ZVONČEK LIST S PODOBAMI ZA MLADINO^^^^^^ | LETO 16 « STEV. 8 A p r 1 1 1 Q 3 .S Vinko Bitenc Povest gosposvetskih zvonov nfCadar ztu/išt/n milo ptaem gosposvetsleih zvonov, mi po-stane V duii tako mekko, da bi se od žalosti razjokal". fBwda koroilctga rojaka) Nad gosposvetsko ravnino se je Pa tisti Ogrizov Andrej. Zaradi M zgrnila noč Velikega pefka. Tiha, nekih besed so ga orožniki odpeljali f turobna noč. v mesto. Minilo je ie več mesecev, V zvortiku vise zvonovi. Mirno, pa ga še vedno ni domov. Žena in brez glasu vise tam, kakor da so po- otroci jokajo za njim. greznjeni v sanje o minulih dneh. /„ gospodična Globavsova, učite- Samo kadar prhutne netopir skozi /;lca Stovenske pesmice je učila M line in se dotakne zvona s svojo pe- otroke v jou _ pa so jo odslovili. f rntjo, bron skrivnostno zaječi. zdaj nima službe, beda jo tare. Že tretji dan molče zvonovi, ne }n -e mnogo mnogo je {akih< ki smejo peti, ne oinanjati Ijudem ve-. jim velikonoina pesem tvonov ne selih ali žalostnih novic v fari; kajti bo prinesla veselja veliki teden je tu, čas premišljevai „ , ,. .... . . . , . ... , ,. Z.vonovi molce, premistjujejo in nja o sknvnosiih frpljenja. ... Z resnimi obrazi, polnimi priča; ° ..'!.., , , ».. L . . Luci po hisah ugasaio: pctvsod so kovanja hodijo faram rmmo cen .... . ... , .-¦;¦ , r, * ,.i j t- se tjttdje odpravui k pocitKU. kve. Zvonovi vedo: vehko nedeljo ' ' r y pričakujejo, vstajenje. Tedaj bodo Samo v Koiarjevi hiši je še luč. tudi zvonovi spet lahko zapeli. Pre.- DesetUini Kotarjev Lekš je bolan, ko vseh širnib gosposvetskih ravni hud° Man- ir> domači čujejo ob nje-- bodo plule njihove vesele pesmi. 9ovi posietji. Zvonovi vedo to; ka> Vesete- ^o bi ne vedeli, saj jim je Lekš naj> Da, vesele za tiste, ki so veselega hol'ši P"JatelJ- srca; za druge pa bodo pesmi ža-- Se Pred nekaJ dnevi Je ves rad°* lostne. s'en prisopel ministrant Lekš v zvo- In zvonovi premišljujejo o tistih n'k, pobožal veliki zvon in vzkliknil: drugih ... »Danes moraš posebno lepo zat Tam v nlzki bajti stanuje mnogo< peti! Veš, moje pokojne matete go« Mevilna Copotova družina. Pred dovni dan obhajam. Zato sem pri- tednom dni jim je umrl oče. Osiali šel sem gori zvonit jutrnjice, fcer če so brez rednika, vdova in otroci fe vlečem pod zvonikom za vrv, ne gladvjejo. poješ tako lepo.« 177 Kako dobrn je dela zvonu fa po= v zvonik. Sijajne glasove imata in hvala! Ljubezni polno je zadonela ubrano znata spremljati pesem velu njegova pesem v mlado jufto, iova> kega zvona. riša pa sta drobila zraven s svojimi A ka;-; ko LekSa ni Tako kakor srebrnimi glasovi. on ne zna zvoniti nobeden. Inpotem, fco J, Lekš odzvonil, >>Tovarišaa se je zbudil iz pre. je spet pobozal zvon m dejal: miSljevanja veliki zvon in iiho zv —Zdaj pa mogoče ne pridem prej brne; >maša dolžnost je. da lekša sem gori kakor o Veliki noči. Ta-- objščemo in mu olajšamo budo bo= krat boš pa zapel svojo najveselejšo lezen, Mar ne?« pesem. »Spodobilo bi se, res, bimbom-- Ifkiteie poslavljal od zvonov, bim <( .,„,., .. naji kakor bi bil vedcl, da ga res ne bo ... izmed Ueh kmalu v zvonik ali pa mkoh vec, zakaj že naslednji dan je zbolel. Sre*n{' j>a 'e * srebrnočistim gte _ , , , . som dodal: Zelo so zalovah zvonovi za svo= jim prijateljem in ie žalujejo. u »T° bl b"° P'e™»>>" °d nas, bmu . ,,.,-t. , i f tr x banubinvoam...