA (Manbunt). Glasba: A. Trovajoli. Scenarij in režija: Fernando di Leo. V glavnih vlogah: Mario A-dorf, Henry Silva, Voody Stroode idr. Hrvatski podnapisi! Tednik št. 4. Predstave ob 16.00, 18.00 in ob 20. uri. KINO ŠIŠKA: amer. barvni vojni film NAPAD NA ROMMELA. Scenarij: Richard Bluel. Režiser: Henry Hataway. V glavnih vlogah: Richard Burton, John Coli-cos, Clynton Green idr. Hrvatski podnaslovi. Tednik ŠL 5. Predstave ob 16.00, 18.00 in ob 20. uri. KINO SAVA: amer. barvni dokumentarni film W. Disneya ČUDEz NARAVE. Kratki film Dr. FRANCE PREŠEREN. Predstave ob 16.00, 18.00 in ob 20. uri. KINO KRIŽANKE: francoski barvni film BORSALINO. Režija: J. Deray Igrajo: Jean Paul Belmon-do, Alain Delon, Catherine Rou-vel, Corrine Marchand, Michel Boquet. Predstavi ob 16. in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom. KINO TRIGLAV : hrvatski barvni mladinski film po povesti Mate Lavraka BRATOVŠČINA PETRA GRČE. Režija: Vladimir Tadej. Igrajo otroci in Boris Dvornik, Inge Apelt in drugi. Samo še danes ob 16. uri! Ob 17.30 in 20. uri franc, barvna KINO SOČA «Rdeči bambi». ameriški barv ni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Lovci na izsiljevalce», angleški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Skrivnost črne rokavice», italijanski barvni film ob 17.00 in 19.30. RENČE «Eden je osamljena številka», ameriški barvni film ob 16.00. PRVAČINA «Umor na dopust», italijanski barvni film ob 16.00 in 19.30. AJDOVŠČINA «Veliki dvoboj, italijanski barvni film. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nova Gorica: dr. Dušan Tramšek, Zdravstveni dom Nova Gorica, tel. 22-122. Dornberk, Miren in Šempeter: dr. Stanoje Kostadinovič, Splošna ambulanta Miren, tel. 72-001. Dobrovo, Kanal: dr. Marjan Pehar- policijska krimin. drama RDEČI KROG. Režija: Jean Pierre Melville. Igrajo: Alain Delon, Andre Bourvil in Yves Montand. Slovenski podnaslovi! Cene vstopnic zvišane! Zadnjikrat! — Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE: amer. barvni pu-stolov. film PLAMEN NAD SMIRNO. Režija Peter Colilnson. Igrajo: Tony Curtis, Charles Bron-son, Michele Mercier. Srbohr-vatski podnaslovi! Predstava ob 18. uri. KINO ZALOG: amer. barvna vestern drama COWBOYI. Režija: Mark Rydell. Igrajo: John Way-ne, Roscoe Lee Browne, Bruce Dem. Slovenski podnaslovi! Predstava ob 18. uri. Cene vstopnic so zvišane zaradi dolžine filma! KINO SVOBODA — Dolgi most: amer. barvna grozljivka OKUSI DRAKULOVO KRI, ob 18. uri. Mladini do 16. leta film neprimeren! KOPER: ob 10.00 risanka «Vrabec abstinent», ob 16.00 in 18.00 francoski «Dvorne spletke», ob 20.00 ameriški «Bolnica». IZOLA: ob 10.00 ameriški «Ah, ta čudoviti avto», ob 16.00 in 18.00 japonski «Bitka za Okinavo», ob 20.00 ameriški «Kralj rančarjev». ŠKOFIJE: ob 16.30 ital. «Tujec, imenovan pokopališče», ob 19.30 ameriški «Hammersmith je pobegnil». PIRAN: ob 10.00 ameriški «Kralj rančarjev», ob 16.00, 18.00 in 20.00 ameriški «Kapitan Slbughter». PORTOROŽ: ob 20.00 francoski «Neznanec je prišel z dežjem», RAZSTAVE Piran, Mestna galerija od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00. Razstava likovnih del starih mojstrov. da, klicati zdravstveno postajo Kanal, tel. 78-076. GOSTOVANJA PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA Danes, v nedeljo ob 15. uri gostovanje na Ligu z delom K. Valentina «Selitev». Ob 20. uri gostovanje z istim delom v Medani. Sodeluje Briški oktet. V četrtek, 14. februarja ob 19.30 sodelovanje na Tednu slovenske drame v Kranju z delom T. Partljiča «Ščuke pa ni». V petek, 15. februarja ob 20.15 premiera dela «ščuke pa ni» v dvorani PDG, Soška 1. DEŽURNA LEKARNA V Novi Gorici je dežurna Central na lekarna, tel. 21 456. ki je odprta od 8. do 12. ure. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območje Šempetra, Dornberka, Kanala in goriških Brd. KINO SAVLJE: angleški barvni VV film DOKTOR V ZADREGI, ob 19. uri. KINO VRHNIKA: ameriški barvni film V VRTINCU, ob 16. uri. italijanska barv. erot. komedija HOMO EROTICUS, ob 20. uri. DEŽURNI ZDRAVNIKI Nočna zdravniška služba na področju Ljubljane je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih sedežih Zdravstvenega doma: Bežigrad: Križičeva cesta 10 — tel. 310-533. Center: Miklošičeva cesta 24 — tel. 313-063. Vič - Rudnik: Postojnska 24 — tel. 61-121. Moste - Polje: Prvomajska 5 — tel. 316-155. šiška - Šentvid: Derčeva ulica (za občinsko stavbo) — tel. 55-221. Medvode: Medvode — tel. 71-215. DEŽURNE LEKARNE Centralna lekarna. PORTOROŽ ob 10.00 v Avditoriju počastitev slovenskega kulturnega praznika s sodelovanjem književnikov iz zamejstva, pevskega zbora iz Izole in folklorne skupine iz Portoroža. Po prireditvi nevezan pogovor z zamejskimi književniki. TRGOVINE Piran in Portorož sta ob nedeljah še naprej brez dežurnih trgovin. V Kopru bosta dežurali Market Agrarie v Župančičevi ulici in postojnska Delikatesa v Kidričevi ulici. V Izoli pa bosta dežurali trgovina Košaki v Gorkijevi ulici in Kmetijska zadruga v Drevoredu 1. maja Kot vsako nedeljo bo tudi tokrat v Izoli v dopoldanskih urah sejem rabljenih avtomobilov. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška dežurna služba Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in Piranu dobite pomoč od 7.00 ure zjutraj v nedeljo do 7.00 ure zjutraj ponedeljek. ZABAVE Danes zvečer bedo v vseh večjih gostinskih lokalih na obali igrali zabavni ansambli barski program pa si lahko ogledate v barih hotela Triglav v Kopru, nadalje v, Palacu, Centralu in Metropolu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu in v Simonovem zalivu. čez nedeljo bodo nadalje odprti tudi vsi zimski plavalni bazeni ob obali in kegljišča. Odprta bodo tudi gostišča na izletniških točkah. danes v Novi Gorici danes ob obali KINO | PRIREDITVE Sa STE! Komac je užaljeno gledal s svojimi srepimi, orlovskimi očmi, kot bi si hotel za vedno zapomniti obraz predrznega kodrolasega fanta, ki je kazal veliko mero odločnosti in nenavadne moči. Prevejani divji lovec in gorski vodnik, čigar sloves se je širil po vseh dolinah okoli Triglava in daleč naprej v svet, človek, ki ga je iskala domača in tuja gospoda, da jo je vodil na gorske vrhove, je zaslutil tekmeca. Ne samo predrzne oči, tudi močne roke, tršate pesti in široka ramena so dale slutiti, da njegove besede niso dim v veter. Vse poletje in pozno v jesen sta se s Tomažem potepala po nadelanih poteh okoli Triglava. Vzpela sta se na mnoge vrhove, a stene nista preplezala. Srečala sta mnoge gorske vodnike z gospodi na vrveh. Ne samo Trentarje. Tudi Bohinjce in Kranjskogorce Jože si je pozorno ogledal vsakega izmed njih in rad se je pogovarjal z njimi Skušal je odkriti, kaj se v resnici skriva za njihovim nenavadnim videzom. Med množico planincev so se obnašali skoraj vsi nekam posebno. Tudi za goste, ki so jih vodili vodniki, se je zanimal. «Poglej, Tomaž, marsikateri od teh, ki jih vodijo kakor jarce na vrvi, ne bi prišel sam nikamor.» «Motiš se, Jože. Denar povsod utira pota. Denar je kot voda — ni tako tanke špranje, da ne bi skoznjo pricurljala. Ni tako visokih vrhov, da ne bi našli na njih odtisov umazanih tac.» Spoznal je, da so gorski vodniki češčeni ljudje in da tistih plezalcev, ki hodijo in plezajo sami, ne cenijo preveč ali pa jih celo prezirajo, ker jim ne dajo zaslužka. Toda v gorah je bilo čedalje več takih, ki so iskali svoja pota sami, brez vodnikov. To poletje se je v Jožu Čopu rodila želja, da bi postal ne le plezalec, temveč tudi gorski vodnik. Ni mu bilo do samotarjenja v gorah. Dolincev ni zaničeval, ker bi bili sposobni manj kot on. Cenil je vsakogar, ki so mu bile gore pri srcu kot njemu, čutil je, da je drugačen. Svoje sreče ni mogel obdržati sam, moral jo je deliti z ljudmi, ker mu sicer ne bi pomenila toliko, kot mu je. V čem pa bi bila pravzaprav sreča sonca, če ne bi bilo tistih, ki jim sije? V čem bi bil smisel reke, če ne bi imela potokov in če ne bi bilo morja, kamor se izliva? Zato si je iskal prijateljev. Ljudi, ki bi čutili kot on, se veselili, da jim pokaže nekaj, kar bi jim sicer ostalo bržčas za vedno skrito. Okoli njega se je začela zbirati druščina delavcev žele-zarjev, tistih, ki so se srečavali na samotnih gorskih poteh in si razkrivali srca ob kozarcu v planinskih zavetiščih. Združili so se v planinskem društvu. Gradili so koče, steze v nepristopne vrhove in poti. Toda takšnih, kot je bil on, je bilo malo. želel si je svojih pristopov na vrhe, svojih smeri v stenah, želel si je nemogočega, česar drugi ne zmorejo. Takrat pa je večina ljudi hodila v gore po uhojenih stezah. Lepoto gora so uživali tam, kjer so bili naravni prehodi. On pa sd je želel boja z goro Boja s svojo šibkostjo in slabostmi. V tem boju je hotel rasti. Hotel je spoznati življenje gozda, živali, rastlin. Zanimali so ga tokovi rek in nenavadni ljudje, ki so bivali pod gorami. Zanimalo ga je, kar je bilo drugim tuje. Če so ga v tovarni za vse življenje priklenili k stroju ka- kor psa na verigo, ki je ne more pretrgati, je hotel biti v gorah svoboden, kot gams, ki obvladuje steno, kot orel, ki gospodari daljavam neba nad govorjem, kot gorsko drevo nad prepadom. Tega ni razlagal nikomur, čutil pa je v dnu srca. Tej svoji težnji je sklenil podrediti vse svoje življenje, če so drugi veliki in močni v dolini, jim rade volje prepušča to bojišče, vse boje in bitke. On pa bo postal velik v gorah. Postal bo njihova senca. Napojil bo svojo voljo s trdoto sten, dušo s svetlobo sonca, z nežnostjo cvetja in z vsem, kar seva vanj v teh letnih časih. KRVAVA SLED Smo samo drobci sončnega prahu, sestav-Ijent iz senc in svetlobe. Otroci kozmičnih tokov, ki se iz teme skozi svetlobni pramen vračamo v temo. 1 Štiri leta svetovne vojne so premaknila njegove načrte o osvajanju stene v daljno prihodnost. Vojna je razkropila prijatelje po evropskih frontah. Vse, kar je bilo nekoč pomembno, je bilo sedaj brez vrednosti. Njegove sanje, njegovo prvo ljubezen, spore v tovarni in željo po višjem in lepšem bivanju, kot ga je videl v prašni dolini, je prekinil svet nasilja. Imel je srečo, da mu ni bilo treba na fronto. Tovarna je bila vključena v vojno industrijo, zato so delavce potrebovali pri strojih. Iz daljave se mu je življenje bojujočih razodevalo kot norost, človek se mu je zdel plen sil, ki jih ni razumel. Ljudje v mestu so bili kot mravlje, ki so prilezle spomladi prezgodaj na sonce in jih presenetil ledeni dež. Velike spremembe so pretresale svet, a niso bili nanj pri- pravljeni. Vsa štiri vojna leta so bila kot težke sanje. Z bojišč, iz Galicije in soške fronte, so prihajala poročila o padlih prijateljih. Skozi mesto so dan in noč vozili vlaki, eni na fronto, drugi z nje. Večkrat je postopal na kolodvoru in gledal. Prej veseli ljudje, so se vračali žalostni in zamorjeni, brez nog in rok ... V dolino so privlekli ruske ujetnike in jih vpregli v delo in stradež. Videl jih je, razvrščene v dolge kolone, s pridušeno mržnjo v lačnih očeh Za pol hlebca kruha ali za nekaj cigaret so ponujali vse, kar so imeli vrednega, tudi poročne prstane. Nazadnje so jim ostale samo velike, utrujene, od o-bupa bolne oči. Gore so bile sedaj prav tako visoke kot prej. Samo njemu so se zdele drugačne. Bile so višje — neoskrunjen raj, v katerega ne bi smela poseči človekova neumnost. Toda ljudje so morili od Triglavskih Alp, Dolomitov, prek Krna in Soče do Krasa. Povsod se je prelivala kri. Nihče si ni znal predstavljati, da je ta kratka črta na zemljevidu požrla milijon ljudi. Še je zahajal v gore. Največkrat sam. Na Prisojnik, Mojstrovko in Vršič Toda tu je bilo zaledje fronte. Na tisoče sestradanih ruskih ujetnikov je gradilo cesto, ki naj bi premagala gorski prelaz in kot bližnjica povezovala avstrijska središča s soško fronto. Gledal jih je od daleč, s kakšnega roba gore, kako odhajajo in rijejo v zemljo