Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulic* Martin deli« Liberti (Ul. Coinmerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, Pjza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna štev. 40.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 441
TRST, ČETRTEK 14. MARCA 1963, GORICA
LET. XI
PRED DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI
Zahaj se bo volitev udeležila Shupna slovenska lista
Odločitev, ki je edina v skladu z glavnimi načeli programa, za katerega so se sporazumele Slovenske politične organizacije na Tržaškem - Prvi nastop v povojni zgodovini zamejskih Slovencev
Danes (četrtek, 14. t. m.) je potekel rok, v katerem so stranke ali skupine strank, ki se nameravajo udeležiti 'volitev za novo poslansko zbornico in novi senat, smele vlagati pri pristojnem uradu posameznih volilnih okrožij kandidatne liste z vsemi predpisanimi listinami. V glavnih obrisih so torej liste in njihovi kandidati že znani, njih dokončno sliko pa bomo dobili čez nekaj dni, ko se bo zaključil pregled predloženih listin.
Na Tržaškem so slovenske politične organizacije — Slov. kat. skupnost, Slov. dem. ZVeza, Slov. kršč. soc. zveza in Skupina neodvisnih Slovencev — ki so že skupno natopile pri zadnjih občinskih volitvah v tržaški občini (septembra 1962), sklenile, udeležiti se tudi bližnjih državnozborskih volitev. Zato so pravočasno predložile osrednjemu volinemu uradu svojo listo, katere znak sta tudi tokrat lipova vejica in helebarda z napisom »Skupna slovenska lista« v slovenskem in italijanskem jeziku.
VAŽEN SKLEP
Gre vsekakor za važen sklep v politični zgodovini tržaških in sploh vseh zamejskih Slovencev, saj se po drugi svetovni vojni Prvič dogaja, da na volitvah v italijanski parlament nastopa tudi slovenska lista.
Ko se je vodstvo slovenskih skupin odločilo za ta korak, se je prav gotovo zavedalo, da je spričo razmer, ki vladajo danes med zamejskimi Slovenci, nemogoče računati, da bi eden izmed njihovih kandidatov na bližnjih volitvah prodrl. Menimo pa, da je bila njihova odločitev kljub temu pravilna in za slovensko manjšino vsestransko koristna. Zakaj?
Najprej, ker je samo takšna odločitev mogla biti v skladu s splošnim programom, za katerega so se slovenske politične organizacije sporazumele pred zadnjimi občinskimi volitvami v Trstu. »Naš cilj — je v tem programu rečeno — je, združiti okrog Skupne slovenske liste čimveč Slovencev, ker smo prepričani, da je to za narodno manjšino najučinkovitejše sredstvo za izbo-jevanje in zaščito njenih narodnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic ter koristi.«
»Vsak nepristranski človek mora namreč Priznati — smo napisali v Novem listu z dne 4. 10. 1962 — da marsikatere naše narodne nesreče in sploh naše sedanje nemo-če niso kriva samo oblasvta, ki niso izpolni-
la vseh prevzetih obveznosti ali so jih po svoje tolmačila, temveč je tega stanja kriva tudi naša čezmerna in nenaravna strankarska razcepljenost, oziroma dejstvo, da se posamezne stranke in struje niso mogle sporazumeti niti za minimalen skupni narodnoobrambni program.« »Zato menimo — smo še pristavili — da je treba skupni nastop slovenskih političnih skupin pri bližnjih občinskih volitvah v Trstu samo pozdraviti, in bi želeli, da bi bil to prvi, pogumen korak na poti združevanja in čim tesnejšega sodelovanja med vsemi tržaškimi Slovenci.«
OSREDNJA TOČKA
Važna in po našem osrednja točka omenjenega programa, je nadalje tale: »Edino slovensko politično predstavništvo more biti tisti činitelj, ki v demokratično urejeni državi omogoča, da narodna manjšina izpriča svoj obtoj in kot posebne jezikovna skupina sodeluje pri javni upravi.«
Glede na to točko se nam zdi umestno, da ponovimo, kar smo v našem listu napisali dne 4. 11. 1962 in kar v polni meri velja tudi danes. »Politične skupine, ki so dale pobudo za skupno listo — smo tedaj dejali — poudarjajo potrebo po obstoju slovenskega političnega predstavništva, kar predpostavlja seveda tudi obstoj slovenskih političnih strank. To vprašanje je zlasti danes ponovno aktualno, ker bodo nekateri
Slovenci kandidirali ne samo na listi italijanske komunistične stranke, temveč tudi na listi italijanske socialistične stranke. Mi smo bili in smo še vedno prepričani, da napačno ravnajo tisti, ki svetujejo Slovencem, naj se vključujejo v italijanske stranke, pa naj gre za komunistično, socialistično, de-mokristjansko ali katerokoli drugo italijansko stranko.«
»V sedanji demokratični ureditvi države so namreč politične stranke tisto edino in nenadomestljivo sredstvo, ki omogoča, da državljani sodelujejo pri javni upravi, se pravi, da v določeni meri sami odločajo o lastni usodi. Če to splošno velja za pripadnike večinskega naroda, velja tembolj za narodno manjšino, ki se more samo s pomočjo lastnega političnega predstavništva in zato preko svojih strank na enakopravni o-snovi vključiti v demokratično igro političnih sil v državi. Odpovedati se lastnemu političnemu predstavništvu pomeni, odreči se atributu narodnosti in ponižati narodno manjšino na stopnjo folklorne skupine.« »Proti takemu vključevanju obstajajo tudi praktični razlogi. Velike vsedržavne stranke se namreč morajo v prvi vrsti baviti s splošnimi, vsedržavnimi problemi in zato ne morejo kljub vsej dobri volji posvečati manjšinskim vprašanjem takšne pozornosti, kot jo lahko posvečajo stranke narodne manjšine, katerih delovanje se razvija skoraj izključno v okviru manjšinskih problemov.«
Zahaj samo na volitvah za poslansho zbornico
To so torej važni, načelni razlogi, zaradi katerih so slovenske skupine sklenile skupno nastopiti tudi na političnih volitvah. Prva posledica tega nastopa bo, da bodo Slovenci dokazali svojo prisotnost in da se bo nadaljeval proces združevanja slovenskih sil okrog enotnega političnega predstavništva.
Ta nastop so nadalje terjali tudi mnogi praktični razlogi. Eden teh je dejstvo, da bi slovenski volivci sploh ne mogli razumeti, zakaj je pri upravnih volitvah potrebno glasovati za slovensko listo, pri političnih volitvah pa ne. Pravilnost stališča, ki so ga zavzele slovenske skupine, ie prišlo jasno do izraza pri pobiranju podpisov za predložitev kandidatne liste, saj je bilo to zahtevno delo, ki povzroča velike težave tudi vsedržavnim strankam, opravljeno v nekaj dneh.
Kot smo že omenili, bo Skupna clovenska lista nastopila samo na volitvah za poslansko zbornico, in to v tržaškem volilnem okrožju. Predstavniki Sveta Skupne slovenske liste so si vztrajno prizadevali, da bi slovenska lista nastopila tudi na Goriškem, in so se hkrati trudili, da bi postavili svoje kandidate v obeh tržaških volilnih okrožjih za senat in slovenskega kandidata tu di v goriškem senatskem okrožju. Njihova prizadevanja pa so propadla, ker je vodstvo goriške SDZ predlog za enoten nastop odklonilo. To smo dolžni javno ugotoviti, ker je prav, da vsakdo za svoje politične sklepe prevzame odgovornost.
Svet Skupne slovenske liste ni prav zaradi stališča vodstva goriške SDZ moglo postaviti svojih kandidatov za senat v obeh
(Nadaljevanje na 2. stran!)
Preobrat na Bližnjem vzhodu
RADIO
NEDELJA, 17. marca ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Parada slovenskih karakterističnih ansamblov; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15: Oddaja za najmlajše: »Arif in lepa Ilajra«, pravljica (Franjo Kumer). Igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem - Cerkveni zbor iz Skednja; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 17.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 18.30 Obisk v naši diskoteki: »Marko Kravos« (Humbert Mamo-lo); 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 21.30 Sodobna simfonična glasba.
PONEDELJEK, 18. marca, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 18.00 Basist Ettore Geri . Na sporedu so samospevi Ludvviga van Beet-howna; 18.30 Folklorni motivi v simfonični glasbi (Gojmir Demšar); 19.00 Radijska univerza: Aljoša Vesel: Avtomobil, »Montaža in preizkušnja motorja«; 19.30 Postni govori: Dr. Lojze Šuštar: »Kristus uči ljubiti bližnjega
TOREK, 19. marca, ob: 8.30 Morje v slovenski pesmi; 9.00 Praznična matineja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Kamen resnice«, pravljična zgodba (Miha Remec, Jož-ko Lukež) . Igrajo člani RO; 14.45 Vokalni duet Kos-Pertot ob spremljavi tipičnega tria, ki ga vodi Oskar Kjuder; 15.20 Pojeta Miranda Martino in Corrado Lojacana; 17.00 »Praznik sv. Jožefa - znanilec pomladi«, pripravil Jože Peterlin; 18.30 Johannes Brahms: Rapsodija na Goethejevo »Harzreise in Winter« za zbor in orkester, op. 53; simfonični orkester in Zbor Italijanske Radiotelevizije iz Rima vodi Mario Rossi - Poje altistka Lucrezia VVest - Boris Porena: Tri nabožne skladbe za sopran, zbor in tro-bila - Orkester in Zbor Italijanske Radiotelevizije iz Rima vodi Ferruccio Scaglia. Poje sopranistka Irma Bozzi Lucca; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše - Sestavlja Krasulja Simoniti;
21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Buljba«, prevedel Vladimir Levstik, priredil Josip Tavčar. VIL oddaja,
SREDA, 20. marca, ob: 12.00 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Z zborovskih tečajev »Antonio Illcrs-berg«; 18.30 Italijanski sodobni skladatelji: Luigi Nono: »II canto sospeso« za sopran, tenor, mešani zbor in orkester. Simfonični orkester in zbor Radia v Koclnu vodi Bruno Maderna. Pojejo: sopranistka Use Hallvveg, altistka Eva Bornemann in tenorist Friedrich Lcnz; 19.00 Higiena in zdravje, s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Zadeva Sorgc«, radijska drama, ki jo je napisal Franco Enna, prevedel Saša Martelanc. Igrajo člani Radijskega odra, režira Stana Kopitar.
ČETRTEK, 21. marca, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Buljba«, prevedel Vladimir Levstik, priredil Josip Tavčar. VII. oddaja; 18.00 Italijančina po radiu. Spopolnje-valni tečaj: 51. lekcija. Pripravil dr. Janko Jež. 18.30 Alberto Roussel: Kvartet za godala v D-duru, op. 45
-	Anton VVebern: Trio za godala, op. 20: 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravil Jože Peterlin; 20.30 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina.
PETEK, T> marca, ob: 12.00 Pomenek s po.šiušav-kami; 18.00 Pianist Carl Tillius: Georg Rasenberger: Improptuji: 18.30 Tržaški skladatelji, pripravil Pavle Merku (12): »Roberto Repini in Doriano Saracino«:
19.00 Radijska univerza. Widar Cesarini Sforza: »O pojmu pravice in njegovi zgodovini«: (9) »Krščansko pojmovanje pravice«; 19.30 Postni govori: Dr. Kazimir Humar: »Kristus uči zveličavne kreposti«; 20 30 Gospodarstvo in delo,
SOBOTA. 23. marca, ob: 12.00 Po širnem svetu: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke: 15.30 »Nevihta«, drama v petih dejanjih, ki jo ie napisal Aleksander Ostrovski, nrcvečiel Josip Vidmar. Igraio člani Radijskega odra, režira Jože Peterlin: 16.45 Mladi solisti: Trio Lorenz - Franz Joseph Havdn: Trio št. 2 v fis-molu, Peter Iljič Čajkovski: Noktur. no; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komen; tarji Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik. Urednik prof. Ivan Thcuerschuh; 20.30 Teden v Italiji: 20.45 Zbor »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič.