« Danes je Vehh pctek dan Vsta< po fm skrivnosfnem pomenku jenja ni več dalec. A Leks je se so ^^ ^^ vedno bolan. ,„.,., . . Kako naj zvonovi zapojo najve* Temna noc l ehke& Petka 'e se selejšo pesem, če pa Lekša ne bo k v'fd"° moIčah' nad vas'°- Grmade njim v zvonik? ot>lakov so se dru*a Prek° dru«e va~ Hudo.silnohudomorabitil.ekšu, lile ČJZ ™bo; včasih je pokukala prikovanemu na posteljo. Tem huje izPod n'ih ^jajoča zvezda, pr/fca-- Sc zato, ker ie sirota. brez skrbnega za> se 'e za 'renotek zadnji krajec očeia in Ijubeče mamice, ki bi ga v meseca- bolezni negovala Tr0>e č"dežnih bitij je plavalo v Teta in sfric ga imata sicer rada. te' nočni mini Prek° va*kih h»- Ta toda Lekš se ne more pogovarjati z bit'a< odeta v bronasto sive halje. njima tako po domace, ker ne ra- so bi!a kako' poosebljeni zvoki zvo* zume njunega jezika. Kajti ieta in nov> prelivajoči se iz zvonika nad sMc sta se Sele po smrti Kotarice gosposvetsko tavnino ... preselila iz tujega mesta na kmete. V sobi pri Kotatjv, kjer je ležal O, zvonovi vedo tudi za to skriv* bolni Leks- ie dremofno gorela luč. nost in poznajo človeška srca fod Ob Postelji je podremavala stara okoli. Posebno veliki zvon, ki pom-- teta Zefa- ni že mnoga pokolenja v gosposvet- Lekša je kuhala vročica, globoko, ski fati. Med svetovno vojno je sa* neenakomerno je dihal, očesne ve; meval v zvoniku. Njegova tovariša ke so mu trudno zapirale vdrte oči. so odpeljali v vojno, nikoli več ju ni Zdaj pa zdaj se je nasmehni! v bilo nazaj. težkih sanjah, izpregovoril čudne, Ta dva, levi in desni zvon, sta še zmešane besede, pa spet zajokal in mlada; šele po vojni so ju namestili zakrilil z tokama. 178 — Bimzbam*bimtbam — je zdajci Tedajci se je okno odgrnilo, o& pozvonilo pod oknom. prlo se in se razširilo. Kakor lahni Lekš je odprl oči, začudeno po- oblački so trije gosposvetski zvo- gledal okrog sebe. Teta Zefa je dre* novi splavali skozi okno v sobo in mala dalje. obstali pri postelji. — Bim-banvbom'bim:bam'bom — »Pozdravljen, Lekš!« so zabrneli se je ponovilo pod oknom. vsi hkrati. ___" ^sMt i^ ' 'w ¦ ¦'HiiM^i m m M^BMJ Lekš se je nekoliko dvignil. Ptam* (Jd same sreče in radosii ves teča lica je preletel blažen smehljaj. omamljen, je Lekš planil izpod ode* »Moji zvonovi! Teta Zefa!« ie in sedel na posteljo. Teta se je predramila, skočila po-- »Vedel sem, da ste pod oknom. konci. slišal sem vaše glasove spoznal sem »Kaj je, Lekš?« ./''•• Kako lepo je to, da ste prišli k »Zvonovi, moji zvonovi so me pru meni. Pa pravijo da ste odpotovali šli obiskaf! Pod oknom so! Ali slh v Rim?« šite?« Veliki zvon se je nasmehnil. »Pomiri se, Leki! Kakšni zvonovi »Seveda pravijo. pa io ni vedno — saj jlh ni doma. Ali ne veš, da je res. O irpljenju Odrešenika lahko viliki teden? Zvonovi so odpoto* premiSIJujemo tudi doma. JVaš molk vali v Rim. Kmalu se vrnejo, jutri pomenja namreč pripravo za praz= že. Tedaj boš ti zdrav, sam pojdeš nik Vstaienja. Pa še nekaj, Lekš. k njim v z\*mik. Kar lezi. Tudi jaz Zaradi tebe smo ostali doma.« ležem, tja v sosednjo sobo. Miren »Zaradi mene?