Od tod je bilo slišati dan za dnem oddaljeno bobnenje topov, kot bi zemlja najavljala, da bo izbruhnil vulkan Neke pomladne noči je odjuga sprožila v Mojstrovki plaz, ki je pokopal tristo ujetnikov. Srečaj se je z ljudmi, ki so to nesrečo videli od blizu, pa s tistimi, ki so izkopavali iznakažena trupla izpod snega in jih zlagali v vrsto. Takrat je začutil strah in spoštovanje do plazov Tega občutka se ni znebi) nikoli. Četrto leto so se začele med ljudmi širiti vesti, da bo črno-žolta monarhija razpadla. Ljudje so bili razburjeni in so vpili naglas tisto. Česar si pred leti še šepniti niso upali. Razpadle so fronte in v Rusiji je divjala revolucija. (Nadaljevanje sledi) Veriga brez konca ? Pravi čas za pobudo Sestanek predstavnikov neuvrščenih v OZN — Mojsov: »Zelo ugoden trenutek za pobudo alžirskega predsednika o sklicanju izrednega zasedanja GS« NEW YORK, 6. febr. — (Tanjug) Pobuda alžirskega predsednika Bumediena za sklicanje izrednega zasedanja generalne skupščine OZN, na katerem bi razpravljali o problemih v zvezi s surovinami in razvojem, je po svoji naravi izredno pomembna poteza, storjena ravno o pravem času — je izjavil vodja jugoslovanske misije v OZN veleposlanik Lazar Mojsov na sestanku skupine neuvrščenih držav v okviru OZN. Sestanka so se udeležili predstavniki neuvrščenih držav in petih držav, ki so sodelovale kot opazovalke na 4. konferenci neuvrščenih v Alžiru. Jugoslovanski veleposlanik je tudi poudarili, da so pobude, ki so jih sprožile nekatere razvite države v zvezi z energetsko krizo, grozile, da bodo razcepile neuvrščene in nakopale nove težave državam v razvoju, tako da je tudi zaradi tega akcija predsednika Bumediena več kot dobrodošla. Sestanek neuvrščenih je bil sinoči na sedežu OZN. Pobudo zanj je dal alžirski veleposlanik Bahal, ki je zdaj koordinator dejavnosti neuvrščenih in ki se mu je zdelo potrebno, da se neuvrščeni sestanejo glede na to, da je predsednik Bumedien pozval generalnega sekretarja OZN Waldheima, naj skliče izredno zasedanje generalne skupščine o surovinah in razvoju. Predsednik Bumedien je Waldheimu poslal ta poziv 31. januarja, Waldheim pa se je potem obrnil na vse člane OZN, češ naj vsaka najdlje v roku So dni odgovori, ali se strinja s tem. da skličejo izredno zasedanje. V primeru, da dobi 68 pozitivnih odgovorov, kar je prosta večina članic OZN — menijo, da tega ne bo težko doseči — bo moral Waldheim sklicati izredno zasedanje v 15 dneh. Egiptovski predstavnik je na sestanku dejal, da njegova vlada v celoti podpira pobudo za sklic izrednega zase-danja generalne skupščine in da je to že sporočil Waldheimu. Mehiški predstavnik je povedal, da je predsednik Eche-verrja — ki je trenutno v Evropi, prišel pa bo tudi v Ju- goslavijo — s potovanja po telefonu klical predsednika Bumediena in pozdravil ter podprl njegovo pobudo. Jugoslovanski veleposlanik Lazar Mojsov je poudaril, da je Bumedienova akcija v skladu z glavnimi sklepi 4. konference neuvrščenih v Alžiru, ki se je med drugim izrekla za to, da bi sklicali posebno zasedanje generalne skupščine o gospodarskih vprašanjih, svetovno konferenco o prehrani, konferenco o surovinah, ter se zavzela za popolno suverenost neuvrščenih in držav v razvoju nad svojim naravnim bogastvom in naravnimi viri. Vse to je med seboj povezano, zato je tudi Bumedienova pobuda v skladu z interesi najširše mednarodne skupnosti, je poudaril Mojsov. Omenil je, da so nekateri mednarodni krogi skušali glavno krivdo za sodobne gospodarske probleme na svetu zvaliti na arabske naftne države in jim odreči pravico, da vse svoje naravne vire, vštevši nafto, uporabijo v boju proti agresiji, še vedno je nevarnost, da bi razvite države in mednarodne družbe razcepile države v razvoju in reševale problem v prid in- dustrijskemu svetu. Mojsov se je izrekel za koordinirano prizadevanje neuvrščenih in držav v razvoju. Poudaril je, da bi se morale te države kar najbolj temeljito pripraviti za izredno zasedanje generalne skupščine. Predstavniki Šri Lanke, Indije, Gvajane, Argentine, Toga, Madagaskarja in drugi so na sestanku načeloma podprli pravice arabskih držav, da kot orožje v boju proti agresiji uporabljajo tudi nafto. Hkrati so opozorili na poseben problem in hude težave, v katere so v dosedanjem položaju zabredle nekatere dr žave v razvoju. Menili so. da bi bilo treba te probleme urejati v okviru skupine neuvrščenih in držav v razvoju. Na sestanku so sklenili, da bo Alžir prevzel nadaljnjo skrb za koordinirano akcijo in priprave na izredno zasedanje generalne skupščine. V pičlem tednu dni trije palestinski atentati, od katerih je eden povezan s četrtim, izvršenim avgusta Urni: veriga nasilja se torej nadaljuje in zdi se, da jo trenutno dogajanje na bližnjevzhod-nem prizorišču še spodbuja. Prvi in tretji atentat minulega tedna sta povezana. Pred tednom dni so palestinski skrajneži v sodelovanju z japonskimi skrajneži iz zloglasne »rdeče armade« (o kateri se je na Japonskem največ govorilo v zvezi s strahotnim medsebojnim obračunavanjem v njenih vrstah) zažgali v Smgapuru naftno rafinerijo in se s tremi talci zabarikadirali na neki tovorni ladji, teden dni zaman čakajoč letalo, ki bi jih odpeljalo v kakšni' »prijateljsko državo«. Na pomoč jim je zdaj priskočila palestinsko-japonska deveterica z atentatom v japonski ambasadi v Kuvajtu. Do drugega atentata je prišlo pred petimi dnevi, ko so trije pripadniki »mednarodne muslimanske gverile« (bori se za pravice muslimanov na Filipinih, v Palestini, Kašmirju, Cipru in Eritreji) ugrabili grško tovorno ladjo v karačij-ski luki in terjali v zameno za talce oprostitev dveh Palestincev, ki sta 5. avgusta lani pobila na atenskem letališču 5, ranila pa 45 ljudi, zaradi česar sta bila te dni obsojena na smrt. Grška vlada je zahtevam ugrabiteljev ustregla in sklenila spremeniti smrtno kazen obema atentatorjema, tako da so ugrabitelji talce izpustili in odleteli v Kairo. Pri vseh treh atentatih je torej opaziti nekakšno medsebojno prepletenost, ki opozarja, da se veriga nasilja, ki se je z Bližnjega vzhoda razširila v ostali svet in načela mednarodno varnost na njenih najbolj občutljivih točkah, prometnih zvezah (gre za letala, letališča in pristanišča), spreminja v začarani krog, ki ga bo tudi ob morebitni po- miritvi na Bližnjem vzhodu izredno težavno pretrgati. Zlasti zato, ker kaže, da je ta veriga nasilja že izoblikovala svoja lastna pravila: nov atentat zaradi tega, da uspešno razplete izjalovljeni prejšnji atentat. Tako kot ob krvavem atentatu na rimskem letališču Fiumicino decembra lani, je palestinski voditelj Arafat tudi tokrat obsodil vse tri atentate, palestinska agencija »Va-fa« pa je izrecno poudarila, da »takšne akcije škodujejo palestinski stvari, ker v svetu slikajo palestinski narod kot narod teroristov.« Vendar pa doslej palestinsko vodstvo za preprečevanje takšnih akcij palestinskih disidentskih skrajnežev ni ime lo moči — in najbrž tudi ne volje: s tem bi kaj lahko še zaostrilo navzkrižja med radikalnejšimi in umirjenejšimi krogi v lastnih vrstah. In kot je znano, je nedavni egiptov-sko-izraelski sjx>razum o lo čitvt sil ta navzkrižja še povečal, tako da je palestinsko gibanje, ki ga vedno glasneje vabijo za pogajalsko mizo na ženevski konferenci, ta čas v izreano težavnem položaju. Vsekakor bo udeležba na ženevski konferenci zahtevala natančno pretehtavanje prihodnjih metod boja palestinskega gibanja. Pn tem bodo atentati posamičnih skrajnežev nedvomno prišli, na dnevni red. Ali pa-bodo potem prišli tudi »ad acta«, je seveda vprašljivo. T. DOBERSEK •••••••••••••••••M BERITE PRIMORSKI DNEVNIK •••••••••••••••••M UTRUJENI KISSINGER »Kaj pa če bi vse opustil? Lahko bi služil denar z reklamiranjem letalskih družb, zdravil proti višinski bolezni, vitaminov ...« »Punch«, Loi don V znamenju ,06' V ZR Nemčiji napovedujejo le dvoodstotno gospodarsko rast, če se ne bodo prekomerno zvišale cene in plače OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 7. febr. — Medtem ko sindikati danes in jutri glasujejo o stavkah, je včeraj poslala bonska vlada preko gospodarskega ministra Friderichsa še zadnje opozorilo v obliki skrajno previdnih napovedi za gospodarska gibanja v letošnjem letu. Bonn dopušča največ dvoodstotno rast družbenega produkta, in to ob pogojih, da se cene ne bi povzpele preko 8 do 9 odstotkov nad lanskimi, da realni osebni dohodki zaposlenih nikakor ne bi presegli 10 odstotkov. Ravno to pa je te dni na tehtnici: sindikati v javnih službah, kovinskih in drugih industrijskih vejah ne odstopijo od svojih zahtev, ki se gibljejo v povprečju okoli 15 odstotkov povečanja plač. Ker se bo število zaposlenih med letom 1974 zmanjšalo za 1 do 2 odstotka, bi se bruto plače povečale za 8,5 do 9,5 odstotkov. Ker pa se bo letos še naprej skrajšal skupni delovni čas, bo efektivno povečanje tako doseglo 10 odstotkov. Vsakršno večje dvigovanje plač bi po vseh dosedanjih izkušnjah vodilo do povečanih nevarnosti za zaposlovanje, opozar-ja liberalni minister Fride-richs zahodnonemško javnost, ki jo vsak dan »osreči« kakšno novo presenečenje v novi obliki stavke v novem kraju. Trenutno je ▼ ZRN 2,8 odstotkov nezaposlenih, kar bi v celotni številki izraženo bilo okoli 550 tisoč (v decembru 485 tisoč ali 2,2 odstotka) Bonn se je očitno domenil z zveznim zavodom za delo v Niimbergu, da bodo danes objavili podatke za januar. Minister Friderichs je včeraj pred novinarji le navrgel omenjeni odstotek. Skratka: vse je te dni skrajno previdno zrežirano. Ce-prav so splošne gospodarske napovedi znane že nekaj tednov, jih ponavljajo vedno znova v novem kontekstu, da bi javnosti le dopovedali, da gre za resnične nevarnosti za delovna mesta. Splošna slika zahodnonem-škega gospodarstva namreč trenutno še sploh ni tako črna, kot bi jo radi nekateri prikazali. Upadanje konjunkture ni nekontrolirano, pa tudi v gradbeništvu računajo na rahle »otoplitve«. Bonn še naprej vztraja na prepovedi zaposlovanja novih Predsednik je imel srečo NAIROBI, 7. febr. (Tanjug) — Nezgodo s srečnim koncem je doživel predsednik Bocvane Sere-ce Kama med svojim nenapovedanim obiskom v Zambiji. Imel je najprej razgovore s predsednikom Kaundo v Livingstonu na jugu Zambije, potem pa je z dvosedežnim vladnim letalom odletel proti glavnemu mestu Bocvane, Gaboronu Državni funkcionarji ki so se pravkar poslovili od uglednega gosta, med njimi tudi predsednik Kaunda, so bili še na letališču, ko so spet zaslišali ropot letala, ki se je zaradi okvare vračalo. Med napetim pričakovanjem Je letalo varno pristalo na tleh. Predsednik Kaunda in njegovi sodelavci so pozabili na protokol in so z vklika-njem in ploskanjem dali duška svojemu zadovoljstvu. k P HANS FRIDERICHS: Previdne napovedi o gospodarski rasti tujih delavcev iz dežel izven EGS in poudarja, da ne namerava te omejitve kaj kmalu ukiniti. Za primer večjih težav na posameznih področjih pa je vlada včeraj sprejela ustrezne ukrepe. ANTON RUPNIK Vsem naročnikom Primorskega dnevnika brezplačno revija DAN BERITE REVIJO Srečanje v Salzburgu Bistveno je: delati dobro Pogovor s predsednikom Mehike Luisom Alvairezom Ècheverrio »Sleherna odločitev vključuje tudi odgovornost, to je povsem človeško. In vse, kar delamo, je lahko bolj ali manj dobro. A bistveno je, da vselej skušamo delati dobro.