TBDENSKI KOLEDARČEK
17. marca, nedelja: Jerica, Jedrt
18. marca, ponedeljek: Edvard, Slavoljub
19. marca, torek: Jožef, Rastko
20. marca, sreda: Igor, Feliks
21. marca, četrtek: Bilka, Vesna
22. marca, petek: Vajilij, Lada
23. marca, sobota: Siava, Zmagoslav
Po nedavnem prevratu v Iraku je izbruhnila 8. marca revolucija v Siriji. Ta je že sedma v zadnjih štirinajstih letih. Na površje so prišli pristaši socialističnega gibanja »Baath«, ki je za zvezo z Egiptom in so obenem protikomunistično usmerjeni. Naser je takoj priznal novo vlado v Damasku. Politično stanje v arabskih državah se je obrnilo v smer vsearabske zveze, za katero plete Naser že dalj časa prav spretno svoje niti.
Iz Iraka je po Naserjevih navodilih že prišla pobuda za skupno obrambno pogodbo med Egiptom, Sirijo, Irakom, Jemenom in Alžirijo. Vsearabska zveza naj bi imela skupno vojaško poveljstvo in tudi nekak vrhovni svet za politično koordinacijo v vseh zavezniških državah.
Če se bo nameravana zveza uresničila, bosta resno ogroženi obe še preostali arabski monarhiji, to sta Saudska Arabija in Transjordanija. Arabski nacionalisti že širijo glasove, da bo v kratkem času izbruhnil upor tudi v teh državah in da bodo pometli s samooblastnimi kralji in šejki. Pomen nove arabske zveze pa ni samo poli-
POČITNICE NA BRIONIH
Po vesteh iz Beograda je skoraj gotovo, da bo prišel Nikita Hruščov junija meseca na obisk v Jugoslavijo. Obisk bo pomenil nekake »delovne počitnice«, ker jih bo Hruščov preživel na otoku Brioni kot gost predsednika Tita.
V	zvezi s tem obiskom so pa ob koncu tedna prišle v javnost še druge nenavadne novice. Po teh vesteh naj bi Tito posredoval, da bi prišlo na Brionih do sestanka med ameriškim predsednikom Kennedyjem in Nikito Hruščevom. Kennedy se bo namreč prav tiste dni mudil v Italiji na političnem obisku; iz Rima v Istro je pa le kratka razdalja.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše je pa dal izjavo, da ni o kakem takem srečanju med obema vrhovoma še nič gotovega.
TURISTIČNE OLAJŠAVE
Jugoslovanski konzulat v Trstu sporoča, da so stopile v veljavo nove olajšave za turistične vizume. Znižane so pristojbine in povečano je število potovanj. Za tri potovanja znaša konzularna pristojbina 650 lir, za šest prehodov 1300 lir, za dvanajst pa 1950 lir.
TUDI V AMERIKI
»Dvaintrideset milijonov Američanov živi na robu revščine,« je izjavil sam predsednik Kennedy v ponedeljek v svojem gospodarskem poročilu pred združeno zbornico. Poslancem je pokazal s statističnimi podatki, da je treba vse ukreniti za zmanjšanje brezposelnosti, če bo šlo po tej poti dalje, pravi predsednik, bo v Združenih državah že čez štiri leta 5 in pol milijona brezposelnih ali 7% delovnih moči. Potrebno je zatorej pospešiti gospodarsko dejavnost in znižati davke. Izguba zaradi nepopolne zaposlenosti in nezadostne izrabe obstoječih mehaničnih in fizičnih sposobnosti stane državo letno 30 do 40 milijard dolarjev. »Mi smo bogata dežela,« zaključuje Kennedyje-vo poročilo, »a tudi to bogastvo ni neizčrpno.«
tičen, marveč še bolj gospodarski. V arabskih državah Bližnjega vzhoda leže namreč najbogatejši vrelci nafte. Pri črpanju so več kot na polovico udeležene tudi evropske petrolejske družbe. Razumljivo je torej, da sta Amerika in Velika Britanija kot prvi priznali novo vlado v Siriji.
—0—
SPOR MED JUŽNIMI TIROLCI
Južnotirolska ljudska stranka je doslej veljala za strnjen organizem, ki je zajemal vso nemško etnično skupino v Italiji. Zadnje čase so se pa pojavila v stranki na-sprotstva.
Nasprotje se je zlasti pokazalo pri določevanju kandidatov za bližnje volitve. »Dolomiten« piše v ponedeljkovem uvodniku, da je strankino vodstvo na svojo roko in proti mnenju volivcev ravnalo pri izberi kandidatov. Izključilo je od kandidature bivšega poslanca Riza. TinzI je sam odstopil, češ da je prestar. Ebner je pa jasno izjavil, da v takšnih razmerah umika svojo kandidaturo. Burno sejo strankinega vodstva, ki je trajala več ur, je demonstrativno zapustilo več vodilnih članov.
Zmešnjava je .nastala tudi zaradi odstopa ravnatelja Koflerja, ki je preklical kandidaturo za senat. Enak preklic je dal tudi bivši strankin tajnik dr. Stanek, ki je v ječi že več mesecev v zvezi z bombnimi • atentati.
»Dolomiten« meni, da take krize ni prestajala južnotirolska manjšina že dolgo let in da bo to slabo vplivalo na voljo volivcev. Medtem pa je stranka že postavila svoje kandidate, in sicer za senat župana Sax-la iz Vipitena ter dr. Sanda iz Bočna. Za poslansko zbornico so izbrali šest kandidatov, med katerimi je ostal samo eden izmed bivših poslancev, to je dr. Mitterdorfer.
Zakaj se bo volitev udeležila Skupna slovenska lista
(Nadaljevanje s 1. strani)
tržaških volilnih okrožjih, ker volilni zakon predpisuje, da sc mora vsak kandidat obvezno povezati z dvema drugima kandidatoma v dveh različnih volilnih okrožjih. Če se je Svet SSL hotel udeležiti tudi volitev za senat, je bil sporazum z vodstvom SDZ v Gorici nujno potreben. Ker do tega iz nam nerazumljivih vzrokov ni prišlo, so se slovenske politične skupine na Tržaškem morale omejiti na nastop pri volitvah za poslansko zbornico.
Menimo, da je stališče, ki ga je v tem vprašanju zavzelo vodstvo goriške SDZ, politično zgrešeno in kratkovidno. Kajti razlogi, zaradi katerih so slovenske tržaške politične skupine sklenile, udeležiti se državnozborskih volitev, so tako splošni, da ne veljajo samo za tržaške, temveč za vse Slovence v Italiji.
Temu vprašanju bo treba zato v bodočnosti posvetiti največjo pozornost, kajti nedopustno je, da bi se demokratični Slovenci v skupnih važnih zadevah šli Tržačane in Goričane, kot so se nekoč Slovenci šli Primorce in Kranjce.
Prepričani smo, da se bo ta napaka s časom popravila in da bomo Slovenci končno dokazali svojo politično zrelost.
Zob za zob
V	deževnem jutru so počile salve vojaškega oddelka v trdnjavi Ivry, južno od Pariza. Pod njimi se je mrtev zgrudil pol-i.ovnik Bastieu -Thiry, ki je bil obsojen na smrt zaradi atentata, na državnega predsednika, izvršenega 22. avgusta lanskega leta.
Obsojeni je bil polkovnik letalstva in je oče treh otrok. Po odločitvi v Alžiru je smrtno zasovražil De Gaulla in pristopil v skrajne vrste podtalnega gibanja OAS. Pri obravnavi se je zagovarjal, da so ga v boju proti predsednikovi politiki vodili poleg političnih tudi moralni in celo verski nagibi ter da se prav nič ne kesa za svoje dejanje. Vojno sodišče je poleg Bastieu-Thirya obsodilo še dva druga obtoženca na smrt, a ju je De Gaulle v zadnjem trenutku pomilostil na dosmrtno ječo.
Na smrt obsojenega so zbudili že ob štirih zjutraj in mu prebrali obtožnico. Polkovnik je zaprosil, naj mu dovolijo napisati prošnjo za odlog kazni, ker je vložil priziv in ker je njegova smrtna obsodba nepostavna in le zločinski umor. Ko je bil zadnji priziv čez eno uro odbit, je obsojenec prosil, da ga puste k maši in k zadnjim zakramentom; željo so mu izpoliili. Nato so ga odpeljali. Pogumno je stopil, z roženvencem v rokah, pred vojaški oddelek, ki je sprožil puške.
Obrambno ministrstvo je prepovedalo časopisom pisati o poteku ustrelitve. Kljub °dredbi so pa nekateri večerni listi vrgli v svet vprašanje, ali je padel zločinec ali le zanešen idealist. Javnost se pa sprašuje, ali ne bo prelita kri vpila po novi. Tajni izvršni odbor OAS je namreč že izdal proglas, ki grozi s smrtjo vsem sodnikom in celo vojakom, ki so streljali Bastieu-Thirya. Strah, da se bo politično nasilje v Franciji nadaljevalo, je torej popolnoma upravičen.
NOVICE
Med Moskvo in Pekingom
Politično nasprotstvo med Moskvo in Pekingom se je zadnje čase spet začelo nekam tajati. »Izvestja« so prinesla v ponedeljek poročilo o izmenjavi pisem med vodstvi kitajske in sovjetske komunistične stranke.
Pismo sovjetskih komunistov poudarja, da je že Hruščov na glavnem zborovanju vzhodnonemške stranke v Berlinu zahteval, naj se konča polemika med Moskvo in Pekingom. Sovjetsko komunistično vodstvo predlaga zatorej, naj se zastopniki obeh strank zberejo na sestanek, da se spor v komunističnem taboru poravna. V ponedeljek je tajnik kitajske partije Den Sao-Pin odpisal v Moskvo, da pristaja na tak razgovor med obema strankama, ki naj odstrani ideološke razlike.
Stranka »Socialne obnove”
Rimski občinski svetovavec Ernesto Bri-vio je bil do sedanjih volitev član misin-ske stranke, zdaj je pa ustanovil lastno politično organizacijo z naslovom »Socialna obnova«.
V	nedeljo je sklical prvi volivni shod, ki je bil prav svojevrsten. Ob vhodu v dvorano so zala dekleta delila volivkam lepe šopke rož. Ko je Brivio stopil na oder, je orkester iz ozadja potiho igral nekdanje fašistične popevke in spremljal govornikove besede. Mož je obljubljal, da bo njegova stranka, v kateri ni nobenih politikantov, spremenila v kratkem času vse gospodarsko zaostale pokrajine v pravo italijansko Kalifornijo.
Mindszenty na svobodi?
Po osvoboditvi ukrajinskega nadškofa Slipyja iz sovjetskih ječ, je prišla v javnost zadeva ogrskega kardinala Mindszen-tyja, ki živi že šest let v poslopju ameriškega poslaništva v Budimpešti. Po revoluciji leta 1956 je bil kardinal obsojen na smrt in se je zatekel v tuje poslaništvo, od koder ne more več ven.
Dunajski dnevnik »Die Presse« je prejšnji teden pisal, da bo šel dunajski kardinal Konig s pristankom ogrske vlade k Mindszentyju. Skušal ga bo baje pregovoriti, naj pristane na Kadarjev predlog, da zapusti deželo in gre v Rim. Ogrski primas je podobne ponudbe doslej stalno odklanjal, češ da pastir ne sme zapustiti svoje črede. Dunajski kardinal ima baje nalogo, prepričati svojega sobrata, da bi v Vatikanu ne ocenili take rešitve kot beg od črede.
V	zvezo s temi predlogi stavijo tudi članek ogrskega katoliškega tednika »Uj Em-ber«, ki prinaša papeževo poslanico ogrskemu nadškofu Endre Hamvasu. V njej izraža papež svoje zadovoljstvo zaradi velikega odmeva, ki ga je imel vatikanski koncil med madžarskimi verniki in pošilja vsemu madžarskemu narodu svoj apostolski blagoslov. To naj bi bili znaki, da želi sveta stolica ublažiti razmerje tudi z Madžarsko.
ŠKOFOVSKI POZIV
Tajništvo italijanske škofovske konference je spričo bližnjih državnozborskih volitev razposlalo posebno obkrožnico. Ta poziva italijanske katoliške volivce, naj ne ce» pijo svojih vrst in naj pri glasovanju upoštevajo moralne in krščanske vrednote, brez katerih je nemogoč obstoj svobode in demokracije. škofje tudi opominjajo vse vernike, da je zanemarjanje volivne pravice huda kršitev dolžnosti za vsakega pravega katoličana.
ZELO ODKRITO
Avstrijska policija zaselduje že nekaj tednov dr. Burgerja, asistenta na vseučilišču v Innsbrucku, kot poglavarja južnotirolskih skrajnežev. Nikjer ga ne more izslediti, on pa mirno daje izjave dunajskim dnevnikom in kar odkrito priznava, da je bil soudeležen pri vseh večjih bombnih atentatih na javne naprave po Južnem Tirolskem. Listu »Wochenpresse« je povedal, da pripada deseterki »major Ortler«, ki je v boju za pravice Južnih Tirolcev radikalna.