« se je čudil LekS. bodi in zaspi.« »Da, zaradi tebe,« so zašepetali Teta Zefa je Lekša zaodela, prh vsi trije zvonovi. Veliki zvon pa je vila luč in odšla. pojasnit: A Lekš je poslušat, poslušal... »En sam naš človek, naš prijatelj \ — BimtbarmboTntbimbamibom.. in tojak, je za nas več vreden, kai 179 kor daljni, neznani svet. Ali razu-. kev so imenovali Gospo Sveio. Spo> meš, Lekš? Ti si naš prijatel/, radi minjam se tiste prve Velike noči. ie imamo in smo žalostni, da si bo= Lepše nisem dočakal nikoliko po- lan. Zato nismo šli na daljno pot, zneje. Ko sem na velikonočno ne- nego smo rajši prišli k tebi, da ti deljo v ranem jutru oznanjal dan lajšamo bolesii in te ozdravimo ...« in je sonce posijalo nad pokrajino, Lekš ni mogel verjeti. nl bilo nikjer več sledu o pustih go-. »Zahvaljeni, zvonovi moji! Kako Hčavah. Vsa prostrana gosposveti sem vam bvaležen! A kako, s čim ska ravnina je postala čez noč en me hočete ozdraviti?« sam cvetoč vrt z ravnimi polji, z »Z našo pesmijo!« sia zadrobihi mladimi nasadi, z belimi cestami. mali in srednji zvon. Pravi raj na zemlji. Ljudje so go- »In z našimi povestmi!« je z do< vorili, da se je zgodil čudež in so nečim glasom odvrnil včliki zvon. jim od veselih čuvsfev prekipevala »Ah, povesii!« je vzkliknll Lekš srca. Sam gospod Matej je od gU in sklenil roki. njenosti joka! kakor otrok. »Povesti iako rad poslušam. Pos Vidiš, Lekš, to je bilo Ijudsivo, vejte mi najtepšo, kar jih znate!« gosposvetsko Ijudstvo, ki živi še Veliki zvon se je naslonil ofe po-- vedno tod, na svojih tleh. steljo, se zamislil in nafo pričel. Tvoja mati je izšla iz tega \jud; Tovariša zvonova pa sta zraven stva in H sam si njegov potomec. In prav fiho pritrkavala. Jaz sem ol>tal med njim, da mu po-- »Pred davnimi leii,« je pravil velu ie'n °b veselih. pa tudi ob ialostnih ki zvnn, »gosposvefska ravnina ni dogodkin .. .«¦ bila tako lepa, pa tudi ne tako go= Lekš je bil polagoma zadremal. sto naseljena kakor dandanes. Po »Moja mamica...«- je šepetal s večini je bila le pusta goličava, po< smehom na ustnicah še v spanju. rasla z robidovjem in posuta s pe* »Spi! Tink*tonka*tirik*tonk...« so ščenim kamenjem. 7.drav, žilav rod prav tiho zabrneli zvonovi in so Hki je prebival tu, vajen trdega dela, nestišnim duhovom odplavali skozi pobožen in pošten. Gospod Matej, okno naravnost v zvonik, da ozna- časiittjivi starček, mu je bil vodnik nijo velikonočno jutro, ki je že prU in poglavar. Zelo ga je bolelo, da čelo rdeti na obzorju. svojemu narodu ne more nuditi U' Veličastna kakvr še nikoli dotlej dobnejšega, lepšega življenja, kajii je bila velikonočna pesem gospo- kamenje po pustih goličavah ni prfc sveiskih zvonov. neslo nikakega sadu. Vroče je go> Saj jo je natekovala duša Kotar-- spod Matej molil k Sogu, naj bi on jevega Lekša, ki se je zdrav spet čudežno izpremenil tavnino v ro- dragim prijaieljem, ki so tako lepo dovitna polja, v cvetoče vrtove. Na lahko povzpel v zvonik k svojim čast božji maieri je dal gospod Ma* peli, da so se Ijudje čudili in se 07.U tej sezidati krasno cerkev, ki stoji še rali v zvonik. dandanes. Jaz sem bil prvi zvon, ki Menda so zvonovi od veselja jo' je zapel v zvoniku te cerkve. Cen kali... 180