« Tako je sklenil odgovor na moje vprašanje, kako kot državnik dela in odloča, predsednik mehiške republike Luis Al-varez Echeverria, ko sem se z njim pogovarjal v Salzburgu, kjer je v zvezi z zasedanjem Rimskega kluba o perečih vprašanjih sodobnéga človeštva začel svojo turnejo po Evropi, med katero bo obiskal tudi Jugosla vijo. Visokorastel in eleganten, z belo srajco, ki še poudarja temno zagorelo polt njegovega obraza, z ostrimi potezami, ki so izdajale njegove prist ne mehiške prednike, in naočniki, ki so govorili o natančnem intelektual cu, ki je bil osrednja osebnost med narodnega srečanja v Salzburgu; dr žavnik, ki je s svojim prispevkom dal največjo vsebinsko težo razgovorom: govornik, ki je fizično in politično najdlje zdržal na tiskovni konferenci; človek, ki ve, kaj hoče, in zato tudi urejeno ter hkrati temperamentno za to tudi zastavi sve svoje sile. Smo na isti liniji čeprav izrazit predstavnik doslej izkoriščanih dežel tretjega sveta, danes dežel v razvoju, je Echeverria gledal na probleme z umerjeno razgledanost jo objektivnega ocenjevalca in iskal pota za rešitev vprašanj v korist celotnemu človeštvu. »Smo na isti ladji.« Toda njegovo opozorilo je bilo kategorično: »2e samo če pogledamo demografsko eksplozijo, bomo videli da se bo prebivalstvo Zemlje, kjer smo leta 1970 našteli 3 in pol milijarde prebivalcev, do leta 2000 povečalo na 7 milijard, se pravi, da se bo človeštvo v dvajsetih letih podvojilo . Ali bomo imeli kaos ali vojno, strukture sedanjih ureditev bodo vsekakor popokale, če ne bomo tej viseči jedrski vojni nevarnosti postavili nasproti ne ko nasprotno silo uravnovešanj a, ne kaj, kar bo odstranilo sedanja nesorazmerja v svetu.« Zaradi tega je predlagal, da je treba sedanje mednarodne odnose temeljito reorganizirati, še posebej na področju mednarodne gospodarske menjave, se pravi odpraviti prepad med razvitimi in nerazvitimi, med revnimi in bogatimi. Ena takih odločilnih potez, s katerimi je Echeverria tudi res poskusil reorganizirati te odnose, je tako imenovana listina o ekonomskih pravicah in dolžnostih držav, kot jo je predlagal že 19. aprila lani v Santiagu de Chile. V ozkem krogu ljudi njegove hotelske sobe v Salzburgu mi je v zvezi s tem tudi odločno odgovoril: Dialog je nujno potreben »Da, poglavitni cilj mojega sedanjega potovanja v Evropo je bil prav ta, da evropsko javnost pridobim za ta koncept. Ko smo pri poletu Iz Mehike v Salzburg tehnično pristali v New Yorku, mi je prišel naš veleposlanik pri OZN poročat, da je Alžirija v ime nu neuvrščenih dežel pri OZN vložila zahtevo za Izredno zasedanje generalne skupščine OZN. Dal sem tudi navodila, da bi se osnutek listine, kot so o njem razpravljali na sestanku sku- pine štiridesetih dežel v Ženevi, čim-prej pripravili za obravnavo pred OZN. Zdi se mi spodbudno, da prav Alžirija kot arabska dežla pred OZN skuša najti pot do mednarodnega sporazumevanja, ki je lahko silno pomembno tudi za industrijsko razvite dežele uvoznice surovin. Sicer pa je petrolejska kriza samo simptom mnogo glob Ijih moralno politični kriz sodobnega sveta in občega neskladja v današnjem svetu. V tej zgodovinsko prelomni situaciji je nujno potreben dia log. Marsikje se pojavlja inflacija, v mnogih deželah raste brezposelnost, gre za problem surovin nasploh, ponekod primanjkuje mesa .. Sleherna ekonomija je danes kompleksna, zato je potrebna tudi čimbolj kompleksna informacija, To je situacija našega časa in stvarnosti svojega časa moramo jasno pogledati v obraz.« Juarezovi svobodnjaki Koliko 'svetovljanske odgovornosti je bilo v tem novem voditelju Mehike, čigar ded je še hranil prijateljska pisma Bemta Juareza, nekdanjega neuklonljivega borca za svobodo, v čigar žilah se je pretakala indijanska kn. Pravzaprav je bilo naključje da je Echeverria prišel tokrat v Evropo prav skozi vrata Avstrije, dežele, od koder je bil nekoč nesrečni iskalec mehiške krone nadvojvoda Maksimi-lian, ki ga je Juarez po zmagi osvobodilne revolucije dal ustreliti. »Toda ni bila to krivda Avstrije,« je zelo jasno reagiral Echeverria, »ampak krivda Napoleona III., ki je skušal v svojih osvajalskih pohodih posnemati Napoleona prvega. A Maksimilian je takrat naletel v Mehiki na odločilen konflikt med konservativci in svobodnjaki. Juarezovi svobodnjaki so bili morda naša najčistejša generacija z visoko vzravnanimi stališči.« In kako je s položajem Mehike, zlasti z njeno sedanjo zunanjo politiko, ko ste jo prav vi povedli iz dolgotrajne izolacije oziroma skoraj izključne odvisnosti le od ZDA? »Prvi smoter naše zunanje politike je obramba našega narodnega gospodarstva. V mednarodno prepletenem svetu pa je nujno, da so tudi naše zveze čimbolj raznovrstne, da imamo čim več zvez. Katero zasebno podjetje je še kdaj vzdrževalo poslovne stike samo z enim samim partnerjem? Mi smo bili vse preveč dolgo v odnosih samo z ZDA, kar je imelo sicer nekaj dobrih plati, še več pa slabih posledic. Zdaj smo naše stike razširili in razvejali. Lani smo bili na primer pri angleški kraljevski družini, zatem v Kremlju in nato v Pekingu — vse z največjo naravnostjo. Tudi generacijsko smo se pomladili. V Mehiki je nastopila nova generacija; zlasti v di plomaciji smo uvedli predvsem mlade ljudi, v starosti od 35 do 40 let. To so ljudje, ki delajo skupno z mano ...«. Turneja po Evropi Glede nadaljnjega položaja Latinske Amerike sicer ni hotel konkretno komentirati nedavnih tragičnih sprememb v Čilu, ampak je le bolj teoretično razmišljal o nihalnem pravilu razvoja v Latinski Ameriki, pač pa je izpovedal upanje v novo, izboljša no politiko ZDA do Latinske Amerike, oziroma zaupanje v večjo notranio povezavo med deželami Latinske Amerike samimi. »Prav zdaj, 21. februarja, bo v Wa shingtonu zelo pomemben sestanek, od katerega veliko pričakujemo. Naš zunanji minister se bo skupno z dru gimi zunanjimi ministri Latinske Arne rike, razen s Kube, sestal z ameriškim zunanjim ministrom Henryjem Kissingerjem.« Da je imel Kissinger po njegovem resnično namen spremeniti severnoameriško politiko do Latinske Ameri ke, je sklepal že iz lanskoletnega Kis-singerjevega obiska v Mehiki v času njegovega dopusta, ko še ni bilo ob javljeno, da bo novi zunanji minister ZDA in ko je na njegovem domu novinarjem sam izrazito napovedal to spremembo. »Sicer pa se Mehika bori za pluralistično preoblikovanje organizacije ameriških držav, tako da bi po eni strani vključili vanjo tudi Kubo, po drugi strani pa Kanado.« Govoreč o sedanji turneji po Ev ropi, ki je bila očitno sistematično pripravljena — saj so celo na vseh dokumentih, na značkah skoraj 60 članske mehiške delegacije in tehm škega osebja tja do poslovnih aktovk izpisali imena vseh držav ki jih bo Echeverria na tej evropski poti obiskal vključno Jugoslavijo — je omenil, da bo poleg Avstrije, Nemčije, Italije in Jugoslavije obiskal tudi papeža Pavla VI., čeravno v smislu mehiške ustave ne prihaja v poštev ponovno vzpostavljanje diplomatskih odnosov z Vatikanom. Ko sem ga vprašal posebej, Kaj meni o svojem bližajočem se obisku v Jugoslaviji, je mehiški predsednik pribil: Simpatije do Jugoslavije »Z velikim veseljem sem sprejel povabilo za obisk v Jugoslaviji, saj je Jugoslavija nedvomno steber med ne uvrščenimi deželami. Do predsednika Tita čutim veliko spoštovanje. Zelo cenim njegov dosledni boj za svobodo jugoslovanskega ljudstva. Mislim, da je Tito velik lik sodobne zgodovine « Dodal je, da je s posebnim zanimanjem spremljal jugoslovansko revolucijo, ki je bila s svojimi koraki na področju kmetijske in industrijske revolucije, s svojim življenjskim stilom v marsičem Mehiki še posebej blizu. »Zanimajo me tudi jugoslovanska gospodarska prizadevanja in poskušali bomo najti vse možnosti za vzajemno sodelovanje. Konkretno so posebej pritegnili našo pozornost tudi jugoslovanski dosežki na področju graditve sodobnega turizma. Nasploh gledam na naše vzajemno sodelovanje, vključno tudi v kulturi, znanosti in izobraževanju, z največjimi simpatijami.« Ko sem vprašanje podaljšal še na področje mehiške industrijske demokracije, oziroma delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji, je Echeverria prikimal: Zaupanje v plodno ustvarjalnost ljudstva »Da, Mehika je v nekaterih podjetjih uvedla participacijo delavcev. V tovarnah delujejo posebni tovarniški sveti, ki so nekaj drugega kot sindikati, katerih skrb je zavzemati se za delavce v boju med delodajalci in delavci. Ti odbori skušajo skrbeti tudi za povečanje proizvodnosti in za bolj sistematične stike med voditelji in med delavci. Mislim, da je ta delavska participacija v naših podjetjih zelo pomemben razvojni člen in zato bo naša vlada temu vprašanju tudi v pri hodnje posvečala vso pozornost.« Mimogrede je Echeverria omenil, da so v Mehiki vso petrolejsko industrijo nacionalizirali in da z njo krijejo skoraj vse domače potrebe, zaradi česar tudi liter bencina v Mehiki sta ne skoraj polovico manj kot, recimo, v Evropi. Po drugi strani pa je naglasil, da v nacionalnih revolucijah ni pomembna samo proizvodnja. Po njegovem je prva predvsem široka lestvi ca človekove ustvarjalnosti. Menil je da je prav v tem tudi razloček med administrativnimi socialističnimi sistemi in med mehiško nacionalno revolucijo. »Ne gre samo za aktivno sodelova nje delavcev v proizvodnji, ampak tu di za svobodno uveljavljanje ljudi na vseh področjih. Potrebno je zaupanje v plodno ustvarjalnost svojega ljud stva. V Mehiki imamo vse svoboščine; vsakdo lahko izpove svoje mnenje je lahko kritičen in ima pravico do iz bire. Noben politični sistem ne more zagotoviti absolutne sreče ljudi Tu je še vse polno nerešljivih vprašan), od bolezni do osamljenosti in frustracije odtujenosti, tradicij, obremenjenosti in še marsičesa. Toda treba te vkl'u čiti vso lestvico vrednot, ki so dane slehernemu človeku .« Ko je beseda padla na njegov obisk v Mozartovi hiši v Salzburgu, je pove dal, da je povabil tudi Mozartov kvar tet v Mehiko, da b. se visoko razvita strogo glasbena kultura Salzburga lah ko predstavila tudi novi nastajajoči mehiški kulturi. Sploh je poudaril, da kamorkoli gre, poskuša obiskati tudi spomenike globljih, trajnih narodnih kulturnih vrednot. Kot je bi) med obi skom v Franciji v hiši nekdanjega Ju arezovega pobomika, velikega prijate Ija Victorja Hugoja, tako bo tudi v Bonnu obiska) Beethovnovo rojstno hišo in tako se bo tudi v Jugoslaviji zanimal za dosežke jugoslovanske kul ture. Celo na zamenjavo univerz in študentov je pomislil. Saj je hkrati s svojimi sinovi vzel na pot tudi ne katere mehiške študente. »Življenje ljudstev je pač še veliko več, Kot se na prvi pogled lahko izraža samo v politiki ali gospodarstvu!« Svoboden manevrski prostor Ko sem ga na koncu še vprašal še o tem, kako dela in kako se odio ča, še posebej glede na to, da sta v zavesti mehiškega človeka trajno so časno navzoča navidez protislovna eie menta revolucionarnosti in ustavne za konitosti, je mož, ki je izšel iz stran kinega aparata PRI in ki je bil vselej za revolucionarne reforme, vendar znotraj institucij, najprej v svojem zna nem nagnjenju do zgodovinskega štu dija, razgrnil pred mano podrobno razvojno pot mehiške institucionalne revolucije od leta 1910 do 1917. Za tem pa je glede na sedanjo ustavo orisal svoj ustavno odmerjeni svobod ni maneverski prostor: »V tem ustav nem okviru ima predsednik reputali ke zelo široke pravice in v izpopolnje vanju teh pravic lahko uravnava tudi zunanjo politiko, ta pa se odsvita tudi'na usmeritvi notranje politike Vse to povezuje osebno odgovornost s pristojnimi zakonskimi privolitvami drugih. Toda dejstvo je, da lahko pred vsem zunanjo politiko vodim na zelo širok ali na zelo zožen način, kar po meni, da imam na temelju upoštevanja stvarnosti tudi dnevno možnost ustvarjalnega dela.