Časnikar ga je nadalje vprašal, ali meni, da prinašajo teroristična dejanja kako korist nemški manjšini v Italiji. Profesor Burger je odgovoril, da se ni v 44 letih, odkar je Južna Tirolska anektirana, prav nič doseglo s pogajanji. Na vprašanje, ali ne pomisli na škodo, katero povzročavajo atentati gospodarstvu in turizmu na Južnem Tirolskem, je doktor Burger odgovoril: Koristi so dosti večje. Prenehalo je italijansko doseljevanje na Južno Tirolsko. Noben Italijan ne gre več prostovoljno tja. Prvič po aneksiji je bila Južna Tirolska na dnevnem redu razprav v rimskem parlamentu, s čimer je italijanska vlada priznala obstoj južnotirolskega vprašanja. Drugi uspeh je bilo imenovanje komisije »devetnajstih« in ustanovitev podkomisije za Južno Tirolsko pri Evropskem svetu.
SLOVESNA BLAGOSLOVITEV PROSTOROV SLOVENSKE
PROSVETE V UL. DONIZETTI
V nedeljo je bila v ulici Donizetti slovesna blagoslovitev društvenih prostorov Slovenske, prosvete, ki jo je opravil tržaški škof, prisostvovala pa sta tudi vladni generalni komisar dr.
Mazza in tržaški župan, dr. Franzil.
Prostore, ki so sicer v stanovanjski hiši, je Slovenska prosveta preuredila in dobila tako še dokaj velU ko dvorano in nekaj sob, tako da popolnoma ustreza potrebam za seje, predavanja in vaje. Za velika zborovanja tu sicer ni mesta, a že s tem, kar je zdaj, je rešen velik problem, ki je bil toliko let tako pereč za to prosvetno centralo.
Blagoslovitev so si lastniki novih prostorov zamislili kot slovesnost, na ‘kateri naj bo predvsem mladina ob najvišjih predstavnikih države in Cerkve. In res so mladi akademiki in dijaki višjih srednjih šol, ki so včlanjeni v Slovenskem kulturnem klubu (ki deluje v okviru Slovenske prosvete), napolnili prostor in dali slovesnosti mladostno veseli značaj.
Takoj po blagoslovu je škof nagovoril mladino najprej fcratko v italijanščini, nato pa v sloven-ščnii dn izrazil zadovoljstvo, da je med njo in ji je želel mnogo uspehov v organizacijskem delovanju in v oblikovanju značajev.
V imenu Slovenske prosvete in organizatorjev mladine 'Je goste pozdravil prof. Jože Peterlin, v
proti desni: dr. Mazza, dr. Shnčič, prof. Peterlin
imenu mladine pa dijak Igor Jogan. Za tem je spregovoril tudi župan dr. Franzil, ki je poudaril, kako naše mesto potrebuje mladino, posebno šc mladino, ki je pogumna in ki zna več jezikov.
Po tem uradnem delu sta predsednik in tajnik Slovensko prosvete povabila goste k majhni zakuski. Tu se je razvil domač pogovor in gostje so sc pogovarjali z našo mladino o njenem delu in njenem študiju.
Kol Slovenci smo veseli, da je končno prišla slovenska prosvetna centrala v središču mesta do. svojih prostorov in ji iskreno čestitamo.
M
Kandidati Skupne slovenske liste
Kot poročamo na prvi strani, je v četrtek, 14. t. m., tudi Skupna slovenska lista predložila svoje kandidate za poslansko zbornico. Ti so dr. Milan Starc, dr. Alojz Rebula, Josip Terčon in inž. Milan Sosič.
Dr. MILAN STARC se je rodil pred 46 leti na Kontovelu in je po poklicu zdravnik. Stanuje na Opčinah. Nešteto naših ljudi ga pozna zlasti po njegovi zdravniški posvetovalnici na tržaškem Radiu, ki jo vodi že več kot 15 let.
Dr. ALOJZ REBULA je po poklicu srednješolski profesor. Rodil se je pred 39 leti v Šempolaju, sedaj stanuje na Opčinah. Širši slovenski javnosti je znan kot pisatelj in kot eden izmed najodličnejših slovenskih tržaških kulturnih delavcev.
JOSIP TERČON je nabrežinski rojak in po poklicu trgovec. Znan je zlasti kot občinski upravitelj. Od leta 1952 do leta 1956 je bil devinsko - nabrežinski župan. Sedaj pa je v isti občini odbornik za finance in osebje. Ima 64 let.
Inž. MILAN SOSIČ se je rodil pred 59 leti na Opčinah. Po poklicu je gradbeni inženir. Sedaj poučuje matematiko na slovenski srednji šoli v Trstu. Znan je tudi kot gospoda rs tvenik.
Tržaški občinski svet:
GRADNJA LJUDSKIH HIŠ —
VAŽNO VPRAŠANJE
Na ponedeljkovi redni -seji tržaškega mestnega sveta je podžupan Cumbat obrazložil načrt, ki predvideva, v katerih predelih mestne občine se bodo v prihodnjem desetletju gradila ljudska stanovanja. Načrt je v zvezi z zakonom z dne 18. 4. 1962, štev. 167, ki obvezuje občinske uprave, da poskrbijo zemljišča, na katerih bodo javne ustanove ali zasebniki zidali ljudska stanovanja. Občine morajo na teh zemljiščih zgraditi tudi ceste in poskrbeti za vse javne naprave (vodovod, razsvetljavo, šolska poslopja itd.).
Po načrtu, ki ga je pripravil pristojni občinski urad, bodo v prihodnjih 10 letih zidali ljudska stanovanja v štirih predelih mestne občine: v Rocolu, pri Sv. M. M. Spodnji, na področju od Kolonkovca proti Rovtam in v Barkovljah-Bovedu.
Za nakup ali razlastitev omenjenih zemljišč je predvidena naslednja cena: v Rocolu 3 tisoč lir za Jev. m, pri S. M. M. Spodnji 700 lir za kv. m, v okolici Rovt 3 tisoč in v Barkovljah 600 lir za kv. m. V prvem predelu bodo zgradili tisoč" stanovanj in bodo potrebovali skupno 183 tisoč kv. m zemljišča, pri Sv. M. M. bodo sezidali 1700 stanovanj, za katera bodo nakupili ali razlastili 335 tisoč kv. m zemljišča, v ostalih dveh predelih je predvidena gradnja 2800 oziroma 220 stanovanj ter nakup 392 tisoč oziroma 7200 kv. m. zemljišča.
Za nakup omenjenih zemljišč (skupno 96,7 ha) in njihovo ureditev ter zgradnjo javnih naprav je predviden izdatek 7 mi-
n
lijard lir. V 10 letih bo sezidanih skupno 5700 stanovanj, tako da bi dobilo novo streho 22.700 oseb.
Že omenjeni zakon določa, da smejo občine nakupiti oziroma razlastiti do največ 50 odstotkov zemljišč, ki so določena za gradnjo ljudskih stanovanj. Občine smejo ta zemljišča odstopiti ustanovam in zasebnikom, ki se obvežejo, da bodo zidali stanovanja, katerih cena bo dostopna manj imovitim ‘ družinam. Ostalih 50% zemljišč pa bo na razpolago ustanovam, ki grade 'ljudska 'Stanovanja.
Pri izvedbi tega načrta bo prizadet marsikateri Slovenec, saj je znano, da je večina zemljišč bila in je najbrž še vedno last slovenskih malih posestnikov. Zato je prav, če se tudi osebno zanimajo za to vprašanje.
Opčine:
PAZIMO NA NAŠO NARAVO
Veseli smo dočakali pomlad. Tu pa tam še ležijo blatni kupi oledenelega snega, ki ga morajo mestni delavci s krampi razkopavati, da bi se končno stopil. Za njim žalujejo kvečjemu otroci, pa še ti so bolj zadovoljni s soncem, ki jim spet omogoča, da se igrajo zunaj, sredi naše lepe narave, zaradi katere so Opčine tako prijazne. Kmalu bo vse zeleno in zelenja željni Tržačani se bodo vsako nedeljo in praznik vsuli k nam.
Želimo pa, da bi bolj pazili na našo naravo, gozdiče in pašnike, da ne bi vsako nedeljo veliki požari pustošili naše gmajne. Borov gozdič pri Obelisku pa so lani spremenili v pravo smetišče. Ce že od izletnikov ni pričakovati nikakega čuta za varstvo naše narave, pa naj bi občina nastavila kakega človeka, ki bi na praznične dni nekoliko popazil na red, ali vsaj potem odstranil nesnago, papir, prazne konserv-ne škatle in drugo, kar puste tam izletniki. Prosek:
PRITOŽBE NISO NOVE
V	našem listu smo že pred leti pisali, da na proseški železniški postaji mnogokrat nečloveško ravnajo z živino, ki jo uvažajo iz inozemstva in jo tu raztovarjajo ter pregledujejo. To vprašanje je te dni vzbudilo pozornost tudi vsedržavnega tiska. Da se prepreči naraščanje cen mesu, je namreč vlada dovolila mnogo večji uvoz živine, kot je običajni.
Zato prihaja na proseško postajo vlak za vlakom, natovorjen z živino, ki pa mora zaradi prezaposlenosti osebja in po manjkanja primernih hlevov ostati brez vsake nege še dalje z .prta v železniških vozovih. Posledica tega je, da mnogo živine pogine od žeje in lakote. Zadnjo nedeljo je na primer poginilo nič manj kot 260 glav živine.
Ustanova za zaščito živali je zaradi tega pred dnevi naprosila pristojno ministrstvo, naj začasno ustavi uvoz živine preko pro-seške postaje, in opozorila na nevarnost, da zaradi pomanjkljive živinozdravniške oskrbe nastane epidemija parkljevke in slinavke.
S svoje strani bi pripomnili, da bi omenjena ustanova morala posvečati večjo pozornost ravnanju z živino na proseški postaji ne samo v sedanjem izrednem času, temveč vedno. Pritožbe niso nove, k,er smo jih slišali že mnogo prej.
Olajšave pri prehodu meje ob »Mednarodni skakalni tekmi v Planici"
Od 22. do 24. marca bodo v Planici mednarodne skakalne tekme. Da se olajša prihod tujih državljanov, so pristojne oblasti odredile poseben postopek na meji, ki omogoča, da bo v Jugoslavijo lahko potoval vsakdo, ki ima enega izmed spodaj navedenih osebnih dokumentov:
1. Potni list (brez vstopnega vizuma). V poštev pridejo tudi potni listi, ki niso veljavni za Jugoslavijo in potni listi, katerih veljavnost je zapadla.
2. Osebna izkaznica potrjena za inozemstvo.
3. Obmejna propustnica.
Kdor ima potni list, ki ni veljaven za Jugoslavijo ali je njegova veljavnost potekla, kdor ima osebno izkaznico, potrjeno za inozemstvo ali obmejno pro-pustnico, katere veljavnost je potekla, mu bodo italijanske oblasti izdale izredno propustnico. Izdajali jo bodo uradi obmejne policije.
Tuji državljani bodo lahko prestopili mejo na sledečih obmejnih prehodih:
Čedad - Trbiž - Rateče Planica
Gorica - Rožna dolina (Rdeča hiša)
Fernetiči - Sežana železnica
Vsakdo bo na mejnem prehodu prejel posebno dovolilnico »Propustnica Planica 1963«, na kateri je nakazana pot, po kateri bo moral potovati po prehodu državne meje,
(Nadaljevanje na 9. strani)
foevhe&Uu ‘JUnHZiiiiu
ŠPETER SLOVENOV Nekaj, pa ne prav velikih novosti se je zgodilo tudi pri nas. Dolgo mesecev smo namreč bili brez ure v cerkvenem stolpu. Zdaj je pa vendarle spet začela biti in meriti čas. Teče na električni pogon in upamo, da se bomo mogli zanesti nanjo. Za novo uro je precej prispevala občina, drugo je pa dodala fara.
Zvedeli smo tudi, da se bodo uredila nekatera občinska pota. Ministrstvo za javna dela je dovolilo, da se odprejo nova delovišča. Pri delih bo zaposlenih kakih 30 delavcev. Stroški pa bodo znašali 2 milijona in pol lir.