« Bogdan Pogačnik Luis Alvarez Echeverria Iskrina finančna družba Za Slovenijalesom in Ju-gotestilom bo Iskra tretje slovensko podjetje, ki bo v tujini ustanovilo holding družbo. Beseda holding pomeni, da gre za udeležbo v drugih podjetjih ali za upravljanje deležev, ki obstajajo pretežno v delnicah. Nova firma, ki jo bo v Svici osnovala Iskra, bo opravljala holding dejavnost za Iskrine inozemske firme. To pomeni, da se bo na Iskrino Švicarsko firme preneslo lastništvo Iskrinih deležev na tujih firmah. Zakaj ravno v Švico? Gre za državo, ki ne postavlja zahtev re-ciprocitete m ki uživa najugodnejše pogoje pri poslovanju z drugimi državami. Naša država takih pogojev na primer ne uživa, ker ne dovoljuje ustanavljanja lakih družb pri nas. Švica pa ima poleg ostalega rudi znatne davčne olajšave za poslovanje holdingov, pri tem pa igrajo pomembno vlogo tudi davčne olajšave po sporazumih o dvojnem obdavčenju, ki jih je Švica sklenila z vrsto držav. Med razlogi, ki so Iskrine strokovnjake vodili, da so se lotili zamisli o aktiviranju holdinga v Svici je bila potreba, po enotnem vodenju zunanjega poslovania iz enega centra. Nova firma, ki bi bila registrirana kot švicarska, bi lažje pridobivala tuje strokovnjake na področju elektronike, večje pa bi bile tudi možnosti za najetje tujih kreditov. Podjetje bo tudi močno povečalo izvoz — v naslednjih letih za približno trikrat — hkrati pa uvedlo enotno vodenje uvozne politike. Lani na primer so izvozili na konvertibilno področje za 25,2 milijona dolarjev izdelkov in za 8,4 dolarje na nekonvertibilno. 2e v 1976. letu bo skupni izvoz dosegel vrednost 90 milijonov dolarjev ANDREJ PIRKOVIČ Izvoz in uvoz SFRJ Lani je Jugoslavija največ izvozila v Italijo — za 7,926, uvozila pa iz ZRN — za 14,558 milijarde dinarjev — V primerjavi z letom 1972 za 28% večji izvoz Globalni podatki o našem izvozu in uvozu v preteklem letu so že znani. V primerjavi s prejšnjim letom se je izvoz povečal za 28 odstotkov, na 48,49 milijarde din, uvoz pa se je povzpel za 40 odstotkov, na 76,69 milijarde din. Zdaj so nam znani tudi podatki o gibanju zunanje trgovine s posameznimi državami. Največ smo lani izvažali v naslednje države ( v milijonih din; z navedbo povečanja ali zmanjšanja v primerjavi s prejšnjim letom): izvoz + aM— Italija T.926 +2.689 Sov j. zveza 6.948 + 1.348 ZR Nemčija 5.448 + 963 ZDA 3.953 + 1.398 CSSR 2.152 — 26 Poljska 2.144 + 437 V. Britanija 1.419 — 560 NDR 1.391 + 8 Francija 1.352 + 169 Avstrija 1.332 + 324 Romunija 1.250 + 307 Grčija 1.091 + 222 Madžarska 912 — 9 Švica 809 — 2 Bolgarija 755 + 138 Švedska T25 — 238 Prvo mesto v našem izvozu je tudi lani zavzela Italija. Od celotnega lanskega povečanja našega izvoza je ena četrtina odpadla na Italijo, od koder se je povečal tudi uvoz. Močno se je povečal tudi izvoz v Sovjetsko zvezo, s katero smo lam imeli v glavnem izravnano trgovinsko bilanco, ter izvoz v ZDA, s katerimi imamo sicer pasivno bilanco, toda ob manjšem uvozu. Sorazmerno skromno se je povečal izvoz v ZR Nemčijo ob znatno povečanem uvozu. Izvoz v Češkoslovaško zdaj zavzema odlično peto mesto v našem izvozu ob povečanem uvozu, isto velja tudi za Poljsko, ki je na šestem mestu. Močno se je zmanjšal izvoz v Veliko Britanijo, s katero imamo precej pasivno bilanco. Izvoz v Nemško demokratično republiko se ni povečal, pač pa je bil večji uvoz. S Francijo imamo ob skromno poveča- nem izvozu povečan uvozni presežek. Isto velja za Avstrijo, s katero imamo močno pasivno bilanco. Grčija je ena izmed redkih držav, s katero imamo aktivno bilanco, bilanca s Švico pa je nadalje visoko pasivna. Pri uvozu pa se glavne uvozne države zvrstijo takole (v milijonih din, z navedbo povečanja ali zmanjšanja uvoza v primerjavi s prejšnjim letom): uvoz + ali — ZR Nemčija 14.558 +4.287 Italija 9.022 + 2.222 Sov. zveza 6.915 + 2.104 Avstrija 3.572 + 1.129 Francija 3.451 + 895 CSSR 3.182 + 626 ZDA 3.174 — 200 V Britanija 2.801 + 113 Švica 2.537 + 318 Nemška DR 2.444 + 741 Poljska 2.055 + 660 Romunija 1.790 + 720 Maožarska 1.366 + 161 Brazilija 1.358 + 977 švedska 1.006 + 58 še odločneje kakor prejšnja leta zavzema prvo mesto v našem uvozu Zvezna republika Nemčija, iz katere Je prišla petina vsega našega uvoza Brez tekmeca je na drugem mestu Italija, od koder se je lani uvoz povečal za skoraj tretjino. Sovjetska zveza je na tretjem mestu z izvozom blizu 7 milijard din, ki se je nasproti prejšnjemu letu povečal za 44 odstotkov. Tudi lani je bil uvoz iz Avst-nje zelo velik in je zavzel četrto mesto pred Francijo, Češkoslovaško in celo pred ZDA, od koder se je uvoz zelo zmanjšal. Kljub zmanjšanju izvoza je uvoz iz Velike Britanije dosegel skoraj 3 milijarde din. FRANCE SEUNIG Pohištvo tudi z letali »Slovenijales« bo izvozil pohištva za tO milijonov dolarjev LJUBLJANA, 7. febr. — V podjetju »Slovenijales« se nenehno ubadajo s problemi prevoza pohištva, zlasti so težave s prevozi na Japonsko in v Libijo. Zdaj so se zaradi velike obremenitve luk v Bengha-ziju in Tripolisu odločili za prevoz pohištva v Libijo z letali, na Japonsko pa s kontejnerji. Letos bodo Izvozili pohištva za približno 40 milijonov dolarjev. „Zagreb“: zelena luč Obnova zagrebškega letališča bo stala 285 milijonov din — Pristajalna steza bo dolga 2.378 metrov — Sodoben radar, boljša svetlobna signalizacija »Rekonstrukcija in modernizacija letališča Zagreb predstavlja najboljšo in najbolj. razumno rešitev,« so menili odborniki vseh zborov skupščine mesta Zagreb, ko so se soočili tudi s podatkom, da bi gradnja novega letališča (ob sedanjem) stala 1,1 milijardo din, nova steza (ob sedanji) pa 285 milijonov. No, tudi pot, za katero so se odločili, predstavlja »eno največjih povojnih investicij v državi, ki jo je treba uresničiti v kratkem času.« Zagrebško letališče je postalo pretesno za promet, kakršnega ima, povrhu pa je vzletno-pristajalna steza tako zdelana, da ogroža zanesljive polete reaktivnih letal. Ce je ne bi čimprej rekonstruirali, b. morali letališče zapreti za potniški promet. Ko so pristojni v mestu razpravljali o tem, da je treba v treh letih (oa lani do 1975.) odšteti za prenovitev letališča nekaj nad 200 milijonov dinarjev, so mnogi odkrito negodovali nad »Zagrebom«. Zagrebška mestna skupščina pa je rekla »da« za prenovitev letališča, ki ga bodo morali zaradi rekonstrukcije vzletno-pristajalne steze zapreti od letošnjega 24. junija do 26. avgusta, promet pa bodo verjetno preusmerili preko Reke in Ljubljane. Poglejmo, kdo bo dal denarno injekcijo letališču »Zagreb«. Najprej: po 28 milijonov bosta zagotovila mestni proračun in letališče samo, 3 milijone bo dala zvezna uprava civilnega letalstva iz Beograda, ostalo pa predstav- ljajo krediti bank in izvajalcev Za ta denar bodo rekonstruirali in podaljšali sedanje- stezo na 2.378 metrov, da bodo lahko na njej pristajala največja letala, razen »boeing 747« Modernizirali bodo svetlobno signalizacijo, montirali moderen radar, ki bo omogočal pristajanje letal tudi v najtežjih vremnskih pogojih (tako da bo letališče po rekonstrukciji zelo redko zaprto) ter zgradili novo letališko poslopje (25 tisoč kvadratnih metrov), ki bo glede na število potnikov dovolj veliko do 1980. leta. Potem pa bo letališče spet pretesno ... MARJAN KUNEJ Šabac: nove tovarne Kemična industrija »Zor-'ka« močno povečuje proizvodni program Srednjeročni načrt za razvoj kemične industrije »Zorka« v Šabcu predvideva gradnjo treh tovarn, in sicer tovarno talnih keramičnih ploščic, tovarno za proizvodnjo fasadne opeke in tovarno plastične tobačne embalaže. Za gradnjo omenjenih treh tovarn so že sprejeli investicijski program. Tovarna talnih ploščic bo na leto izdelala 750.000 kvadratnih metrov ploščic. Ne odmiramo, toda... Od načrtovanja družine še k načrtovanju prebivalstva S profesorjem inž. Stanetom Kra-Sovcem sva se lotila njegovega prispev-ka Razvoj marksističnega pristopa k teoriji in politiki prebivalstva. Skupaj z referatoma prof, dr. Dolfeta Vogelnika Slovenski demografski trenutek in prof, dr. Mare Bešterove Družba in biološka reprodukcija prebivalstva bo ta njegov^kot sam pravi, »teoretično zgodovinski pogled nazaj, preabstrak-ten za večino bratcev« eno od treh izhodišč velikega slovenskega posveta ob populacijski politiki. Posvet bo v letoš-njerrTmednarodnem demografskem te-iuTpredvidoma v marcu, poskušal na znanstveni ravni izoblikovati predloge za slovensko populacijsko politiko, o kateri doslej skoraj še ne moremo govoriti. »Kakor na prvi pogled skoraj ne najdeš v demografski znanosti poglavja, h kateremu ne bi Marx in Engels dala snovi za ponazoritev ali pa vsaj lastne bistvene pripombe — posebno v zgodnjih delih »Nemški ideologiji«, »Načrtu politične ekonomije«, »Dialektiki narave« ali »Položaju delovnih razredov v Angliji«, a ne, kot so do nedavnega na splošno mislili, samo spotoma v »V Kapitalu«, »Antidiihringu« ali »Razvoju družine in zasebne lastnine« — tako lahko navedem le en sam pomembnejši načelni odlomek o politiki kontrole prebivalstva, ki sta ga zapisala ustanovitelja znanstvenega socializma: ,če bo zemlja nekoč res prenaseljena, bo samo socialistična družba sposobna zavestno omo j iti rast prebivalstva. To bo opravila zelo lahko po zaslugi visoke zavesti in kulture in pa zato, ker je ne bo oviral kapitalističen sistem konkurence.’ Pri tem seveda ne gre spregledati, da je takrat živela na svetu komaj poldruga milijarda ljudi, da Nemčija še ni imela kolonij, da sta bila Maroko in Tunizija še neodvisna in naposled, da socializem še ni bil nikjer na oblasti.« — Čeprav je Kautsky trdil, da svet vsaj še petsto let ne bo prenaseljen, smo zdaj, še ni sedem desetletij tega, priče demografske eksplozije in se z velikimi koraki bližamo šestim, če ne sedmim milijardam ljudi in —? »... in več kot pol sveta je že socialističnega. K njemu sodijo prenaseljena Kitajska, Indija In Vietnam. Dvig prosvete in zdravstvenega varstva je revolucionarno zmanjšal števila rojstev Preobljudenost nerazvitim krade akumulacijo; naj vsako leto oskrbe še toliko novih delovnih mest ali stanovanj — rojstva jih nenehno prehitevajo. Neusmiljeno jih pesti lakota ...« — Pri razvitih pa kapital išče zaposlitev, delovno silo? »V razvitih deželah je razvoj že davno demantiral Malthusa in njegov nauk, da bo prebivalstvo rasilo veliko hitreje kot pridobivanje hrane: rojstev je pri razvitih vedno manj, s svo- jimi presežki hrane pa lahko prehranjujejo tudi nerazvite. Meč, ki vedno bolj grozeče visi nad glavami razvitih je onesnaženo okolje. Obe ti skrajnosti sta prisotni tudi v mejah Sovjetske zveze in v deželah vzhodnega socialističnega bloka. V tridesetih letih so v Sovjetski zvezi v kabinetih izoblikovali stalinski vesoljni »socialistični zakon prebivalstva«, ki je obetal nenehno rast prebivalstva, zaposlenosti, produktivnosti in blaginje, ki pa ga je življenje ostro podrlo že kmalu po letu 1950. V razvitih predelih, predvsem v baltiških deželah, Ukrajini in v nekaterih rajonih na Kavkazu je naravni prirastek prebivalstva začel vse bolj zaostajati, po mestih, v Moskvi ali Leningradu pa se vedno bolj širi sistem enega otroka, če ne celo še manj.« — Po vsem tem je svetovno demografsko leto 1974 dobro izbrano? »Vsekakor. Zadnjih deset let se v svetovnem obsegu čuti živa potreba in tudi resna volja po aktivni populacijski politiki. Marksisti in socialistične vlade zavestno iščejo dobre, socialistične populacijske rešitve tudi v številnih demografskih razpravah In raziskavah. V tem duhu bo tudi naše posvetovanje. Predvsem bo moralo razčistiti staro vprašanje, ali pomenijo načrtovanje družine, propagiranje kontracepcije in svobodni splav — de-populacijo, pot k izumiranju naroda, ali ne. To je namreč očitek in obtožba konservativcev po vsem svetu ..« — Se ni mar že na svetovni konferenci o prebivalstvu v Beogradu pred osmimi leti pokazalo, da so take obtožbe in pa strah pred izumiranjem naroda zaradi načrtovanja družine brez podlage, da gre tu za čisto reakcijo, ali pa, kot ste sami zapisali, za vulgarno paniko? »Strah, da bi narodi sprejeli kontrolo rojstev le kot novomaltusovski recept za reševanje vseh socialnih In gospodarskih vprašanj, je dandanes neumesten atavizem. Pol stoletja je že, odkar je zmagala socialistična revolucija v Rusiji in zadnja desetletja se socializem naglo širi po vsej zemeljski krogli ob močnem odmeva-nju po vsem kapitalističnem svetu. Zato je odveč strah, da bi v kateremkoli kotičku Zemlje ljudske množice odstopile od zahtev po nacionalizaciji zemlje in tovarn ter se zadovoljile le z maltusovščino.« — Spomnim se še časa, ko je tudi naša duhovščina s prižnic rohnela zoper »belo kugo« abortusov in ko so vladarji hodili za botrčke dvajsetim otrokom iz »preprostih« družin... Vsi imperialisti in fašisti so bili vedno in povsod zagrizeni apostoli čim številnejišh porodov — ker so hoteli povečati prebivalstvo »matične« dežele in ker so rabili topovsko trmo in ceneno delovno silo. Z dvigom življenjskega standarda in prosvete se je začel širiti po Evropi zavesten prehod na maloštevilno družino (Einkindersistem) In cerkvene ovire ljudski kontroli rojstev so izgubljale učinkovitost. Zato je začela buržoazija prehajati na vedno ostrej- še zakonske in policijske ukrepe. V Prusiji so hudo kaznovali že samo poskus splava, čeprav se ni posrečil. V Franciji, Italiji, in Nemčiji sta bila splav in celo kontracepcija »smrtni greh« zoper boga in državo ... Ker je taka zakonodaja tepla samo delovno in revnejše prebivalstvo, so jo socialisti žigosali za socialno krivično, ženam in družinam škodljivo ter v bistvu diskriminacijsko.« — Ta boj v kapitalizmu še ni končan. Spominjam se lakonskega transparenta, ki ga je v protestnem sprevodu zoper državno in cerkveno vmešavanje v družino nosila neka Torin-čanka: Maternica ni proizvodno sredstvo države!' »Ta boj še ni končan niti pri nas. Odločitev tudi ni lahka. Seveda ne gre za kakšno dilemo med novim maltu-zianstvom in reakcionarnim pridiganjem zoper abortus. Ni pa ne v prid matere ne družine in ne umrlih otrok samih, da mati rodi sedem otrok, od katerih ji štirje umrejo. Ko uvidi, da je rodila in trpela za otroke zaman in da bi z denarjem, ki je šel za »angelčke«, lahko kupila šivalni stroj — bo za načrtovanje družine. Zato gredo tako Indija kot Kitajska in celo Indonezija na omejevanje rojstev. Cilj je blaginja prebivalstva Lenin je sicer v znamenitem kratkem članku proti neomaltuzijanstvu napadel stališče, da bi bila kontrola rojstev edina rešitev socialnega vprašanja, vendar je tudi branil demokratično pravico posameznika, da se sam odloča ali bo imel otroka ali ne. To pa seveda ni v nasprotju s temeljno usmeritvijo večine socialističnih družboslovcev starega in novega časa, ki dokaj enotno zagovarjajo, naj se rodi samo zaželeni otrok in naj imajo družine le toliko otrok, kolikor jih lahko zdravo preživijo in izobrazijo za samostojen poklic. Parola stalne rasti prebivalstva nima ničesar skupnega s socializmom. To je atavizem iz časa monarhij m kolonializma, ko je bilo treba čimveč podanikov in vojakov. V socializmu pa naj ne gre za številčnost prebivalstva, temveč za zdrav rod In za blaginjo prebivalstva.« — Toda vprašanje, ali ni osebna pravica matere oziroma družine, da odloča o rojstvu svojih otrok, v nasprotju s koristmi družbe, ki ji preti, da bo ostala brez delavcev, brez mladine, s praznimi vasmi, z mnogimi podjetnimi člani med zdomci, z oslabljeno obrambno močjo — to vprašanje ostaja odprto, še posebno na Slovenskem, kjer dolgoletno zaostajanje naravnega prirastka prebivalstva povzroča najmanj to, da postaja naš narod vsak dan starejši? »Ne more biti sence dvoma, da z dekreti ne kaže voditi populacijske politike. Kaj takega ne počno niti v državah * najhujšim policijskim nasiljem. Samo na Kitajskem ulični od- bori odločajo, katera družina lahko že letos dobi otroka, katero nosečnico pa bodo poslali na splav. Seveda pa tudi ni pametno pospeševati rojstva, podjetne ljudi pa imeti med zdomci...« — Vsiljuje se misel, da tudi v socialističnem svetu populacijska politika še ni dognana, da gre še za živo borbo mnenj? »Med marksisti se je že uveljavilo mnenje, da bi moral biti pristop k socialistični populacijski politiki povsod isti, seveda ob upoštevanju tamkajšnjih demografskih in gospodarskih razmer: odločilni naj bi bil interes delavskega razreda in socializma. — Da bi bilo preveč ljudi, tega se nam na Slovenskem menda ni bati? Narod se stara »Menda res ne. Če pa smo prepričani, da je prvo blaginja ljudi, potem moramo organizirano težiti k temu, da se prebivalstvo bodisi poveča bodisi zmanjša na optimalno, na najbolj primerno število, da dosežemo pravo razmerje med mladimi in starimi, med meščani in kmeti, umskimi in ročnimi delavci...« — Kako je s temi razmerji na Slovenskem dandanašnji? »Stoletno zaostajanje naravnega prirastka našega prebivalstva ni toliko posledica sicer res slabe rodnosti kolikor tudi stoletnega izseljevanja. Zdomstvo je samo najnovejše poglavje slovenskega izseljenstva — in izguba denarja, vloženega v zdravstvo in šolstvo prebivalcev, ki nas zapuščajo, da ob bridkostih .razpolovljenih’ družin ne govorimo. — V drugi skodelici zdomarske tehtnice pa so devize, nove hiše, večja splošna in strokovna razgledanost, boljše delovne navade... »Čeprav teh reči doslej res še nismo dodobra pretehtali, bi le rekel, da naše zdomarske glave in roke tujcem ustvarjajo veliko več, kot jim oni poplačajo. A vrniva se k izhodišču. Upam si trditi, da našemu narodu še zdaleč ne preti nevarnost počasnega odmiranja, še daleč smo od depopulaclje. Ampak — dolgotrajna nizka rodnost nam ob dobri zdravstveni zaščiti pospešuje staranje prebivalstva. To pa prinaša s seboj dokajšnje gospodarske in socialne posledice. O tem bo na našem posvetu nedvomno marsikaj povedal kolega Vogelnik. Nikakor ne gre spregledati še neke slovenske posebnosti, namreč visoke zaposlenosti žensk. Ce naj se enakopravna ženska v socialistični družbi udeležuje poklicnega, družbenega in kulturnega dela, ne sme biti preobremenjena z delom in skrbmi za številno družino. Naša družba bo torej morala bremena ustvarjanja novega rodu deliti z družino v večji meri kakor doslej. A o tem bo zanesljivo povedala marsikaj zanimivega kolegica Beštrova« — si je profesor otrl potno čelo Bogdan Finžgar ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Hladna valjarna na Jesenicah je v tem trenutku osrednji objekt, ki ga uresničujemo v okviru srednjeročnega razvojnega programa slovenskih železarn. Preprosto povedano: gre za zalogaj, vreden 1,5 milijarde dinarjev in nova valjarna bo dajala letno specializirani slovenski in po potrebi tudi jugoslovanski kovinsko predelovalni industriji 115.000 ton nerjaveče pločevine, elektro pločevine in kvalitetne dekapirane pločevine. Priprave za uresničitev tega projek- Pri izbiri opreme za novo valjamo ta so bile dolgotrajne tako zaradi za- in licence se je investitor odločil za pletene tehnologije, izbora opreme in svetovno znano ameriško tvrdko Armco ustreznih dobaviteljev ter ne nazadnje steel corporation. Pločevina »Armco« ve-tudi zaradi obsega investicijske naložbe Ija v svetu kot izredno kakovostna in v osnovna m obratna sredstva. Za na- enako ceno imajo na tržišču tudi pro-ložbo, razumljivo, ni bilo računati samo izvodi, ki so izdelani iz takšne pločevine, s sredstvi iz črne metalurgije in iz do- Specializirana proizvodnja bo med dru-mačega bančnega kreditnega potenciala, gim dobila nerjavečo pločevino za na-Zato je investitor nedavno sklenil krog prave procesne tehnike, kjer se dela z za sofinanciranje projekta s strani med-agresivnimi lužinami. Ob tem velja pou-narodnega kapitala (Izvozno-uvozna ban-dariti, da bi eventaualni viški hladno va-ka Washington, Pittsburška banka inljane pločevine z Jesenic našli v vsa-Mednarodna banka) v znesku 49,7 mi-kem trenutku plasma na zunanjih tr-lijonov dolarjev. Tuja posojila predstav- žiščih. Ijajo 60 odstotkov vrednosti celotne na- za novo valjamo na Jesenicah so bile ložbe. LB je odobrila 150 milijonov din z dobavitelji uvozne opreme že sklenje-dinarskega kredita ter izdala garancije ne pogodbe 11. januarja letos. Dobavni za inozemske kredite in za sredstva in- r0ki so 12 do 18 mesecev. Tud; z doma-vestitorja. čo težko Industrijo so delno že podpi- Naša kovinsko predelovalna indù- sali pogodbe. V jeseniškem primeru gre strija se že daljše obdobje opleta za novo kvaliteto tujih posojil. Razen s težavami okrog pločevine. V prvem kreditiranja celotne opreme iz uvoza, ki povojnem obdobju sta bili zgrajeni le je vredna 26 milijonov dolarjev, je sko-dve manjši valjarni na Jesenicah in v ro toliko tujih sredstev namenjenih za Nikšiču, po daljšem premom pa še dve nakup domače opreme. Podjetja težke valjarni — v Skopju in v Smederevu — industrije, ki bodo sodelovala pri reali-z masovno proizvodnjo 1 milijona ton zaciji jeseniškega projekta, torej ne bo-v končni fazi. Vsa leta sem smo uvažali do v zadregi za obratni kapital in jim letno pol milijona ton različne pločevine zato ne bo potrebno obremenjevati poza kovinsko predelovalno industrijo. To- slovnih bank z dodatnimi zahtevki pa da vmesnih širin in kakovosti pločevine trajnih obratnih sredstvih. Razen grad še zmerom manjka, a prav v zadnjembenih del bodo domača podjetja dobavi-obdobju so zrasle nove kovinsko prede- la konstrukcijo za tri hale valjarne v lovalne zmogljivosti, orientirane na spe- skupni površini 36.000 kvadratnih me- cialne kvalitete in ustrezne dimenzije trov (najdaljša hala bo 600 metrov dol- hladno oblikovane pločevine. ga), nadalje transportne valjčnice, žerja- Vrzel je naravnost kričala po spe- ve, transformatorje ipd. Bolj kot denar cializirani hladni valjarni v bližini pre- bodo aktualni dobavni roki. Do februar delovalnih centrov, ki so že izraziteje ja 1975. morajo namreč biti hale pod orientirani na višjo stopnjo kovinske streho, kajti v skladu s pogodbami in predelave in tudi na izvoz svojih final- mrežnim načrtom začne v istem mesecu nih izdelkov. V proizvodnem programu prihajati oprema tujih dobaviteljev. Ko-nove jeseniške valjarne je zato dan pou-nec 1976. leta mora, kot poudarjajo na darek na nerjaveči in elektro pločevini. Jesenicah, steči proizvodnja v novi va-V prvi fazi bodo izdelali letno 15.000 ton Ijami. nerjaveče pločevine, nadalje 30.000 ton Zagotoviti po letu 1976 skupaj 115.000 takoimenovane elektropločevine (speci- ton hladne valjane pločevine in v okviru alna pločevina z usmerjenimi molekula- tega možnosti sprememb v korist spemi v železu) za potrebe industrije elek- cialnih vrst, je za slovensko železarstvo, tričnih naprav kot so motorji, diname, še posebej pa za jeseniško delovno skup-transformatbi-ji itn., -70.000 ton letno pa nost, zelo odgovorna naloga. Od valjar-bo dvakrat dekapirane pločevine za ne, kjer bo z najsodobnejšo tehnologijo vlek. Take pločevine v določenih širinah upravljalo 300 zaposlenih, pa, razumlji-želijo slovenska podjetja čim več. Samo vo, največ pričakuje domača kovinsko Gorenje in Iskra bosta v perspektivi predelovalna industrija, potrebovali letno 300.000 ton takšne pločevine. FRANJO KRIVEC ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pravega leka ni! Žal pravega zdravila ni — Bolezen je treba preboleti ali pa se pred njo cepiti — Naval gripe mimo? PIŠE: DR. MILAN HODALIČ V tem zimskem času je obisk neljube gostje gripe že kar nekako normalen, čep je vreme tako, da ga lahko imenujemo vse prej kot zimsko! Da se epidemija gripe ali kakor ji tudi pravimo influence pojavi ali ne, da izbruhne množično ali ne, Je odvisno od mnogih dejavnikov. Na nekatere od njih človek s svojim ukrepanjem lahko vpliva, pri večini pa je prav prisrčno brez moči. Povzročitelj gripe je virus. Pravzaprav natančno povedano vrsta več različnih virusov, ki se med seboj razlikujejo tako po svojih bioloških navadah, ko tudi po tem, kakšna je bolezenska slika, ki jo povzročijo pri bolniku. Da je stvar še bolj sitna, ti virusi zlahka in stalno spreminjajo svoje lastnosti tako zelo, da se pravzaprav vedno znova in znova javljajo v takih oblikah, ki jih po vsej pravici smatramo za nove. Prav zaradi teh lastnosti virusov gripe, so zdravstveni delavci celega sveta v zelo težavnem položaju, kadar skušajo