Menimo, da ni ta pomoč prišla samo sedaj zaradi volitev. Različne stranke se namreč vneto brigajo tudi za glasove naših volivcev. V občini jih je kar lepo število. Vseh skupaj je 2050, to je 59 več kot pri zadnjih volitvah. Kdor bo dobil te glasove, bi moral poskrbeti več kot samo za uro in nekaj kilometrov poti.
Približno tako so govorili tudi udeleženci na političnem shodu, katerega je imel zadnjo nedeljo v špetru podtajnik za javna dela Ceccherini. Na vprašanje enega izmed navzočih je podminister odgovoril, da jc ministrstvo za javna dela v prejšnjem letu kar za desetkrat povečalo stroške za javna dela v naših občinah in v pokrajini.
SREDNJE
Prehodi čez obmejne bloke so vedno bolj živahni. Po marsikateri dolini se je že pokazala potreba, da se odprejo še novi bloki, da bi ne bilo treba ljudem delati prevelikih ovinkov. Preko Idrijce so tudi imeli obmejni prebivavci prav res potrebo enega prehoda.
Končno je tudi njim Ustreženo. Odprli so
ZAPUŠČENO MESTO
Bližajoče se volitve so povzročile, da si različne stranke med seboj očitajo, kako niso ničesar ukrenile za rešitev mesta iz grozeče gospodarske osamelosti. Že šolar-ski pogled na zemljevid pokaže, da tiči Gorica v nekakšnem obrnjenem trikotniku, ki leži vstran od glavnih prometnih žil. To je' dejstvo, ki negativno vpliva na naš gospodarski razvoj. Zastoj dokazujejo tudi matične knjige, ki kažejo, da se je mestno prebivavstvo pomnožilo v zadnjih desetih letih komaj za nekaj sto duš. Napol zaposlenih in mladeničev, ki čakajo na prvo zaposlitev, pa je v Gorici več kot v katerem-Koli drugem mestu.
Ne samo, da peša v mestu industrija, tudi mednarodni promet se ga bo izognil in bo propadlo še tisto malo trgovine, kot je je sedaj. Upanje je bilo, da se bo začela graditi avtomobilska cesta Villesse - Gorica in bi se mesto priključilo na mednarodno progo Trst - Benetke.
Pred kratkim je pa goriški poslanec Martina izrazil v krajevnem časopisju, bojazen, da ne bo nič s tem načrtom.
Drugi načrt predvideva krožno cesto od Rdeče hiše preko Tržaške ceste in čez Sočo priključitev k cesti proti Vidmu. Na la način bi se težki promet izognil nerodnemu
- SitMMulbUa fJo/ffMCB
prehod pri mostu Klinac. Blok spada v drugo kategorijo. Prehod je dovoljen za imetnike pyopustnic in dvolastniških izkaznic. Posebno tem slednjim je blok dobrodošel.
ČEDAD
Mestni očetje na . čedadskem županstvu so se vendarle začeli zanimati tudi za vprašanja, ki so v zvezi z razvojem turizma. Občina je določila 5 milijonov lir podpore ustanovi ali zasebniku, ki bo začel graditi kak nov hotel ali gostišče v mestu. Potreba je res velika, saj to starodavno mesto z mnogimi zgodovinskimi privlačnostmi, res nima primernega hotela za tujce. Vprašanje pa je, kaj si bo kdo pomagal s tistimi bore petimi milijoni lir.
Občina pripravlja tudi gorsko kolonijo v Cepletiščih v sovodenjski občini. Lansko leto so jo že imeli prav tam in se je prav dobro obnesla. Letos nameravajo kolonijo še izboljšati. Menda so prav zato začeli urejevati v Cepletiščih tudi odtočne kanale. Nekaj dobička bo s tem imela torej tudi vas.
TRBIŽ
Občinski svet je pred kratkim sprejel proračun za leto 1963 V njem so predvideni stroški v znesku 302 milijonov lir. Za srednje in strokovne šole je določenih 109 milijonov. V postavki so všteti tudi stroški za vzdrževanje razredov ločene srednje šole v Raj bij u.
Med pobudami občinskega sveta je tudi načrt za gradnjo velikega in vzorno urejenega gostišča. Ta namera zasluži veliko pohvalo, ker v Trbižu že sedaj primanjkuje sob za zimske in poletne turiste. Tujski promet se pa stalno veča in postaja poglavitna postavka našega gospodarskega proračuna.
prehodu po mestnih ulicah. Vsi ti načrti pa še vedno vise v zraku.
Nevarnost, da bo Gorica ostala ob strani žive gospodarske dejavnosti in mednarodnega prometa, je vzpodbudila goriške gospodarstvenike, da so začeli protestirati. Trgovinska zbornica je že sprejela resolucijo, ki zahteva, naj se zgradi krožna in mednarodna cesta ob Gorici. Goriški župan je tudi za v torek sklical posebno sejo svetova vcev, da se posvetujejo o tem vprašanju.
VOLIVNI RAČUNI
Med goriškimi socialnimi demokrati in misovci se je .vnelo živahno prerekanje, katera stranka ima več možnosti, da pride do enega senatorja v Gorici. Oboji dokazujejo to možnost na podlagi prejšnjih vc-livnih glasov. Socialni demokrati so gotovi, da bo zmagal njihov kandidat Candus-si. Misovci pa jih zavračajo, češ da so že pri zadnjih volitvah prejeli socialni demokrati več kot 1000 glasov manj kot MSI. Zdaj pa menijo, da se bo zanje obrnilo še na bolje in pravijo, s številkami v rokah, da bo na vsak način zmagal njihov kandidat odvetnik Eno Pascoli.
Po misinskih računih, bodo od sedmih senatorjev, kolikor jih bo izvoljenih v deželi, štirje krščanski demokrati, en komunist, en socialist, zadnji pa bo misin.
Vse to so še seveda računi brez krčmarja .namenjeni bolj za vabo nerazgledanim volivcem.
OSLAVJE
Nekaj sončnih popoldnevov je zvabilo vse marljive roke na spomladansko delo, ki je že tako zaradi dolge zime precej zastalo. Hudo je, ker je težko dobiti delovne moči zlasti za obrezovanje trt. Zdaj je pa prišlo vmes še deževje, ki nas bo spet prisililo odložiti kmečka opravila.
Ker smo že omenili zimo, menimo, da tudi ni šla kar tako brez škode mimo nas. Brez dvoma je precej prizadela pridelek rdečega radiča. Kako je pa pri trtah, bomo šele videli. Vinogradnike pa ne skrbi samo trta, gre tudi za razpečavanje vinskega pridelka. Po nekaterih kleteh je v sodih še lanska kapljica, dobra in domača. Tem boli se je treba čuditi, da še vedno piješ po nekaterih gostilnah vino, ki prav nič ne diši po briški zemlji. Izletniki prihajajo v naše vasi, da bi pili pristno domače vino; pokusijo, pa se nakremžijo, češ saj tako dobimo tudi kje v mestnih »magazinih«.
Tako gine dobri sloves našega domačegr pridelka.
PEVMA
V	našem kraju se vedno kaj popravlja in obnavlja, kar je tudi prav in v korist prebivavcem. Včasih se pa vendar dogodi, da niso dela pravočasno zaključena. V mislih imamo popravila za kanalizacijo pred našo pošto. Cevi so* položili, a prav pred vhodom v poštni urad so vse tako slabo zasuli, da je kar nevarno za prehod. Nabira se zdaj ob deževju voda, tako da še tistih nekaj desk, katere so vrgli preko nametane zemlje, ni dosti prida.
Prav tako tudi niso dokončali tistih šest kolonskih hiš na bivšem Fogarjevem polju. K sreči so jih vsaj pokrili pred spomladanskim dežjem. Sicer nas dosti ne brigajo, ker so domačini upravičeno ozlovoljeni, da ni tista zemlja prišla v roke domačim ljudem in se bodo tudi na tej naši zemlji naseljevali nedomačim.
Slišijo se tudi govorice, da so ali da bodo oblasti nakazale večjo vsoto za gradnjo novega šolskega poslopja. Starši že ugibajo, kje bo stala nova šolska zgradba. Nekateri pravijo, da jo mislijo postaviti na drugem ovinku ob cesti iz Pev-me na Oslav-je. Za takšno lego pa bi prav gotovo ne bili starši šoloobveznih otrok, ki stanujejo pri pevmskem mostu. Zanje bi bilo namreč le nekoliko predaleč. Preden bi se začela zidava, bi bilo prav, da občinska in šolska oblastva upoštevajo tudi mnenje prizadetih staršev.
TRŽIČ
Mnoge razprave in teoretični sestanki za industrijski razmah Tržiča dobivajo vedno bolj otipljive oblike. Kakor vse kaže, bo še proti koncu tega meseca slovesno odprto veliko elektromehanično podjetje, ki je v sklopu tovarniškega koncerna Finmeccani-ca. Bržkone bo prišel k otvoritvi 24. marca tudi predsednik republike Segni. Isti dan bodo splovili tudi prekooceansko ladjo »Raffaelo«. Republiški predsednik bo prisostvoval tudi tej slovesnosti in se bo oddolžil za svojo prisiljeno odsotnost, zaradi bolezni, ko so spustili v morje ladjo velikanko »Oceanic«. Če je zunanja gospodarska stran tako lepa,, je pa drugače, kar se tiče delavstva. Spor med vodstvom CRDA in Tovarno strojev na eni strani in med delavci na drugi še davno ni rešen. Gre za splošno ureditev dnevnic, za izboljšanje draginj-skih doklad in za primerno izboljšanje hrane v menzi.
Za vse to so tekla prejšnji teden v Rimu pogajanja med sindikalnimi organizacijami in med zastopstvi podjetij. Sporazum so pa odložili zopet za en mesec. Za marec in april bodo delavci še vedno prejemali znižane mezde kot doslej. Takšen sistem je pa poniževalen za delavca in škodljiv gospodarstvu podjetja.
STUDI GORIZIANI
Te dni je izšel XXXII. zvezek znanstve-nega obzornika »Studi Goriziani«, ki je edina revija te vrste v Gorici. Kot je znano, jo izdaja ravnateljstvo goriške državne knjižnice in se je v zadnjih letih povzpela do precej visoke znanstvene višine.
Pričujoči zvezek obsega povečini zgodovinske članke, ki se tičejo goriške pokrajine. V njem beremo razprave o Moši, Medeji in o Gorici tik pred izbruhom prve svetovne vojne. Posebno pažnjo privlačuje članek Pavla Rerzija o zvezah goriškega filologa Ascolija z drugimi slavisti. Vprašanje je načel že znani padovanski slavist Arturo Cronia. Ob koncu je še zanimiv pregled mlade knjižničarke Dainottijeve o knjigi in zanimanju zanjo v Italiji in še posebej na Goriškem.
IZ KULTURNEGA Ž1VUKNJA
l/I/lattm Bid&i o i/iacionali/ii ideji
V eni izmed zadnjih številk smo poročali o osem- | desetletnici slavnega judovskega filozofa in pisatelja Martina Bubra in v članku smo tudi omenili, da je bil Buber velik nosivec judovske nacionalne ideje ter pobornik judovske Tlržave, v kateri je spoznal edinstveno možnost za duhovno, moralno in telesno prerojenje judovskega naroda. To idejo je tolmačil v mnogih svojih delih, zlasti pa v spisih, ki so izšli 1. 1950 pri Artemis-Verlagu v Ztirichu v knjigi z na-slovom »Israel und Paliistina«, in s podnaslovom »K zgodovini neke ideje«. Mišljena je seveda cioni-stična ideja, težnja po judovski narodni državi in neodvisnosti. Hebrejska izdaja knjige pa je izšla že leta 1944 in tako se lahko z vso upravičenostjo reče, da je Martin Buber z njo pripravljal pot ustanovitvi izraelske države, ki je nastala štiri leta pozneje, v maju 1948.