gripo preprečiti. Človeški organizem ustvari namreč obrambne snovi le na čisto določen virus, ki na drugega — tako rekoč sosedovega — nima nobene moči. Zato so po vsem svetu v različnih mestih in kontinentih posamezni laboratoriji, ki se ukvarjajo z raziskavo virusov ter njihovih lastnosti in z izdelavo cepiva proti njim. Kjerkoli se namreč v svetu pojavi večja epidemija, ki jo povzroča nov — ali bolje rečeno spremenjen virus — potem zdravstveni delavci tega dela sveta takoj skušajo razposlati po vseh laboratorijih novi odkriti virus. S tem skušajo pridobiti na času, da denimo v Angliji že izdelajo cepivo, zaščitno cepijo ljudi za gripo, ki trenutno razsaja denimo v Tokiu. Pri tem seveda ne uspejo vedno, kajti svet je pri današnjem prometu že prav majčken. Dve vrsti cepiva Cepljenje proti gripi je dvojno. Eno z živo vakcino in drugo z mrtvo. Pri cepljenju z živo vakcino, skušamo z oslabljenim virusom doseči to, da organizem na ta oslabljeni virus deluje tako, da tvori obrambne lastnosti ter se lahko izognemo hujšim oblikam bolezni kot so vročina, bolečine v sklepih, nelagodno počutje in podobno. V drugem primeru, ko cepimo organizem z mrtvo vakcino, pa skušamo te proti snovi dati telesu v že izdelani obliki. V primeru virusa gripe si pomagamo s piščančevimi nerojenimi zarodki v jajcu. Eno in drugo cepivo ima svoje dobre, pa tudi slabe lastnosti. Prvo — ki ga zaradi tega, ker cepimo s pravim povzročiteljem, čeprav oslabljenim, imenujemo tudi — aktivno — daje močnejšo zaščito, ima pa zato več stranskih pojavov, drugo pa je malo manj uspešno, zato pa skoraj brez vseh drugih nevšečnosti. Kaj pa če navkljub vsemu le zbolimo? Vročina, bolečine ... Neštetokrat me bolniki sprašujejo, kakšno je zdravilo zoper gripe? Na žalost jim moram vedno — tako kot tudi sedaj vam, dragi bralci — povedati, da pravega zdravila zoper bolezni, ki jih povzročajo virusi, taka je tudi gripa, ni! Bolezen je treba ali preboleti, ali pa se pred njo z uspešnim cepljenjem zavarovati. Na žalost so tudi tu virusi po svojem obnašar nju različni. Proti nekaterim se lahko cepimo in smo vami vse življenje (otroška paraliza), proti drugim pa zopet cepljenje velja le neko določeno dobo. Gripa sodi v to drugo vrsto. Ostati na nogah — je nevarno Obolenje za gripo prične z že znanimi znaki kot so vročina, bolečine v sklepih, mišicah, mrzlica, glavobol in podobno. Z zdravili, ki so nam na razpolago, le blažimo te pojave, z nekaterimi pa tudi skušamo preprečiti nastanek komplikacij, ki pa so precej raznovrstne. Pri starejših ljudeh — starostna meja za to je nekako pri 60 letih — je treba seveda po posvetu z zdravnikom pričeti z zdravljenjem z antibiotikom, da preprečimo morebitno poinfluenčno pljučnico. Popolnoma napačno pa je, če bi mlade in odporne ljudi, ki jih je napadla gripa, enako zdravili z antibiotiki, katerekoli vrste! Za te je primeren edino topel čaj, postelja, sredstvo, ki povzroča potenje ter visoke doze vitamina C. Tudi vročino — če ta ni res ekstremno visoka 40“ in več — ni dobro zniževati, kajti virusi so nanjo izredno občutljivi in tako je vročina glavni adut v boju organizma proti infekciji. Se najbolj priporočljivo zdravilo je postelja, kajti znano je, da prav tisti bolniki, ki v začetku bolezni ne ležejo za nekaj dni in mislijo, da se bo z njihovo odsotnostjo z dela podrl svet, najpogosteje zbolijo s komplikacijami. Tako »herojsko« obnašanje pa Je tudi nekolikanj skregano z zdravo pametjo, saj na mesto, da bi obležali 2 ali 3 dni, obleže kasneje, radi ali neradi 2 do 3 tedne ali kaj več. Pri prvih znakih, ki sem Jih že omenil, to je vročina in ostalo, ni treba panično iskati takojšnjo zdravniško pomoč. Ce ni nobenega drugega znaka kot izpuščaj, bruhanje ali podobno, bo — kot je že bilo rečeno, opravljeno s posteljo in toplim čajem. Pri starejših ljudeh, pri tistih, ki so pred kratkim preboleli kakšno težjo bolezen, pri tistih ki so prestali kakšno težjo operacijo ali pa pri tistih, ki bolujejo za kakšno težjo kronično boleznijo srca, ledvic in ožilja in podobno pa je prav, če jih v začetku bolezni obišče in vidi zdravnik. Za konec držimo fige, da nas bo gripa v letošnjem letu preskočila. Zaupajmo, saj zaupanje ni greh, da se bo v letošnji nepravi zimi gripa obnašala do nas priza~ nesljivo. SMUČANJE NA SP V ST. MORITZU Premoč Avstrije v moškem smuku Zwilling osvojil zlato kolajno prod Klammerjem in Frommeltom ST. MORITZ, 9. — Avstrija je dosegla v moškem smuku velik uspeh. Med prvo četverico je uvrstila kar tri svoje tekmovalce, od teh dva na Prvi dve mesti. Pa tudi med prvimi šestimi imajo Avstrijci štiri tekmovalce. Za las jim ni uspelo doseči KOLAJNE Avstrija 2 2 2 Francija 2 1 1 Liechtenstein 1 1 1 Italija 1 0 1 Kanada 0 1 0 Zah. Nemčija 0 1 0 Švica 0 0 1 celo večjega uspeha, saj bi osvojili tudi bronasto kolajno, če ne bi presenetljivi Frommelt za 9 stotink sekunde prehitel Cordina. Lestvica je taka: L David Zwilling (Av.) 1’56”38 2. Franz Klammer (Av.) 1’58”01 3. Willy Frommelt (Liecht.) 1’58"16 4. Karl Cordin (Av.) 1’58”25 5. Giuliano Besson (It.) 1’58”43 6. Manfred Grabler (Av.) l’58”-!6 7. Stefano Anzi (It.) 1’58”48 8. Dave Murray (Kan.) r58'’60 9. Walter ‘Vesti (Švi.) 1’58”61 10. Erik Haer (Nor.) 1’58"70 H. Sepp Ferstl (ZRN) 1’59”49 12. Prìlippe Roux (Švi.) 1’59"56 13. Bernhard Russi (Švi.) 1’59"84 H. Bob Cochran (ZDA) 1’59''85 18. Konrad Batelski (VB) 2’07”05 Od Jugoslovanov je bil Gorišek 42., Koželj pa je padel in odstopil. Lestvica za kombinacijo je po smuku taka: L Franz Klammer (Av.) 26,06 2. Erwin Stricker (It.) 33,58 3. Anderzej Bačhleda (Polj.) 52,46 4. Greg Jones (ZDA) 54,53 5. Dave Irwin (Kan.) 58.67 6. Wolfg. Junginger (ZRN) 62,85 7. Jan Bačhleda (Polj.) 68,04 8. Miloslav Sochor (ČSSR) 88,43 9. Somihiro Tornii (Jap.) 88.55 10 Herbert Marxer. (Liecht.) 92,26 IZIDI 1. ZVEZNE JUGOSLOVAN SKE KOŠARKARSKE LIGE: Olimpija — Jugoplastika 110:90 Zadar ~ Metalac 109:75 Partizan.— Radnički 78:80 Borac — Rabotnički 98:86 Lokomotiva — Besna 96:32 IZIDI 2, UGE: ......... Slovan — Sarajeyo 81:76 Kovinotehna — Istragradjev no , 74:89 Slovan je v Ljubljani, v dvorani Tivoli, premagal Medveščaka s 4:2. V Avstriji so bile v Murowu včeraj skakalne tekme. Zmagal je Švicar Steiner, drugi je bil Scbmit (tudi Švica). Najboljši Jugoslovan je bil Marjan Mesec, in sicer 6., 11. je bil Blaznik, 18. Demšar. V 1. italijanski nogometni ligi je Cagliari premagal Foggio z 1:0. * * * V antieipiranih ■ srečanjih italijanske nogometne C lige so v skupini A dosegli ta izida: Monza — Derthona 1:0 Alessandria — Padova 2:0 # * * V okviru prvenstva «Pomlad» je včeraj v'Trstu Lloyd premagal Bor s 84:56 . LOS ANGELES, 9. — Amerikanec George Woods je postavil nov svetovni rekord v metu krogle z 22,01 m. To je 19 cm več od dosedanjega svetovnega rekorda, ki ga je postavil Feuerbacht. Na istem tekmovanju je bil Italijan Fiasconaro v teku na 600 jardov šele 4. NOGOMET NA ROJCAH OB 15. URI Pro Gorizia-Oltrisarco Danes popoldne, s pričetkom ob 15. uri, se bosta na nogometnem igrišču na Rojcah srečali Pro Gorizia in Oltrisarco. Gostje zasedajo trenutno peto mesto na lestvici in so nevaren nasprotnik za Goričane. V ženski odbojkarski B ligi je sinoči Bor premagal Primavero Mar-zotto s 3:1 (12:15, 15:2, 15:7, 15:10). Tako je speljana proga «Prvega trnovskega maratona», ki bo na sporedu 2. marca v Črnem vrhu nad Idrijo ATLETIKA PREGLED SEZONE 1973 Nevarnost za Čižovo iz ČSSR Monopol metalk z Vzhoda ■ Visoka uvrstitev Urbančičeve Trije meti so bili tehnično najbolje zastopane ženske panoge. Poleg rekordov je na prvih mestih tudi nekaj novih metalk, ki veliko obetajo za bodočnost. Metalko diska Melnikovo moramo oceniti za najboljšo. V primerjavi z ostalimi ima Sovjetinja zelo močno konkurenco in njene zmage imajo zato še posebno vrednost. DISK Vzhodna Nemka Hinzmann je na lestvici prehitela Romunko Meniš, ki pa bo še nadalje najnevarnejša nasprotnica svetovne rekorderke. Sovjetinja letos ni doživela važnih porazov in met zelo blizu 70 metrov je bil prava nagrada za njeno res veliko atletsko osebnost. Za to mogočno trojko je ostala konkurenca zelo zaostala. V razdalji 2 metrov je (še vedno nad 60 metri) kar 9 metalk. Med njimi je tudi mladinka Schlaak iz NDR. Prvih 5 na lestvici: 69,48 m Melnik (SZ) 67,02 m Hinzmann (NDR) 66,82 m Meniš (Romunija) 61,98 m Stojeva (Bolgarija) 61,98 m Boškova (Bolgarija) SMUČANJE NA 25 KM DOLGI PROGI Prvi trnovski maraton 2. marca v Črnem vrhu Veliko zanimanje za prvo slovensko «mareialongo» ■ Vabilo zamejcem V soboto, 2. marca bo v črnem vrhu nad Idrijo pomembna športna prireditev, ki je naletela v vsej Sloveniji na velik odmev. Po vzgledu raznih smučarskih maratonskih tekov v drugih državah (Vasalo-pet, Marcialonga itd), so sklenili tudi v črnem vrhu prirediti podobno smučarsko manifestacijo i-menovana «Trnovski maraton», pripravili pa so jo v okviru prireditev «Po poteh 9. korpusa NOV in POJ». To tekmovanje bi moralo biti na sporedu že 16. februarja, vendar so ga prireditelji zaradi pomanjkanja snega prenesli na 2. marec. Start bo ob 9.30. Proga Jtega smučarskega maraton-skega teka sicer ne“ Tro'TaKo“dolga kot v nekaterih drugih državah, 5» rMrtU ™bL teljev smučanja udeležbo na tekmovanju, torej tudi takim, ki ne bi zmogli daljšega teka. Proga bo merila namreč le 25 km, preteči (ali pa tudi prehoditi) jo bo pa treba v času največ 5 ur. Speljana pa je takole: start bo pred hotelom Bor, nato se bo vila proti Loman, od tam bo krenila mimo Podgriž in Koševnika do Idrijskega loga, pri Zadlogu bo obrnila proti vzhodu, nazaj proti Črnemu vrhu. Vmes bosta še dve okrepčevalni postaji in sicer pri Smrekarju in Pivku. Poleg tega bo ob progi tudi nekaj letečih okrepčevalnic. O-krepčevalnica bo, seveda, tudi na cilju. Skoraj vsa proga je speljana po ravninskem žemljišču in torej ne bo povzročala bistvenih težav. Tekmovalci bodo morali nekoliko napeti svoje sile le pri Idrij skem logu, kjer je manjši vzpon. Doslej se je za ta tek že prija- vilo okrog 170 tekmovalcev, prireditelji pa sprejemajo prijave še do 25. t.m. na naslov: Organizacijski odbor «1. trnovskega smučarskega maratona» — 65274 črni vrh nad I-drijo, recepcija hotela Bor. Tekmovanje je namenjeno letos le jugoslovanskim tekmovalcem, ker prireditelji niso vabili udeležencev iz inozemstva (kar bodo, morda, storili v prihodnjih letih). Izrazili pa so željo, da bi na tej prireditvi nastopilo čim več zamejskih Slovencev, tako primorskih, kot koroških, katere so še posebej povabili. Skoraj gotovo je, da se bodo mnogi naši rojaki temu vabilu odzvali, pa čeprav niso kdo ve kako spretni •smučarji, ker prireditev sama nima toliko čistega-športnega značaja, .kot množično - rekreativnega in' družbenega, saj bo sodila v okvir proslav legendarnega 9. korpusa, partizanske enote, v kateri so se za svobodo bojevali tudi mnogi zamejski Slovenci. Organizatorji so nam sporočili, da lahko nastopajo na «Trnovskem maratonu» vsi nad 18 let stari prijavi jenci, moški in ženske, vendar pa bi bilo dobro, če bi jih pred tem napornim nastopom, ki bo za marsikoga predstavljal težko preizkušnjo, zdravniško pregledali. «Trnovski maraton» je — kot smo že dejali — zbudil po vsej Sloveniji veliko pozornost in je bilo tudi že marsikaj o njem napisanega v tisku. Tako so predlagali, naj bi ob 25-kilometrski progi speljali še krajšo, na kateri bi nastopili manj trenirani tekmovalci. Podobnih predlogov je bilo še več. K njim pristavljamo mi še enega: zaradi pomanjkanja snega so morali orgnizatorji ta tek enkrat že ..........................................luminili*».... POROČILO PREDSEDNIKA N. KOS MINE NA OBČNEM ZBORU ŠD Sokol posveča veliko pozornost predvsem rekreativnim dejavnostim Društvo se uradno udejstvuje v namiznem tenisu in odbojki V petek je, bil v Nabrežini občni zbor ŠD Sokol. Občni zbor je bil predvsem delovnega značaja in ni prišla do izraza raznolikost mnenj o dosedanjem delovanju. Zato podajamo v celoti poročilo o delovanju, ki ga je podal predsednik Niko Kosmina: Minulo je leto in pred nami je obračun ' našega delovanja. ŠD Sokol je v letu 1973 uradno nastopalo v ženski odbojki in namiznem tenisu. Kar se tiče ženske odbojke so naše mladinke komaj zaključile prvenstvo in so se dokaj dobro uvrstile. Z nekaj več sreče in odločnosti v odločilnih trenutkih bi lahko Pripravile tudi presenečenje in se uvrstile celo na prvo mesto. Če pa sledimo olimpijskemu geslu: «Važno je nastopati in ne zmagati», potem moramo še posebno pohvaliti naša dekleta, ki so redno trenirala. Posebna pohvala pa gre trenerju Sa-votu Ušaju, ki je poleg treniranja skrbel tudi z0 administrativne formalnosti, prevoze in vse kar snada k ekipi. Prepričani smo. da bo tudi v bodoče naše društvo lahko resno računalo bodisi na trenerja, kot na igralke. Kar se tiče namiznega tenisa, kot vsi veste smo se lani odpovedali A ligi in dvema tujima igralcema. Tako nastopamo v C ligi, ter se Po odstopu namiznoteniškega dru št va iz Vicenze držimo nekako v sredini. Valter Pertot, ki nastopa v ekipi, skrbi tudi za namiznoteniški odsek, vendar če je vsem igralcem do tega, da se ekipa obdrži, bi morali vsi pokazati več volje in prizadevnosti do namiznega tenisa. Poleg zgoraj omenjenih disciphn pa goji naše društvo tudi minibasket. košarko za naraščajnike, otroško telovadbo ter rekreativno telovadbo za odrasle. Minibasket obiskuje približno 15 dečkov, ki bolj ah manj stalno trenirajo. Tudi za košarko je vpisanih približno enako število naraščajnikov, vendar jih prihaja na treninge le polovica. Košarka je popularen šport, ki je v Italiji zelo razvit, za dosego boljših rezultatov pa je nujno potrebno imeti velik izbor tekmovalcev, ter stalno trenirati. Brez resnosti pri treningih je škoda denarja in časa. Morda bi bilo na tem področju boljše izbrati kak bolj rekreacijski šport, ki je manj vezan na ekipno igro, kot je na primer judo. Tako da v slučaju, če nekaj ljudi manjka, ne trpi vsa ekipa. Moramo se tudi zavedati, da bomo samo z nabrežinsko mladino težko postavili skupaj ekipo v košarki, takoj ko pa imamo igralce iz drugih vasi nastanejo problemi s prevozi in tudi z obiski treningov. Otroško telovadbo obiskuje približno 60 otrok, kot lansko leto, Tudi rekreativno telovadbo obiskuje približno 20 ljudi, kot lani. Poleg športnega delovanja je naše društvo skrbelo tudi za rekreacijo, lani je organiziralo dvodnevni smučarski izlet na Vogel in v San Candido, izlet v Sappado in Nevejsko sedlo, ter večdnevni izlet na Madžarsko, s katerim so bili vsi zadovoljni. DANES V SLOVENIJI HOKEJ NA LEDU LJUBLJANA: Olimpija — Jesenice, prvenstvena tekma 1. ZHL, skupina A, začetek ob 17.30 v dvorani Tivoli. Predtekma veteranov Olimpija — Jesenice ob 16. uri. KOŠARKA IL ZKL — Zahod: Borac — Ilirija (11.00) , Domžale — Oriolik (18.00) ' ZKL ženske: Bosna — Olimpija (19.00) . NOGOMET LJUBLJANA: Olimpija — Sombat-hely Haladas TSE (Madž.), trening tekma, začetek ob 14.30 na stadionu za Bežigradom. ROKOBORBA GROSUPLJE: prijateljsko rokoborsko srečanje med ligašem Grosupljem in Olimpijo, ob 10. uri v OŠ v Grosuplju. OB V USTILA Slovenski pomorski klub Cupa v Sesljanu sklicuje svoj 2. redni občni zbor za petek, 15. februarja. Občni zbor se bo začel ob 20. uri v prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani PD I. Gruden v Nabrežini. odgoditi. Lahko bi se pa zgodilo, da snega ne bo niti 2. marca. Menimo, da te manifestacije v tem primeru ne bi smeli odpovedati, če 2. marca ne bo snega pa naj udeleženci krenejo na pot peš, brez smuči. Prireditev bi bila tudi tako za mnoge izredno privlačna, vsi tisti, ki so se nanjo z zbiranjem kondicije že dolgo časa pripravlja li, bi ne ostali razočarani, vsa organizacija, ki je terjala izredno delo, pa bi ne bila zaman. Zagotovljena bi bila tako kontinuiteta prireditve, čeprav na nekoliko «partizanski» način: če ne gre tako, pa mora iti drugače! Toda iti mora! S takim ukrepom «Trnovski maraton» (ki bi se odvijal na isti progi, kot sicer), ne bi prav nič zgubil, ampak celo pridobil, saj moramo predvsem gledati na duh in namen te manifestacije, ne pa zgolj na njeno zunanjo obliko B. OBVESTILA Šport na slovenskem radiu Popoldanska oddaja «šport in glasba», ki je na sporedu po radiu Trst A ob 16. uri, bo posvečena predvsem nogometu, smučanju in domačemu športu. Kot običajno bodo na vrsti vsi delni in končni izidi prvoligaških in drugoiigaških nogometnih tekem, za srečanje tretje lige Triestina — Pro Vercelli pa je pripravljena neposredna zveza z občinskim stadionom. Smučarski del oddaje bo obsegal izide moškega slaloma, s katerim sc bo končalo svetovno prvenstvo v St. Moritzu. Sledil bo kratek komentar o tej osrednji smučarski prireditvi leta. V domačem merilu i-ma prednost kot vedno amaterski nogomet z izidi in komentarji tekem druge lige, s še posebnim poudarkom na slovenskih enajstericah. Za srečanje Flaminio — Zarja je pripravljen neposredni prenos z igrišča pri Sv. Sergiju. Prostora bo tudi za odbojko, košarko in namizni tenis. ŠD Breg priredi v nedeljo, 17. t.m. SMUČARSKI IZLET na Krvavec. Vpisovanje v torek in četrtek v občinski telovadnici v Dolini in vsak dan pri vaških zastopnikih. PARIZ, 9. — V boksarskem srečanju za naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje teže je sinoči nosilec naslova Monzon premagal Napolesa s t.k. v šestem krogu. ZSŠDI sporoča, da bo seja odbora 20. februarja ob 19.30 na sedežu Združenja v Ul. Ceppa. * * * * ZSŠDI je prejelo vabilo za nastop na zimskem turnirju odbojkarske zveze Slovenije, katerega se lahko udeležijo vse ekipe, ne glede na prvenstvo. Ženski turnir bo 3. marca. Prijave je treba poslati na sedež združenja. Stroški so v breme udeležencev, razen stroškov za prevoz. • • « ZSŠDI bo priredilo tudi letos poletni odbojkarski izpopolnjevalni tečaj v Rovinju. Za tečaj se lahko prijavijo odbojkarji in odbojkarice, ki nastopajo za slovenska zamejska društva. « « * ZSŠDI je nabavilo v Ljubljani table za trim steze. Društva, ki bi rada imela te table na razpolago, naj to čimprej javijo na urad Združenja, ker je njihovo število o-mejeno. ODBOJKA DANES V TRSTU Borovci med favoriti na deželnem turnirju «Plavi» se tudi med mladinci vračajo na vidnejša mesta v deželnem merilu Danes bo v našem mestu deželni odbojkarski turnir mladincev. Poleg Torriane iz Gradišča, Ginna-stice iz Pordenona ter Aurore iz Remanzacca (iz okolice Vidma) bo branil barve slovenske odbojke tudi Bor. Te štiri šesterke so namreč štirje pokrajinski prvaki naše dežele. Po petih letih premora in krize imamo spet v sklepnem nastopu tudi šesterko tržaškega Bora. Pri združenju je bila moška odbojka nekaj let v krizi in nova generacija prinaša prav gotovo preporod «plave» odbojke. Današnji nastop mladih odbojkarjev v telovadnici Morpurgo ne predstavlja cilja teh mladih faritov, ampak 'samo odskočno desko k še večjim u-spehom. Ti uspehi pa ne bi smeli izostati, ker ta generacija ni nič manj talentirana, kot tista, ki je ponesla slavo naše odbojke širom po Italiji in tudi preko meja. Seveda pa ti fantje ne smejo ostati osamljeni in takoj bo treba poskrbeti tudi za še mlajše moči. Tega se vodstvo ŠZ Bor povsem zaveda in tudi na tem področju bodo v bližnji prihodnosti storjeni potrebni ukrepi. Toda povrnimo se k turnirju. Tekmovanje bo izredno naporno saj bo potrebno odigrati v razmahu sedmih ur nič manj kot tri tekme. Še dobro, da bodo igrali le na dva dobljena seta. šesterka Bora ima vse možnosti priboriti si tudi deželni naslov. V veliki meri je odvisno od žreba in tudi športne sreče. Najhujša nasprotnika Tržačanov bi morala biti Ginnastica iz Pordenona in Aurora iz Remanzac- ca. Slednja igra tudi v 1. diviziji in je po treh za vrtljajih na vrhu lestvice. Precej mladincev brani tudi barve prve ekipe. Nasprotnik iz Pordenona je precej neznan in pravijo, da bo za vse najtrši o-reh. Pri mladinskih ekipah se resnična moč močno spreminja iz leta v leto, ker prihajajo mlajši odbojkarji, ki so neizkušeni in to močno vpliva na igro celotne šesterke. Vsaj na papirju bi morala biti najslabša Torriana iz Gradišča. To pa so seveda samo naše napovedi. Barve Bora bodo na tem turnirju branili nasltópi odjjpjkjpiifl: Kodrič, šiškovič, EUj in Bruno Kralj, Požar, Košuta, Nadlišek in Prà-šelj. Borovci s I™ NiPCTC URC u AM/WfPOMtt* postm radio imimm stranka se bo udeležila volitev 18. marca BRUSELJ, 9. — Ženske morajo doseči enakopravnost z moškimi tudi v državnih ustanovah: biti mora prav toliko senatorjev, podtajnikov in ministrov ženskega spola kot jih je moškega. S tem sloganom se bo predstavila na volitvah 18. marca enotna feministična stranka Belgije, ki je bila u-stanovljena pred nekaj dnevi v Bruslju. Skupina žensk, ki je ustanovila stranko, je pozvala vse belgijske žene, naj podprejo novoustanovljeno politično skupino ne glede na jezikovno in politično pripadnost. Obljubile so, da se bodo borile p)rotd zapostavljanju ženske na vseh področjih, za njeno emancipacijo in za dosego enakopravnosti z moškimi. nrrr. «ir; *1 združenje pekov zahtevalo prvič zvišanje cene 12. julija 1973. Že takrat so zahtevali, da se cena kruha zviša za 45 lir pri kili. Peklenski stroj eksplodiral v Madridu MADRID, 9. - Pred vrati neke lekarne v okraju Salamanca je preteklo noč eksplodirala relativno šibka bomba. Eksplozija je povzročila manjšo škodo, saj je razbila okno in vrata. Lekarno obiskujejo vojaki in njih družinski člani. Do eksplozije je prišlo v istem okraju, kjer je bil izvršen atentat na predsednika vlade Carrera Blanca. Španska vlada je sklenila zvišati VDRL JE V RADIJSKO POSTAJO IN PREBRAL «POZIV FRANCOZOM» Neuravnovešeni J. Robert je bil oborožen s pravo pištolo in bombo iz plastične mase PARIZ, 9. — Štiri ure je trajalo napeto ozračje v pariški radijski zasebni postaji «RTL» (Radio - TV Luksemburg), v katero je vdrl neuravnovešeni Jacques Robert in s naperjeno pištolo v roki prisilil tehnika, da je oddal njegov ultimat predsedniku republike. Vsa stvar se je pričela ob 23.25, ko se je pričela radijska oddaja z naslovom «Kamionisti so simpatični», ki je posvečena šoferjem tovornjakov. Med oddajo napovedovalec Max Meymer o-bravnava življenje šoferjev tovornjakov, ki vsako noč vizijo po cestah s svojimi težkimi vozili. Zato med oddajo zelo pogosto kakšen šofer obišče radijsko postajo m pozdravi svojega prijatelja napovedovalca in zato je tudi vratar brez vsake težave spustil skozi vrata Jacquesa Roberta. Pred njim se je namreč pojavil lepo oblečen človek, Id je dejal, da je šofer in kateremu je pokazal vhod v radijski studio. Nekaj minut kasneje pa so poslušalci začuli preplašeni glas napovedovalca, ki je dejal, da je prisiljen govoriti ko mu grozi človek s pištolo ter z ročno bombo. Robert je v radijskem studiu izstrelil en strel iz pištole v zrak in nato napovedovalcu pokazal izstreljeni tulec, da bi dokazal, da je orožje resnično. Tajnico oddaje je izpustil, ker je bila tako preplašena, da se ni mogla več zadržati in je pričela kričati. Napovedovalec in tehnik pa sta morala o-stati v studiu. Robert je imel v roki bombo za katero je trdil, da bo takoj eksplodirala, če jo izpusti in se je šele kasneje izkazalo, da je bila v resnici iz plastične mase. Napovedovalca Meynerja je prisilil, da je po mikrofonu podal zelo dolg «poziv Francozom», v katerem je obsodil prehud davčni pritisk, obdoJževal one, Id hočejo izropati državo, kritiziral sodstvo, se zavzel za stavke kot za zakonito sredstvo boja in končno pozval volivce, da zamenjajo predsednika Pompidouja. Zato naj bi volivci poslali predsedniku senata Poherju svoje osebne izkaznice, in naj bi ga na ta način pooblastili, da bi prevzel predsedstvo republike in ustvaril apolitično komisijo. Robert