POBORNIK NACIONALNE IDEJE
IN NASPROTNIK NACIONALIZMA
Najbolj značilno in simpatično pri Martinu Bu-bru je to, da je sicer velik zagovornik nacionalne ideje, pri tem pa ostro loči med nacionalno zavestjo in nacionalistično miselnostjo. Pri nobenem sodobnem mislecu ne najdemo tako globokega filozofskega tolmačenja moralne upravičenosti in nujnosti te-ženja ne le judovskega naroda, ampak vseh narodov po svobodi in neodvisnosti, hkrati pa tako jasne meje med zdravo in bolestno nacionalnostjo, med tistim, kar je moralno upravičeno in nujno, ter tistim, kar je samo izraz nemoralnega nacionalističnega egoizma. V bistvu ni ta problem nič drugačen kot pri posameznikih, kjer je težnja po osebni svobodi in gospodarski neodvisnosti popolnoma upra vičena, medtem ko se sprevrže v zlo, če teži kdo po neomejeni osebni svobodi v škodo drugih, kakor da mu je vse dovoljeno, tudi če so s tem drugi prikrajšani za svojo svobodo, in kadar se izrodi težnja po blaginji in gospodarski neodvisnosti v izkoriščanje drugih. Taka je v bistvu razlika med nacionalno idejo in nacionalizmom ali celo imperializmom
V prvem poglavju svoje knjige »Izrael in Palestina« razpravlja Martin Buber pod naslovom »Cion iti nacionalne ideje« o bistvu judovske nacionalne zavesti in o upravičenosti teženja judovskega naroda po lastni državi, ki naj bi zavarovala njegovo nacionalno specifičnost in njegovo bodočnost ter pomagala oziroma omogočila uresničiti njegove narodne in verske ideale.
»O nacionalni ideji govorimo, kadar kak narod povzdigne svojo enotnost, svoje notranje teženje pc skupnosti, svoj zgodovinski značaj, svoja izročila, svoje izvore in razmahe, svojo usodo in svojo poklicanost v predmet svoje zavesti in v motivacijo svoje volje,« piše Buber. »Zaradi tega je treba imeti cioni-stično idejo judovskega naroda v naši dobi za na. cionalno idejo. Toda bistveno na njej je tisto, kar jo razlikuje od vseh drugih.
TOLMAČ JUDOVSKE NARODNE IDEJE
Buber potem opozarja na to, da cionistična ideja ni dobila svojega naziva po narodu, ampak po kraju, v čemer je izraženo dejstvo, da gre pri judovski nacionalni ideji predvsem za povezanost judovskega naroda z njegovo starodavno in pravo domovino. Cion je bil Davidova trdnjava in prestolnica, v prenešenem smislu pa pomeni sedež glavnega judovskega svetišča in duhovno trdnjavo judovskega naroda. Judovska nacionalna ideja temelji na verski ideji in od nje je ni mogoče ločiti, kljub temu, da so se pojavljale posvetne težnje v judovskem gibanju za ustanovitev lastne države. Judovska država na pradavni zemlji očetov je v tem smislu — in po Bubrovem prepričanju — potrebna in upravičena zlasti zato, da bo lahko judovski narod v njej svobodno živel po zapovedih svoje vere in uresničeval svoje religiozne ideale, ki so v bistvu identični z njegovimi duhovnimi in humanističnimi ideali.
V poglavjih »Biblično pričanje«, »Razlaga in poveličanje« in »Glas begunstva« utemeljuje in razlaga Buber tako svoje pojmovanje judovske narodne ideje in teženja po neodvisni državi. Dokazuje zlasti tesno povezanost judovstva v vseh njegovih duhovnih in zgodovinskih pojavih z njegovo domovino, Palestino. Niti v dolgem begunstvu, ki je trajalo skoro dva tisoč let, se ta občutek navezanosti in povezanosti z nekdanjo domovino ni izgubil. Vsaka judovska generacija se je čutila kot nanovo izgnana iz nje, tako živ in boleč je bil v njej občutek begunstva.	i
V	NASPROTJU Z MARXOM
V	poglavju »Cionistična misel« prikazuje Martin Buber nastanek modernega cionističnega gibanja za judovsko državo. Izven judovskih krogov — in še pri mnogih Judih samih — je nastanek tega gibanja zelo slabo poznan, čeprav je izredno zanimiv. Začetki judovske nacionalne ideje se najdejo že v knjigi »Rim in Jeruzalem« judovskega socialista Mosesa Hessa, ki je živel v prvi polovici 19. stoletja. Ta se je s svojim idealističnim pojmovanjem socializma dolgo upiral Marxovemu pojmovanju socializma, nazadnje pa je pod močnim vtisom Marxove osebnosti in njegove železno disciplinirane, samo na materialno plat obrnjene miselnosti in spretne dialek tike le priznal nadmoč njegovega dialektičnega materializma, ki pa je preziral judovstvo in njegove ideale. Kljub temu sta ga Marx in Engels prezirljivo zavračala in celo objavila izjavo, da »ne prevzemata odgovornosti za Hessove spise«. S tem pa sta nehote vrnila temu svobodo njegovega miselnega razvoja.
Moses Hess je nato s študijem in razmišljanjem spet odkril vrednote judovstva in njegovo konkret-no socialno teženje ga je gnalo k temu, da je spoznal v idealu judovske države možnosti za uresničenje svojih socialnih idealov. Judje vidijo v njem svojega prvega religioznega socialista. Judovska država naj bi omogočila Judom, da bi služili Bogu tudi s svojimi ustanovami in ne le kot posamezniki.
V	tem, da Judje potem, ko so izgubili svojo domovino, niso mogli več služiti Bogu tudi s svojimi usta-novami, je videl Hess največjo kazen božjo, ki jim je bila naložena. S tem, da so Judje izgubili svojo zemljo izpod nog in so morali živeti v odvisnosti od drugih narodov, je videl Hess (enako kot Martin Buber in drugi judovski filozofi) vzroke njihovega moralnega propadanja. Manjkali so jim nacionalni ideali, ki bi bili vzbujali v njih socialne in neegoi-stične nagibe. Tem bolj se mu je zdela nujna judovska država. V Palestini, v svoji deželi, naj b; ustvarili Judje vzorne socialne ustanove, ki bi bile za zgled drugim narodom. V tem je vidci eno izmed poslanstev judovskega naroda. V Palestini naj bi judovstvo služilo tudi kot posredovavec med zahodno in vzhodno kulturo. V tem je bil Moses Hess celo širši in univerzalnejši kot poznejši ideolog cio-nizma Herzl.
MARTIN BUBER JE POGLOBIL JUDOVSKO NACIONALNO IDEJO
Martin Buber je bil prvi, ki je kot filozof konkretnosti povzel in dalje razvil te ideje Mosesa Hessa ter jih tudi humanistično in religiozno poglobil.
Te dni je obhajal 75-letnico rojstva slovenski pisatelj Jože Pahor. Znan je zlasti po svojih obsežnih zgodovinskih romanih. V romanu »Medvladje« je orisal razmere med prvo svetovno vojno in takoj po njej. Izšel je 1. 1923, tako da obhaja letos tudi 40-letnico tega svojega prvega večjega dela. V romanu »Serenissima« je prikazal dogajanje iz beneške zgodovine. To je eden najobširnejših slovenskih romanov. Malo pred drugo svetovno vojno je napisal roman o velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515. Roman ima naslov »Matija Gorjan«. Po zadnji vojni je objavil roman o Jurčiču, »Pot desetega bra-ta«.
Jože Pahor pa je napisal tudi mnogo črtic, novci, reportaž in dram. Izdal je tudi mladinsko povest »Otrok črnega rodu« in več spominskih del. Vsekakor so njegovi romani zdaleč najpomembnejše nje-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 17. t. m., ob 17.30 v dvorani na
stadionu »Prvi maj«
K 1 a b u n d KROG S KREDO
V torek, 19. t. m., ob 16.30 v Ljudskem domu
v Sv. Križu Andre Roussin KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA
V	sredo, 20. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah K 1 a b u n d KROG S KREDO
Tudi za Martina Bubra pomeni judovska država predvsem priložnost in teren, da judovski narod kot skupnost uresničuje svoje poslanstvo na zemlji, razvija svoj kolektivni narodni genij, služi z njim vsemu človeštvu in s tem izpolnjuje božjo voljo.
Zelo zanimivo je tudi Bubrovo prikazovanje, kako je zamisel judovske države kot konkretne oblike odrešenja in osvoboditve judovskega naroda dozorevala v teku časa in kako sc je odražala v miselnosti in dejanjih najvidnejših pobornikov cionizma. To je obenem že duhovna zgodovina nove judovske države. Iz nedoločenih predstav je začela zadobivati vedno bolj jasne, konkretne, politične, pa tudi ko-lonizatorične (v smislu poljedelske in druge kolonizacije), gospodarske in socialne oblike. To je čudovita — in resnična — zgodba o tem, kako je utopija postala stvarnost.
Najlepši pa je tisti, končni del Bubrove knjige »Izrael in Palestina«, v katerem prikazuje nekatere tipe prvih judovskih naseljencev v Palestini, še v preteklem stoletju. Ti monumentalni liki, ki so hkrati ljudje misli in dejanja, nas spominjajo na davne svetopisemske očake. Učili so Jude ljubezni do zemlje, do obdelovanja polja, poudarjali so po men telesnega zdravja in moči novih judovskih ge-neracij na lastni zemlji, v nasprotju z naglašanjem samo abstraktnih idealov in vrednot. Bili so tisti, ki so ustvarjali novo judovsko domovino tudi fizično in so telesno oblikovali novi judovski narod, Ljubili so naravo in telesno delo v njej. Z njim naj se nove judovske generacije razvijajo v telesnem in duševnem zdravju.
ČUDOVITI TIPI PIONIRJEV
Tak čudovit tip judovskega pionirja v Palestini je n. pr. A. D. Gordon, ki se je v začetku tega stoletja preselil v Palestino, ko je bil star že 50 let, in za^-el obdelovati zemljo kot preprost kmet, čeprav je bil filozof. Izreden užitek je brati Bubrovo primerjavo med Gordonovim in Whitmanovim pojmovanjem pionirstva. Čeprav je bil Whitman v svojih pesmih glasnik pionirskega duha in podjetnosti, je v resnici sam le opeval pionirstvo, ne da bi bil ■ to tudi sam, medtem ko je Gordon bil pionir v naj-pristnejšem pomenu te besede. Nihče drug (razen Bubra seveda, op. pisca) ni znal tako dobro izraziti skupnosti judovskega ljudstva in zemlje v Izraelu kot on. Ni mu bilo dočakano, da bi bil doživel ustanovitev judovske države, čeprav je zanjo storil /toliko, kot le malokdo drugi. Umrl je leta 1922. Ni čudno, da so Judje s takimi ljudmi zmogli uresničiti svoje sanje o lastni narodni državi.
S tem opozorilom na Bubrovo knjigo »Izrael in Palestina« bi radi dali majhen prispevek k poznavanju tega velikega sodobnega in ne le za judovstvo pomembnega filozofa tudi med Slovenci ob njegovem življenjskem jubileju, hkrati pa bi poudarili, kako lahko tudi majhen narod doseže velike stvari, če ima take može in če v zavesti svoje narodne usode vztrajno in pogumno teži za uresničenjem svojih idealov.	E.	Z.
gove literarne stvaritve in samo škoda je, da jih ni napisal več. Zdi se nam, da literarni kritiki niso zadosti upoštevali teh njegovih obsežnih del in da vse preveč vidijo v njih le nekake posamezne pisa teljske napore, morda zato, ker so izšli v prevelikih časovnih presledkih in ker so povečini zajeti iz zgodovine, zgodovinski roman pa pri nas nikdar ni bil posebno cenjen.
Jože Pahor je bil rojen v Sežani, študiral pa je v Kopru. S Primorsko in Trstom je povezan velik del njegove življenjske poti in dela. Samo fašizem ga je pregnal od tod. Potem je služboval kot učitelj v Sloveniji. Zdaj živi kot upokojen prosvetni delavec v Ljubljani in še vedno piše.
K njegovemu življenjskemu jubileju mu čestita tudi »Novi list«.
—0—
SMRT AVSTRIJSKEGA SLAVISTA
V	starosti 67 let je umr lna Dunaju znani zgodovinar Heinrich Felix Schmid. Leta 1962 je bil izbran na Dunaju za predsednika Mdenarodne zveze zgodovinarjev. Profesor Schmid se je ukvarjal predvsem z zgodovino cerkvenega prava pri zahodnih Slovanih. Rodil se je leta 1896 v Berlinu kot sin avstrijskega državljana. Od leta 1923 do 1938 in potem od leta 1945 do leta 1947 je deloval kot profesor za slovansko jezikoslovje na graški univerzi, leta 1948 pa je prevzel vodstvo instituta za vzhodnoevropsko zgodovino na dunajski univerz-zi. Bil je član avstrijske znanstvene akademije in tudi poljske akademije znanosti in umetnosti.
Pisatelj Jože Pahor 75-letnik
GOSPODARSTVO
Kmetijstvo išče novih obratnih oblih
Kriza kmetijstva se vedno bolj zaostruje, oih z visoko kvalifikacijo? V ZDA so na-Beg z dežele v industrijo in v mesta se na- i stale posebne razmere, predvsem zaradi ve-
daljuje in celo raste. Zanimiva bi bila an- f keta o begu z dežele in o propadanju kmetijstva v naših krajih, na zemlji, katero je dolga stoletja gnojil in zalival s svojim znojem slovenski kmetič. Poglejmo samo go-riško občino: jugovzhodno četrt mesta tvori sv. Rok, kjer so bili do nedavna samo kmetovavci, mnogi tudi krepki. Danes ni v vsej četrti niti najmanj kmečkega pomladka. Ko otroci odrastejo, se zaposlijo drugje in ne na domači kmetiji. Dokler bodo starejši vzdržali, bo še šlo, a kaj potem? Poglejmo sedaj naše vasi: Rupo, Peč; čisti kmečki vasici, ki kmalu ne bosta imeli nobenega pravega kmetovavca, to je takega, ki bi živel samo od obdelovanja zemlje. Eneko in slabše je v drugih vaseh.
VELIKE SPREMEMBE
Dobro je, da so nastale nove industrije in da so naši ljudje zaposleni. Imajo tako vsaj kos dobrega kruha, kot ga naše ljudstvo večinoma ni imelo v prejšnjih časih. Je pa tudi prav, da so sezidali tovarne po vaseh, tako ni vsaj potrebno ljudem daleč na delo in s potmi ne izgubljajo dragoce-nega časa. Delavci delajo 8 ur in za spanje ter ostalo ostane na razpolago 16 ur. Med temi 16 urami se dobi tudi kakšna ura za obdelavo domačega vrta ali domačega malega posestva, ki nekoliko prispeva k zboljšanju gospodarskega stanja družine. Lahko rečemo, da so srečni tisti delavci, ki niso pretrgali vseh niti z rodnim domom, ker
ike mehanizacije, ki omogoča, da oče in dva sinova, torej 3 delovne moči dobro obdelajo 100 do 120 hektarov veliko posestvo, predvsem z živinorejsko smerjo. Vlada ZDA tudi ni prepustila svojega kmetijstva kot listje na vetru, marveč je vpeljala politiko zagotovljenih cen, ki jamčijo kmetovavcem ali farmarjem zadovoljive dohodke.
V	ZDA in tudi v drugih — posebno ameriških — državah je mnogo kmetijstva o-sredotočenega okoli posameznih delniških družb, ki nepregledne predele obdelujejo s specialisti in tudi specialnimi stroji: mehanizacija na višku, stroški znižani na minimum. Te delniške družbe kupijo zemljišča ali pa jih vzamejo v najem.
To so imeli pred očmi italijanski mladi kmetovavci, ki so sklicali za 25. februar v Florenci sestanek, na katerem so razpravljali o vlogi delniških družb v kmetijstvu. Na sestanku je bilo razloženo, da je v. Italiji dne 17. oktobra 1962 bilo 34.366 delniških družb z delniškim kapitalom nekaj nad
6.000	milijard lir, a da je od teh samo 1.831 družb delovalo v kmetijski stroki. Te družbe so imele okoli 40 milijard delniškega kapitala. Na tem sestanku so izvedenci o-svetlili z vseh strani zadevo delniških družb v kmetijstvu in gospodarstveniki pravijo, da bo velika večina orne zemlje v Italiji obdelana s pomočjo strogo mehaniziranih delniških družb.
Gorske in brdovite pokrajine bo potreb-
zavest in dejstvo, da imajo dom, jih obva- j no pogozditi za kar je pristojna pred-ruje mnogih krivih poti in nesreč, moral- |'sem država deloma pa preurediti za nih in gospodarskih. Pozabiti tudi ne sme- živinorejo. Tudi turizem se bo okoristil z
mo na možnost, da ne bo denar vedno tako tekel kot danes, ko vlada nekako blagostanje. Sedmim mastnim egiptovskim kravam je sledilo sedem mršavih. Ni izključeno, da se te mršave krave bližajo s hitro naglico, ker za to obstajajo nekateri znaki.
V	Italiji je sedaj huda kriza na borzah; v ZDA raste brezposelnost in podobni znaki so tudi v ostalih državah. Nove afriške države rabijo zelo malo industrijskih predmetov in te samo v primeru, da jih dobijo v dar. Ce bi jih morale plačati, se jim raje odpovejo. Ce bi nastala huda gospodarska kriza, bi bil srečen marsikateri, ki bi imel vsaj malo svojega doma. Marsikateri delavec se tega zaveda in zato skuša ohraniti ali si ustvariti skromen domek z nekoliko zemlje.
Še prav pred kratkim smo zatrjevali rav-notako kot pred 50 leti, naj bo zemlja last tistega, ki jo obdeluje. Še pred letom ali dvema smo pravili, da je spolovinarstvo srednjeveško, da ni sodobno in da spolovinarji morajo postati svobodni. Vse to pa Postaja polagoma brezpredmetno, ker je vedno manj takih, ki želijo obdelovati malo kmečko posest.
Kako pa je s kmetijstvom v ZDA, o katerem pravijo, da prinaša domačim dohodke, ki so ponekod celo višji kot pri delav-
zapuščenimi kmečkimi predeli.
Stročnice v živinoreji
Stročnice imajo velik pomen pri prehrani domače živine. K stročnicam spadajo tudi vse vrste detelj. Naši kmetovavci najpogosteje sejejo lucerno, kateri pravijo tudi nemška detelja, ko mislijo opustiti neko njivo. To je prav. Vendar ne pomislijo, da bi med seme detelje lahko pomešali tudi esparzeto, kateri pravimo po slovensko tudi turška detelja. Na ta način bi imeli eno košnjo esparzete že v začetku maja ali pa najkasneje v sredini meseca, v času, ko lucerna še ni pričela rasti in v času, ko je velika potreba krme. Esparzeta daje samo eno obilno košnjo na leto, in sicer v maju, jesenska košnja je vedno tvegana ali pa pičla. Letno pridelamo približno 40 stotov sena esparzete na ha. Za esparzeto bo na njivi pričela rasti lucerna, ki nam bo dala od 4 do 7 košenj in okrog 120 do 200 stotov sena na ha. Ko sejemo lucerno, rabimo približno 20 kg semena na ha, esparzete pa mnogo več, in sicer okorgo 50 kg čistega semena. Esparzeta nam bo na travniku uspevala 2 do 3 let, nakar bo počasi zginila. Lucerna pa uspeva 5 do 6 let in žele potem se pričenja redčiti. Esparzeta uspeva v krajih, ki so podvrženi suši in je torej zelo primerna za naš Kras.
Za naš Kras bi bila primerna tudi navadna nokota, ki uspeva na kakršnikoli zemlji, ki je zelo odporna pred sušo. Nokota pa ne traja 4 do 5 let kot lucerna, ampak 18 do 20 let. Pridelamo pa od 40 do 50 stolov sena nokote na ha, in sicer že drugo leto po setvi. Prvo leto bomo imeli namreč samo dve pičli košnji, drugo leto in pozneje pa kar tri obilne košnje. Ce hočemo posejati njivo z nokoto, uporabimo okrog 20 kg čistega semena na ha travniške površine.
Njive, ki jih bomo posejali z lucerno ali drugimi deteljami, naj bodo tudi dobro pognojene tako s hlevskim kakor tudi z umetnimi gnojili. Vendar pri tem želimo naše kmetovavce opozoriti, da detelja rabi le malo dušičnatih gnojil.
KDO bo nabral največ točk?
4. ugankarski natečaj ,NOVEGA LISTA* z nagradami
S to številko že četrtič objavljamo naše uganke. Naše reševavce naprošamo, da nam takoj pošljejo rešitve in nam s tem olajšajo delo. Ugankarje ponovno opozarjamo, da je za vsako pravilno rešeno uganko določena ena točka. Zmagal bo tisti, ki bo na koncu tekmovanja nabral največ točk. Predvidenih je skupno 150 točk.
61. Brez skorje gre skoz odprtino in s skorjo zapusti votlino.
62. Bela je njiva, semena črna, modra glavica seje ta zrna.
63. Če bogat ga vidi —■ jo pobriše, siromak ga zbira poleg hiše.
64. Bog samo načrt nariše, človek zida — niso hiše, ni ne koča ne palača, samo osedlana kača.
65. Drevo potresam v vrhu grada, a sadež uro daleč pada.
66. Grbasto prase vse polje popase.
67. Dvojčka sta se porodila, po vsem svetu sta hodila, videl pa ta bratov par drug ni drugega
" nikdar.
68. Baba hodi v zelen log, ima zobe, a nima nog, kjer jih preveč skupaj raste, jih na tla podira hraste.
69. Duše nima, brez krvi je, srca nima, vendar bije, nima nog, gre okrog.
70. Zeleno je — grm pa to ni, je belo — vendar ni to sir, repato je — miš se ne zdi, kaj pa potem je ta hudir?
71. Hrast stoji tam sredi jase, dvanajst vej iz njega rase, gnezda spleli so skovirji tu na vsaki veji štiri, v vsakem gnezdu so počili, sedem jajc so izvalili.
72. Ded v dolini je nekje, kar pridelajo ljudje, pri-neso vse v hram njegov in spet peljejo domov: kar sprejema čudni ded, vse ljudem povrne spet.
73. Danes zjutraj ženin znan je zagledal beli dan, a na žalost še zvečer našel je v gomili mir. Jutri zgodaj pa na svet bo prišel iz groba spet.
74. Jcramila in Šibila v en sam sod sta vino zlila. A glej čudo, njih se vina zmešala ni tekočina.
75. Klepetalo venomer, kleplje zjutraj in zvečer, ob. jokuje vse mrliče in vse žive skupaj kliče.
76. Poznam jo hišico v gorici, stoji na eni le nožiči.
77. Lipa rase gostolista, sekal sem jo prvo leto, sekal lipo drugo leto, sekal sem jo tretje leto, lipa pa je vedno ista.
78. Drobcena sem in sem kratka, svetla sem in vsa sem gladka, eno le imam uho, a na svetu ni nobene hiše, hišice brez mene.
79. Sladko ni, zdravo ni, ko gori, pe boli, a megli ti oči.
80. Materi oče eno da, mati očetu Sto in dva.
(Dalje prihodnjič)
V wtImoa
K. H. _ _ .  ..................  ......	....
Maja je komaj slišala zadnje besede. Premišljevala je nekaj drugega. Ali ni ta go spa malo poprej nagovorila Sama z n j ego vim krstnim imenom?
Iz tega bi se moglo sklepati na neke bolj zaupljive odnose med obema. Kako jo tudi on pogleduje, je razmišljala, z občudovanjem in spoštljivo.
Svoje misli je Maja še bolj razpletala. Mož te ženske je zaprt; ona ve vse, še več kot je priznala. Kako da ni itorej Samo ukazal tudi njo aretirati? Ne, pustil jo je na svobodi. Še več: vzel jo je s seboj na potovanje; kakor pravi on, zato, da mu pomaga iskati tihotapsko tolpo. Kdo jo pa vzdržuje? Maja se ni mogla otresti občutka, da ji oba nekaj prikrivata.
Nenadoma se je dvignil ženski srd proti tej ženski. Vseh treh se je polastila neka tesnoba.
V	hipu se je Maja dvignila: »Oprostite mi, toda ne počutim se dobro... toliko vtisov v enem dnevu — saj boste razumeli?«
Tudi Samo je vstal, a samo, da se ji je priklonil, ženski si pa ni9ta podali rok.
—0—
Naslednje jutro sta se Samo in Maja znašla skupaj pri zajtrku. Divna 'Se še ni prikazala. Maja je bila zelo redkobesedna. Samo jo je začuden pogledoval.
»Ste slabo spali?«
Ona se je izogibala njegovemu pogledu, vendar se je gladko zlagala: »O, pač, prav dober sen sem imela.« Z nervozno kretnjo je udarila z žličko po jajcu. On si je pa mazal medu na kruh.
»Kaj menite o Skrinjarjevi gospe? Kako vam ugaja?« Majda ga je nekam jezno pogledala: »Kaj vam je na tem, kako mislim o njej. Važno je, da je vam všeč.«
Samo je postal pazljiv. Dvignil je glavo j in pozabil na med, ki se mu je cedil po ; roki. V hipu mu je bilo jasno, čemu je1
24.
tako radkobesedna. Grenko se je posme-' jal: »A, tako, odtod piha ta veter. Ljubo 'sum j e, kaj?
| Maja se je ukvarjala z jajcem. »Vi jo ljubite,« je skoro brezpomembno vprašala.