je po prebranem pozivu zahteval, da mu morajo omogočiti, Včeraj je francosko-britansko nadzvočno potniško letalo concord pristalo na mednarodnem letališču Fairbanks v Aljaski. V tej mrzli deželi bodo preizkusili, kako se letalo prilagaja polarnemu podnebju. Na slild: pristanek concorda na zasneženem letališču .....................................m........................imiii.iminn.il..»um...,.,.,,..,,.,..,...n»,,,..,.,,,,. ŠEST MILIJONOV LJUDI UMIRA ZARADI GLADA Suša pesti države Srednje Afrike Dozorganizacija in slabe prometne zveze otežkočajo pošiljanje pomoči da bo govoril po francoski televizi ji v soboto zvečer med 19.30 in 20.00. Takrat so zbudili predsednika francoske televizije Longa, ki je Robertu telefoniral. Ravnatelj TV je med tem časom že izvedel, da je sedež radijske postaje ^ obkolila policija in je zato hotel razgovor čimbolj zavleči. Jacques Robert, pa se je naveličal in je zagrozil, da bo vrgel vse skupaj v zrak, nakar je Marceau Long odgovoril, da pristaja na njegovo zahtevo. Končno se je tudi Robert vdal in dejal, da bo izročil orožje in da bo dopustil, da ga aretira policija, ki ga prav gotovo čaka. Dejal je, da mu je vseeno, če ga bodo aretirali, če mu bo omogočeno, da bo lahko zvečer govoril po TV, kot se e dogovoril z ravnateljem francoske TV. Kazalo je, da je že vse končano, toda Robertu se ni prav nič mudilo, da zapusti radijski studio, zato ;e napovedovalcu Meynerju na dolgo obrazloževal razloge za svoje dejanje in dejal, da je hotel doseči, da bi imeli vsi Francozi možnost povedati svoje mnenje. Trdil je, da je za sedaj sam, da pa se mu bodo jutri prav gotovo številni pridružili. Nekaj po polnoči se je vmešal ravnatelj radijske postaje Luksemburg, ki je povedal Robertu, da so ciklostilirali njegov poziv Francozom in da so ga razdelili časnikarjem, ki ga čakajo v sosednji dvorani, kamor ga bo odpeljal «njegov prijatelj» časnikar Christian Du-randet. Nekaj minut kasneje je Robert res šel za časnikarjem v sosedno sobo, kjer je v resnici bila tiskovna konferenca. Robert je mirno izročil orožje in takrat je tudi povedal, da je bomba v resnici samo igrača iz plastične mase. Neki časnikar pa je vzkliknil, da je pištola nabita, nakar mu je Robert odgovoril, da je to točno, da pa se je ne bi nikoli poslužil. Končno je prišlo do intervencije policije, ki ga ie ob vhodu v pxalaèo uklenila. Danes zvečer ne bo nobene televizijske oddaje, saj bo Robert v zaporu na razpolago sodnim oblastem. Zelo verjetno je, da bo moral preživeti v umobolnici več let, saj so ga prvikrat zaprli v kriminalno bolnišnico pred dvajsetimi lèti,' ko je v napadu blaznosti ubil svojega očeta. V zadnjih dvajsetih letih je preživel tri leta v umobolnici in šest v zaporu. 1962. leta je grozil s smrtjo igralcu Femandu Raynaudu od katerega mu je uspelo izsiliti 40.000 frankov. Zadnjič je bil v zaporu pred dvema letoma, ker je ukradel torbico. Ko je prišel iz zapora, se je zaposlil kot skladiščnik. gospodarstvo Ruud F. M. Lkubbers zadel s svojim avtomobilom v cestni znak in da so ga danes prijavili, ker se oo incidentu ni ustavil. Dodal pa je, da se minister izgovarja, da se mu je mudilo na sejo vlade in da se je peljal z nekega sprejema, kjer je izpil nekoliko viskija. Ministru so vzeli kri, da ugotove, če se je vozil v vinjenem stanju. ACCRA, 9. — Huda suša, ki je že lani terjala milijone človeških žrtev v afriških državah južno od Sahare, tudi letos ni prizanesla temu področju. Vremenske neprilike najhuje pestijo Niger, kjer milijonom ljudi grozi smrt zaradi gladu, če mednarodne organizacije ne bodo priskočile v kratkem na pomoč s pošiljkami živeža. Pomanjkanje dežja pa se širi tudi proti vzhodu in severno od Timbuktuja in v kratkem bi bile lahko tudi te dežele v škripcih, če pomoč ne bo prišla pravočasno. Pred nekaj dnevi so se v prestolnici Gane Aceri izvedenci mednarodne organizacije sestali s predstavniki najbolj prizadetih držav Senegala, Mavretanije, Malija, Gornje Volte, Nigera in čada. Funkcionarji FAO so pozvali vladi Ni- gra in Čada naj data absolutno prednost pošiljkam živil področjem, ki jih je suša najbolj prizadela. Kaže pa, da v nekatera osamljena področja, kjer je pomanjkanje najhujše in kjer smrt kosi na veliko, pomoč še ni prišla zaradi nemogočih prometnih zvez in zaradi slabe krajevne organizacije pomoči. Generalni tajnik FAO dr. Addeke Boerma je ugotovil, da je letos položaj še slabši kot lani. Poudaril je, da je doslej položaj pod nadzorstvom in da so prizadete države s pomočjo mednarodne organizacije, čeprav za las, preprečile lakoto. Vsekakor pa na skupno 26 milijonov prebivalcev, vsaj nad šestim'' ' milijoni ljudi visi pomani kanje kot Damoklov meč. V tem subtropskem afriškem pasu je že šest let zelo malo padavin in tudi letos kaže, da bo dežja bolj malo. Funkcionarji OZN, ki so zadolženi za pomoč prizadetemu prebivalstvu, trdijo, da živil v zbirnih centrih ne manjka, težko pa je razdeliti pšenico in koruzo prebivalstvu, ker so prometne zveze zlasti z oddaljen :mi pokrajinami zelo slabe, če že ne neprevozne. Poleg tega pa so tudi zainteresirane vlade doslej prikrivale resnični položaj in niso preveč aktivno sodelovale z mednarodno organizacijo. Tako navajajo kot primer vlado Nigera, ki ni dovolila neki evropski televizijski ekipi, da posna me dokumentarec o pomanjkanju in suši v državi, na katerem so mislili osnovati kampanjo za zbiranje pomoči. V Maliju pa vlada ni dala tujim časnikarjem dovoljenja za potovanje v najbolj prizadeta področja. Še hujše težave so imeli funkcionarji OZN v čadu. Vlada in. poveljstva francoskih čet, ki imajo svoja oporišča v državi, niso dala na razpolago prevoznih sredstev. Suša je namreč pestila področja, kjer živijo plemena, ki so se dolgo let upirala osrednji vladi in francoskim četam Mednarodna organizacija je bila zato pri siljena najeti letala in poslati po moč lačnemu prebivalstvu na lastne stroške. Kaže pa, da so postopoma od stranili vse te zapreke. Položa. je vsaj začasno pod nadzorstvom za vnaprej pa je vprašanje še odprto. Reševanje takega problema terja naložbe ogromnih kapitalov za modernizacijo poljedelstva in državne strukture na sploh, saj ni pojmljivo, da se iz leta v leto rešujejo taki problemi le z miloščino, ki jo odstopajo bogate države. ma najbolje ujema z geslom fesu' vala «hrabri novi svet». Dom beograjske mladine je dodelil svojo tradicionalno nagrado «zlato sonce» ameriški igralki Jennifer O’Neil za vlogo v filmu «Leto 42». uredništvo «Politike» pa je podehip nagrado za najboljši film o mlad>' ni Polakovemu «Dekle, ki sem Ij)*-bil». Združenje filmskih in televizijskih delavcev Srbije je podelilo nagrado «kamera v službi človeštva» SPOR Pred nekaj dnevi so v Ženevi začeli ponovno snemati film «Duello a quattro braccia», ko sta se režiser Macarel in nosilec glavne vloge pobotala. Snemanje so prekinili prejšnji teden in Macarel se je moral poslužiti vse svoje diplomatske prefinjenosti, da je vrepričal igralca, naj se vrne na delo. Čemu tako hud spor? Zdi se skoraj neverjetno, v vzrok prepira so bili «trebušni vetrovi». Macarel je namreč zahteval od igralca, da v eni sceni prekosi Michela Piccolija, ki se je s tako «blagozvočnimi trebušnimi vetrovi» proslavil v filmu «Grande bouffe». Igralec pa se je temu uprl, češ da ni dostojno in zapustil «set». Z režiserjem sta se pobotala šele, ko se je ta odpovedal svoji zahtevi. operaterjema Vilmosu Zsigmondu (Strašilo) in Tomislavu Pinteru (Sutjeska), nagrada mednarodne žirije sc jc .cm . ....j- -j — za najboljšo žensko vlogo pa je š» Rezultat analize bo znan čez nekaj igralki Leni Zupančič za vlogo v dni. filmu «Cvetje v jeseni». PO IZJAVI ČLANA PREDSEDSTVA ZKJ BILIČA __________ ■ . Odprava samoupravnega socializma ciij odpadnikov ZK Hrvaške Obsodba anarhistične skupine beograjskih vseučiliških profesorjev HAAG, 9. — Glasnik policije je sporočil, da se je včeraj minister za (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Jure Bilič je danes na seji mestnega komiteja Zveze komunistov Zagreba dejal, da med hrvaškimi komunisti deluje odpadniška frakcija. Ta se po svojem delovanju razlikuje od frakcije iz leta 1971, ki je bila po njegovem mnenju najnevarnejša odpadniška skupina, proti kateri se je doslej borila zveza hrvaških komunistov. i Medtem ko je skušala frakcija iz leta 1971 uveljaviti separatistični program, je težila za razbitjem Jugoslavije in je hotela potegniti partijo in druge družbeno - politične organizacije v kolo nacionalizma ter je zato koketirala s srbskimi, slovenskimi in makedonskimi nacionalisti, je namen sedanje odpadniške skupine uveljaviti v zvezi komunistov birokratsko - centralistični program, ki ne priznava ne narodu ne delavskemu razredu pravico do samoupravljanja. Njeno geslo je rušitev samoupravnega socialističnega sistema. Obe frakciji imata iste metode dela: zakonita in protizakonita propaganda ter izkoriščanje nekaterih organizacij za svoje protizakonite načrte. Po Biličevem mnenju ni nujno, da se Zveza hrvaških komunistov angažira v boju proti frakciji, ki bo poražena v vsakodnevni konfrontaciji, ne da bi segali po metodah sile in oblasti. Poudaril pa je, da bo partija odločno udarila po odpadnikih, če ti ne bodo priznali svojih napak. V nadaljevanju svojega izvajanja je Bilič govoril o delovanju anarhističnih skrajnežev in je pri tem mislil predvsem na nekatere univerzitetne profesorje filozofije beograjskega vseučilišča. V tej zvezi je poudaril, da je njihov cilj anarhija. oziranja ustanovitev meščanske družbe, razbitje delavskega gibanja in njegove partije. Član predsedstva ZKJ je še pribil, da se partija bori proti tej skupini, ker ruši jugoslovansko družbo, ne pa zaradi njenega filozofskega razglabljanja. Bilič je ob koncu poudaril, da je zahodni protikomunistični tisk dal velik poudarek izključitvi skupine profesorjev iz vseučilišča, istočasne pa je molčal ko so v Jugoslavijo vdirali ustaški teroristi in ubijali jugoslovanske državljane. Tako početje je Bilič odločno obsodil kot licemerstvo. B. B. sveže pražena kava = prihranek Svete pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave Cremcaffè praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja Cremcaffè Vam daje vedno vse najboljše <^ienicaUj^ PRIMO ROVIS PRA2ARNA. UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29.210 V Izoli odlikovani prekomorci IZOLA, 9. — Predsednik občinske skupščine Izola Jernej Humar je dopoldne priredil sprejem, na katerem je podelil odlikovanja predsednika Tita 22. borcem - prekomorcem ob 30-letnici premorskih brigad. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki vseh družbeno političnih organizacij občine. V kratkem nagovoru je Jernej Humar orisal junaško pot prekomorskih brigad. V odločilnem trenutku so se številni Primorci zavedali, kje je njihovo mesto in kaj je njihova dolžnost ter z vključitvijo v te enote mnogo prispevali k osvoboditvi domovine. Prav ti borci pa so bili tudi pozneje v prvih vrstah v boju za izgradnjo socializma in tudi danes so še med najaktivnejšimi družbeno političnimi delavci. Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem je prejel Viktor Vrabec, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem: Leo Bernetič, Alojz Deželak, Jože Gombač, Albin Gregorič, Jordan Jerman, Alojz Koblar, Slavko Lipold, Ivan Ludvik, Ivan Pankracij in Milan Škof, red republike z bronastim vencem Ernest Šav in Franc Žnidaršič in red zasluge za narod s srebrnim vencem: Karlo Cerkvenik, Just Grbec, Jože Lenardič, Avgust Lever, Ludvik Medoš, Pavel Suša, Alojz Tuljak, Anton Volk in Franc Volk. Na sprejemu so tudi podelili odlikovanje predsednika Tita — red republike z bronastim vencem — Miranu Blažini za zasluge na športnem področju ob 50-letniei Vesla- DEGUSTACIJA: TRG CARIO GOLDONI 10 Telefoni 793 735 750.575 ške zveze Jugoslavije.