»Nekoč sem jo res.«
»V domovini?« j »Da,« se je prisiljeno nasmejal. »Vaše-1 mu dobremu vohu pa res nič ne uide.«
Molče fe Maja odrinila krožnik. Samo je srebal kavo. Potem jo je dolgo in zamišljeno gledal. »Maja,« je spet začel, »jaz nisem popolnoma nič vedel...,« nenadoma je umolknil kot v strahu.
»Česa niste vedeli, gospod doktor?«
V	zadregi je pogledal vstran: »Ah, — samo tjavendan sem zinil.«
»To ni odgovor. Pa ga niti ni treba, ker si ga lahko sama dam. Na vsak način' bi bilo bolje, če bi sploh ne bila prišla sem.«
»Pač — ne tako — Maja, iz srca sem vesel, da ste prišli. S prihodom ste mi dali naj večji dokaz svojega prijateljstva.«
»Mojega prijateljstva? Kakor da vam je zanj bogvekako mar.«
»Toda — Maja! Kako vendar govorite. Vi vendar veste, kako zelo vas cenim — in kako...«
»No, kar nadaljujte, kako se vam je tožilo po meni.« Njene ustnice so se stisnile v zaničljiv usmev; kar izzivalno ga je pogledala.
Njegov pogled pa je mirno počival na njenem ljubkem obrazcu. Občutil je ves njen čar. »Morda ne boste verjeli, Maja, kolikokrat sem mislil na vas. Rad vas mora.n imeti, če hočem ali nočem.«
Maja je jezno vstala. Na vratih se je pokazala Divna in šla naravnost proti njuni mizi. Samo se je dvignil, Maja pa je z brzim poklonom odhitela iz sobe.
Divna se je usedla poleg Sama in je gledala za njo. »čemu gospodična Rayski i vedno zbeži, ko pridem poleg?«
„Lev v Atlasu”
Pred nekaj tedni je umrl v Kairu 80 let stari atlaški borec Abd-el-Krim, ki je prvi položil temelje svobodoljubnim gibanjem v atlaških deželah Severne Afrike. Od leta 1921 pa do leta 1926 je ta »lev iz Atlasa« vzbujal ponos in občudovanje vseh prebi-vavcev od Maroka do Libije.
»Alah je velik, Mohamed je njegov prerok in Abd-el-Krim je njegov meč,« so vpile fanatične množice muslimanov v mestnih Kašbahih in v divjih soteskah Atlasa, ko je on potegnil handžar iz nožnice in razvil prerokovo zeleno zastavo v znak boja za neodvisnost. Šest let se je v legendo oviti junak boril proti Špancem in francoskim legijonarjem z neugasljivim srdom in maščevanjem.
Da, prav maščevanje je gnalo Abd-el-Krima v krvavi osvobodilni boj proti kolonialnim gospodarjem Severne Afrike. V mladih letih ni bil njih nasprotnik. Izobrazil se je v španskih šolah in je postal kadi,
t sodnik. Imel je tudi odlično mesto pri u-pravi policije v španskem Maroku. Dva vzi’oka sta ga po prvi svetovni vojni vzpod-bodla, da je prisegel smrtno maščevanje belcem, španski guverner general Silvestre ga je pri neki proslavi javno oklofutal. Takrat so španski orožniki zahrbtno ubili tudi njegovega očeta, ki je bil kadi v Ajdiru in se je uprl Špancem ob nekem muslimanskem prazniku. Nazadnje so kolonialni gospodarji vrgli še Abd-el-Krima za enajst mesecev v temnico.
Ko so ga izpustili, je postal ves drugačen Alahov meč. Okrog sebe je zbral nekaj stotin preganjanih Kabilov v maroških gorah in napadel postojanko Anoual. Kri je tekla v potokih. Vsi gorski rodovi so ga priznali za svojega sultana. Bakla vstaje je vzplamtela po vsem Rifu in Atlasu. Zasedel je utrjeno mesto Melillo in je razglasil 1. februarja 1922 samostojno državo Rifkaby-lov. Španci in francozi so pošiljali četo za
»Da, vidite, pravkar je pozajtrkovala. Gotovo ima kako nujno opravilo,« je pojasnjeval Samo.
Divna je molčala. Čudne misli so ji blodile po glavi.
Samu je bilo vse skupaj neljubo, sam ni vedel čemu. Iz ravnotežja ga je spravilo, ker je Maja talko nenadoma odšla.
Napeto je premišljeval, kaj naj ukrene. Prišla je sem, da bi bila skupaj z njim, zdaj pa se ga tišči Divna kot klop. Uvidel je, da druga druge ne moreta trpeti. Div-ne pa tudi ne more kar tako odsloviti. Z njeno pomočjo je prav danes nameraval nadaljevati svojo preiskavo.
Ko je stopil z njo v hotelsko vežo, je pravkar prišla iz dvigala Maja v potovalni obleki. Hotelski strežaj je nosil za njo ročni kovček. Ustavila je korak, ko je zagledala Divno in Sama; obstala je pred obema. Prisilila se je k smehljaju:	»Kako
prav, da se morem še posloviti od vas, gospod doktor! Pravzaprav ;vas nisem hotela motiti. Pozdravljeni! Moram pohiteti, letalo se dvigne že čez pol ure.«
Zapustila je vežo, ne da bi se še enkrat ozrla.
Samo je ves zmeden gledal za njo. Ali se ne bi mogla nekoliko bolj prijazno posloviti?
Divnc sploh ni pogledala. Rekla je »Pozdravljeni !« in ne »Na svidenje!«
Vse se je zgodilo tako nepričakovano, da se je Divna znašla šele čez nekaj minut: »Čudna dama,« je jecljala, »z menoj se obnaša, kot da sem zrak. Dobro, da je zginila.«
Samo je ugovarjal: »Hm — ima pač silo.«
Divna ga je zaničljivo pogledala: »Se vam zdi škoda, da vas ni tista domišljava ženska dalj časa občudovala?«
»Občudovala?« je rekel Samo potiho. Nekaj ga je dušilo v grlu. Pogledal je Divno, kot da je ne sliši.
»Da — občudovala. Morda ne verjamete, da sem opazila, kako je to dekle do ušes zaljubljeno v vas?«
(Dalje)
četo proti vstajnikom. Koščeni in bradati vodja jih je odbijal s krvavimi glavami. Od
20.000	kolonialnih vojakov se jih je komaj 1500 rešilo iz Atlaških gora.
To pa že ni bilo več maščevanje marveč pravi boj za svobodo. Abd-el-Krim je tudi spretno izrabljal interese evropskih držav, ki so se prav v Alžiriji, Tuniziji in Maroku med seboj križali: Angleži niso marali Špancev na afriški obali nasproti Gibraltarju, ameriški in angleški podjetniki bi radi prišli do bogatih rudnikov železa — za nafto južno od Atlasa še niso vedeli. Mednarodne družbe trgovcev z mamili pa so rade volje prodajale orožje vstajnikom in dobivale v zameno konopljino seme za izdelovanje hašiša.
LEV V PREGNANSTVU
Abd-el-Krim si je tedaj zastavil visoke cilje: zasesti tudi francoski Maroko. Udaril je na mesto Fes, a takrat mu je prvič spodletelo. Umakniti se je moral v skalne grebene Atlasa, kjer je moral, obkoljen od vseh strani, razviti belo zastavo predaje. To se
(Konec na 9. strani)
ŠPORTNI PREGLED
Ob začetku spomladanskega prvenstva v Jugoslaviji
Nogomet ponovno v središču zanimanja
Nogometnih počitnic je v Jugoslaviji konec. Že dve nedelji so Jugoslovani priče zanimivih spopadov za točke v vseh ligah. Nogomet je pač igra, ki še zmeraj privablja največ gledavcev, saj dogodki z dramatičnim vložki in večkrat nepričakovani izidi dajejo tej športni zvrsti višek mika, Ljubitelji te igre, zlasti pa strokovnjaki, ki imajo skrbi za kvaliteten razvoj, bodo še najbolj zadovoljni, če bo nova pr-vci.stvena sezona navrgla čim več kvalitetnih dvobojev in morda nove talente, ki jih potrebujejo tako klubi kot jugoslovanska državna reprezentanca.
Preden bomo začeli opis letošnjih tekem, se moramo ozreti nazaj in si ogledati potek prvega dela tekmovanja. Lestvica je bila naslednja: 1. Partizan iz Beograda in Dinamo iz Zagreba 22 točk, 3. Velež iz Mostara 16, 4. Žcljezničar iz Sarajeva 15, 5. Beo-grad in Crvena zvezda iz Beograda 14, Vojvodina iz Novega Sada, Sloboda iz Tuzle in Sarajeva 11, 10. Radnički in Budučnost 10, 12. Rijeka in Hajduk 9 ter 14. in zadnji v lestvici Novi Sad z 8 točkami. Naslov jesenskega prvaka je osvojil beograjski Partizan, ki je dolgo bil v ospredju. Na drugem mestu je zagrebški Dinamo z istim številom točk, a s slabšim količnikom golov. Partizan je v 13 tekmah za-beležii 10 zmag, 2 neodločena izida in samo en poraz, Dinamo pa ni bil nikoli poražen, ker je osemkrat zmagal in štirikrat zaigral neodločeno. Največ golov je zabil Dinamo (39), najmanj pa jih je prejel Partizan (13). Zasluženo se je uvrstila na tretje mesto presenetljiva ekipa Velež, čeprav jo loči od
Kako preprečiti takšne tatvine?
V cerkvah na Bavarskem se vedno bolj množijo tatvini; starih slik in kipov. Dosegle so tak obseg,
a vzbuja skrbi cerkvenim oblastem in uradom, ki 'o odgovorni za ohranjevanje starega umetniškega bogastva. Bavarska policija je stalno na lovu za ukradenimi umetninami, a brez posebnega uspeha. Podatki o teh tatvinah so bili objavljeni te dni na posebni tiskovni konferenci, ki jo je priredil prc-zidij bavarske deželne policije v Miinchenu. V okviru bavarske policije so ustanovili celo posebno ko-misijo za obravnavanje tatvin v cerkvah.
V zadnjih petih letih je bilo ukradenih na Bavar. skem 551 cerkvenih umetnin. Samo 162 preiskav so uspešno zaključiti z aretacijo krivcev ali z izsleditvijo umetnin. Skoraj 400 primerov pa je ostalo nerešenih. Največ tatvin je bilo na Gornjem Bavarskem, to je v goratem južnem delu dežele, kar pojasnju jejo policijska mesta s tem, da je tam največ starodavnih katoliških cerkva, raztresenih po hribih, ki so bogate na umetninah in v katerih je lahko krasti. Tatovi se v avtomibilih vozijo od cerkve do cerkve in kradejo. Največkrat gre za ljudi, ki se sploh ne razumejo na umetnost. Aretirali pa so tudi nekega arhitekta, ki je kradel v cerkvah in priznal že 11 tatvin.
Policija je mnenja, da so umetnine v cerkvah preslabo zavarovane. Pošteni kmečki ljudje v goratih krajih so še preveč zaupljivi, kot v nekdanjih časih, in ne vedo, da je potrebno danes umetnine bolj varno zaklepati. Policija svetuje, naj bi župniki vsak dan pregledali cerkve in tako sproti ugotovili tatvine ter jih prijavili. Umetnine naj bi fotografirali, tako da bi policija lahko točno vedela, kakšne so, kar bi olajšalo iskanje. Cerkve pa naj bi ostale od-pi te samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno zaradi službe božje.
Olajšavo
(Nadaljevanje s 4. strani)
Vstopnice za prireditev bodo v prodaji pri turi. stičnem podjetju »Kompas« v Ljubljani, Titova ulica 12, in pri njegovih poslovalnicah: v Trstu pa sta za to prodajo pooblaščeni agenciji UTAT in CIT.
Da se olajša zamenjava tuje valute, je prireditelj
—	Organizacijski komite Planica — poskrbel za menjalno službo na vseh relacijah do Planice.
Spričo relativno majhnih parkirnih prostorov Or-ganizačljsk' komite opozarja tiste, ki potujejo z lastnimi avtomobili, naj bodo v nedeljo 24. t. m. na Parkirnih mestih najkasneje do 8.30. V nasprotnem Primeru Komitet ne more prevzeti nikakih obveznosti.
viha kar 6 točk. Mostarska enajstorica je nevaren nasprotnik za vse ekipe, čeprav ni njen napad posebno vigran, močna pa je obramba. -Presenetljiv je tudi četrti stolček, ki ga ima Željezničar, kateri je ze!o plodovit v napadu. V zlati sredini najdemo šc beograjski ekipi OFK Beograd in Crveno zvezdo. Ta je v trinajstih tekmah zabila samo 11 golov! S tremi točkami sredine sledi druga skupina nekoliko slabših ekip. Ob koncu jesenskega dela prvenstva lestvica najboljših strelcev je bila naslednja: 1. Zam-bata (Dinamo) 15 golov, 2. Galič (Partizan) 14, 3. Jerkovič (Dinamo) 11, 4. Smajlovič (žcljezničar) 10 in 5. Gašič (Željezničar) 9 golov.
SPOMLADANSKI DEL PRVENSTVA
Že v prvem spomladanskem kolu sta se v Beo-giadu srečala vodilna člana I. zvezne lige in kandidata za prvenstvo: Partizan ter Dinamo. Prvi dvoboj v Zagrebu se je končal 3-3, v Beogradu pa so ekipe ponovno remizirale: 1-1 in še povečale naskok na 7 točk. Največje presenečenje je prišlo iz Mostarja, kjer je Velež povsem nepričakovano klonil proti spiltskcmu Hajduku (1-2) iri tako prekinil vrsto zaporednih uspehov. Sarajevski Željezničar je z neodločenim izidom proti ekipi Radnički (2-2) zapravil možnost, da sam zasede tretje mesto, ki ga mora tako deliti poleg z Veležem še z Beogradom. Beograjčani so šli po zmago kar v Titograd, kjer so premagali Budučnost s tesnim 1-0. Tudi Sara. jevo je kot ;?ost zmagal (2-1), in sicer na Reki. Neodločeno (0-0) se je 'končal novosadski derby med Vojvodino in Novim Sadom in prav tako tekma med Slobodo in Crveno zvezdo.
V	nedeljo je bila na sporedu zanimiva tekma med Dinamom in Veležem. Zmagali so domačini z izidom 2-1. Partizan je gladko odpravil Slobodo z izidom 4-0. Zanimivo je bilo srečanje med OFK Beogradom in Crveno zvezdo in moštvi sta se razšli neodločeno (2-2). Hajduk ni mogel premagati dobre ekipe ?.e-ljezničara (00). Sarajevo je premagal Budučnost (1-0), Radnički pa Vojvodino (5-3). Rijeka in Novi Sad, zadnji v lestvici, sta se razšli neporaženi (2-2).
Po dveh kolih je lestvica naslednja: 1. Partizan in Dinamo 25 točk, 3. Željezničar in Beograd 17, 5. Velež in Crvena zvezda 16, 7. Sarajevo 15, 8. Radnički
13, 9. Vojvodina, Sloboda in Hajduk 12, 12. Buduč. nost, Rijeka in Novi Sad 10 točk.
Boj za prvo mesto se odvija samo med Dinamom in Partizanom. Obe ekipi sta si enakovredni, ena z močnim napadom (Dinamo) in druga $ čvrsto obrambo (Partizan). Strokovnjaki menijo, da bodo kljub vsemu zmagali Beograjčani. Takoj za vodečo dvojico pride skupina dobrih ekip, ki se poteguje za častno tretje mesto. Dve ekipi sta iz Sarajeva (Željezničar in Sarajevo), ki se presenetljivo dobro držita, dve iz Beograda (OFK in Crvena zvezda), nato pride mostarski Velež, ki nekoliko nazaduje. Z dvema točkama razlike od prve skupine pride druga skupina nekoliko slabših ekip. Skupino vodi Radnički pred trojico: Hajduk, Sloboda in Vojvodina.
V	ozadju so tri ekipe, ki se borijo za obstanek v prvi ligi.
d. t.
„Lev v Atlasu”
(Nadaljevanje z 8. strani)
je zgodilo 27. maja 1926. Pregnali so ga na otok Reunion sredi Indijskega oceana. Tam je preživel 21 let, dokler ga ni skušala francoska vlada leta 1947 izigrati proti novemu maroškemu osvobodilnemu gibanju pod sultanom Mohamedom. Ko so ga navidez svobodnega peljali skozi sueški prekop, je pri Port Saidu skočil s krova ladje. Na begu je našel star avto in se je v divjem diru rešil v Kairo. Tam je začel takoj naveza-vati stike z osvobodilnim gibanjem v Tuniziji in Maroku. Pisal je spomenice vsem vladnim možem in se je zaklinjal, da bo Severna Afrika svobodna, tudi če bo moral izbojevati še tisoč in eno bitko. V zadnjih borbah Alžircev je krepko pomagal z nasvetom in zbirkami, čeprav je že imel sko-ro 80 let. Z lisičjim obrazom in bliskovitimi očmi je agitiral za svobodo Magreba ali Atlaških dežel. Upal je, da bo v gorskih soteskah, ki so videle čudeže njegovega junaštva, našel svoj zadnji dom. »Levu« se pa ni niti ta želja izpolnila, ker so se tudi novi vodje domačinske borbe bali starega Alahovega meča. Zdel se jim je preveč fanatičen, zato je moral umreti v pregnanstvu.
m DOM
Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legija • Tiska tiskarna »Graphls« - Trtt, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29.477
Zakaj so ni omožila
Nedelja je. Neka petdesetletna gospodična sedi v svoji samotni sobici in medtem ko boža svojo siamsko mucko, premišljuje, zakaj nima tudi ona svojega življenjskega tovariša in otrok.
Spomin jo popelje daleč nazaj v svoja mlada leta. Pred seboj vidi visokega, osemnajstletnega, slabo oblečenega fanta, s še otroškim obrazom. Popolno, ma zaljubljena vanj ni bila sicer nikoli, ker jo je motilo pri njem to, da je slabo oblečen in da je bila njegova vsakdanja suknja že vsa obrabljena. Nekega dne pa jo je njena prijateljica vprašala: »Kje si dobila tistega reveža?« Omenjene besede so jo tako užalile in ponižale, da ni hotela nikoli več slišati o tem fantu. Sedaj ima on že čez 50 let, je se. veda mnogo let poročen in ima že dva odrasla otroka, ki bi bila lahko njena, če bi takrat ne polagala toliko važnosti na obleke in če bi ne bila tako mlada, ko sta se spoznala.
Pri 19 letih je spoznala drugega fanta, ki je predstavljal zanjo pravo, veliko, vročo... prevročo ljubezen. Čeprav je bil on priden fant in ona pošteno dekle, sta bila premlada in preveč zaljubljena, da bi preprečila to, kar sc je zgodilo. Potem je on odšel na delo v inozemstvo in njegova dolga odsotnost je polagoma ohladila ljubezen. Naposled se je poročil z drugim dekletom in se ni več vrnil v domovino,
Od takrat je poteklo 6 dolgih let, ki so ponesla
in ona bi bila tudi v to poroko privolila, toda potem, ko je temu fantu zaupala, da je že imela pred njim drugega fanta, jo je zapustil. Ni se hotel namreč poročiti z dekletom, ki je imelo že svojo preteklost.
Pri 25 letih se je spet nepričakovano, močno za-ljubila. Bil je inteligenten moški, dobrega srca, imel je sploh vse najboljše lastnosti, toda — bil je že poročen. V začetku je upala v razvezo zakona, a leta so tekla in prišla je slednjič do spoznanja, da se ne bo mogla z njim nikoli poročili. Pustila sta se. Ta ljubezen, ki ji je nudila toliko veselja, jo je obe-nem tudi močno postarala. Nič ji ni več ugajalo, skušala je v delu pozabiti na vse.
Leta so tekla in ne da bi se zavedla, je dočakala 40 jet. Bilo je takrat, ko se je 60-Ietni moški želel z njo poročiti. Ona je v to privolila ter sta se začela pripravljati na poroko, čeprav ni bil nihče od njiju zaljubljen. Toda naenkrat se ona ni čutila, da bi napravila ta korak. Ločila ju je prevelika razlika v letih in zdelo se ji je, da si on pričakuje od nje, da b' mu bila nekaka bolničarka, 'gospodinja in dekla. Prosila je, naj ji oprosti, a da se je premislila. Razjezil se je in ji celo grozil, da jo bo tožil, da mu povrne stroške, ki jih je imel zaradi priprave na j poroko. Kako se je takrat ustrašila, sedaj se pa I vsemu temu smeje.
Ni se poročila z njim, ne z nikomer drugim. Ostala je sama — zakaj? Morda samo zato, ker ji kot i petnajstletnici niso ugajali slabo oblečeni fantje. Sedaj ji ne preostane drugega, kot da v svoji sa-
s seboj njeno prvo mladost. Srečala je precej mo- moti še naprej boža siamsko mucko, ki ji edino dela ških v tem času, toda v nobenega se ni mogla več . družbo in se pod njeno lahko roko steguje po pre-zaljubiti. Doživela pa tudi ni, da bi se kdo vanjo za- progi.
ljubil. Da, bil je nekdo, ki se je hotel z njo poročiti I	Ondina
>5s
O '3 T3
E S
OJ 0 o, G C 44	■*->
03 f3 03
g -a c 3 o « E
oj rt
U. C/3
OJ oj' 1/5 G
 rt
rt g c Z3 C O
U P*
S-S
o E: £ V)
Oj i->
c a bu
oj -a
-O gj
rt rt
"s
G
OJ
bu
OJ
. O X ^ bu jz
s-33
S N
o 2 £| rt
N rt
'G 'G • p £ • rt -
c .Sd. s_ •
*G 03
G >o T3 ></) <
0 3
•8*
1 E :
OJ
F- <u
•" G
Oj
OJ >CJ
TJ
U. OJ -14 U
_ >N
G ~
T. TJ
M
.-H O.
"S —
“jj E
C- OJ C/l 4->
rt
N -G
-• OJ
rt 2 * N C
6 rt
-a.y
>C/3 P* rt
s i
8- S
o E c
.ji
E-$ S
E -2
°
S1 n o o
P< C 5 44
£ *G °
S -a ^
S .2 i-“ o u bi S S •o
^ E ra
■P g C
£ « " .a-g S iš
5 . *
> OJ C/) V)
O
E M
rt
rt
>u
” rt a O ^ R'rt -
š *■-
:rt> rt 3
— rt H OJ 3
£
O *-> a o
O TS
;«?g
: ^ i r£ oj s- -a i p* ‘C > -h a G ° £
d ’*"* o? d
44 rt
,!2 44 T3
® S!
OJ > G .
; v •*-»•>-» »o
:«2, g 2
.E •".
<u •-
‘8 E;
'o 4 E 2
22 •Sž, U
rt
^ oo > £
i X5
O
’ 44 G X! J
2| E -S
O
X! ,
*gf
G
S ®
l-< oj • 00 54
*o;
■>—i
£ rt
c G
rt
3 S
0) rt
"‘‘o’ oj p
(/l G
rt rt o,—
.-H "P
bo oj
rt
Srt
o
3 i
>N
rt ^ £ N OJ
S g
o
G
= ■8
rt oj
s2 .£ 'c ■ ^ £ O 5
1 o
, OJ 44 ! OJ
I rt *>
:H:S ° £ c
! O
' ° I 73
I rt X
L o.N
i 3 ^
i o
‘rt^
3 ©
•Slg
c/i X O rt *■*
85
X oj
33 OJ P (/) 44
03
9« N _
O OJ X
i
>c/5 OJ . rt
5 'rt Oj
c/) i/j
OJ 44
G »O
OJ □£
OJ >0J
TS >(/; rt rt
ra « c
8. 0| «u /H OJ >C/5 rt >N *jt
T3 rt g
rt rt
G 44 rt
rt o a3 G
oj rt X
~ x N
s «
rt H c
0 0
T3 £
0)
44 *
U
i_j	rt
G o •*-' bo >4 ^ C
2 ra <H i«
■8'« 2 id vi >
i j § 1 ^■8" ra « 7 p. .o u —
H 3 's .S
<5 ra p trn
bi N fc. N
g S- E
Xj o c« 2 v M 8.
8t2 8 d bb H >W
(U K ^
K « <u 5 I" »
2 B
5 p E ^ 8S N g? 'g ^'ra «
g » • A
1-1 rt ^
JS-3 2 o.
r
v..
O)
>5*S
e
s
oj
s5
CVI
I
J
00 ^DO<CfQD J-ZOJ 3
»ezviK